62 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi pseohodnjkteonjk Gorenjec leta iqûo TOREK, 6. JANUARJA 2009 Uto LXn, št. 1, cena 1.55 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčtak Časopis izhaja ob torkih in ob pctkïh nakiada: 22..00Û IZVODOV »"«•V.GOatNJSKJClAS.Sl Novo naznanil Urban Dobre pol ure pred iztekom leta se je v kranjski porodnišnici rodila Vita, siabe pol ure po polnoči pa je na svet prijokal Urban. V jeseniški porodnišnici so na prvega novorojenčka čakali do 2. januarja, ko se je rodil Andrej. Vi lma Stano vn i k Kranj • Na prehodu iz leta ob rojstvu težka 3900 gia- saj ima doma že štiri leta sta- mov in dolga 5 5 centimetrov, rega sina Aljaža. Obema ma-Pravi junak pa je biJ s kar micama je v kranjsko porod- 2008 v leto 2009 je bilo v 57 centimetri in 3930 grami nišnico na novoletni dan pri* kranjski porodnišnici živah- tudi Urban, ki so ga v kranj- šel čestitat tudi kranjski žu- no, saj se je le dobre pol ure ski porodnišnici ob 00.29 pan Damijai] Feme in jima pred polnočjo rodila Vita. zapisali kot prvorojenca v izročil simbolični darili. Kot "Na svojo prvorojenJco sva z ' letu2009. "Nasilvestrovoob je povedala direktorica Bol- možem Markom čakala že uri me je mož Simon pri- nišnice za ginekologijo in od 19. decembra, ko sem peljal v porodnišnico, čeprav porodništvo Kranj Andreja imela predviden rok, dočaka- sem imela rok že 27. decern« Cerkvenik Škafar, so imeli v la pa sva jo tik pred iztekom bra in sem upala, da bo Ur- kranjski porodnišnici v mi- leia. Upam, da ni najin prvi ban rojen že kakšen dan nulemletui46}porodov,ro- in zadnji otrok in da bova prej. To sedaj seveda ni več dilo pa se je 1472 otrok, kar iiU a J. ■v . imela še katerega," je povedala srečna mamica Nina Vilfan iz Tržiča, ki ie povila Klavdija Štempihar z Vogelj, pa se je 1325 otrok. I' K pomembno, glavno je, da je je precej več kol leto prej, ko zdrav." je povedala mamica so imeli 1310 porodov, rodilo Klavdija Štempihar s sinom Urbanom (levo), ki je vJcranjski porodnišnici prijokal na svet 29 minut po polnoči 2009, in Nina Vil^n, ki j« svojo prvorojenko Vito povila malce pred krepko dekle, saj je bila Vita Urban pa je njen drugi otrok. k 3. stran polnočjo leta 2008. Včeraj so razprodaje Cene zimske konfekcije, obutve in športne opreme nižje tudi za polovico. Matjaž Grigorjč Kranj - S ponovoietnim po- opazijo na razprodajah, lah- njih letih precej manj, so bile za športno opremo, medtem ko prijavijo tržni inšpekciji, nekater-e trgovine prvi dan ko po veČini ti^ovin z zimsko Čeprav je zanimanja za odprte že nekoliko prej. Tako konfekcijo na prvi razprodaj- nedeljkom so se po trgovi- razprodaje predvsem zaradi kot lani je tudi letos po priča- ni dan ni bilo večje gneče. nah s konfekcijo in obutvijo decembrskih popustov v zad- kovanjih največ zanimanja ter športno opremo začele razprodaje zimskih kolekcij. Razprodaje, ki se v skladu s pravili lahko začnejo na prvi delovni dan v novem letu, lahko trajajo do 60 dni, trgovci pa so v tem času znižali cene zimskih oblači] in obutve tudi do 50 odstotkov. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno. ki je veljala pred znižanjem, in z novo, znižano ceno. Pri blagu, kjer ni enotnega znižanja, mora biti z najvišjim odstotkom znižana vsaj Četrtina blaga na razprodaji. Kupci nepravilnosti, ki jih Zanimanja za razprodaje zimske konfekcije je letos manj. / Tiru oe^i TUDI NA KRATEK ROK VAM PONUJAMO VEČ PONUDBA ZA VEZANE VLOGE CorenjsItA^^ Banka /l/l/fifvt ^ f/tt Skimar dobil nov nadzorni svet Štípán Žargi na je nadzornemu svetu tudi ..............................................................................naložila takojšn j i začetek po- Begunje • Včeraj je na sede- stopka za izbiro posebnega žu Sldmarja zasedala skup- revizorja za pregled poslova- ŠČina družbenikov, ki jo je nja v zadnjih petih letih s povodil Miha Grilec, predstav- sebnim poudarkom na po- nik Zavarovalnice Triglav, slih z zunanjimi sodelavci. Na seji so razrešili dva dana Seznanila se je s poročilom nadzornega sveta, ki sta v uprave za enajst mesecev preteklem mesecu odstopila lani, izvajanjem sanacije ter - predsednika Gregorja Go- odstopno izjavo Ivana Štile- miščka in član Matjaža Le- kaija ter s predlogom za raz-nassija, ter odpokKcali preostale tri člane. Za štiri leta rešitev prokurista jožeta Kralja iz krivdnih razlogov. Kot so v nov nadzorni svet ime- je po skupščini izjavil Strle-novaU Stojana Nikoliča, To- kar. bodo seznam delavcev, maža Berločnika, Tanjo Vo- Id bodo odpuščeni, objavili gelnik, mag. Stajko Skrbin- danes. Ostajajo pri napove- šek in Metko Petek. Skupšči- danem številu 180. S CO > i AKTUALNO : Polna smučišča ! za praznike M«^ pra2níkí so imeli na vseh gorenjskih smu^iifih nadpovprečen obisk in iur)sti(n) ddavci so zadovoljni z Izkupičkom, Kika je bib v Kranjski Cori, na Ktvavcu, Cefk^cm, na Siedu 3 AKTUALNO : GORENJSKA « Pogoji za upokojevanje j Proračun brez I vpliva recesije Pokojninska reforma iz leta 2000 se uveijd^ja postopno« zato so tudi pogoji za upokojitev vsako leto nekoliko drugačni. Pri uveljavljanju praivi; stafni sodeiavd: Marjana Ahad^ Maja Bertontsij, Mstjai Gregonč. Ana Hartman, Jože Koinjek. Milena Mlldavči^ Miha N^ii jasna Paladin, Mageta Smolntkar, Ana Vd^ak OBU KOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, Tricikel TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki, Gorazd Kas^ LEKTORICA Msr^ Vozlič VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Matfija Žv^i COR^NJSK] CLAS (ISSN |e r«gi&lriréna blagovna in storrtvens znamka pod ll. 9771961 pti Ur^du fiSza Íntel«ktuéfno lastnino. Ustanovit«!) In l:dajat£l|: Cortnjski ^as. d.e.e,, Kranj / Dir«ktork»: Marija VeKjakJ Nsslov; Bleiw«i$ova cesta 4, 4000 Kranj / T9I.: 04/20142 00. Tax 04/201421), e-míli; info^^g'glas.sl; mafi oglasi in osnnnicr; td.; 04/20^ 42 47 na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak ddevni dan od S. do >9. ur« / Gorenjski glai je pol(#dntk. izhaia eb torkih m pelklh, v nakladi 22,000 izvodov f Redne pnioge: Mojd Corenjska. letopas Ccr«njska (enkral letno) In devei lokalnih pntog / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/301 42 41 / Cena izvoda: i,5S ietna rvaroinina: M040 £UR: Redrri plaíníki imafo ro popuzta, polletni 20% popurta. 1«tni 25 % popusta; v cene je vračunan ODV po stopnji S,3 naročnina se upoiteva od tekoče Številk« tísop<$a do pl&n«ge pttklica, k» velja od zj&ika nastedrje^a obračunskem obdobja / Oglasne storiP/e: pocenikg; oriasnotrtenje' lel.t 04/ sO' 41 4$. i i / 4 GORENJSKA V letu 2009 bomo za naročnike ohranili vse dosedanje popuste in ugodnosti ter pripravili nove. Vse s ciljem: splača se biti naročnik Gorenjskega glasa. Mariia Volčíak jo Športni glas, ZdravjeSJe- Vsak petek bo Gorenjske- no desetino Siovenije, je lep glasa pri plačilu letne naroč- s oljem, da boste rekli: -spla- pota, Na potep, Upokojen- mu glasu še naprej priJože- uspeh, če naš spletni časopis nine stane le i,oi evra, pri ča se biti naročnik Gorenj- Izteklo se )e leto 2008, ki ski glas in Starši&otroci. na televizijska priloga TV dosega desetino obiskanosti plačilu polletne naročnine skega glasa. je bilo za Gorenjski glas Torej za vsakogar nekaj, okno, ki jo pripravljamo sku- osrednjih slovenskih splet- 1,08 evra in pri rednem pla- uspešno, po zaslugi zvestih bralcev seveda. Nacionalna zato se je že v prvem letu paj z drugimi regionalnimi nih časopisov. prijela, kakor temu pravimo časopisi. Z njim Gorenjski glas Širi svoj vpliv na območja, ka- čevanju mesečne naročnine 1,21 evra. Že 2 naročnino si ceno ča- Cene časopisa in naročnina raziskava branosti je pokaza- v časnikarskem jeziku. Ča- la» da ima Gorenjski g]as kar sopis pa je zaradi priloge y^^ lokalnih prilog ^^^ tiskana izdaja ne seže. sopiâa pomembno zmanjša- S j. januarjem 2009 bo 62 tisoč bralcev, kar pomeni, postal tako debel, da so ga da je branost stabilna in da poštarji težko odložiti v Kar 14,8 odstotka bralcev te. Stroški naročnine pa se cena časopisa znašala 1,35 Gorenjski glas je postal spletnega Časopisa je na- vam povrnejo z ugodnostmi evra. V letu 2009 bodo izšle ga bere vsak drugi do tretji manjše poštne nabiralnike. debel tudi zaradi lokalnih mreč na tujem, verjetno so za naročnike: brezplačen 104 Številke Gorenjskega prebivalec Gorenjske. Zara- Zato smo se odločili, da prilog v časopisnem forma- to Gorenjci po sveta Veliko mali oglas vsak mesec, znat- glasa; v prvem polletju 51 šte- di zvestega občinstva je Go- bomo prilogo GG -i- vklju- tu, ki na območjih posamez- bralcev ima tudi v Ljubljani, ni popusti pri nakupu knjig vilk in v drugem polletju 53 renjski glas privlačen za čili v 6isopis, kar nam bo- nih občin prihajajo brezplač- Mariboru in drugod po Slo- in drugih izdelkov, cenovno številk. oglaševalce, kar skupaj s prizadevnim delovnim kolekti- do 2 letošnjim marcem no v vsa gospodinjstva, do- veniji. omogočile nove tiskarske datno so priložene Gorenj- ugodni izleti, nezgodno za- Gorenjski glas bo izhajal vom zagotavlja obstoj in raz- možnosti. Tematske prilo- skemu glasu. Začeli smo z jnlača se biti naročnik ««A « A^« * « « « « « ^^ voj osrednjega gorenjskega ge bodo tako razporejene jeseniškimi novicami, ki Časopisa. Čez mesec, po dve skupaj so se hitro uveljavile in po-bomo vključevali in Go- stale priljubljeno branje tu- varovanje za primere najhuj- brez prazničnih prekinitev, šega. V našem atriju smo zato bodo tri petkove števil- odprli Hišo Zdravja, ki vam ke izšle ob četrtkih (1. maj, brezplačno zagotavlja nasve- božič in novo letoj. Podobno Gorenjski glas je resen ča- te priznanih zdravnikov, kot lani bo decembra izšlo Gorenjskega glasa Pribga CC 'f bo vključena v časopis renjski glas bo triJaat na di drugod po Gorenjskem, sopis, ljudski glas pravi: Bo Zelo dobro je bilo v zadnjih deset Številk Časopisa, sicer mesec izhajal v obsegu 48 Podobno so lani kot štiri- že držal', saj je v Gorenjcu dveh letih sprejeto strokovno strani, preostali izidi pa najstdnevnik začele izhajati pisal'. To zahteva veliko Čas- vodenje tekaške in kolesar- pa tako kot običajno osem oziroma devet številk me- Lani smo uvedli mesečno bodo tako kot doslej obse- radovljiške Deželne novice, nikarsk^a dela na terenu, ki ske ekipe. Vse pripravljamo sečno. prilogo GG -ř, ki jo sestavlja- gali 52 strani. Knjiga "Gorenjska Vodnik" predstavlja Gorenjsko na 312 straneh. Vsebuje 2000 fotografij, 50 kvalitetnih zemljevidov in podrobnih opisov lepot gorenjske pokrajine v slovenščini in šestih svetovnih jezikih. ^ena enega vodnika 29 El|f) Namč^togiikip ^ m*ii MkéÉti Naročai^e: po taMonu $t IM/20142 41 afi po epoitC DflfOCIIflB^MlHkSi Gorenjski Glas Kranjski glas je izhajal vsak je pri pripravi našega časopi- mesec. Loški glas štirikrat letno itd. sa ob vseh sodobnih komunikacijah še vedno bistvene- 1. LETNA naročnina »04 številke x 1,35 EUR 140,40 Letos bomo skušali število ga pomena. Takšen način lokalnih prilog v časopisni dela ni poceni, stroške časni- ' ^^ popusta - 35,10 obliki Se povečati. karskega dela pokrivamo s Še naprej bodo seveda iz- ceno Časopisa oziroma z na- Za pladlo 10530 hajale priloge v revijalnem ročnino, medtem ko 2 oglasi 2. POLLETNA naročnina za i. polletje formatu, ki se jih je nabra- pokrivamo stroške tiska in lo že za polno naročje. V zad- poŠte. njem letu so se občinskim V letošnjem letu bo to raz- 51 številk X 1,35 EUR • 20 % popusta 68,85 13r77 pridružila gbsila krajev- merje težko obdržati, saj nih skupnosti, kar kaže, oglaševalske napovedi niso Za plačilo 55,08 kako pomembne so lokalne rožnate. Seveda bomo varče- 3- POLLETNA naročnma za 2. polletje inform aci j e. Spletni Gorenjski glas vse bolj bran v zadnjih dveh letih î vali, saj že doslej nismo zapravljali, toda ne bo šlo brez za deset centov višje cene časopisa. Pri uvajanju evra ga nismo podražili, zato je bil lani najcenejši med podo- 53številk* 1,35 EUR • 20 % popusta 71.55 14.31 Za plačilo 57,24 4. MESEČNA (S številk) veliko pozornosti namenili boimi časopisi v Sloveniji, spletnemu Gorenjskemu prepričani smo, da bo tako glasu (www.gorenjskiglas.si), tudi letos. Najbolj se seveda splača januar, februar, maj, avgust, november 8 številk xi>35 EUR ' 10 % popusta 10,80 .1,08 ki smo mu lani dodali še vir- tualni časopis. Spletni Časo- letna naročnina, pri kateri pis beleži najbolj aktualne je popust kar 25-odstoten. Če MESEČNA [9 številk) Za plačilo 9r72 marec, april» junij, julij, september, oktober g številk x 1,35 EUR • 10 popusta dogodke med izidi časopisa jo plačate v naši naročniški in ponuja arhiv objavljenih službi na Bleiweisovi cesti 4 člankov. v Kranju, dobite še prilož- Naša spletna stran je v nostno darilo, letos lahko iz- drugi polovici lanskega leta birate kar med šestimi izdel- prvič sodelovala v raziskavi ki. Pri polletni naročnini je obiskanosti MOSS, ki je po- popust 20-odstoten, pri red- MESEČNA (lo řtevfik) • december 12,15 •1, Za plačilo 10,93 kazala, da nal spletm časo- nem mesečnem plačevanju pis doseže 27.827 bralcev, naročnine pa lo-odstoten. lo števllkx 1,35 • 10 % popusta ^3.50 '1.35 Če Gorenjska po Številnih Z upoštevanjem popu- kazalcih predstavlja približ- stov tako izvod Gorenjskega Za plačilo 12,15 DARILO NAROČNIKOM V LETU 2009 Dezntk Termovka 2 žepkom Kuharska knjiga Plačniki letne naročnine lahko letos izbirate med Šestimi darili. Ponudba velja do S. marca 2009, če boste letno naročnino plačali na sedežu Gorenjskega glasa, Bleiweisova cesta A. Kranj, vsak delavnik od 8. do 19. ure. Na začetku bo izbira največja, zato pohitite, saj ne moremo ved«ti, za kateri izdelek se t>oste odločali. Gorenjski Glas I ft GORENJSKA 5 Komunalni tudi v Železnikih Občina Železniki je ena redkih občin, ki doslej ni zaračunavala komunalnega prispevka. A to se bo najbrž kmalu spremenilo. Ana Hartman Komunalni prispevek bo ka r ..............................................................................prece}§en zalogaj za novo- Železniki • V občmi Železni- graditelje, bo pa povsem pri- ki uvajajo komunalni prispe- merljiv 2 drugimi občina- vek, ki ga doslei graditeljem mi," pravi župan. ViSina koni bilo treba plačevati. Ob- munalnega prispevka bo od-6nstó svetnild so tako na zad- visna od stopnje komunalne nji seji že obravnavali osnu- opremljenosti posameznega tek odloka o prc^jamu oprem- naselja; najvišji bo tako v Že- Ijanja in merilih za odmero leznikih. Za nestanovanjske komunalnega prispevka. Kot stavbe, industrijske stavbe in je pojasnil župan Mihael skladišča bo prispevek 30 od- Prevc. bo komunalni prispe- stotkov nižji, s čimer želijo sti- vek v precejšnji .meri nado- mulirati investitorje. Dodatna mestiJ prihodke, ki so zaradi splošna olajšava v viSini 30 od- spremembe zakonodaje izpa- stotkov je predvidena za nesta- Dolenje vasi In Selc, kjer gradijo kanalizacijo. dli s prenehanjem obračuna- novanjske kmetijske stavbe. vanja nadomestila za spremembo namenske rabe kjne- tijskih zemljišč leta 2003. Prvi plačniki komunalnega prispevka bodo prebivalci Ker so ponekod občani v pre- prebivalci Dolenje vasi in strukture vzeti pri dmgihinve- teklosti veliko vlagali v infrastrukturo, predvsem v ceste, Sek," je Še pojasnil Prevc. Občinski svetniki so se v stidjah," je odgovorila občinska finančnica Cirila TuŠeL "Če občina komunalnega smo vprispex^upoštevali }$• razpravi spraševali, ali bo ko- Na pomisleke, kako bo komu- prispevka ne bo obračunava- odstotna vlaganja občanov, munalni prispevek bodoče nalni prispevek vplival na podla, bo to pomenilo velik iz- Komunalni prispevek se bo graditelje preveč udaril po jetja, pa je Peter Tomažič iz pad prihodkov in dolgoroč- obračunaval tudi na območjih, žepu, kar bi jih odvrnilo od podjela Igea, ki za občino pri- no pomanjkanje sredstev za kjer izboljšujemo stopnjo ko- gradnje v domačem kraju. pravlja merila za odmero ko- investicijsko vzdrževanje in munalne opremljenosti, na "Ne smemo gledati samo ru munalnega prispevka, odgo- razširjanje komunalne opre- primer gradnja kanalizacije v tiste, ki bodo plačevali komu- vori), da'bi na primer podjetje me, ki je pogoj za gradnjo Selcih in Dolenji vasi» in bo nalni prispevek, ampak tudi Niko za prizidek, ki so ga zgra- objektov. Brez tega se niti ne nadomestil takso za priključi- na občino. Če bomo popušča- dili pred dvema letoma, mora- bi mogli več prijavljati na tev. Prvi plačniki komunalne- K, bo morala občina denar za lo plačati 112 tisoč evrov komu- razpise za evropska sredstva. ga prispevka bodo tako prav gradnjo komunalne infra- nalnega prispevka. France Avsec Pn^. Frofice Ai^je s^jc ddo in s tem v veíUa mm tudi življenje posvetil miodim in matematiki. Kot izredno nadarjen matematik, asistent najve^e^ slovenske^i matematika Josipa Piemija, bi lahko iá^ral akademsko kariero, pa vendar se je po krajši zaposk^ na Statističnem uradu v Beogradu odločil za pedagf:^o ddo. Najprije bil zapoúm na Gimnaziji v Murski kr je spoznal tudi swy'o iivljenjsko sopotnico Miro. Poročila sta se, rodila se Je hčerka Simona in potem v Kranju še sin Janez. Skupaj sta leta 1564 začda delati na Gimnaziji Kranj Tukaj je prof. Avsec poučeval trideset let. Po ryegovi zadugije kranjska gimnazija slovda po dijakih z odličnim matematičnim znanjem, ki so imeli na univerzi čisto poseben status. Mnogp učiteljev, raziskovalcev, znanstvenikov in univerzitetnih profiso^ev se prof. Avsca ^minja s hvaleènos^o. Na Gim- nazyi Kranj je opravil pionirsko deh pri uvajanju računalnik, 'er smo bili po njegpvi zadu^ zopet korak pred drugimi. Aktivno je sodeloval pri razvoju numeričnih metod, kar je hilo v povsem znans/^^i domeni. Ob nesebični ženini podpori se je ob pedagoškem delu še vedno posvečal tudi raziskovanju, kar dokazi^go številni âanki in nekaj knjig. Raziskovalno delo Je nadaljeval tudi po upokojitvi, bilje soavti>r vaj pri statistikUnsoav-tor knjige astronomija, ki stajo izdala skupaj s prijateljem Marijanom ProserKtm. Za swýe pedagog in rasiâcavalno deh je pr^d več priznanj, naj omenim le dve, Bilje peti prgemnik Príznarya DMFA in eden redkih srednješolskih učiteljev, kije dodtj prgel to priznanje. Je edini učitelj, kije za svoje delo leta J994 pr^el Nagrado MOK, in to na preÂtg svojih eUjakav. Kot mladega uàtàjajt o^mno nouâl mene pa tudi dru^ kolege matematike na naši šoli. Ni veliko govoril. Kar pa Je pcfvedal, je preprosto držalo. Pan nakupov,., au Ddïetne smuke Ponudu ve^ do 15 fetxuâ;^ 2CÛ9 OsvoOođitrio $9 (ivamov www.unicrediibenkji Let's staft. UniCredít Bank & I i 6 I simon.su hic @g-gías. si Umrla peška in voznik Za posledicami prometne nesreče v Doslovčah je včeraj umrla 60-letnica iz okolice Žirovnice. Simon Šubic Istega dne malo pred 9. uio zjutraj se je tragična nesreča pripetila na regionalni cesti v Doslovčah. 83-letna voznica Í2 okolice Žirovnice Dosfovče, Zgornje PlrnlČe * Včeraj je v kliničnem centru v Ljubljani hudim ranam podlegla Go-letnica iz okoli- je vozila iz smeri Březnice ce Žirovnice, ki jo je v nede- proti Rodinám, V naselju Ijo zjutraj v Doslovčah z av- DosiovČe je vozila preblizu tomobilom zbila S5-letna desnega roba vozišča, zato je voznica, prav tako iz okolice s prednjim desnim delom Žirovnice. Istega jutra je v avtomobila oplazila 6o-letno Spodnjih Pimičah v promet- peško iz okolice Žirovnice. ni nesreči umrl tudi dvajset- Peško je potem vrglo na vo- letni voznik. žilo in je z glavo trčila v ve- Tragična nesreča se je v trobransko steklo, nato pa Zgomjih Pimičah zgodila v je padla na vozišče, kjer je nedeljo okoli z. ure zjutraj, obležala hudo ranjena. Naj- Po poročanju polidje je dvaj- prej so jo z reševalnim vozi- setletnega voznika zaradi ne- lom odpeljali v bolnišnico na prilagojene hitrosti zaneslo s Jesenice, od tara pa s poli- ceste» zato je trčil v hišo, Za- cijskim helikopterjem v Kli- radi hudih ran je umrl na nični center Ljubljana, kjer kraju nesreče. je včeraj umrla. K RANI V kliničnem centru umrl mladi ponesrečenec v petek je v KilniČnem centru v LJubljani umrl 22-letnlk 12 okolice Žirovnice, ki je 22. decembra na regionalni cesti v bližini Vrbe hudo trčil v stoječi avtobus, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Poročali smo že» da so tega dne izven Vrbe policisti opravljali ogled kraja prometne nesreče, zato je bila cesta zaprta in so morali vozniki tovornih vozil in avtobusov Čakati pred postavljeno zaporo. Tedaj je do stoječe kolone 2 neprilagojeno hitrostjo pripeljal 22-letni voznik in je brez zaviranja trčil v zadnji del avtobusa, S. S. Z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah >'£r1eb ni s^rme Warmbad« Beljak, Smu6arsk« karte t popustom pri: SKIPASS TftAViL Kranjske âora apartmaji Vrtrafic, tel. 04-SS2 10 00 Iri na avtocesti prscj karavanskim predorom, prk tel. 04 • 566 www.skipasstrevel.sl Koledar 2009 Gorenjski Glas Naročanje po telefor^ut 04/20M2-41 ali po e-poiti: narocnlne^g-glaš.si Jeseničana izvedla štiri rope Jeseničana, ki soju prejšnji teden prijeli zaradi ropa poštarja na Jesenicah, naj bi sodelovala še pri treh ropih na Gorenjskem. Z ukradenim denarjem naj bi kupovala stanovanja in drage avtomobile Simon Stjbic Kranj • Kranjska kriminali- stična policija sumi, da sta }2- in 29»letni Jeseničan, ki sta pred tednom dni na Jesenicah domnevno oropala pismonošo in bila kmalu zatem prijeta, sodelovala vsaj še pri treh ropih na Gorenjskem, načrtovala pa naj bi.tudi rop poštnega vozila v Radovljici. V vseh izvrše« nih ropih naj bi protipravno pridobila kar 244 tisoč evrov, po ugotovitvah policije pa sta večino denarja "Prijetje domnevnih porabila za nakup stano- roparjev je velik uspeh, vanj in avtomobilov, je na ocenjuje Simon Velički, novinarski konferenci po- vodja Sektorja vedal vodja Sektorja krimi» kriminalistične policije nalistične policije Kranj Si- Kranj. / f«®? coraj^ K»yw Predmeti, ki so jih zasegli pri hišnih preiskavah. ( f«»; ^»nzd Kav^i mon Velički. Osumljena Jeseničana so cembra 2007. Osumljena jektov, dveh pomožnih ob- sta tudi ropa jeseniškega jektov in štirih vozil. V pre-Jeko-ina» iz katerega je obo- iskavah smo našli dovolj do-rožen moški 16. januarja kazov ne samo o zadnjem lani odnesel tri vreče s ropu, temveč tudi o prvih Kriminalisti so se najprej 36445 evri. in ropa v blej- treh. Našli in zasegli smo ves policisti prijeli prejšnji torek, ustavili prav pri teh dveh Je- skem hotelu Savica 18. avgu- denar iz zadnjega ropa, med ko sta zamaskirana roparja seničanih, ker so ju že prej sta lani, ko si je storilec prila- drugim pa tudi tri prave pi- okoli 8-30 na Jesenicah na- sumili, da sta sodelovala pri stil kar 153,844 evrov. Krimi- štole in imitadjo pištole ba- padla pismonošo med raz- treh oboroženih ropih od de- nalisti so omenjene primere retta," je povedal Velički. nosom pokojnin. Poštar se cembra 2007 do avgusta preiskovali tudi s prikritimi Preiskovalci so našli tudi doje najprej uprl, ko pa je eden 2008. Vsem je bilo skupno, ukrepi in tako zbrali dovolj kumentadjo, ki je potrdila od roparjev izvlekel pištolo da so bili skrbno načrtovani dokazov, da sta osumljena njihove sume, da je bil ukra- in napel udarno kladivo, je ter hitro in odločno izvršeni Jeseničana 16. decembra deni denar večinoma porab- vendarle spustil poštno tor» med prenašanjem velikih lani načrtovala še oborožen Ijen za nakup stanovanja na bo, v kateri je bilo okoli deset količin denarja. Jeseničana • rop poštnega vozila v Radov- slovenski obali, malo pred tisoč evrov gotovine, Kmalu naj bi tako sodelovala pri Ijici, v katerem so prevažali prijetjem pa je že potekal napo ropu so kriminalisti potr- ropu varnostnika med odda- gotovino, a ga nista izvedla. kup stanovanja v Ljubljani. kali na domu enega od jo 44.150 evrov gotovine v 'Pri osumljenih Jeseniča- V zadnjem letu je eden od osumljencev in prijeli oba nočni trezor na Spodnjem nih smo opravili hišne pre- osumljencev kupil tudi dva domnevna roparja. Plavžu na Jesenicah 18. de- iskave treh stanovanjskih ob- dobra (draga) avtomobila. Mirno na najbolj noro noč Simon Šubic Kranj - Po podatkih Pollidj- ske uprave Kranj smo Gorenjci v leto 2009 vstopili razmeroma mimo, če seveda odmislimo, da so petarde kljub zakonski prepovedi pokale vsepovsod. "Izstopajočih oziroma neobičajnih do godkov na silvestrovo na območju Policijske uprave Kranj nismo zabeležili. Slabše je bilo v naslednjih dneh, saj je bilo zaradi zimskih razmer oziroma poledice na cestah nekaj prometnih nesreč, ena oseba je pri tem umrla. Obravnavali smo tudi nekaj vlomov v stanovanja in Ministrica za notranje zadeve Katarina Křesal je kranjskim stanovanjske hiše," je sporočil tiskovni predstavnik PU Kranj Andrej Zakrajšek. policistom pred nastopom službe na silvestrovo zaželela vse dobro. / Fe»:CrT Slavec Kranjske policiste, ki so ba v polidji, "Na vas je, da ksidom zastrupila štiričlan- prihod novega leta pričakali bo najbolj nora noč v letu ska dnûina. Njene dane so na službenem mestu, je si- tudi vama," je dejala minis- našli v sosednji koči in jih s cer zadnji dan lanskega leta trica in poudarila, da priso- sanmi prepeljali v dolino, obiskala tudi notranja mi- tnost policistov ob takih kjer so jih predali kamni- nistrica Katarina Křesal, množičnih dogodkih daje škim in domžalskim reševal- Dejala je, da je sicer veliko ljudem občutek varnosti. cem. Po ugotovitvah gorskih poklicev, ki ne ločijo dneva Kamniški polidsti in gor- reševalcev se je družina za- od nod in praznika od de- ski reševald pa so v silvestr- stmpiia zaradi nepravilnega lavnika, a prav ob dogod- skem večeru odhiteli na Ve- delovanja agregata v koči, kih, kot je "najbolj nora noč liko planino, kjer se je v Čur- zato so ga izklopili in prezra- V letu", pride do izraza siuž- govi kod z ogljikovim mono- čili stanovanje. LjUBgANA Prijeli strelca na voznika [ubljanski kriminalisti so prijeli 23-letnega državljana Bosne in Hercegovine, ki ga sumijo, da je 11. decembra lani na avtobusni postaji v Ljubljani streljal na 49-let- nega voznika Alpetourjeve- ga avtobusa. Policija poro* ča, da je osumljeni stal na peronu 8, ko je nanj nameraval zapeljati voznik, ki mu je zato potrobil, da se umak* ne, To je osumljenca tako razjezilo, da je najprej vpil na voznika, nato pa potegnil pištolo in voznika ustrelil skozi stekfo. Ovadili so ga poskusa uboja, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. S. S, Vodice V bližini Vodic streslo tla Tretji dan v novem letu so seizmografi ob 19.54 zabeležili šibek potresni sunek v bližini Vodic. Magnituda potresa je bila 2,4. Ocenjujejo, da intenziteta potresa na širšem nadžariščnem območju ni presegla ill. stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so najbolj čutili prebivalci Ljubljane. S. S. I I vilma. stanovn i k @ g-gias .si 7 Rekorda bilo Na 19. tekmovanju kegíjačev za pokal Kranja je v ženski konkurenci zmagala Barbara Fidel, med moSkimi je bil najboljši Uroš Stoklas, organizatorji pa so nagrado za rekord kegljišča prihranili. Vilma Stanovnik Kranj • S slovesno podelitvijo nagîâd in pokalov, ki jih je najboljšim kegljačem in keg-1 j ačicam izročil kranj ski podžupan Igor Velov, se je v petek zvečer na kranjskem kegljišču končal 19. pokal Kranja. Zadnji dan se je na osmih stezah pomerilo po Šestnajst finalistov v konkurenci moških, žensk in rekreativnih kegljačev. Na koncu je med moškimi s 610 podrtimi keg- Iji znova (na)boljši je bil tudi lani) slavil Uroš Sloklas pred Edom Terzičem in Zdrav-kom Štrukljem, med osem najboljših pa so se uvrstili Še Brane Benedik, Šte^)eseo* Barbara Fidel je v finalu podrfa 599 kegljev, kar je zadoščalo za zmago. / ^«t»: t,,^« šek, Janez Čerin, Franc Zvone in Janže Lužan. V žensld so si zaslužili čestice in na- lo 248 kegljačev in kegljaâc, bi si, da bilo za zmago na tur-konloirenci je pokal za zrna- grade, najboljši trije pa so najboljših šestnajst v vsaki niiju treba podreti okoli 660 go pa tudi prehodni pokal bili iz Železnikov, saj je zma- kategoriji pa se je uvrstilo v kegljev, vsi finalisti pa naj bi dobila Barbara Fidel, ki je gai Lojze Demšar pred |ane- današnji Bnale. Čeprav smo jih podrli vsaj po 600," je v bila lani druga, letos pa je zom Benedičičem in Mila- videli kar nekaj obetavnih na- imenu organizatorjev povedal drugo mesto osvojila Brigitte Strelec. Tretja je bila Majda nom Prezijem. Do osmega mesta so se uvrstili še Marko stopov, sem pričakoval, da bo predsednik K^jaškega kluba več takšnih, ki jim bo uspelo Triglav Vane Oman in dodal. Veríwle. Med osem najbolj- Lahovec, Jure Fleischman. podreti prek šesto kegljev in da je turnir za pokal Kranja ših so se uvrstile še Rada Sa- Hdo Gajgâr, Stane Kern in da bo morda padel tudi re- eden najmočnejših te vrste v vič, Taja Ciuha, Martina Rado Selan. kord- Tako pa je bil najboljši Sloveniji, v prihodnje pa želi- Žvab, Ania Kozmus in Mira "Od 8. decembra naprej se Uroš Stoklas, Id pa je za zma- Grobelnik. Tudi rekreativci je na našem kegljišču zvrsti- go podrl le 610 kegijev. Želel jo, da bi postal tudi mednaroden. Oberhof brez Gregorinove Biatlonka Teja Cregorin po bolezni še ni pripravljena na nove tekme. Trenerja Velepec in Kos optimistična pred nadaljevanjem sezone. Mata Bertoncelj Pokljuka - Slovenski biatlon- ci so se med tekmovalnim premorom na nadaljevanje svetovnega pokala pripravljali v snežni idili na Pokljuki. Prve tekme v letu 2009 jih od jutri do nedelje Čakajo v Oberhofu v Nemčiji, kamor pa ne bo odpotovala Teja Gregorin, ki po bolezni Še ni pripravljena za nastop. Izpustila je tudi zadnje tekme v preteklem letu. "Tri tedne pred začetkom sezone sem zmlela in se prehitro vrnila na trening. Ni bilo prave moči in nato se je bolezen v hujši obliki le Se ponovila. Za novo leto sem ^os z varovanko Andrejo Mali In trener moške ekipe Uroš Velepec so optimistični pred dobiia še trebušno virozo, nadaljevanjem sezone. / FoierTknaD^hi tako da zadnje dni nisem mogla trenirati." je pojasnila temu trenerja moške in bi rezultati izostali," ostali zadaj. Tekaški časi v Teja Gregorin, ki z dosedán- ženske ekipe ostajata opti- povedal trener ženske ekipe štafetah, ko smo imeli jo sezono ni zadovoljna, mistična. "Prvi del sezone je Tomaš Kos. Pri fantih je le konkurenčni material, pa so "Sedaj se bom skušala čim za nami. Andreja je pokaza- janežu Mariču uspela ena pokazali, da lahko tečemo z bolje pripraviti za svetovno veČ kot lam in ti rezultati uvrstitev med dobitnike najboljšimi« Za dober rezul- prvenstvo," pravi aktualna so dobra spodbuda za točk, kar pa je daleč od nje- tat je potreben maksimalen svetovna prvakinja v letnem naprej. Teji pa zdravstveno govih ciljev. "Preplaha ni. zadetekvseh v ekipi. Cilji os* biatloniL stanje ni omogočalo, da bi Razlog za slabše uvrstitve je tajajo visotó. Tekaška forma V slovenski reprezentanci naredila veČ. Poleti smo do- predvsem v tem, da smo pri je dobra,*' pa je optimističen se redno na mesta s točkami bro trenirali, izpolnili pro* pripravi smuči na nekaterih Uroš Velepec, trener moške uvršča le Andreja Mali. Kljub gram, tako da ni bojazni, da področjih, gre za strukture, ekipe. In memoriam Oskar Orel Začetek leta 2009 je bil tudi žalosten, saj so se domači, pa tudi $tevilni slovenski Šahisti, morali posloiÀti od Sko^eloŠkega šahovskega mojstra, poletnega Oskarja Oria. Oskar sicer ni bil Škojeločan, saj seje iz Zagoija v mesto pod Luhnikom priselil k ženi Simoni, prav tako odlični slovenski Šahistki. Imela sta dva otroka. Kar^ men in Arúeia, oba pa sta navdi^ila s šahovsko igro. Žal je Karmen (slovenska šahovska mojstrica w tudi ^impijka) umrla stara komaj 21 lei, v njen spomin pa je družino Ord vsako leto januarja v Sfeo^i Lofci prirejala šahovski turnir (letos bi bú 4. po vrsti), kije bil zelo priljubljen in najbo^ obiskan v Sloveniji. Oskar Ord je bil vedno ponosen na svojo družino, pa tudi na mlade šahiste, ki jih je vzgajal. Žal pa je imel slabo srce, ki mu je odpovedalo prav na letoinji 2. januar. Se nekaj dni pred tem je za Gorenjski 0as napisal enega od člankov, saj je bil zadnja leta tudi zvest šahovski dopisnik. Zato go ne bodo pogrešali le njegovi najbližji in prijatelji šahisti, ampak bomo njegove vesti pc^rešali tudi v uredništvu Gorenjskega glasa in seveda ncdi bralci. Vilma Stanovnik TEKNASMUŒH Kranj Majdičeva tretja, uspešno tudi Fabjanova Z najtežjo etapo seje v nedeljo v dolini Fiemme v Italiji končaj tekaški Tour de Ski, ki ga je zaznamovala tudi Slovenka Petra Majdič. V zadnji etapi, v ekstremno strmem zaključnem vzponu na Alpe Cermis se je kot edina borila s Finkama Virpi Kultunen in Aino Kaiso Saarinen. Te tri tekmovalce so si razdelîle tudi prva tri mesta. Kuitunenova je na koncu po sedmih tekmah imela v skupnem seštevku 7,2 sekunde prednosti pred Saarinenovo, Majdičeva pa je na 3. mestu zaostala za 34,5 sekunde in s tem napisala novo poglavje v zgodovini slovenskega teka na smučeh. Poleg tega je bila tudi najboljša v točkovanju sprintov. Na novoletni turneji je odlično nastopila tudi Besničanka Vesna Fabjan. Na obeh sprintih je osvojila 9. mesto in potrdila mesto v rdeči skupini najboljših sprinterk. V skupnem seštevku je Tour končala na 34. mestu» najvišje doslej. Pri moških je zmagovalec novoletne turneje postal Švicar Dario Cologna, Nejc Brodar je odstopil. M. B. SMUČARSKI SKOKI Kranj Skromen izkupiček naših S tekmo v Bischo^hofnu se bo danes zaključila letošnja novoletna turneja smučarjev skakalcev. Medtem ko sta v ospredju izvrstna Avstrijca Wolfgang Loitzl in Gregor Schlierenzauer, pa so naši orli na prvih treh tekmah turneje povsem odpovedali, saj si je le v Carmisch-Partenkirchnu Jernej Damjan priskakal točke s 25. mestom, Robert Kranjec, Primož Peterka, Mitja Mežnar in Primož Piki pa so ostali brez uvrstitev med najboljših 30. Na današr>ji tekmi sta Primoža Peterko in Primoža PIkla zamenjala Rok Urbane in Matic Kramaršič, ki sta se izkazala na zadnjih tekmah celinskega pokala. V. S. Kran) V Kranju dve tekmi pokala Cockta v soboto in nedeljo so na kranjski skakalnici pripravili prvi dve tekmi letošnjega zimskega pokala Cockta. V članski konkurenci je na prvi tekmi zmagal Sašo Tadič (SSK Ljubno BTC], pred Corazdom Robnikom (SSK Mllsínja) in jako Oblakom (SK Triglav Kranj), med mladinci do 18 let je bil najboljši Luka Leban (NSK Tržič Trifix), med mladinci do 20 let pa Primož Roglič (SK Zagorje). Pri dekletih je slavila Maja Vtič (ŠD Zabrdje). V nedeljo je v absolutni konkurenci zmagal Rok Zima (NSK Tržič Trifix) pred Sašom Tadičem In Corazdom Robnikom, med mladinci do 18 let je bii najboljši Andraž Pograjc (SK Zagorje), med mladinci do 20 iet pa Tomaž NagliČ (Alpina Žtri). Med dekleti je zmagala Špela Rogelj (SSK Costela Ilirija). V. S. â A » 8 S it : •••• V Uma. stanovnik ®)g-gífls. si CORENISiO SEMAFOR TEK NA SMUČEH Mězuáfě • tekma evropskega pokala, prosta tehnika, mladinke: 1. Locatelli (Fra), 3. Čebašek + 0:06, 4 Eržen (obe Slo) + 0:13; mladinci: i. Goalabre (Fra) 26:50, 2- Šimenc (Slo) + 0:36,6. Rlmahazi, 10. Kiavžar, 11. Potočnik {vsi Slo); članice: 1. Storti (Fra) 14:19,8. Soklič 0:17,13. Jezer5ek + 0:33,14. Benedlčič + 0:34, 27. VIšnar +1:57: do 23 let: 4. Je- zerSek; 2. dan: skupinski start klasika, mladinke: \. Eržen (Slo) 34:54, 2. Locatelli +1:21,3. Čebašek (Slo) +1:43: mladinci: v Potočnik 45:48, 2. Goalabre (Fra) 0:07, 3. Šimenc članice: 24. 44. memorial janeža Rožiča in 7. Memorial Alojza Ker^a)-na v Ratečah: člani (10 km klasično): 1. Repanšek (Jub Ď0I) 29:02, 2. Špelič (Merkur) +1:42, 3. Zupan (Gorje) + 2:02, ml. člani: 1. Poklukar (Bled) 27:42, 2. Rupnik (Val- karton) + 0:19, 3. Kralj (Jub Dol) + 0:49, st mladinci: i.Tr« San (Valkarton) 27:48: 2. Prosen (Sled) + 0:51,3. Gostin-čar (Jub Dol) * 1:12; ml. mladinci: 1. Praznik (jub Dol) 20:33, 2. Učakar + 0:50, 3. Klinar + 1:00 (oba TSK Bled); članice {s km): 1. šolar (Merkur) 16:08; st. mladinke: 1. Sever Rus (Valkarton) 15:36, 2. Klemenčič (Merkur) + 0:20, 3. Malnar (Valkarton) + 0:34; ml. mladinke: 1. Razinger (Bled) 15:01, 2. Zupan (Bled) -h 0:46,3. Elnfalt (ŠRC Preska Medvode) -i-1:06. M. B. Pokal Cockta, sprint v prosti tehniki, Pokljuka, or^nizator ŠD Gorje: člani (1,1 kmi):i. Mali (TSK Merkur Kranj), 2. Re-panSek (Jub Dol), 3. Špelič (Merkur); članice km): i. 8e- nedičič (Merkur Kranj), 2. VISnar, 3. Čebašek (obe TSK Sled); junřoíjl: i. Rupnik (Valkarton Logatec), 2. Potočnik, 3. Rimahazl (oba TSK Bled); st. mladinci: 1. Prosen (Bled); st mladinke: 1. Eržen (Bied); ml. mladinci: Praznik (Jub Dol), 2. Svenlek, 3, Učakar (oba TSK Bled); ml. mladinke: 1. Razmger, 3. Zupan (obe TSK Bled); sL dečki: 1. Malnar (Valkarton Logatec); st. deklice: 1. Urevc (ŠD Gorje), 3. Lampič (ŠD ŠRC Preska Medvode); ml. dečki: i. Marolt (Novolit Olimpija), 2. Klobčič (ŠD Gorje); cicibani: i. Igličar (Valkarton), 2. Črv (NO Rateče • Planica); ml. deklice: i. Forjanič (Kovlnoplastika Lož); cfcibanke: i. Ponikvar (TSK Bled), 2. Pretnar, 3- Kosmač (obe ŠD Gorje); cicibani A: i. Gros (ŠD ŠRC Preska Medvode); cidbanke A-1. KoStr, 2, Bajželj, 3. Klemenčič (vse TSK Merkur Kranj). M. B. DVORANSKI HOKEJ 1. fîoorball liga za moáke, 13. krog: Žiri ; Borovnica 5 : 6, Ljubljana : InSport Škofja Loka 5:4, Galaks Železniki ; Bo-gojtna 19 :1, Zelenci Kranjska Gora : Mali princ Idrija 1$ : o, Polycom Brlog : ELROO Škofla Loka 7 : i. Na lestvici vodi ekipa Zelenci Kranjska Gora z 20 točkami. V. S. KOFJA LOKA IKOZI OKO Franceta RAFSKO 250 eOTOGRAFlf^ à É Cena 31,50 eur ♦poštnina a naročnike 10% popus Gorenjski Glas Za vas beleiimo čas naprej Boštjan Goličič je dvajsetletni hokejist iz Podbrezij, ki je športno pot začel na Bledu, sedaj pa že drugo sezono igra v tujini. TinaTosič povprečno devet tisoč gledalcev, na Bledu se jih t>a na tek- Boštjana je za hokej nav- mah zbere okoli sto." duáil starejši brat Juii), slovenski reprezentant in ďan Kakšna je vaša ekipa? moštva HDD Tilia Olimpija "Moja ekipa je trenutno na izLjubljane. Igratijezačelna prvem mestu lige WHL, ki ob- mestu centra, vendar ga je sega zahodno Kanado in seve- trener kmalu postavil na levo rozahodno Ameriko. Ekipo krilo, po potrebi pa igra tudi sestavljaj o večinoma Kanadčana desnem krilu. ni Trenutno sem edini Evropejec v ekipi ker je bi] latvijec Lani ste domači klub zame- odpuščen po nekaj tekiïiah. njali za tujino. Kje igrate zdaj? Pnvilo v ligi je, da ima vsaka "Sedaj že drugo leto zapo- ekipa lahko samo dva Evropej- red igram v Kanadi v klubu ca. S soigrald se dobro razu-Caigaiy Hitmen v ligi WHL mem in se z njimi veliko dru-Za igranje v Kanadi sem se žim v prostem Času." odločil, ker sem hotel narediti korak naprej, ker je v Kana- Kako poteka vaš običajen dan di hokej na veliko viSji ravni čez lužo? kot v Sloveniji. Na naboru "Ponavadi vstanesn ob 9. me je izbral klub iz Calgary- uri Po zajtrku grem na suhi ja. Take priložnosti nisem trening, ki ga imamo v fitne- mogel zavrniti. su ali telovadnici, Po treningu gremo s soigrald na malico in Boštjan je tudi član slovenske mladinske reprezentance V čem je nafvečp razlika v na- okoli 13. ure imamo trening <4o 20 let. / ř«to: Crt siiv« Činu igre pri nas in v Kanadi? naledu, kilrajaiu'oinpol. Po-"Treningi se zelo razlikuje- tem odidem domov počivat, raj. Več kot deset let me je saj kljub dobri igri nismo jo, ker je v Kanadi vse bolj Večerio mi pripravi moja ka- treniral na Bledu, kjer smo dali gola, am svojim profesionalno in bolj inten- nadska družina, večer pa po- trikrat osvojili naslov držav- zivno. Vsi smo plačani za navadi preživim ob računalni- nega prvaka. Dal mi je veliko svoje delo, zato je vse na viso- ku. Na dan tekme večinoma tehničnega znanja in me ki ravni. Na vsakem trenil^ počivam in se pripravljam na uvedel v sistem igre." so na ledu štirje trenerji tekmo. Dvakrat na teden ho- zadeva način igre, je glavna dim tudi na univerzo, kjer Pred kxatkim ste $e vmili s Boste v prihodnosti oslali čez stopom sem zadovoljen, vendar bi lahko bilo še bo- Ije." razlika v tem, da je v Kanadi študiram menedžment" manjše igrišče, zato se igra hitreje in bolj na fizično Zamenjali ste že več trener svetovnega prvenstva do 20 let Kako bi ga ocenili? "Mislim, da na SP nismo lužo ali se boste vmih v Evro- po Kot vsak igralec, ki igra moč. V Evropi se igra hokej jev. Je kdo bolj zaznamoval dosegli dljev. Proti Svid, Be- hokej, tudi jaz upam, da bom počasneje, vendar z več po- vašo hokejsko pot? lorusiji in Frandji smo nare- nekoč zaigral v ligi NHL Ce dajami. Velika razlika je tudi "Mojo hokejsko pot je naj- dih preveč napak v obrambi, mi to ne bo uspelo, se bom v tem, da je na naših tekmah bolj zaznamoval Valerij Šah- Imeli smo tudi nekaj smole, verjetno vmil v Evropo." hokejiste kratki prazniki Od torka do nedelje so hokejisti v ligi EBEL odigrali kar tri kroge, prav tako so bile delavne hokcjistkc v ligi DEBU redni 25. krog pa so odigrale tudi ekipe v državnem prvenstvu. Vilma Stanovnik domadmi navijad s 5:2 pre- voliju pomerila 2 ekipo Inns- osvojena trdnjava, jutri, v sre- magali moštvo Innsbrucka, brucka. do, pa se kiajijski orli odprav Jesenice, Kranj - Kljub novo- Tilia Olimpija pa je v gosteh s V razširjeni avstrijski žen- Ijajo na gostovanje v Zalog- letnim praznikom hokejisti v 4:0 izgubila proti Linzu. Na ski hokejski ligi DEBL so Čla- Nove zmage so se konec ted- zadnjem tednu niso upočas- lestvici hge EBEL še vedno nice kranjskega Merkurja na veselili tudi hokejisti MK nih ritma napornih tekmo- vodi ekipa KAC-a iz Celovca, Triglava v nedeljo gostile eki- Bleda, ki so v gosteh z 2 : u vanj. V ligi EBEL je bil prejš- kiima 59 točk, sledi ekipa Vi- po Young Birds Kitzbiichel ugnali ekipo Maribora m]a- nji torek na sporedu slovenski enne Capitals s 55 točkami, /Salzburg. Čeprav so Gorenj- dih, ekipa Jesenice mladi, ki je derbi med Tilio Olimpijo in tretja je ekipa Black Wings ke nastopile oslabljene, so sla* gostovala v Zagrebu pri Med- Acronijem Jesenicami, po po- Linz z 51 točkami, Četrti Red vile s 4: 3 in tako ostajajo edi- veščaku, pa je izgubila 33:0. daljiku pa so v Tivoliju $4:3 slavili domačini Brez točk. sta nato slovenski ekipi ostali v Buli Salzburg z 49 točkami, peti VSV Beljak z 48 točka- na neporažena ekipa v ligi. Prav tako so se minulo so- Na lestvid vodi ekipa Medveš-čaka s 67 točkami, drugi je v mi, Jeseničani na 6. mestu boto nove zmage na domači Stavbař Maribor z 58 točkami, petek, ko so Jeseničani gosto- pa imajo 46 točk. Tilia Olim- ledeni ploskvi veselili hokejisti tretji Triglav s 50 točkami. Je- vali pri Liwest linzu in izgu- pija je še vedno na 9. mestu Triglava, Id so v 25. kr^ dr- senice mladi so na 5. mestu z bili s 4:1, Tilia Olimpija pa je in ima 34 točk. Že danes pa žavne^ prvenstva gostili eki- 38 točkami, MK Bled pa na 7. bila v gosteh na Dunaju pota- je v ligi EBELna sporedu nov po Stavbaija Maribora in zrna- mestu s 37 točkami. Jutri eki- žena kar z 8:1. 2e v nedeljo krog. Ekipa Acronija Jesetiic gali 53:0. Ledena dvorana pa Jesenice mladi gosti Mari- pa je bil na sporedu 41. krog gostuje pri vodilnem KAC-u, Zlato polje tako v državnem bor mladi, ekipa MK Bled pa Hge EBEL Jeseničani so pred Tilia Olimpija pa se bo v Ti- prvenstvu še vedno ostaja ne- gostuje pri Alfi. P A 4 à •• •• ••• t: :: •• •• vilma stanovnik (gfg-^as.si 9 Načrtov mu ne Gregor Debeljak iz Dolenje vasi v Selški dolini v novi sezoni načrtuje tako nastop na kvalifikacijah za olimpijske igre v boksu kot tudi uspešna nastopa na svetovnem prvenstvu v boksu in kikboksu. Vilma Stanovnik Dolenja vas • Za Gregoiiem svoj prvi profesionalni dvoboj. "Slovenski prvak sem po- Debeljakom je uspešna sezo- stal na odprtem prvenstvu na, ki jo je tik pred novim !e- Slovenije v Zagorfu, prav tako tom zakljuâ) z zmagami na pa sem zmagal na odprtem mednarodnih tekmovanjih v prvenstvu HrvaŠke, povsod boksu in kikboksu, z zmago v pa sta bili danski disciplini le svojem prvem nastopu v kik- ligiit in semi kontakt V No- boksu med profesionalci, je- vem Sadu sem nastopil tudi seni pa je domov prinesel na svoji prvi profesionalni tudi bronasti odličji z evrop- borbi v full kontaktu. Prema skih prvenstev v full in light gal sem domaćina Aleksan kontaktu v kikboksu. Toda dra Djordjeviái, te zmage pa Gregor, ki se bori v disdpli- sem bil še posebno vesel, sa nah do 57 kiic^ramov, ima za so bili na to prireditev povab- novo sezono Se viSje načrte. Ijeni sami vrhunski športmki v lïorilnih veščinah. Med vse- Lahko najprej nekaj već po mi, Id smo se borûi v štirinaj- vež o tekmovanjih v zadnjih stih borbah, sem bil na koncu mesedh? razglašen tudi za najboljšega "Na evropskem prvenstvu borca tdanovanja." v full kontaktu oktobra v Bolgariji sem osvojil tre^e me- Piav tako si v zadnjem ćasu sto, saj sem izgubil le v polfi« začd nastopati na boksarskih zato, ker do sedaj Še nobene- srečujem na tekmovanjih» so Gregor Debeljak si želi nastopKi tudi na olimpijskih igrah. nalu proti svetovnem prvaku trianovanph. mu Slovencu ni uspelo, da bi pač profesionalci, lahko se iz Rusije. To je do sedaj moj "Za boks sem se odloČil boksal na olimpijskih Igrah. stoodstotno posvečajo temu najboljši rezultat v fuU kon- zato, ker sem si želel izboljša- Kikboks pač ni olimpijska športu. Mesečno dobivajo taktu, kolajna v tej disdplini ti tehniko rok. Trener SaŠo disciplina. Če bi bil, bi zago- športne Štipendije, država jih pa se mi zdi še veliko več Taraniš, ki je selektor sloven- tovo že nastopil tudi na olim- podpira tudi z denarnimi na- gradami, ki jih dobijo za medalje na evropskih ali svetov- vredna od drugih v semi in ske boksarske reprezentance, pijsldh igrah." light kontaktu, saj je to disd- mi je predlagal, da se preíz- plina, kjer se udarja na polno, kusim tudi na tekmah, in V tem letu te čaka tudi na- nih prvenstvih. Vsak ima borba pa se izvaja v ringu, od tako sem Sel na državno pr- stop Tia svetovnih ptvenstvflï. svojega trenerja, svojega ma- koder ne moreš pobegniti, venstvo, kjer sem zmagal. '^Načrtujem nastop tako seria. ]az nimam ničesar od sodnik ne prekine borbe, razen v izrednih razmerah. Udeležil sem se tudi turnirjev na svetovnem prvenstvu v tega, simbolično nagrado za v Italiji in bil ob zmagi nekaj- boksu kot na svetovnem pr- kolajne dobim le od kikbok- Zato nam, kikboksarjem, krat razglašen tudi za najbolj- venstvu v kikboksu, želim pa sarske zveze. Zato hodim v predvsem pa meni osebno, šega borca turnirja. Vse to pa si dobrega nastopa v boksu službo, nato pa vsak dan tre- dober rezultat v fiill kontaktu mi je dalo upanje, da bi v in medaljo na svetovnem pr- tiiram sam, poleg tega pa največ pomeni, čeprav se še _ vedno redno udeležuj em tudi sem tudi trener drugih kik-boksarjev iz Škofje Loke in tekmovanj v light kontaktu, vsl, ki se zanimate za vadbo kikboksa, se lahko Gre- ^ trenutno bU- goriu pridružita na treningih v dvorani Poden v Škofji ^ ^^^^^ ^^ pI^^J™ Tako sem šel v novembru tudi na evropsko prvenstvo v light konta^, kjer pa sem Loki, vse informacije pa dobite na e-naslovu gtes^. znova nalete) na istega niske- d€b€Í|ak@gmail.com ali po telefonu 040/359 495. ga tekmovalca, ki me je spet premagal m znova sem se sam, sponzoije je težko dobiti, nekaj pomod sem dobil v Alplesu, pomaga mi tudi Čistilni servis Rozman Mar» jan. Vse. kar zaslužim, pora- nioral zadovoljiti s tretjim boksu še lahko napredoval, venstvu v kikboksu. Če bi bim za svoj Šport in udelež- mestom. Dejstvo je pač, da je zato se bom pripravljal tudi premagal svetovnega prvaka, bo na tekmovanjih. Sicer pa trenutno on boljši od mene za kvalifikacije za olimpijske bi bil to res fantastičen nimam ne časa ne denarja in da bo treba še trenirati, pre- igre leta 2012. Te so že maja uspeh ..." den ga bom lahko premagal." in junija 2009, in če mi bo za nič drugega, saj se zavedam, da če hočeš biti dober. uspelo, bom lahko nastopil v Kaj slovenske tekmovalce v ne preostane drugega kot ve- Pos^ si tudi slovenski prvak Londonu. To pa mi še več po- borilnih Športih loči od dru« liko treninga. Ves prosti čas v light kontaktu Id odlično meni zato, ker imamo vsi gih najboljših na svetuj pa je namenjen počitku, ki nastopil na odprtem prven- Športniki željo nastopiti na "Ruski tekmovalci, pa tudi ga za vrhunski rezultat tudi stvu Hrvaške, imel pa si tudi olimpijskih igrah, pa tudi mnogi drugi, s katerimi se ne sme manjkati." Mladi Savčani najboljši Vilma Stanovnik bolj ših pomerili 2 ekipo Cel ja. ..............................................................................Odločilen zadetek za zmago Celovec - Tik pred novim le- SavČanov z 1 : o je dal Kristi- tom je v Viktringu pri Celov- jan Arh Česen. Ob koncu tur- cu p>otekai tradicionalni tur* nirja so se tako nogometaši nir McDonalds v malem no- Save veselili največjega poka- gometa Na njem so uspešno la za zmago, pokal za najbolj- nastopili trudi mladi gorenj- šega strelca turruija pa je pre- ski nogometaši, najboljši v jel Urban Hartman, ki je na- kategoriji U12, k)er je tekmo- sprotnikom zabil kar deset valo 2J ekip, pa so bili mladi golov. Ekipa Save je nastopila upi Save, ki so najprej slavili v v postavi: Jan Primožič, Mar- svojiskupini,natopasovpol- tin Prime, Kristijan Sredoje- finalu kar s 5 : o prema^ vk, Kristijan Arh Česen. Ur« ekipo KAC-a. ban Hartman» Predrag Dra Finale ie bil nato kar slo- gojevič, )aka Primožič in Mladi nogometaši Save so si v Celovcu pribonli največji venski; saj so se za naslov naj- Aljaž Pire pokal za skupno zmago. Pred in med prvo vožnjo Predprw) vožnjo smo izbra- kujete najvtíje Utavt z boUči- li kolo, dodatno opremo in se mi ritnimi trt hrbtnimi mišica- mkaj malega poutíli o hitrih mi. saj jc sedenje na dokra-ti ali vam postane pretopio, ne te vedeti o teh pedalih, Je to, da da bi morali slačiti hlače in se odpnete. preden se ustavite. kolesarske čevlje, preprosto sle Med treningpm preizkusite čete. Enaki so tudi rokavČki, tudi delovanje in uporabo přeprav tako zelo specijičen kos stav. Moč prenosa izberite kolesaijevega oblačila. Rokav- tako, da Je vaša frekvenca pe^ čki so "odrezani" rokavi dolge dal od osemdeset do sto vrtijo- kolesarske ?najice, le malce veČ Jev u minuti. Pri prestavljanju elastana vsebujejo, da la^e sto- pazite tudi na naslednje: izogi- jijo na rokah. Funkdja rokav- bajte se navzkrižnim preno- Čkov je enaka kot nogavČkov, sorru Če imate na pri mer veri- namenjeni so prvim kilome- go na prednjem váikem veriž- trov, ko telo še ni ogreto ali ko niku, ni priporočljivo, da upo- Je temperatura ravno taka, da rabljate zadnja dva velika ve- niste prepričani, ali potrebujete rižn ika. Kadar je veriga na dolp ali kratki dres za kolesar- srednjem verižniku, se izogi- jenje. Vetrovka Je lahko le ve- bajte uporabi zadnjega naj- trovka, lahko pa je to eden od manjiegçi in zadnjega največ- dragih kosov kolesankih obbi- jega vcHžnika, in kadar upo- čil O tem sem že veliko pisal, rabljate prvi najmanjši veriž- tako da presojo prepustim nik, ne prestavljajte na zadnja vam. Rokavice brez prstov so dva najmanjša verižnika. Pri prav tako drugačne na po^, teh kombinacijah veriga teče vendar na m predvsem služijo preveč navzkrižno, kar n i doza boljši oprijem krmila. Vam- bro za obrabo verižnikov, ne-Jejo mis tudi pred morebitnim varno pa je tudi za verigo, saj padcem. Vse ni^tetoJe izredno bistveno povečate nevarnost, lahko in se z lahkoto zloži v da jo pretrčite. žepe, ki Jih imate na hrbtni Prav tako preizkusite delo- strani kolesarke majice. Kole- vanje in uporabo zavor. Pri sarji se držimo preprostega in novem kolesu zlasti pri hidrav- preverjenega nasveta: vedno se ličnih zavorah z diski delova- oblečemo tako, da nas oh star- nje in zavorna moč nista opti- tu rahlo zebe, saj se bomo že po malna, zato se prvih nekaj ki- nekaj obratih pedal prav hitro lometrov izo^bajte ťíoígi/i spu- stov, saj zavorne ploščice lahko pregrejete, kar lahko povzroči nesrečo oz. okvaro. Preizkusite ogreli. Pred prvo vožnjo je pomembno tudi "začrtati" traso, po kateri homo kolesarili. Pri- tudi modulacijo in zavorno poročam krožno pot v dolžini moČ, da v roke dobite občutek približno deset kilometrov, spe- za zaviranje. Vedno zavirajte Ijano pretežno po ravnini in na obe, na prvo in zadnjo za- manj prometnih cestah ali po- voro, in pazite, da kolo ne teh, vozite po svojih zmožno- blokira oziroma vleče črte, saj stih in poskušajte progo prevo- je takrat zavorna pot najdalj-ziti tri-do petkrat. Za začetek ša. kontrola kolesa pa naj-Je najpomembn^e, da se nava- slabša. (Slike so objavljene na ditenakolo. Nazačedcupriča- internetu) t » â Novoletni obeti deča níř veâm pogovo- čakanjem na zadetek na lotu. rov je rtcesija, V ljudi Lahko jim pokažemo, kako se seje naselil strah in Če- je potrebno boriti in iti napr^, prav nam vlada zatrjuje dru- kljub težkim časom. Razmiš- gače. ne vem, kdo temu ycrjo- Ijajmo na široko. Dokler smo me. Bolj kot kdajkoli se ho tre- zdravi, lahko delamo marši- ba zanesti nase. Letošnje leto kaj. Delo v touami je bolj cdi bo naklonjeno prilagodljivim manj stalno in na neki način ljudem. Nimam ideje ali rešit- nam zagotavlja varnost. Pa ve za vse tiste, ki bodo odpul vendar, je temu res tako? Da- Čeni in žrtve v imenu dobička. nes ni nobena služba vcČ "do Vedno je bilo, je in bo tako, da penzije", tako kot je bilo to prvi občutijo krizo najšibkejši, včasih. Najtežje je ljudem, ki Pritetnmene skrbi toliko za imajo samo Se nekaj let do odrasle kot za otroke. Otroci upokojitve. Za mlajše pa so težko razumejo, daje denar rešitve. Včasih se ceh izkaže, sveta vlada r i n pomanjk anje v da je bila k riza jforistna, Če jo družini ne vpliva samo na izkoristimo s svojimi močmi materialne dobrine, ampak In talenti. Veliko ljudi je po- tudi na medsebojne odnose, iskaio novo delo. lotili so se sa- Napetost, stiske, prepiri in mostojnega posla in naŠli so tudi bolezni so posledice, ki jih drugačne poti do zaposlitve. prinese izguba dela. V težkih Človek je sam sebi največji časih se pokaže prava poveza- sovražnik. Najhujše omejitve nost v družini in to je merilo si postavimo sami - česa ne ljubezni. Pomembnoje, kake znamo, zmoremo ali nočemo, se pogovarjamo in da skupaj Odnos do dela in velika rru>ti- iščemo rešitve. Z otroki bodi- vacija sta nam v pomoč. Ni- mo iskreni, vendar jim ne na- hče ne bo potrkal na vrata in lagajmo svojih bremen in rekel "za vas imam delo", stisk. Otroci so otroci in ne Otrod nas potrebuj^o. Zanje morejo razmajati kot odrasli, smo odgovorni starši in ne Za življenje jih ne smemo država. Zato dajmo od sebe opremiti z jamranjem in s najboljše, kar zmoremo. Prisluhnite nam • polepšali vam bomo dan. TtLt ItLk '"gi.OMHz ujujuj.potepuh.com i dišava Ker danes praznujejo sv. trije kralji, bodimo tudi mi malce kraljevsko obarvani. No, dišavnica, o kateri bomo govorili, sicer nima nobene povezave s sv. tremi kralji. Skupno jim je zgolj kraljevsko ime. V mislih imamo baziliko, katere latinsko ime Ocimum basiciicum pomeni "kraljevska dišava", Ta rastlinica plemenitega imena v kulinariki velja za pravo kraljevo začimbo, v zdravilstvu pa med drugim znižuje količino holesterola v krvi, kar je po praznikih zelo dobrodošlo. Pavla Kliner tudi boleâne in krče v želodcu. Dobro dene pri vnetju BažiDca, bažuljek, bosiJj, tankega črevesa in pri zas- bosiljek, božiJjek, bražilka^ trupitvah v želodcu in čre- bržilka je nekaj poljudnih vesju. 2e od nekdaj velja za imen, ki so jih rastlini prijet- reliSče, ki krepi in poživlja, nega začimbnega okusa na- izboljšuje vitalnost, pomaga deli Slovenci. V Indiji naj bi pri depresiji, migrenah, tes-jo gojili že 3000 let pred na- nobi. Priporočajo jo ljudem, lim štetjem. Na staro celino Id so zelo živčni in otrokom. ki težko zaspijo. Prav tako seveda tudi odraslim, ki iih naj bi jo davno tega zanesel Aleksander Veliki. V času Cezaijâ je slovela kot odlična daje nespečnost. začimbna, okrasna in zdravilna rastlina. Na svojih vrto- ^a dihala in srce vih so jo v 12. stoletju začeli Zelo se ujame s paradižnikom in mocarelo. gojiti menihi. Zelo ljuba je Bazilika se za izjemno ko- postala Italijanom, lispešno ristno izkaže pri vnetjih di- sladkorja in tako biažila tego- ječih materah. Ce z baziliko pa si je utrla pot tudi v naáe halnih poti. Z njo zdravimo be sladkornih bolnikov, vrtove in domove. Dobro se kašelj, prehlad, astmo in ujema s paradižnikovimi bronhitis. Pri bolečinah v Pospešuje izločanje jedrni, zelenjavo, s solatami vseh vrst, siri, denimo moča grlu in hnpavosu grgramo bazilikin čaj. Preprečuje mleka splakujemo usta, bo pozdravila boleče in neprijetne afte in odgnala neprijeten ustni zadah. relo. Z njo tudi odišavimo okužbe in zbija povjèano te- Učinkovita je pri boleznih ^n gi^oj^jj^^ ^gU Za čaj v obliki poparka vza- mnoge omake. Ne smemo lesno temperaturo. Bazilika sečiJ, denimo pri vnetju led- pozabiti niti na pesto, zna- naj bi varovala srce pred stre- vic, pri pekočem seču in bo- menito omako iz mešanice som, zniževala kcvni tlak in lečem mokrenju. Zdravi beli memo cvetje, liste in vrhnje bazilike, česna> pinjol in olj- raven holesterola. Zniževala tok in pospešuje izločanje dele stebla ali pa uporabimo čnesa olja. Omenjeni pripra- pa naj bi tudi raven krvnega mleka iz mlečnih žlez pri do- samo liste. Žličko teh prelije- vek se najbolje obnese na testeninah. Spodbuja prebavo in lajša nespečnost v zdravilne namene uporabljamo tako svežo kot posušeno baziliko, ki jo na drobno zrežemo in hranimo v temnem prostoru v dobro zaprti posodi, da ne izpuhti vsa zdravilna in začimbna moč. Bazilika uspešno odpravlja napenjanje, pospešuje prebavo, krepi želodec in zbuja tek. Uspešno blaži Bazilika Ima med začimbami posebno mesto. mo s skodelico vrele vode, premešamo in pustimo pokrito stati deset do petnajst minut, Pijemo dve do tri skodelice nesladkanega čaja na dan po požirkih- V primeru, da ga uporabljamo kot prsni ali pljučni Čaj, pa mu lahko dodamo žličko medu. Z dišečo bazilildno kopeljo bomo izboljšali splošno počutje in se poživili. Ljudsko zdravil-s tvo pri vnetju ledvic svetuje Čajno mešanico iz enakih delov bazilike in listov breze (Betula pendula), ki jo pripravimo kot poparek. Vseje modro in dohro V RAKOVIH KLEŠČAH mari smolktkar Zdrav Človek ima tisoč raz- Vzamem brisačo in grem znam. da sem • hočem nočem z Martinom Kojcem in njega- moremo prav doumeti, kako ličnih želja, bolan eno 5a- do prvega zaliva plavat. Uži- - vendar nekoliko Šibka. vím življenjskim učbenikom. sili danes še vedno veČina mo: ozdraveti. Kdo je to mi- vam; nad menoj nebesna No mesto da se vdam v res- Takole p ravi : "Če je v življe^ Človeštva nara ynost v nesrečo. kakor drži. sel prvi izrekel, ne vem, vse- modrina, pred menoj belina nico, si nataknem kratke hla- nju vse, kar se dogaja, vnaprej Na drugi strani pa spel začu- Meduli na. Nekaj jadrnic drsi če in supergp, poberem brisačo določeno, modro in dobro, je deni ugotavljamo, kako se proti odprtemu morju. Na in začnem umirjeno in poČa- vendar vse, kar se godi, že začenja vse v našem življenju dosegu roke se na morski gla- si teči. Po lastni presoji prete- samo po sebi dobro. Iz tega Čisto samo po sebi urejati in dini brezsk rbno ziblje ga leb. Čem kakšrve iri k ilo metre, po- prep rostega razloga se nam ni oblikova ti nam v prid." Sobota, 3. avgusta Včeraj meje Andrej "pc- Uležem se na hrbet in se pre- tem pa se domala sesedem v treba nikjer prizadevati ali Če drži, da je vse določeno bral" na Golniku m odpeljala pustim morskemu toku. morje. Kakor koli že, prema- hoteti kaj izsiliti. Ker je v živ- vnaprej, se mi nikakor ni tre- sva se naravn4^st v Premantu- Kar precej zamahov sem gala sem tisti glas v sebi, ki je ljenju vse. kar se godi, vnaprg ba za nič sekirati. Dovoljje, ro. točneje, v TeŠalero, kjer nv)rala narediti, da sem pri- brezobzirno pritiskal na mojo določeno, modro in dobro, da verjamem v svojo pozi- Tina $ svojo družino preživlja pkivala nazaj na obalo. Zdaj zavest in na mojo voljo, č^ da nam je res lahko popolnoma tivno usodo in v to, da bom poletne počitnice. sem zleknjena na skalo in se je kemoterapija tako strašen vseeno, kaj $e je že zgodilo, svojo življenjsko preizkušnjo S kemoterapijo imam zdaj trudim slišati valove, ki se in težak medidnski oziroma kaj se trenutno dogaja in kaj prej ali slej premagala. Da je že toliko izkušenj, da vem, nežno razlivajo po skali. Sla- kemijski poseg v telo, da se to se še bo zgodilo, ker, prvič, torej (velika) slabost, ki jo da me ho slabost po njej bost in šibkost vztrajno nače- na noben način ne more ozi- sploh ne moremo ničesar spre- trenutno čutim, samo kratka zgrabila Šele jutri, danes pa njata mojo voljo. Samo malo roma ne sme dobro počutiti. meniti m ker se, drugič, r\ekaj epizoda na poti k popolni in se bom počutila še kolikor manjka, da ne bruham. Ne. Kot kup nesreče sedim v slabega sploh ne more zgoditi. toliko v redu. Ko se zbudim. Ne bom bruhala. Niti tega si morju in se trudim misliti po- Če se pravilno vživimo v to je v kampu Še vse mirno, ne dovolim oziroma si ne pri- zitivno. Pri tem si pomagam življenjsko modrost, skoraj ne dokončni ozdravitvi mojega telesa. I Se nadaljuje. ) h K K È RADOSTI ŽIVLJENJA — 11 Kisla repa orehovih jedrc, 1 strolc Česna, kumino, sol in poper. Vse malo rdeče mlete paprike, 2 skupaj kuhajte toliko časa, žlici bučnega olja, sol in ^eže da se krompir zmehča. Na- mlfft poper. Boris Berçant zadn[e juho še podmetite z mešanico moke in vode, Kis!o repo stresite v poso- dobro prevrite, potresite s JO dag piščancih prsi, s na- ^^ solato, jo potresite s sesekljanim peteršiljem in vaden jogurt, j žlice Jabolčne- sesekljanimi orehovimi je- po potrebi dosolite in po- Kisla repa prav tako kot ga kisa, sol, jv^e mkt poper sesekljanim česnom, pra j te. kislo zelje najbolj prija v po- in nekaj vejic svežega kopra. popopraite, solite, dodajte zni jeseni in pozimi, §e po- še rdečo papriko in bučno sebej zato, ker je zelo bogata Piščančje prsi solite, jih v o'ie« ^se skupaj premešajte 5 pečenico in slanino 2 vitaminom C. Repa je biJa pocvi specite ter jih pusti- ^^^ Postrezite. sicer v Evropi najpopular- te, da se ohJadijo. Oprani nejša v času pred krompir» papriki narežite na trakove, Mineštra iz kisle repe, jem, polem pa je vse do da» čebula pa na kolobarje. pora m krompirja nes precej po krivici povsem Repo stresite v posodo, do Za 4 osebe potrebujemo: 4 pečenice, i sesekljano čebulo, 1 dl oljčnega olja, 1 kg kisle repe, 20 dag tanko nar$zan4 izgubila na popularnosti, dajte papriki in čebulo, so- 5 os^b potrebujemo: 20 slanine, 3 à\ rr^nejuhe. sol Kisla repa sicer ni prav pose- lite ter premešajte. Na dag s\dnjine brez kosti, 1.2 I in ^e mlet poper. bej hranilna, vendar pa je krožnike naložite priprav- ' po^ ^ stroka cenjena predvsem zaradi vi- Ijeno mešanico, nanjo na- i® ^^S ^^^^^ ^^ Pečenice nekajkrat pre- taminov in njenih pozitiv- ložite na trakove narezane krompirja, i dag moke, luknjajte z vilicami in jih v nih učinkov na telo. Kupiti piščančje prsi in prelijte s ^^^^ P'^P^^' 4 posodi marinirajte s čebu- jo je mogoče skoraj v vsaJd prelivom, ki ga pripravite ^'S ^^^^ soljo, oljčnim oljem in trgovini, vendar je najboljša iz jogurta, jabolčnega kisa. mine m 0,5 žlice sesekljanega poprom. Kislo repo sperite tista pri kmetu ali na trgu di- soli in popra ter potresite s p^teršilja. rektno iz lesene kadi, v kate- sesekljanim koprom, ri se je kisala. Posebne pozornosti nakup ne terja, saj videz in vonj povesta skoraj Kisla repa v solati 2 orehi vse, jo je pa vredno pokusiti z vodo, jo odcedite in jo zložite na pekač. Po niej raz- V lonec dajte na kocke poredite pečenice z marina- narezano svinjino, vodo, na do vred, slanino in prelijte kolobarje narezan por, strt z juho. Postavite v na iSo česen, kislo repo, opran in stopinj Celzija ogreto peči- tam, kjer ie to mogoče, saj je potrebujemo: 80 olupi j en ter na kocke nare- co, pecite 50 minut in takoj zaradi pogostega dodajanja repej 20 dag celih zan krompir, lovorov list, postrezite. sladkorja rada prekisla. Kis la repa se najdlje ohrani v le- rn: -seni kadi, kjer se je tudi ski-sala. Za krajši čas jo lahko shranimo tudi v Kladilniku, vendar nikar v plastični posodi, čeprav trgovd ponujajo namenske plastične sodčke za kislo zelje in repo. Kislina in plastika pač ne gresta skupaj. Kisla repa je uporabna v solatah, je odlična kot priloga h krvavicam, pečenica m in pečenemu mesu, zelo zn^ pa je prelk- nnurska bujta repa. Ob kisli repi morajo dišati pečenka, kiobase, krvavice, prekajena rebrca. krače,... Kisla repa s piščancem in papriko Za j oseb potrebujemo: pol rdeče in pol zelene sveže paprike, 1 Čebulo, I kg kisle repe. I / T* ê r > y m* « ^ t* KUHARSKI RECEPTI Za vas izbi^ Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: gobova juha, svinjske zarebrnice po cigansko, krompir v kosih, dušeno kislo zelje, jabolčni zavitek; Večerja: porova pita, jogurt ali pivo. Ponedeljek • Kosilo: přetlačena fižolova juha z rezanci, popačene skutne palačinke; Večerja: zrnat kruh, jetrna pašteta, kislo zelje z bučnim oljem v solati. Torek • Kosilo: krvavice z dušeno repo, pražen krompir, pečena jabolka; Večerja: ajdovi žganci z ocvirki, mleko. Sreda - Kosilo: korenjeva juha s kosmiči, ocvrti lignji, tatarska omaka, francoska štruca; Večerja: sirovi ocvrtki, okisan krompir s Čebulo. Četrtek - Kosilo: goveja juha z vllvanci, govedina iz juhe, pražen krompir, jabolčni hren; Večerja: mlečna kaša s suhimi slivami, kompot iz suhega sadja alt mleko. Petek • Kosilo: polenta z žajbljevim maslom, paradižnikova omaka, mešana solata; Večerja: ohrovtovf kanelonl s sirom, solata Iz sladkega zelja s krompirjem. Sobota - Kosilo: ješprenj s suhim vratom in zelenjavo, krompirjevi žganci, mandarine; Večerja: domača pica, flžolova solata s tatarsko omako in kislimi kumaricami, pivo. Porova pitá Dobra polovica zamrznjenega listnatega testa, 50 dog pora, 5 dag masla ati margaríne, 2 rumenjaka, 1 dl kisle smetane, sol, poper Por narežemo na kolobarčke; posolimo, prepražimo na margarini in ohladimo. Nato ga zmešamo z drugimi sestavinami. V pomaščen pekač izmenično nalagamo plasti testa in pora, tako da ostane na vrhu plast testa. Pečemo 40 minut pri 200 stopinjah Celzija. Fižolova juha z rezanci 50 dag fižola v zrnju, j čebule, j žlice olja, 1 žlica moke, 2 žlici paradižnikove mezge, 2 I vode, 1 jušna kocka, j žlice kisa, sol, poper, lovor, majaron, bazilika. Fižol čez noč namočimo, solimo, skuhamo In pretlačimo. Iz Čébule, moke in paradižnika napravimo na oiju prežganje, primešamo vse ostalo, skupaj s přetlačením fižolom In kuhamo Še pol ure. Vmes v juho zakuhamo še rezance. Sirovi ocvrtki \z kuhanega testa Kuhano testo testo: 0,25 / vode, 12 dag moke, $ dag margarine, sol, 15 dag rraribanega sira, 2 jajci V slano vodo zakuhamo maslo ali margarino in moko ter s kuhalnico stepamo toliko časa, da dobimo gladko kepo, jo odstavimo, malo ohladimo In drugega za drugim primeša* mo obe jajci, nato pa še sir. Kupčke nalagamo v pekač fn jih v pečici spečemo ali jih v ollu ocvremo. Lahke jedi za ponovoktne dni 57 KUHARSKI RECEPTI Janez Štrukeli Med novoletnima prazjliki juho. Dodamo riž, korenje, in maščobo. Ohlajenemu na tretjine in prelijemo s smo jedli preveč, zato z zdra- mandeljne in solimo ter po- krompirju dodamo še moko kremno špinačo. vo prehrano poskrbimo za pramo. Kuhamo še nekaj in zdrob, solimo, dodamo očiščenje organizma. Kremna juha s črnim rižem minut. Na koncu dodamo malo muškatn^a oreščka in Se vino in zelenjavno za- pognetemovtesto. čimbo ter juho Še pre vre-mo. Juho pretlačimo s pa-ličnim meSalnikom. Tik Priprava: Namočene, převřete in rahlo ožete zrezke dobro začinimo s sojino Kremna špinača: 20 dag omako, strtim česnom, po- špinače odtalimo. V kozici prom, soljo in prelite 2 olj- raztopimo 4 dag mazarine, čnim oljem pustimo krajši Nadev: u dag lanenih se- dodamo 2 sesekljana stroka čas, da se marinirajo. Zrezke men, 6 dag margarine,} jajca, česna in moko. Nekoliko spečemo na hitro na vročem Sestavine: 2 drobni čebuli, 6je- pred serviranjem juhi doda- i dl kisle smetane, sol, poper. prepražimo^ dodamo odtalje- žaru ali v ponvi, jih damo v dilnih žlic margarine, 5 dag pi - mo kuh ane sojine reza nce rine moke, 0,75 I zelenjavne in sesekljan peteršilj. juhe, 20 dag Črnega riia,) na- ribani korM i skodelica Krompirjevi štruklii Priprava: Maigaiino razto- no špinaČo in premešamo, kozico in prelijemo s pri-pimo na vročem ognju. Do- Nazadnje Špina6 dodamo po pravljeno omako ter dobro jmiř. re2ancei>. j kuhinjske iU- ^ lanenimi semeni ce sesekljanih mandljev, sol, poper, 1 žlička zelenjav?ie za- Sestavine: 40 dag krompirja, ga premažemo z jajcem in andaluzijski omaki damo laneno seme, nekoliko okusu kislo smetano, mu- prepražimo, solimo, popra- škatni orešček, sol in poper. mo in dodamo jajca in kislo smetano. Testo razvaljamo, zrezki na žaru v prevremo. Omaka: Na maščobi oveni« narezano Čebulo, doda- čimbe, pol dl belega vina. 20 dag ostre rrtoke, y dag pin- nanj razporedimo pnprav- mo česen, paradižnikovo mezgo, nekoliko zalijemo z zelenjavno juho ter dodamo Priprava: V posodi na nega zdroba, 6 dag margarine, Ijen mdev. Testo zvijemo v Sestavine: 8 sojinih zrezkov, še diuveČ iz konzerve. Oma- ma rgarin i prepražimo se- jtóca Štmkelj, ki ga nato zavijemo pol dl sončnična olfa, S dag ko dobro previemo in začini sekJjano čebulo. Dodamo Priprava: Krompir opere- vpomašČenoalufolijo. Kuha- čebule, 2 stroka česna, sojina mo. Poleg ponudimo slani moko in neprestano meša- mo in skuhamo. Kuhanega mo ga v vodi približno 30 omaka po okusu, 7 žlica para- krompir z narezanim drob- mo, da se ne naredijo me- olupimo in takoj pretlačimo minut, odvisno od debeline ditnikove mezge, 1 doza djuvt' njakom in zeleno solato 2 na» hurčki, nato zalijemo z skozi pasirko. Dodamo jajca štruklja. Kuhane narežemo Čakonzerve. ribanim tofujem, à 12 NIMIVOSTI info@g-^s, si Tudi učenjeje Lahko prijetno PriročniK za samostoino jčs'''e 10,43€ 20% popusta. Gorenjski Glas naročanje ra telefon: 04 201 42 41, e-pošta: narocnine@g-glas,si, www.gorenjskigIaspelu. IndisKi aH ruski jez^ pa je predrto^. Siemens AG, Múnchen, OMúncnen. pniave z&irarTK) do 29. 01.2009. Več na vvMw.mojedeio.cori. Pfodajelec m/ž (Kranj) B< tudivi želefi s^ spretnosti In znanje razvljab v dnJžCi na^ečph? Ujemite 9/oj {»W«vMeroaionu1 Mercaïor, o. d,, Dunajska cesla 107,1000 Ljubljana, pojave zbrano do 29. Ot 2009. Več na vAvw.mojedelo.com Oelavec v steklarstvu - moir>oet priučtve m/t (Medvode) Zapoefemo delavca v sieklasko ajumni^sKi deiavntd za razrez in o&d^avo stekla. montâlo stekta in občasno aluminiia ter drugadeiav steMarski debif)ici. Pogoj: vozntšKj izpit« natančnost, vztrgnjost in volja zz ixtučitev v steUar^M delavnici. Nudimo delovno iazme()e 2a nedivočen čas. s&mulativen dohodek so- rBzmerefi dctvo opravijer^emu delu« redno Mć4o, reçr^» božićnico, možnost poučctve. Steklarstvo in ALU kon^koi^e Ma^u^ Omanoxič s.p.« Žlebe 1k, 1215 Medvode, onj»re zbirafTK> do 2S. Ot. 2009. Večna www. mojedelo.cooi. Vodja gradbišč m/t (Ško^ Loka) Ponujamo vam: poMfcii isv, samostojno in dlr^amlčno delo pn vodenj ambicioznega tirrta v odBčnem ^od pomem okolju ; stimulât?^ plaćBo 'ft trendov^ko nagrai9V3rij e za uspešno opravljeno deK>; odlične možnosti za vsá osebni m kartemf razvoj v socM)nem de^cMiem okolju z jasno zastavljenimi cUji; strokovno nadgradnjo va&ih znanj 1er da>gih znanj, ks so pomembna za doseganje cl- l|ev. SGP Tehnik, d. d.. Stara cesta 2, 4220 Loka, pnjave zbiramo do 23. 01. 20C9. Več na www.mojedelo.corn. Kalkulant m/ž(^o6a Li>ka) Od V3S pričakujemo: višješolsko ali srednje èol&ko izobrazbo gradbene smeri; zaželeno ie, da imate dekivne izkužnje s področja gradbenih kaJkulacij; dolyo pozna^enje de^ z računalnikom, or^c^^m programa Excel; voiniâkj epft kategorije 6: doslednost, natančnost in sposobrtost analtUčnega ra^iâljarja. SCP Tehnik, d. d.. St^ ceste 2. 4220 ŠkoQa prijave hiramo do 23. 01. 2009. Več na www.mojedeto.oom. Tehnični sodelavec v pksami (MecNode) Pričakovanja Od naà^ sodelavcev so visoka; etrokovnost. komunikativnost, organKianosi, zmožnost tImsKega deta, resnost pn delu, anesljtvost, prodajna naravnanost ćestapoizobra^gradbenlInženir,zznar^mangleikegainhr' vaâkega tezška. otMadate ACAD r MS Office ter želite delcn«U v n>ednarodr>em podjetju, potem postanite del nââega thnal Haurston, d. 0. o., ZbdjsKa cesta 4, 1215 Meďi^ode, prgave zbiraiTK^ do 23.01.2009. Vač nawvAv.mojedelo.com. Komercialista v transportu m/ž(Leace) Pričakujemo: vSaj V, StO^hjO ustrazT« izsM^t^, đelosm SkuâT^, znanje uporabe računalnik In programskih orodij. otN^zno zr^anje (taiijansk^ gs jezika, zaželeno znanje nerrtákega jezika, vozruâkt izpit kaegonj« B. nalanč- nost, vestnost in dek>v timu. Ažman. d. o. o,, Le8Ce,Trzséka 1, 424S Lesce, pniave zDfmmo do 22. 01. 2009. Več na viAmv.rrtoiedeto.com. Upravljavec strojev m/i Loka) Pričakujemo: končano poklicrto èolo, okuénje na podonem delovnem mestu. NudirDo; delovno razmer^ za i>edoločen čas s S-mesečnim poskusnim de-om, malica organizirana na delovnem mestu, napredovanje, izobraževanje. Sibo G, d. o. o.. Hafnerjevo rtasel^ 126, 4220 Sko^ Loka, prijav ibiramo do 14. 01. 2009. Več na www rrioíodeío com. Glavni kultar m/ž (Preddvor) Ho^elslu kompleks f-totei Bor in Grad Hr^ v Pred(Koru, zaradi odprtja prenos Ijene OosCinice Aida v Gradu Hrib vabi k sod^ovanju strokovnega glavrtegakih hana z nsisiednlimi eku^jami in vrednotami : najmanj V. stopnja goslir^e smeri, večletne izkuánje na primertj^em delovnem mestu kot samostojen in vo^ len kuhar, vodstvene, koordhaciiske in organizâcïske sposotKiosti. Ajt; jsrn^ dica, d. o. o.. Ir>dustniska c. 2e. 6310 Izola, prijave zbiramo do 14.01. 2009. Več r^a vvMv.mojedelo.com. Izkuienl natakai m/i (Pred(}i/or} Hotebkj kompleks Hotel Bor in Grad Hnb v Preddvoru, zamdi vedno večjega obsega dela vabimo k sod^ovanju sin^kixrtega naiâkâila z nasie^Jnjími tzKu^ n)ami in ^ dnotami ; urejenost, komunskatM^ost, sposoOnoel dela v tmu, IV. ali V. stopnja gosling směň • strežba, 3 leta delovnih izkuéenj kot samostc^en natakar, znainje ar^gleékega in/alî nemškega jezika, /^usmedica. d. o. o., industrijska C. 2q. 6310 Izola, pnjave zbiramo do 14. 01. 2009. Več na www.moiodelo.com. Donacija mladinskemu centru Simon Šubic kor ima banka v Sloveniji tudi poslovnih enot. Banka Cerklje - Mladinski center Koper že nekaj let za novo- Cerklje, ki deluje v okviru letne donadje namenja de- župnijske Karitas» je med nar, ki bi ga sicer porabila za novoletnimi prazniki prejel novoletne obdaritve poslov- nepričakovano darilo • novo- nih partnerjev. Do zdaj so , letno donadjo Banke Koper, bili med prejeniniki njenih Simboličen ček v znesku dva novoletnih donadj organiza- tisoč evrov je vodja centra dje, ki namenjajo posebno Nataša Urh prejela iz rok skrb otrokom in mladini v vodje kranjske poslovne eno- stiski, mii^i, galerije, knjiž- te Banke Koper mag. Davida nice, društva upokojencev in Zormana. Banka Koper je si- druge neprofitne oi^anizad- cer novoletne donacije po- je. V Mladinskem centru klonila štirinajstim humani- Cerklje bodo denar porabili V Mladinskem centru Cerklje so se zelo razveselili tamim organizacijam, koli- za obnovo svojih prostorov. nepričakovane novoletne donadje. Pomoč Natovlm silam Suzana P. Kovačič « * » » dal, da je SV obvezana, da v ........................Natove odzivne sile prispeva Kranj • Vvojašnidv Kranju je del svojih vojaških sil in da so bila včeraj slovesnost ob pri- dosedanje aktivnosti prispe- mopredaji dolžnosti Natovih vale k mednarodnemu ugle- odzivnih sil (NRF) med n. in du SV. iS. bataljon je od leta 12. enoto v pripravljenosti Slo- 2004 do zdaj sodeloval v še- venske vojske (SV). Pripadni- stih rotadjah NRf pri dekon- ki iS. bataljona za jedrsko, ra- taminadjah. bataljon voja-diololko, kemično in biološko Ike polidje pa bo sodeloval obrambo so dolžnost za na- pri nadzorih mednarodno va- slednjih šest mesecev predali rovanih obmodj. Natove od- Miloš Sonc (levo) na primopredaji dolžnostit,naooki pripadnikom 17. bataljona vo- zivne sile (NRF) so v stalni jaške polidje. Slavnostni go- pripravljenosti za delovanje iia slovesnosti v Kranju sta niča, namestnik poveljnice vomik je bil polkovnik Miloš na območju drèav ^^nir Nata bila tudi major Marjan Sirk, 18. bataljona za jedrsko, tadio- Šonc, predstavnik poveljstva in zunaj njega, njihov odzivni poveljnik 17. bataljona vojaške loško, kemično in biološko sil SV. Med dnjgim je pove- čas je nekaj dni. Med govord polidje, in major Drago obrambo. RADIJSKI SPOREDI lišite oddaje Živimo lepo. Sobota In nedelja sta glasbeno obarvani, Zdravstveni kotičak bo na sporedu ob 12.10 v poneddjek in oddajo Turistični podmladek ob 14.10. Rddio Kranj. 97,3 Mhz (vsvAv.ra d io-k ran j .s i/progrm. ph p) V torkovo jutro ste se prebudi li z Ano jagodic in Igorjem Štefančičem. Dopoldansko družbo vam bo delal Peter Šalamon, za njim bo mikrofon prevzela Polona Ramšak, popoldne pa bo tokrat z vam! Lili Kalsn. Ob 17.13 ne zamudite avtomobilistične oddaje, ki jo pripravBja in vodi Marjan Potrata. Kaj je novega v Zavodu za turizem Kranj, boste izvedeli v sredini dopoldanski temi ob 9.15, s centra za trajnostn razvoj podeželja pa se nam bodo pridružili ob 16.15. O predsedovanju Alpski konvenciji bomo govorili v Četrtkovi temi dopoldneva, predstavniki Inštituta Krog pa bodo pripravili kakino zanimivo temo ob 17.13. O Evropskem letu ustvarjalnosti bomo govorili v petek ot> 9.13, popoldan pa ne zamudite radijske lestvice in rubrike Pometamo po domaČi glasbeni sceni. Bistre glavice vabimo pred radijske sprejemnike v soboto ob 9.13, ljubitelje planin pa k poslušanju radijskega nahrbtnika ob 16.15. Tokratno radijsko razglednico bo iz Trirča poslala NataSa Kne Leben in sicer v nedeljo ob '>3,30. Radio Sora, 91,1 Mhz (wwv/.rad lo*sora. s I] V današnji oddaji aktualno bomo izbirali najodmevnejši dogodek lanskega leta, v oddaji Vrelci zdravja pa gostili strokovnjakinjo za prehrano Marijo Merljak. V sredo ob devetifi bomo pokukali v Prešernovo gledališče, ob enajstih gostili župana Železnikov Mihaela Pre- vca, planinski oddaji pa bomo namenili mtnute po 17. uri. V četrtek ob devetih vas bomo povabili na vsakoletno zimsko orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice, ki ga pripravljajo škofjeloški taborniki, ob enajstih bomo spet reševali vaša vprašanja In pobude, ob pol petih popoldne pa v studiu pozdravili vrtnarskega mojstra Slavka Zgonca. V petek ob devetih vas bomo povabili v Dražgoše, popoldne, s petkovo razglednico, pa se bomo odpravili na sneg. Tudi dve skupni no6 bomo oblikovali v našem studiu; v noči na petek bo vaša gostiteljica Monika Tavčar, v noči na soboto pa Viktor Mikek pn/i januarski teden smo na radiu Sora vstopili s spremembami: novice bomo prebirali vsaki dve uri, obvestila bodo na sporedu ob 7-10,10.30,16. In 18.2$, poslovili pa se bomo ob 20. uri. Radio Triglav, 96,00 Mhz (www. radiotriglav.si/spored/) S januarjem je program Radia Triglav doživel nekaj sprememb. Po novem bodo novice na sporedu ob polni uri, po njih pa bodo stalne oddaje in rubrike. Ob ponedeljkih boste lahko po S. uri še vedno lahko slišali oddajo Jejmo malo, jejmo zdravo. Osrednja dopoldan-ska informativna oddaja Včeraj» danes, jutri bona sporedu ob 11. url. Po 13. uri bodo na svoj račun prišli predvsem športni navdušenci. Ob 16. uri bo na sporedu Razgled s Triglava na občino Kranjska Gora. Ob torkih bomo po S. url iskali rešitve ugank v oddaji Gorenjska, tu smo doma, po 13. uri se bomo še naprej posvečali delovni zakonodaji, zaposlovanju in upokojevanju. Ob 16. uri bosta na vrsti /vsak en teden/ Razgleda s Triglava na občino Bohinj ali Gorje, po 19. uri pa spremljanje hokejske tekme v ligi EBEL, Ob sredah bomo pO 8. url požornost posvečali zdravju, uro kasneje hišnim ljubljencem. Ob 16. uri bo na vrsti Razgled s Triglava na občino Jesenice, oddaja Moda in Čas po iS. uri. po 19. uri pa vas bomo prepustili večeru z Bracom Korenom. Ob četrtkih boste po 7. uri odkri> vali Zaklade ljudske modrosti, od 13. do 1$. ure bo program v znamenju kulture. Razgled s Triglava na občino Radovljica bo na vrsti ob 16. uri. Zimzelene melodije z Dragom Arijanljem bodo na vrsti po 19. uri. Ob petkih vas bodo malo po 7. uri Še vedno nasmejale novice iz lokalne skupnosti Obla Gorica, Razgled s Triglava na občino 6led bo na vrsti ob iS. uri. Tedenski pregled boste slišali po 18., po 19. uri pa spremljali tekme v hokejski ligi E6£L. Sobotna jutra bodo od 7. do 10. ure namenjena otrokom. Malo po 10. uri bodo na vrsti okoljske minute, enkrat mesečno oddaia Policija svetuje. Ob nedeljah vam bodo malo po S. uri v Triglavski kuhalnicl da t nekaj idej z3 nedeljsko kosilo, uro kasneje z gostom popili jutranjo kavo ali čaj. Osrednji nedeljski pogovor bo na vrsti malo po 13. uri. Oddaja Dobri ljudje se bo začela po 13. uri, po 18. uri pa bomo spreml> jali tekme v hokejski ligi E6EL Radio Potepuh, 91,0 Mhz (TELE-TV in 5AT-TV] (www.p ote pu h .com) V torek prisluhnite oddaji Skriti mikrofon ob 13. uri. oddaji Moj prosti Čas ob 14.10 in Sabičinim nasvetom ob 13.10. V sredo ne pozabite na Rože & Vrt ob T4.10 in Mozaik Slovenije ob 15.30. V četrtek ob uri se boste lahko nasmejali novi oddaji Miha ga pihne, ob 14,10 pa bomo razkrili novo temo in novo dilemo. Petkova Moja dežela ob 14.10 vam bo ponudila idejo za potep; ob iS,io pa ne pres* Radio Ognjišče, 102,3, ^^ ^^^ (vAvw.ogn j isce.si/napovednik/napovednik.htm) V torek ob 9. url prisluhnite prenosu sv. maše iz radijske kapele. Zvečer ob 20.30 bo na sporedu oddaja Luč v temi. S sestro Nikolino bomo odslej kuhali ob sredah ob 10.13. Radijska kateheza bo na sporedu ob 20.30. V četrtek ob 17. uri bo na sporedu nova oddaja, v kateri bomo približali življenje Cerkve pri nas. Petek bo Še naprej dan za Spoznanje več. predsodek manj • gost bo dr. Stane Granda. V soboto ob 21.15 prisluhnite Misijonski oddaji - spoznali bomo župnijo sv. Marka v Kopru. Prenos sv. maše lahko spremljate v nedeljo ob >0. uri. Ob 11. uri bo na sporedu Kmetijska oddaja, ob 19. uri pa Graditelji slovenskega doma. » á PISM; k / k m/0(5)g-gía5.5í 13 Problemi v nsšern ^^^ sedmico ria htu. vso srečo, pa u omenjeni vasici hišice ca 2008. javno objavljen en bomo sprejemali in jih tudi nega zbiranja odpadkov, zbir- gostinstvu in turizmu Ko sem to ko opazoval goste, ko take in drugačne kar rastjo iz mesec, na to temo je bila tudi nismo dolžni spr^eti navkljub nih centrov, ozaveščanja po- sem se selil iz lokaUi v lokal, je dneva v dan. Le vprašanje organizirana javna razprava pritiskom iz ostalih občin, trošnikov itd) in da odli^ališ- bilo vse skupaj eno samo nego- Časa je, kdaj se bo kakšna bru' v organizadji KiOP-a v Ljub- Predlagano sodelovanje je le Če, v kolikor ne bi bilo vključe- dovanje. Ali je mogoče, da je narica pojavila sredi smuč^. Ijani in da je Ministrstvo za korak v reševanju re^jskega no v Operativni program Po včerajšnjem oh isku k ranjskogçrske delavce p rese- Kar se tiče gosfmytvo pri nas, okolje m prostor v zvezi s tem netil sneg? Če mislijo uoíiiíni, smo Še vedno v kameni dobi, naredilo vse postopke v skladu vprašanja, odpadkov iz vseh občin UE Škofia Loka sicer še (beri: regijski), bi predstavljah za lokalno skupnost veliko ji- Kranjski Gori kar ne morem da s takim pristopom varčuje- ali pa v najboljšem primeru s 26. Členom ZVO; torej, da ne bomo sprejemali od i.janu^ nančno breme, saj bi ga mora-mimo tega, da ne bi opozoril jo z denarjem, ker ne zaposlijo zelo blizu le-te. Enostavno nis- omogoči javnosti vpogled v arja 2009, síy imajo dovoljenje li zapreti. Čeprav nima překo- ná nekatere probleme v našem dovolj osebja, potem imam za mo tisto, za kar se imamo. osnutek programa, zagotovi na odlagališču Dra^ še za ne- mernik vplivov na okolje inče- gostinsku in turizmu, ki jim njih novice: Fantje, pospravite očitno še niso kos naši strokov- kovčke, kajti ta posel očitno ni njaki, ki delajo na omenjenem za vas. îmdte se najlepSe. njegovo /ovno predstavitev in kaj naslednjih mesecev. tudi bi bilo zapolnjeno samo Drago Baloh, Jesenice dajanje pripomb. VeČina dolo- Po letu 2009 $e predvideva do ene tretjine. Zato smo pred- podroà'u. Tudi sam sem gostinec, svo- Narava je letos radodarna s jo kariero pa sem začel prav v snežnimi padavinami in Mi- Kranjski Gori v hotelu Razor čil O obveščanju javnosti po obratovanje dveh rajskih sor- lagane sklepe videli v luči pň- Z VO se nanaša na pristojno tirnic, s čimer se bodo odložene zadevanja sklenitve medobčin- ministrstvo, peti odstavek ome- količine zmanjšale najmanj skih pogodb na Gorenjskem njene^ dena pa govori o obči- za 25 odstotkov, po letu 2010 kot predvideva OP, zaščiti klavžnamjc prinesel darilo, ki pred več kot tridesetimi leti. In LOSlCC SITICtl 119 ko gre za program pri- pa z delovanjem mehaniko pred ostalimi občinami, H bi smo ga v preteklih letih pogosto veste, kaj seje spremenilo od zaman čakali. Očitno pa je, takrat? Niči Vse, kar si^iš pri da mega podjetje HIT v Kranj- točilnem pultu, je negodovanje Malo Mežaklo prave ukrepov za izboljšanje biološke predelave odpadkov želele odlagati odpadke pri kakovosti okolja ali njegovega za So odstotkov. Tako je edino nas, saj bi nas v tem primeru dela. Pri našem delu glede še leto 20og, ko bodo odložene vezalo sodelovanje in pogodbe ski Gori ne zna niti pobirati ti- gostov, ker ne dobijo pijače, in Ravnanje z odpadki se ne- ZVO tako upoštevamo pred- količine enake sedanjim. Tre- za že omenjene občine iz stegfi, kar jim dobesedno pade sfrusťrirane natakarice, ki ne nehno spreminja, na Gorenj- vsem številna temeljna načela, nutno odložimo manj odpad- upravne enote Škq§a Loka ter z neba. vedo, ali bi se kregale z gosři ali skem še toliko bolj, saj so pO' ti jih opredeljuje ZVO.; noče- kov, kot imamo dovoljeno z v smislu čimprejšnje realizaci- Kljuh prelepemu sončnemu pa vse skupaj pustile in Sle do- in toplemu vremenu so bile mov. Jaz sem za to drugo. stopki o tej temi Še v polnem teku. V zvezi z dovozom od- io trajnostnega razvoja, celovi- okoljevarstvenim dovoljenjem, je postavitve sortimic in M BO tosti, sodelovanja, preventive. Za korektnost pri poročanju obrata, ki bodo zelo zmanjšali snežne plaže zvečine zasneže- Verjetno za stanje v našem padkov na odlagališče Mala previdnosti, spodbujanja, jav- smo dolžni pojasniti tudi to. količine odloženih odpadkov rte, lokali ob njih pa seveda za- gostinstvu začeli iskati seveda Mežaklaje stališče najemni- nosti, varstva pravic, dopust- da za vsako preseženo tono kot na sedanjih odlagališčih, tudi prti. V lokalih, ki pa so bili od- kje drugje kot pri plačilu. Kaj- ka, Jeko-ina in tudi solastnic, nosti posegov v okolje in druga tudi za odpadke iz novih ob- na Mali Mežakli. prti ob smučišču, se je trlo ti, po kakšni logiki neki hotel v da sprejemamo odpadke le z načela. Da odpadki iz omenje- Čin, moramo pridobiti dopd- Aleksander Kupljenik, smučarjev, ki bi se radi okrep- Kranjski Gori ponuja nata- območij, ki so določena v dr- nih občin na Mali Mežakli po nitev dovoljenja. Vloffi za do- direktor Jeko-in, d. o. o. čali s hrano in pijačo. Ce ne bi karju ob znanju dveh tujih je- žavnem Operativnem progra- i y juliju 2009 nedvomno sodi- polnitev pa je popolna, ko pri- sm n± samo osebno poznal natakar- zikov ířv seveda delu ob viken' mu (OP) - upravne enote Jese- jo. je bilo v kontekstu Opera- ložimo soglaša soíasíníc (irt ja, hi se lahkq obrisal pod no- dih in praznikih, wíiwh 630 nice, Radovljica in Ško^a tivnega programa in določa- ne obratno, kot meni nadzorni som za hladno pivce. Neki cvrov mesečne plače??? Mog^' Loka. Tolmačenje nadzornega nja predelave odpadkov na odbor) in dopolnjeno Poročilo drug natakar zraven mene po- če bi morali začeti tu. Mno^ odbora obáne Jesenice, da pri jasnjuje lačnim gostom, da se sprašujejo, ja, kdo pa bo de- odločanju ni upoštevana jav- Gorenjskem do sedaj povedano že nič kolikokrat. Prav zaradi o vplivih na okolje zaradi povečanih količin. Pred nami Je toref dejstvo. bodo morali čakati najmanj lal za lak denar. Jaz vam po- nost, kot to določa Zakon o takšnm ali drugačnih izkušenj pol ure na kranjske klobaso, ^^ kdo. Sprehodite se malo varstvu okolja (ZVO), Je do- smo mnenja, da drugih od- da se bodo količine odloženih Najmanj! Kaj pa največ? To po lokalih in videli boste, kakš- kaj tendenciozna. Naj pojasni- padkov, razen tistih, ki jih ne odpadkov na deponiji zelo nedeljo je bilo priti na vrsto pri na beda wis čaka. Samo to je mo. daje bi/ državni Opera- opredeljuje OP in re^jski kon- zmanjšale po letu 200Q (žese- toâlnem pultu enako, kot do- že druga zgodba. J a, medtem tivni program, noveliran mar- cep t ravnanja z odpadki, ne díy pa so manjše zaradi loče- Gorenjska Gremo gor. ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE -PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) DELAVEC BREZ POKLICA do 09.01.2009; CŠOD, FRAN-KOPANSKA UL 9, UUBUANA dO 22.01.2009: OGREX. d 0.0., P0DREÛA5, MAVĆICE do 11.01.2009; QUICK INŽINl-RING, G.O.Û., PREDMOST 22, POUANE NAD SKOFJO LOKO dO 02.03.2009; VOLENIK, d.o.o.. CELOVèKA C. 170, UUBUANA OSNOVNOŠOLSKA 1Z0BRA* ZBA dO 29.01.2009; DACAR AhTON S.R, BREG OS SAVI 28, MAVĆIĆE dO 18-01.2009: NATAŠA MANUŠiĆ S.P., PODBREZJE 127, NAKLÛ dO 12-03-2009: DRAGICA HORVAT S.P, NASEUE SLAVKA ĆERNETA 33, KRANJSKA GORA dO 07.01-2009; MEHMED KU-MAUC S-P, C. CIRILA TAVČARJA 1 B.JESENICE do 12.02.2009: MERKUR zavarovalnica, d.d , DUNAJSKA C. 56. UUBUANA dO 07,01.2009: SIBOG., d.0.0., KIDRIČEVA C. 99. ŠK. LOKA do 07.01.2009: BORI/T JURKO-VIČ S.P., RIBĆEV LAZ 50, BOHINJSKO JEZ ERO dO 02.03.2009; VOLENIK, d.0-0-. CELOVŠKj^ C. 170, UUBUANA VARNOSTNIK do 29.01.20D9: BBR SECURI- TY, d,0,0,. LETAUŠKA C. UUBUANA do 18.01.2009; BBR SECURiïY, d.0.0.. LETALtóKAC. 5, UUBLiANA NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) do 29.01-2009; BAR PLUS, d.0.0,, LOKA 82, TRŽIČ PEK do 11.01.2009; PETER OBLAK S.P.. GASILSKA UL. 1. GORENJA VAS MIZAR dO 18.01.2009; ARCUSMEDI- CA, d.0.0., INDUSTRIJSKA C. 2 E, 6310 IZOLA KUUČAVNIČAR dO 14.01,2009: GRADBENO PODJETJE TRŽIČ, d.0.0., MLAKA 2. TRŽIČ OBLIKOVALEC KOVIN dO 13.02.2009; BUHEXPO.SI. d,o.o., VEROVSKOVA UL. eo A, UUBUANA ORODJAR dO 08.01.2009: URŠKA JERE S.P-, BRODE 1,éK. LOKA PINOMEHANIK dO 06-01.2009; LÊ-TEHNiKA d.0-0.. ŠUCEVA UL 27, KRANJ E LE KTRO MONTER do 06.01.2009; STANISLAVVO-DLAN S.P-, SUHADOLE 21, 1218 KOMENDA ELEKTR0INŠTALAT6R do 29,01,2009; ZVONE KUSAR S.P.. KAJAKAŠKA C. 52, 1211 UUBUANA - ŠMARTNO TAPETNIK CÍO3l,01,2009;'mGODOM NO, 1 d.o-o., ZAPUŽE10 B, BEGUMIE FRIZER do 29.01.2009; LENART PIRC S.P.. C- STANETA ŽAGARJA 40. KRANJ do 22.01.2009; MITJA TAVČAR S.P, TOMŠIČEVA UL 8, 6210 SEŽANA do 29.01.2009: MiTjA TAVČAR S-P, TOMŠIČEVA UL 8, 6210 SEŽMA do 12.03.2009; DRAGICA HORVAT S.P., NASEUE SLAVKA ČERUETA 33. KRANJSKA GORA DIMNIKAR do 07.01.2009; DIMNIKARSTVO PRIMC, O-O.O,, ROŠKA C. 2 A. UUBUM4A PRO DAJALEC do 09-01.2009: KMETUSKAZA-DRUGA CERKUE.ZO.O., SLOVENSKA C. 2. CERKUE do 11-01.2009; SLOVENSKA KNJIGA, d.0.0., STEGNE 3, UUBUANA KUHAR do 30-03.2009; JOŽEF ČREŠ-NAR S.P. LEONOVA UL. 18. 2310 SLOVENSKA BISTRICA NATAKAR do 20.01.2009; HOTELSLON, d.d., SLOVENSKA C. 34, UUBLiANA do 22.01.2009; TAJO-TEAM. d.0.0., AMBROŽ POD KRVAVCEM 31, CERKUE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA. dO 14,01.2009: SIMON KORA- ČIN S.P., TRATA 80, GORENJA VAS dO 13.01.2009; FRANC PO-ZVEK S-P-, C, ANDREJA BTTEP^ CA 199, UUBUANA LESARSKI TEHNIK dO 18.01.2009; MlrtATOMAŽEVIČ S.R, BREZNICA 64. ŽIROVNICA ELEKTROTEHNIK dO 09.01.2009: KRON TELEKOM, d.0,0„ KOROŠKA C. 20, KRANJ TEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEHNIK dO 05.02.2009: PART, d-o,o., DUNAJSKA C-111. LJUBUANA GRADBENI DELOVODJA dO 14,01.2009; GRADBENO POD-sETJE TRŽIČ. do.o.,MWKA2,TRŽÍČ EKONOMSKI TEHNIK do 11.01.2009: EG SOL D.0.0-. KIDRIČEVA C. 97, ŠK. LOKA do 18.01.2009; LTTOSTROJ JEKLO. d.0.0.. LITOSTROJSKA C. 44, UUBUANA do 13.01.2009; MATMAR-UNE, d,0,0,. BRNČIČEVA UL. 13, 1231 UUBUW^A-ČRNUČE do 18.01.2009: PROMO - VEUA, d.O.O.. KRAMiSKAC. 4.RADCMJÍCA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK do 08.01.2009; SAT CONTROL, d.o.o., POŽENIK 10, CERKUE KOMERCI AU ST 00 13.01.2009; MATMAR-UNE, d.0.0., BRNČIČEVA UL. 13, 1231 UUBUANA-ČRNUČE ZDRAVSTVENI TEHNIK dO 14.01.2009; ZAVOD RR ŠK. LOKA. STARAC. 10, ŠK. LOKA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA do 12.01.2009; MERKUR zavarovalnica, d.d., DUNAJSKA C. 58. UUBUANA do 11.01.2009; NEVTRON & COMPANY, d.0.0.. SAMOVA UL 25, UUBUANA do 27-01.2009; NEVTRON & COMPANY, d.o.o., SAMOVA UL 25, UUBUANA INŽ. GRADBENIŠTVA do 14.01,2009: GRADBENO PODJETJE TRŽIČ, d.o.O., MLAKA 2, TRŽIČ EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST dO 07.01.2009: SÍNAKAFE. d.0.0.. FERRARSKA UL 30. 6000 KOPER DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA (VS) dO 08.01.2009: LE-TEHNIKA, d,0.0., ŠUCEVAUL 27, KRANJ DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE l$o objavljena v»a. Prav tako zaradi preglednosti objav izpui£amo pogoje, M jih postavljajo delodajalci (delo za določen Cas, zahtevar»s r l9is>sran! Cena za posamezni vodník: 19^90 € * poštnina (za naročnike Gorenjskega glasa 20% popust) Cena za komplet: TS^SO C + poštnina (za naročnike Gorenjskega glasa: U,B8 €) Gorenjski Glas /ii WIS WríHMO Cena 20 «mv, zđ n^'oôiik« 15 evrev-f postmna Niroâui)«; po t«tofonu it.04001-42-41 tf po el. poiti: • I H • .1 X ^ • ;• i » 7, EKONOMIJ A stefan.zam@g-^s.si 15 Takšnih stečajev ne bo več Pot kranjskega Tekstilindusa, ki ga je marsikdo že odpisal, pa vendar se stečajni postopek vleče od eta 1991, se zaključuje, BoStian Bocatai Kranj • Zgodba o stečajnem postopku Tekstilindusa, nekdanjega kranjskega tekstilnega velikana, se vleče že 17 let. V vmesnem obdobju je na pogorišču zraslo podjetje italijanskih lastnikov Aqua- sava, Id je šlo lani v likvidacij-ski postopek. Tako so mnogj Tekstilindus, razen nekdanjih zaposlenih, že pozabili, kljub temu pa zgodba Še vedno ni zaključena. Aljoša Drobnič. stečajni upravitelj, pravi, da se bo stečajni postopek končal kmalu, saj je bilo prodano in razdeljeno vse, kar je bilo mogoče razdeliti med upnike. A]joša Drobnič, sle stečajni upravitelj enega najslarej- lih stečajnih postopkov. Ali se postopek vendarle zaključuje? Aljoša Drobni6 "V nekaj mesecih bo stečajni postopek za Tekstilindus zaključen. Premoženje smo prodali In razdelili ikupnino upnikom v desetih delitvah. Sedaj je le Še vprašanje formaln^a postopka, delo je sicer opravljeno. " / f^^ ceraid Kav^i^ pa vmesno obdobje? Koli- Zakaj so nekdanji zaposleni nje formalnega postopka. "Pniner podjetia Tekstilin- kokrat ste še delili premo- dobili po manj kol deset ev- delo fe sicer opravljeno." dus v stečaju je, po mojem žen je in koliko ga je bilo? rov pri zadnji delitvi? mnenju, imikum med stečaj- "Vmes, od leta 1998, je Pri TekstiUndusu je bilo Vas tako dolgi stečajni po- nimi postopki v Sloveniji, saj bilo izvršemh še sedem pro- več kot 1700 upnikov, naj- stopki, kot je bil Tekstilin- ne poznam postopka, kjer bi daj in prav toliko delitev pre- večji del odpade na delavce, dusov, presenečajo? bili upniki poplačani že po pr- moženja. Zadnja delitev je kar pomeni, da posameznik "Očitno je, da bo stečajni vih treh delitvah, v nadaljeva- bila opravljena lansko jesen, prejme le po nekaj evrov. postopek Elana Še daljši, sinju pa so se pbčevale le obre- vmes sta bili še dve posebni Včasih je takšna delitev ab- cer pa je v Sloveniji še veliko sti. Stečaj je bil uveden leta izplačili ločene stečajne surdna, saj so lahko celo stečajev, ki se vlečejo iz let po 1991, do leta 1996 so bile iz- mase. Skupaj je bilo upni- stroški višji» vendar je treba osamosvojitvi. Gre za vpraša- vrSene tri glavne delitve, s ka- kom izplačano 17,8 milijona deliti vsem upnikom, vedno nje predpisov, ki so se v tem terimi so bile poplačane vse evrov, na začetku pa so upni- po enakem ključu. Vemo, času spreminjali, po drugi terjatve upnikov. Leta 1996 ki prijavili za približno 9,7 da gre tu za obresti, zato so strani pa bi bilo po današnjih se je zadeva ustavila, saj jeta- milijona evrov terjatev, koli- tudi zneski povsem običaj- merilih vvsaj nekaj primerih bolj primemo uvesti kak drug postopek namesto ste- kratni stečajni upravitelj mo- kor je prejšnji stečajni upra- ni. ral počakati na sodbo višjega vitelj izplačal pri prvih tieh sodišča o tožbi glavnega upm- delitvah. Od takrat naprej se Sredi decembra ste se sesta- čaja. ' ka (Gorenjska banka) na gjav- je izplačalo še skoraj osem li tudi s predsednico stečaj« no razdelitev. Leta 1998 smo milijonov evrov obresti. Sku- nega senata, Zakaj? Tudi za primer Tekstílindu- dočakaJi sodbo» višje sodišče paj neizplačanih terjatev je Šlo je za neformalen po- sa, ki ga dobro poznate? je v nasprotju z dotedanjo danes le Se za 0.12 odstotíca govor, saj je si. oktobrom za- Prisilna poravnava bi bila prakso gospodarskega sod- oziroma 22 tisoč evrov." stva odloČilo, da upnikom pri- če) veljati nov Zakon o fi- veliko boljša rešitev za Tek-nančnem poslovanju, po- stilindus. V letu 1991 je bil padajo tudi zamudne obresti Torej so bili tudi nekdanji stopkih zaradi insolventnosti čas, ko še ni bilo pravih izku od datuma glavnih delitev do datuma dejanskih izplačil, ki so se do leta 2002 natekle do delavci skoraj v celoti in z obrestmi poplačani? in prisilnem prenehanju ozi- šenj s stečajnimi postopki, roma, povedano po domaČe, zakonodaja ni določala pre- "Večji del upnikov so zakon o stečaju. V njem so sežnih delavcev, takratna zate mere, da so bile vredne več predstavljali delavci. Za 13 velike spremembe, zato nas konodaja tudi ni določala od- kot izplačane glavnice. Pove- tisoč evrov terjatev Še ostaja je zanimalo, kaj storiti, da se pravnin, obstajala je družbe- dano drugače, obresti ne bi na strani delavcev, ki ne pri- zadeva čim hitreje zaključi, na klima, v kateri so šla šte- mogli nikdar poplačati." hajajo iz Slovenije, dva tisoč Še vedno namreč potekajo vilna podjetja v stečaj. Glede evrov gre na račun podjetij, pravni postopki, vendar nič na to, kaj se je kasneje doga- To pomeni, da ste ob pre- ki so šla v stečaj in ni prav- več v zvezi s terjatvami. Osta- jalo s tekstilno industrijo, je vzemu primera leta 199S stečaj začeli znova? nih naslednikov, šest tisoč lo je le Še za približno petde- vprašanje, koUko Časa bi pod-evrov pa za tuja podjetja, ki set tisoč evrov premoženja, jetje v takšni ali drugačni ob- "Začeli smo prodajati pre- so tudi v stečaju ali nedoseg- zato je na mestu vprašanje, liki lahko preživelo." moženje, ki je še ostalo. Višje Ijiva. Glede na celotni zne- kako takijučiti postopek. sodišče jetakratodlodlo, da je sek poplačanih terjatev, jeto Prodaja in delitev tega pre- stečaj generalna izvršba oziro- zanemarljivo majhen zne- moženja med upnike ni več ma dokler obstaja premože- sek." stroškovno smiselna, zani- nje, naj se prodaja. Torej, v pr- Bi vi stečajni postopek končali prej? "Če bi bilo vse odvisno le malo me je, ali naj se proda- od mene, bi bil postopek že vih treh delitvah so bili upniki Kdaj se obeta zaključek ste- ja ali se ponudi upnikom ali končan. Za vsak postopek poplačani, prodano je bilo premoženje, ki ga je bi]o takrat Čajnega postopka? "V letu 2008 smo imeli v storiti kaj drugega." so določeni koraki. Za vsako prodajo premoženja po- mogoče prodali brez težav. Po načrtu zaključevanje, saj Večkrat smo že ponovili trebujemo več mesecev, o odločitvi sodišča pa smo šli v smo leto prej imeli še zadnjo vprašanje: kdaj menite, da tem ne odločata le kupec in prodajo tudi druge lastnine, delitev prodaje premoženja se bo rujdaljšt stečajni po-največji je bil kompleks In- za 850 tisoč evrov, ko smo stopek (poleg Elana) zakiju* teks, pa poátniške kapacitete prodali upravičenja do dehic čil. Lahko to napoveste? prodajalec. Večkrat smo se srečali tudi z denacionaliza-cijskimi postopki, z lastni» na Hrvaškem in nekaj zem- Zavarovalnice Triglav. Lan "V nekaj mesecih. Premo- škimi razmerji ... Verja- IjiŠČ na območju Kranja." sko jeseni smo (nepričakova- ženje, ki je bilo kaj vredno, mem, da takšnih stečajev To premoženje je bilo pro« no) pridobili še 360 tisoč ev-rov iz Komercialne banke dano že vrsto let nazaj. Kaj Triglav v stečaju." smo prodali in razdelili kup- ne bo več. Lažje je izpeljati nino upnikom v desetih de- druge postopke, ki se kon- litvah. Sedaj je le še vpraša- čajo hitreje." Konec v giobokein minusu Matjaž Grigorič la za dobre štiri milijarde ev- ..............................................................................rov višja. Tržna vrednost je Ljubljanska borza vred» padla tudi podjetjem, kate- nostnih papirjev je v minu- rih vrednost delnic je predla- lem letu zabeležila največje ni in v začetku letošnjega padce vrednosti delnic od leta Še krepko rasla, med nji- začetka svojega obstoja. Leto mi so Krka, Telekom Slovese je zaradi finančne in go- nije. Aerodrom Ljubljana, spodarske krize končalo z Mercator, Petrol in Sava. Poveliki izgubami, zružala se sledično se je znižala tudi je tudi tržna kapitalizacija vrednost slovenskega borz-vseh vrednostnih papirjev. V nega indeksa SBl, ki je ob primerjavi z letom 2007. ko koncu leta beležil }695.72 je znašala še 26,66 zniKjar- točke, ob koncu leta 2007 pa de, je z lanskimi 14,94 mili- 11369,59 točke. Podobna jarde evrov padla kar za 44 usoda je doletela tudi indek- odstotkov in je bila tudi niž- sa najboljših podjetij SBI ja kot ieta 2006, ko je znaša- TOP in SBl 20. Največje rasti delnic SWATY GEA TRDNJAVA 1 HOLDING AJCnVA NALOŽBE NIKO 2008 2007 2006 59,20% 2042% .16,69% 55.56% 34.65% 33.33% 93,26% 6.16% 2745% 28,65% •0,25% 25,86% 447«% 59.96% Največji padd delnic AERODROM L). NKBM ISTRABENZ 2007 2006 INTEREUROPA LUKA KOPER 200S -83,01% 155,94% 36,10% 77>50% -7743% 132,84% 3248% •76.98% 48,66% 13,99% 87.69% 50.39% Dodatni sveženj odločb Davčna uprava je tik pred prazniki izdala še 3665 odločb o odmeri dohodnine. Maitaž Gregorič več kot 852 tisoč doplačil. ..............................................................................Povprečni znesek vračila Davčna uprava je 23. de- znaša 408 evrov, povprečni cerabra 2008 z osebno vro- znesek doplačila pa 969,9 âtvijo izdala še 3.665 odločb evra. Zavezanci, ki se z od- o odmeri dohodnine tistim ločbo o odmeri dohodnine zavezancem, ki so vložili ne strinjajo, Jahko pri pristoj- ugovor zoper informativni nem davčnem uradu vložijo izračim ali napoved za od- pritožbo v petnajstih dneh mero dohodnine. Preveč pla- od dneva prejema odločbe. čano dohodnino je na transakcijski račun nakazan zad- Vložitev pritožbe ne zadrži izvršitve, to pomeni, da nji dan pred prazniki, rok za mora zavezanec kljub more- doplačilo dohodnine pa je 30 bitni pritožbi davek plačati v dni od datuma vročitve od- tridesetih dneh od datuma ločbe. Zoper odločbo je mož- vročitve odločbe. Ostalim na pritožba, ki pa ne zadrži 4^259 zavezancem bodo do- izvršitve. Od 3.665 izdanih hodninske odločbe izdali v odločb jih je 2478 (67,6 od- prihodnjih tednih, postopki stotka) z vračili, 879 (24 od- odmere pa tečejo nemoteno, stotkov) 2 doplačili in 308 Razlogi, da odločbe za dolo- (8,4 odstotka) brez vračila ali čene zavezance še niso bile doplačila dohodnine. V tem izdane, so individualne nara- svežnju je bilo skupaj dober ve, so sporočili z davčne milijon evrov vračil in nekaj uprave. Du NA), UusgANA Dunajska borza vložila tožbo na Vrhovno sodišče Dunajska borza je na Vrhovno sodišče vložila tožbo In predlog za začasno vrnitev glasovalnih pravic na Ljubljanski borzi, ki jih je Dunajski borzi decembra z odločbo zamrznila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). "Verjamem» da bo sodba Vrhovnega sodišča sledila argumentom, predstavljenim v tožbi, Številni ugledni slovenski pravni strokovnjaki so mnenja, da nova prevzemna zakonodaja ne velja za odkup delnic Ljubljanske borze junija 2008. Odločbo ATVP smo vieil na znanje in seveda želimo delovati skladno s slo» vensko zakonodajo, vendar se bomo na odločbo pritožili, da se določi, ali prevzemni zakon velja tudi za naš primer," je ob vložitvi tožbe Izjavil Heinrich Schaller, direktor Dunajske borze. M. C. f i à M à i6 KMETIJSTVO a^cio.zaploínik ® g-gins.si LjuegANA Kazalci v kmetijstvu ndvzdol Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije bodo zračuni za minulo leto v kmetijstvu pokazali znižanje proiz* vodnje in dohodkov. Po statistični oceni se bo vrednost kmetijske proizvodnje v lanskem letu v primerjavi z letom 2008 povečala za odstotek^ kljub temu da bo obseg proizvodnje za več kot štiri odstotke nižji. Cene ^e bodo zvi* Saie za skoraj šest odstotkov. Medtem ko naj bi bila vrednost rastlinske pridelave nižja kot v letu 2007, statistika napoveduje povišano vrednost živinoreje» katere obseg se v primerjavi z letom 2007 ne bo spremenil, M. C, UUBgANA Nižja odkupna cena mleka v Ljubljanskih mlekarnah s 1. januarjem znižujejo odkupno ceno mieka in sicer za en cent na liter. Znižanje naj bi bilo posledica prilagajanja konkurenčnim cenam na prodajnem In nabavnem trgu na območju Evropske unije. Lani se odkupna cena, ki je v povprečju znašala 33 centov za liter, ni spreminjala. M. C. Medvode Nagrajene krave z življenjsko mlečnostjo Na občnem zboru Društva rejcev govedi Črno-bele pasme» je bilo pred novoletnimi prazniki v Preski pri Medvodah, so med drugim podelili nagrade rejcem krav z življenjsko mlečnostjo nad sto tisoč kilogramov mleka. Vse nagrade so znova pobrale gorenjske krave in sicer Krača Milana fendeta iz Go- rlč (109.000 kilogramov mleka), Srna Slavka Robleka iz Baš-ija {105.000), Biza Antona Dolenca \z Vrbenj {115.600) CIc- cloi 998 Tomaža Misa iz Zavrha {104.700) in Jera Zdenke Pur-gar iz Podbrezij (105.600 kilogramov mieka). M. C. LjUBgANA Seminar o varstvu sort okrasnih rastlin z vstopom v Evropsko unijo so tudi v Sloveniji, po sistemu vârstvâ sort v EU, poslale zavarovane praktično vse novejše sorte okrasnih rastlin, ki jih je več kot lotlsoč. Pri tem se pojavljajo vprašanja o uveljavljanju žlahtnlteljske pravice v praksi in omejitvah ter dolžnostih vrtnarjev in distributerjev pri razmnoževalnem in sadilnem materialu okrasnih rastlin. Glavni namen seminarja je seznanitev vseh, ki se poklicno ukvarjajo z okrasnimi rastlinami o zavarovanju sort rastlin ter o pravicah in dolžnostih, ki iz tega izhajajo. Seminar je namenjen vsem vrtnarjem, distributerjem razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin, strokovnjakom v izobraževalnih ustanovah in fltosanitarnim inšpektorjem. Seminar bo potekal v petek, 16. januarja 2009, od 9.00 do 12.30 v konferenčni dvorani Ministrstva za javno upravo, Langusova 4, Ljubljana, potrebna je predhodna prijava. M. G. Cena posamezne cnjlge je 40 € + poštnina g Naročniki ifnajo i ^0% popusta r N^jročan e po t ji, po e-posii n.;rocnine.5^c jlás si Prv3 izdaja kataloga Dertsr na Slovenskem 2007 je bila zelo hitro razprodana. To potrjuje, da je med zbiralci in ljubitelji numizmatik« zredno veliko zantmanja za tovrstno literatjrOj kar nas je Še dodatno spodbudilo k Izdaji novega kataloga. Pri novi izdaji ne gre za ponatis star«ga kataloga, temveč za popolnoma nov koncept z obsežnimi dopolnitvami, ki celovitej« p/edstavIjajo uporabo denarja na Slovenskem; novi katalog in je celostno precej bolj podoben nacionalnim katalogom drugih drtav. Gorenjski Glas Za vas beležimo Čas » Biomasa pomen Izziv za uporabo lesne mase so sprejeli tudi gorenjski poslovni subjekti, a so bila pričakovanja očitno prevelika. Jože Skumavec, Stevo ŠČAVNIČAR Globalno segrevanje, alternativni viri energije, ekološka ozaveščenost in podobno so besedne zveze, všečne evropskim politikom, ne glede na njihove ideološke usmeritve. Evropski svet je zato brez večjih težav dosegel soglasje o ciljih glede emisij CO2; te naj bi bile do leta ao20 manjše za najmanj 20 odstotkov glede na ostanke lesa, ki ostanejo ob rednem spravilu iz gozda, porabili za ogrevanje» bi to komaj zadoščalo za manjše mesto. Seveda pa so take predpostavke nerealne, saj je osnovni kriterij gospodarske dejavnosti ekonomska smo-tmost, tu pa se račun ne izide. Ob tem naj omeniva še past, v katero zlahka pademo ob nekritičnem hlastanju za evropskim denarjem: Čeprav na prvi pogled evropske, pa tudi državne spodbude pri- leto 1990, do leta 2050 pa Les kot energent trenutno ni posebej aktualen. /Fctoiceearifcav« našajo "zastonj" denar^ nas najmanj za 60 odstotkov. ta lahko tudi drago stane. Ena od posledic takih odloČi- stavcev zahteva zaradi gliv pi- lesa do ceste v tem primeru Država namreč v primeru tev je izdatna podpora pro- ravk drugačno tehnologi bremenijo ceno sekancev, bi lesne biomase podpira projektom EU, ki obravnavajo priprave pri sušenju. Študija bil ta način sprejemljiv le iz- jekte, ki se sami po sebi ne rabo obnovljivih virov in var- je pokazala, da je strošek zbi- jemoma, saj so tako pridob- bi izplačali in rabijo "spodbudo". Dostikrat so ti prav na robu ekonomske smotr- Čevanje z energijo. Slovenija ranja, priprave in predelave Ijeni sekand dražji. V Času, se je v skladu s svojimi na- lesa ter transporta sekancev ko je bik študija zaključena. ravnimi danostmi usmerila do kupca približno 13 evrov je cena nafte naraščala in so nosti, majhna sprememba na rabo lesne biomase za na nasuti meter sekancev. to bila pričakovanja, da bo na- na trgu ali napaka v zasnovi ogrevanje. Zgrajenih je bilo pa je tudi cena, Id so jo se- raščalo tudi povpraševanje projekta pa jih pahne čez kar nekaj sistemov daljin- kanci takrat dosegali na trgu. po lesnih sekancih in s tem rob; lep primer je toplarna v skega ogrevanja ter vzpo- Obdelali smo različne načine njihova cena, upravičena. Preddvoru. Največkrat pa stavljena borza za trgovanje spravila lesa, najboljši rezul- Danes dosega cena sekancev pobudniki projekta naredijo z lesnimi sekand, briketi ... tati pa so se obetali v prime- iz iglavcev le 11 evrov, cena osnovno napako, da v raču« Izziv je sprejelo tudi 15 go- ru sodobnega, žičnega spra- nafte pa se je spustila pod ra- nu ekonomske upravičeno- renjskih poslovnih subjek-. vila lesa, ko se drevesa obve- ven iz leta 2007 in Se pada. sti ne upoštevajo amortizad- tov, ki smo z namenom pri- jujejo pri cesti. V tem prime- Hkrati narašča cena lesa, pa je za osnovna sredstva, kup- dobivanja in porabe lesnih ni namreč stroški spravila tudi odpadki imajo večjo Ijena za denar iz nepovrat- sekancev ustanovili partner- vejevja do ceste ne bremeni- uporabno vrednost, npr. kot nih subvencij. Ko bodo ta iz- stvo "Regionalna biologisti- jo sekancev, za predelavo primes k zemeljskim sub- trošena, bodo zopet odvisni ka". Leta 2007 smo izdelali ostankov pa je zainteresirana stratom. Vsekakor se je potr- od subvendj, ki jih mogoče študijo izvedljivosti projekta, tudi gozdna proizvodnja, saj dila napoved, da je v današ- takrat ne bo več, zamujen pa da bi ugotoviti ekonomsko predstavlja odstranjevanje njih razmerah ekonomsko bo čas za uvedbo mogoče upravičenost proizvodnje in distribudje lesnih sekancev. V študiji smo proučili prido- vejevja po končanem spravilu lesa dodaten strošek. upravičeno izdelovanje se- gospodarnejše rešitve. kancev le iz vejevja, ki ostane Posebej smo proučili tudi ob žičnem spravilu lesa. S tem člankom ne želimo jemati pomena gozdu kot za- bivanje sekancev iz ostankov pridobivanje sekancev iz lesa S tem pa se postavljajo pod logi čiste energije; poudariti lesa pri spravilu iz gozda, id ob redčenjih v gozdovih, kjer vprašaj pričakovanja o vlogi želiva le, da je odločitev o ne dosegajo tržne vrednosti gre za drobnejši les iglavcev, lesa kot enerçenta, ki bo za-za nadaljnjo mehansko ali ki ni uporaben za kemijsko menjal fosilna goriva. PriČa- uvedbi lesa kot energenta smotrna v določenih oko- kemijsko predelavo. Obra- ali mehansko predelavo in bi kovanja so bila enostavno liščinah in. da bomo naše vnavali smo le les iglavcev, po opravljenih negovalnih prevelika, ne le glede eko- energetske zagate z gozdom največ smrekovine, saj pri- delih brez škode ostal v goz- nomskega učinka, temveč reševali le v zelo omejenem dobivanje sekancev iz lesa li- du. Ker pa stroški spravila tudi glede obsega. Če bi vse obsegu. V Sloveniji je od 500 do 700 medvedov Metoda genetskega vzorčenja številčnosti je le ena od metod za spremljanje populacije rjavega medveda, opozarjajo gozdarji. Matjaž Gregorič ugotovili pravo številčnost Časovno zamudna, saj je od vala po genetskem vzorče-populadje rjavega medveda zbiranja vzorcev do predsta- nju je 434 medvedov, zgornja meja pa je 475 medvedov in pri tem ni upoštevan mi izved- pričakovan prirast So do L}ubljar»a • Zavod za gozdo- in s tem naredili konec ma- vitv< ve Slovenije (ZGS) je vrsto nipuJadji s številom medve- nilo let dajal pobude znanstveno- dov v Sloveniji. Ob tem ne 20! raziskovalnim institucijam, morejo prezreti dejstva, da ba metode draga, zahteva iz- 100 mladičev. ZGS je šte- da naj predlagajo znanstve- je tudi genetsko vzorčenje le jemno drago opremo in vilčnost ocenil v intervalu no podprt sistem ocene po- ena od metod pri spremlja- usposabljanje v tujini. Zato od 500 do 700 medvedov. pulacije rjavega medveda. Ves ta čas so tudi zbirali nju in upravljanju populadje rjavega medveda v Slove- jo tudi ni možno izvajati Ta ocena je bila izdelana n^ vsako leto, temveč le perio- hiter, poceni in racionalen vzorce tkiv, krvi in dlak od- niji, ne pa edina in popolno- dično, ima pa tudi nekaj po- način, v sodelovanju z vse- vzetih od medvedov, ki so ma zadostna. Metoda je za manjkljivosti. Dosedanje mi insthucijami in organi- potrebni za izvedbo genet- potrebe dolgoročnega uprav-skega vzorčenja. Po objavi Ijanja sicer dobrodošla in populad- zadjami, ki se jih dotika petnajstih skrb za rjavega medveda v rezultatov analize, ki jo je iz- ima veliko dobrih lastnosti, tih delovanja ugotavljali s Sloveniji ter v soglasju s vajala Biotehniška fakulteta ki bodo izboljšale oceno šte- številnimi kazalci in ocene predstavniki Komisije EU, v sodelovanju z ZGS in Lov- vila medvedov, vendar pa v niti ne odstopajo drastično ki so večkrat obiskaii Slove- sko zvezo Slovenije, pa se je marsičem ne zadošča uprav- od rezultatov znanstvene nijo in dali predloge na ob- v javnosti začelo širiti mne- Ijavcem za hitro ukrepanje v metode genetskega vzorče- stoječ sistem dela monito- nje, da naj bi zdaj dokončno konkretnih primerih, je tudi Srednja ringa, štetja na krmiščih. « à 9 t T 0) o o J W CM Ci 0 0 0 <0 0 <0 C? 10 0> OJ 04 CM 0> CO OD 0 LO S. co' ^ OJ OJ CO OJ ^ kO fO CM OJ (D 5" <0 m CM 1 CD E S p « 3 £ 5 o £ £ o i o CL C9 ■ W ^ ^ o CM 'i o C KA •o >ca O P û C O KI §2 5 > o o o <3 ^ ^ i Ô o « o s o a 3 a <0 s « v n <0 M N O o ^ ffl ■C o £ o n a> o o N O S £ o 3 »U O N 2 o N ^ N N N « 0 o >u o O 3 3 2g§ S 3 O O P Csl €ls »O "S o < z s UJ 10 o K UJ a 'i < z ô 9 «O o S S O. Û. O O O o S N 5 2 3 g> ^ a o « •o H« •u o (A O e •o ti Q a >u d» 4> N (A o e •o S e Ë S o a UJ o Q O O O <ň 2-0 Û (L C UJ Ů ^ S 0 S id M O N O 2 3 c^ A) p « o o a O) o CM s. q Œ iS S ^ l3 o Œ m o. N. N. O O o o N s i s o K O o •o o O C >o g a o o o LU m UJ cc o. to g o o o o •M O Q. I O < LJ- o o o o o IN QJ •o a <9 <\J u £ 10 o a s m o A C O O + O o lA ž tj O Q S > a o CT Q> i O T> O) O o cvj £ S a o o C5 « N •V Lř) OJ I « I O LU N í1ž s i o □ o s s o s O > N 5 ^o 03 S H o ^ .2, si ■g O S 0) cc 1g o 0. S3 3ë UJ < û O < u o UJ z UJ •M M 32 t/i o O) lA f o ^ e SN (C <û « c 3 »U 2 e CL (A § g -o û Œ UJ > 2 O O o o § û o X GC & < u 3 9 O O CM o <0 s CL « CM S Ô s "D O a o o 2 t6 CÛ a + n K + OJ N. + O N 2 O 0 X (r D. 1 co fV CO 0 10 Q 0 0 0 CM CM <£> 0 N. CO 4 O) 0> CD 0 0 OJ 0 0 OJ Od 0> CO (0 OJ N CO CO CO Cî 0 (D CO lO ^ CO 0) CO CO CD 05 0) 0 n cv fO CO CM 0^ M CD <0 <0 m 'g E £ Q. N + O řv 2 S Û û oo X I cc cc CL CL Q> s? a o x> C O o •o n ť O O N. (9 Û o o •C 0 IS C 0 0 <0 A ca ^ E Q 0 a CQ •0 X (T C ■•s 'a CO E 0. Z s û Û CO ^ û 0 0 UJ K z o 2 S O •o i O O « C •N "O O CVJ w <<ř r^ N. N. K, CM K S GORENJSKI GLAS torek, 6. januarja 2009 17 o CVJ (D I <0 C S 55 •o iû « w A M »-ci Ć Ê O o o g> £ o O □ o Q C Ć5 8 I 55 ^ C (O E a> C 3 CO Q. O f5 O U tO m u. o C 9 s C •vt 0 1 a s A i/> 2 e i3 > rs n; N o s. C J ^^ s 3 KÔ S) <9 Vi e â S Ž s o •n'a* a CO ^ ^ o 8 .l|§ .Ç â s u ôl'f le? âi __-D ^ W O « a §1 U •o jC ê S 4) « « (7) o o o o f- <0 C (O T3 C go <9 O f « s« ž «A O) LU O o o û UJ 2 O Í2 ^ C © a u O) o C A fD O s CL CO O o CM s E o « o' C "O O . .. O <0 ^ £ N ^ m O n •o Q CM ■O O O •O o a v 0) o OJ o ^ s ž 4> n 13) <0 § Z UJ o 'O OJ u C C 8| fO 3 Is o s UJ cc o. « 0 g 1 C "g 'O c^ Q> o s D I 0 â 1 ■D C 1 IS s 1 ž A ^ S CN CSJ Ï ^ ° I « CÔ N C^J Oj . © O -a o: ® to •o CO o e s u o C ^ 2 c: S 5 O s m NI CD CD C»J % O OJ 5 E u Tî S o o -D .. Ô Ět O KJ <0 CQ e £3 if> 11 O 4 N O M _ ^ e 2 UJ e 4> , O N ^ 'O ^ 60 C - S 2 o N > •U E O « N o C TJ S u a S <0 cn I Vi O So: o n K h- _ o C 0) C O 3 O •O CVJ S 3 (0 > 2 2 S "O > O i n « « ^ C ř oi 0 0 v (0 C C Î5 S C» C MB « E o C (O ^ O) C o o tt o Ci >0 Q fVJ ra fO O "O o (O CL 0] a? Q 9 đ> A •O I 9 = ■S g •«» A O ^ e A (A o C m o LU CÔ o e a Ci S8 O o 4) A N 0> A C 4A U S 9- T3 O) ê »v £ C £ žo O > « O C •o g> a o OD CD O CO o o CM 5 n o 9 •n "S a; C T3 S O . .. O J« •5 v o § m u o ■o O a 3 •4M o « CO s CSJO csj' CM O • ^ CM — . CÎ T- CJ O So O ^ "O O O CM •D S « O >0 « s îû. g « o 3 o z OJ o o a Vi « 0 ea 0 w > -D « g o> t? <0 C s 9 <0 2 •o D 0 A «v i 0 ÍQ 15 0 e S d) a eg e C JC M C Z '2 »0 0 « n raco <ň je e a E S a O K> N 4> a N LU (B 3 N ^ tu CA « K) O ^ r O t5 > O e TÏ -Si CO £ «o O O •o o 15 3 £ o 3 •a O o 5 CO o o ^OJ O _ "D ® O > % 3 2 » CO 9 __N 23 CM ® O l| « J? d • û> S " « s. S5Ř ll lil .as I|1 nS s e ai •o e • ♦ Ó '5 <11 •0 0) 0 0 0 0 a CVJ i •0 3 « •0 A C5 C ? v ? A a C «1 11 a fs R cr> s 5 1 (D M O E û o m at o 5 03 •o » O o -v a . O} â) ~ 2. S •o o E o 2 05 <0 r E S Ů v _ s g o C ž o A 91 a 3 •N (C A CM ro > O) đ> KJ 10 C^ O E O 2 V .al II « f- CTts ^ O » O) « â Si O in ® tf o <â i-s «a o o> Ç o ® <3 > C S û >0 S 2 O lo O o OJ . C E $ S •O O e o 5 o o s o g E S ci •o 4) u ■8 E o . s OJ CO ® N C 2 ® s s I o a^ O m O Si O o 3 o « m > H V) > m 3 T. o o a a A N sgg a Oo ÍĎ a? 2 O- a 3J " » ^ a o o CO o o o II s s IS a O a Çt:' 3 o ař N o g si z o "0 TJ 3 S ši O o 5 2 o o o y o o a i? 3 S. Si o A a» 5 o p ç> z m a> CD CJ 0) CP ro Ui (JI 0> 0 05 CO ro S CD 0 Ć0 S (D (C CD b •g •g CO (D 10 0 0> 0 0 iÛ (D A CO ? i TJ S Z o o o •sj «f •g fO •f u + 2 I; •D O O ro •D 3 S O C (T ? O o O fD C M a O o O O O (Û o N II la o 3 Û. ^ g a ^ "2. "n Û) _ Q> 03 S a o 2. ti (O u a o_ S £ o » ■o a O Q S o a o o § m 5 •o C m 2S 3? C Z Q-tj o < »»C ^ > fS£ : > S. m ^ O il "i s > m O > i 3 Û. Q •O O £ E! C 0) •0 3 f ř> fi) c •D s 3 g. 0 s** C g Oh "O 1 3 <0 0' 3 0 oj Q a> A (O o cr n. 8. O 2:1 A O 2 ? CA« > ■O Sg m m 2 s m > •o o 3) So. > C > z (/) H 73 C 3 C 5 <0 "O o ti A ? ř a 3 o C Bj N (Û g u o a ea o a I O 7 o- » ç> O a 3 o c/> TJ O o o o > O •o o ftt O o* »o D g o S O N O o o 3 o o < cp 3 •O 3 3 s ûj' S O' a> o TJ al 3 't* r- O Í 9 O tt -NO* 3 3 3 W O O <0 li s 2 o (Q ^ A a to (9 ^ tO 5 fi> (6 3 I I T3 (û X> S {O s o o b ig 5-s- ft) CP OQ a tt c o ŮĎ ? g, o 3 ro ro O ro O ro «S Í28 ûT " •N ro fi> C ^ (DD &CWO fij M tt iD 2 O a o. o S!: <0 •o ro 3 (A I O O" rt. !5 A S" 3J W » •g <0 A 3 ro 3 = S* ^ <0 s Q_ 3 (C £ S 3 fo 3 3 O c a ô S 3 ? » 5* o II i. a o ro CP ro ro M (D » ai A C • ^ Si o - o &> o 3 s: ro O èi. 61 Q, O • ro Û (D Q> ? (S 3 a 5 o (A S (0 o ? (D N ^^ O 3 C VI < ^ g O & Ô n "O S O a 3 3 s û. CD ta 9 (j> B n < T> -D S3? ^ 5 KT S s ? IS •D Cň ro a c < ^ o S 5 n> Sis "ISli ' B 1 • Š •D CT O 2 Ci » " o a o o* o 3 fi) o» cr s s o n 3 3 O a o A s •O a <0 S ro (0 o N c 3 S .. n sri O a. S. S 3 3 O a. (Q 1 O t3 -g ? 9 9 û 3 ro (0 ? s cr a O fi> I s s S s ff » « A a o ® S o a o o O 3 rr I s I & a (D a. § 2. a' a U $ 3 <0 ■o 3 3 rt> 3 2 ç 5.9 ro o O œ B & s; < . CP SÇH S § S s Tfi- ifi <0 S ^> o 2 Cl o ® rt. M, r X Q: ft S. ro O S T3 m z O o z m § Z n- m o o a m c .. "C 0 1 CJi CD' O; t3 © S ^ o o a s II $ $ s (O 0» 3 & o fi) û. 3 Q. O 17 fi) îl tîÊ! •D Si § CL ■D O i/i O ■D •O 6 S rt •o 3 rt« 1 OJ * fV f» D s Uh i > C I i p. < A (t & 5 Ô » PO O o o C7 w o o ÏÏ. o cr N o fi) = I is< u o CT O N O 3 cs ë o 3 o. CT O o — W 5' o rt« rt> < 3's » 3 iS ^ 5 3 IQ 3 S » o "O I- o m O e m » > 2 CO m a» X S ^ O > i/v s o f). z m z i m o > rt "O «s Qiiû ^ s (A g rt* O N 2 o T3 O Û. •O 3 i Đ d - O o 5 CiB Û) 3 V» <0 o o p iS O <0 § cv 3 8. 0) 3 0) S A (b M •D 3 n O 9- 2. O o Ň tt^ "S 3 3 f» A Z z 9 in ^ O < >C m S > s. 5 m "O Z 9 s«" a X § o o & m o Ci) -»J m > X 4 Crt "D m 5 m S g Crt > O C I o o o o 5 cn o o iS o •D O O it M CO •o 3 o C Í9 » fO o O 0 1 C TI > n s ■D 33 o CO O 5 O O) -sj •>J cn O O O) •sř -g 0) 2 cn ro O CO (Û (T> rt •D A Ca fO "O B 3 rt. B ro O o CD 9 C TI 1» n. m s > s z z > o N< CD fi) CO a ° I ^ ? V s ^ - M- D) "O o. A 5 ? ÍS3 s O" TJ X m CO R. m ■D 3 > C £ N O 4 X O + ro O CD (O i -o 3 N "i (t t O à (C & 3 5 s z L "O oS m i 33 F •D K C CO o c: CO À ro O B I D S 3 3 o s o- a p o ^ -k O CO ^ ro U .U *>i ro Ci> ro fO ui II O C CO i O O X o ÇP A O + A + 10 + o 2 •>J ro o ro 0 CO rc 1 § CO 2 2 2 ro ro * œ œ A o> to ÍO 0 0> 5 C/l 0 0 0 0 CD 0 cs u Oi 0 O » ^ V O M ^ S (O U ir * ft 11 N a S 1Û G o ^ û N O •o o cr 3 S S. = C© = 3 3 3 o o â O 7 ď. 5; ro cn 5 (O rt o o 6 s o A 5 Î ° ? § s <0 S' Ir 3 3 i S fii • a <0 Í n 3 _ o Bt fi) ^ Ci O ^ o. 3 Q fi> S CD •O 9 S & Si. I? (O «u O 3 fi) "O o So f? i. 3- P O O b li o •O o & A < Cfi •D 3 3 3 = 3 o 3 a fĎ C 9 ro O 3 O CA 5i- = §l (S 3 ~ 3 C» ^ S 3 ^ (( ÇV o 6 3 •D O O) I O; fX> "O o 3 CT O» Itlll 0 1 M O M 3 ^ s (Ï ^ " rti Ib è o o C o 3 IÛ J a. « J 0 0 U) » a 0 ffi a Û 3r Û. 3 3 < VI s "O a o 2.3 — CT C o 5 3' a 3 2 S a 3 3 J ti D C ÍU i i« o I s & C s- Û) 3 D O O ^ S -D Si rt« Ç s CĐ ca = 3 0-sr O 3 O <& 3 •O 3 § C CO ? ay I Oi 10 o o C3 i CO i « i f MALI OGLASI, ZAHVALE 19 HALO - HALO GORENJSKI GLAS te efon: 04 201 42 00 Hitf^ňoii odiivo SD^e^ma^o Dotdeionu iđkuOV^OUM} j^rofcUio cesti 4 ^ Kr^nig ùt • do pdnciklMm 11 GdiTK 10 wijób i ni&Tikl IrrMicrgMna. jANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVUICA, TEL: 04/531$ M9 ^AX: 04/53 04 230 MADŽARSKE TOPLICE 29. 1. • 1. 2. 2009; TRST RAZPRODAJA 9. 1. 2009; BERNARDIN: 8. 3. - n. 3.; KOPALNI IZLET BERNARDIN: 16. 2. KULTURNO DRU^O LOŠKI ODER SK0F]A LOKA, SPODN)! TRG 14,4220 ŠKOFJA LOKA 10. 1. ob 10. uri POSEBNI jEŽEK, igrana predstava, gostuje Družinsko gledalliče Kolene, SOBOTNA MATINEIA, za IZVEN Obvestila o dogodkih ob}avl)amo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE V knjižnicah za otroke Radovljica • V četrtek, 8. januarja, se bc ob 17. uri v knjižnici začela lutkovna predstava za otroke Trnuljčica j. In W. Crimm. Primerna je za otroke, ki so stari vsaj 3 leta. Bohinjska Bistrica • V sredo, 7. januarja, se bo ob 17. uri v knjižnici začela lutkovna predstava za otroke Trnuljčica ). in Crimm. Primerna je za otroke» ki so stari vsaj 3 leta. IZLETI Pohod ob polni luni Gozd Martuljek • Planinsko društvo Gozd Ma^uljk vabi člane na nočno druženje - pohod ob polni luni v soboto, 10. januarja, ob 17. url. Z osebnimi avtomobili se boste izpred Penziona Špik v Gozd Martuljku odpeljali na Dovje. Hoje bo za 2 uri. Prijave do petka, 9, januarja • Majda 051/336 635 In Renata 031/532 963. Po pohodu bo družabno srečanje. ZAHVALA V 52. letu nas je zapustil naš dragi mož, 9Če, sin, brat in stric Anton Stu par (1957 • 2008), iz Zg. Brnika Ob boleli Izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in znancem za izrečena sožaJja, cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste ga v tako velikem SteviJu pospremili na njegovi zadnji potí Zahvala g. župniJcu GiadiSku za )epc opravljeno sveto mašo in pogreb, g. Darrjjanu Močniku, g. Jeridi za opravljene pogrebne storitve, gasilcem gasilskega društva Zgornji Brnik 1er pevcem. Posebna zahvala g. Kordežu sa izrečene po$Iovilne besede in prijateljem za izjemno glasbeno slovo. Iskrena hvala družini Kepic in Petiovčič za vso pomoč in moralno podporo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi V Dražgoše Kranj • Planinci in pohodniki kranjskih upokojencev vabijo na pohod v Dražgoše, ki bo v nedeljo, 11. januarja. Odhod posebnega avtobusa izpred Creine bo ob 7. uri. Hoje bo za 4 do 5 ur. Prijave zbirajo v društveni pisarni do petka, g. januarja, Na Šmarjetno goro Kranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 8. januarja, pa pohod na Šmarjetno goro. Štart bo na kranjsld avtobusni postaji ob 9. uri. Nezahtevne hoje bo za 2 uri in poL Prijave zbirajo na društvo do srede, 7. januarja. RAZSTAVE Sfika v kamnu Kranj • jutri bo ob uri v Galeriji Pungert odprtje fo» tografske razstave Slika v kamnu avtorja Vojka Artača. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: mdlioglasii^g-glas.si Mâle se ; za objavo NEPREMIČNINE STANOVANJA ODDAU GARSONJERO v centru Rac}ovljic9. tt 04/$3.15-026 OPREMLJENO, enosobno sranovanj« v Kranju, n 040/896-395 HISB PRODAM HAFNARJEVO NASEUE, prodamo V eooâ&6o V PODREČI prodam stanovanjsko no- vogradnio, 051/388-822 KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 Krsij Td. 04/202 ij 53,202 2$ 66 CShl osiA^ Emsil. n^ipkvkern V STARI LOKI je v pripre gradnja stír novanjskega dvojka, o 051/388-822 ODDAM V RADOVLJICI oddam polovico stano-vanjske řise 2 vrtom \r\ garažo, 9 041/663-335 PODARIM VIRMAŠE • šk. Loka prodamo stano-varrjsko hišo ter dvojčka v gradnji, LiOOdno. tr 051/38^22 J UR "T A N JUATAN, neprefTifinine» d. o. O. PE Cankarjeva lilca 03 (staro-mestno jsdro), 4000 Kranj, tel.: 04y2j6*92*l4, inobi; 041/451-057 e poiu: ln<Ô4S}Iur*un.$l wwwJuMsn.si ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TftC 7. 4000 KRAN) tel: 04/23'8t.i20. 04/2J-66-670 04Ï/755-296,040/204-66», 041/900-009 »•poŠta: itd.neprêfnkf ine@>slol.rvd V p«tek - v sredo do 13.30 in za objavo v torek dc petka do poSESTI 14.001 Delovni ^âs: od ponedeljka do petkanepfpkînjenood 8.-19.ure. PRODAM PARCELO 2 gradbenim ëHofla Lohe, oKolioa. Oè^ /38d- GARAZE KUPIM GARAŽO pn Vodo^rodnem 031/544-731 TT MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM CrmOEN Sam 1.0.1. ÛC. 86.000 km 1 lastnik. 3 vrda« Ajmene barve« ohranjen ugodno. 9 041/448^23 KIA Prida 1.3. L 98. 92.000 km lastnik. « Û41/91&-553 OPELZafr3 2.2Dnj 03,159.000km 7 sedežev, F89., poraba d-7 cena: e.200,00£UR,O041/97&e0S»AW^ Prap(Otni.( 10. 4203 Niki6 PEK/éMikA etftli 22.4203 Njiild » ^zpu&ni SiStemi m kiilalizarcrji • amoniieř)i in vzrneli, hnn servis ♦ ^oopiit^a ter vse za podvozje {zdvor«, ÓiSiki) fs ^ onřMjmitiíte m nlatitóa ^^ t 04 25 76 052 5 WiVMr.aggania/.fl RENAULT 5 FIVE, I. 93, 1. lastnik Ir kolôi za êganjekuho z vso op^mc DRUGA VOZILA PRODAM POČITNIŠKA PRIKOUCA Hobby prestige Ô4S, [. S p"edprostorom. cena: 4.300,00 EUR, « 041/378-803 £ccaa4i GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM LSSEN oder za lasadc s plohi, cena DO dogovoru, O 040/691-706dcoeas Za SI/ LOTO Rezultati i. kroga -4. januarja 2009 8.10, n, 21, 21, 27 in Lotko: 50818g Loto PLUS: 2, 9, 13,19, 21,24, 37 in 17 Garantirani sklad 2. kroga za Sedmico: 100.000 £UR Predvideni sklad 2. kroga za Lotka: 1.140.000 EUR Garantirani dobitek PLUS: 20.000 EUR KURIVO PRODAM DRVA metrska ali razžaga na, moins dostava, 041/718-019 acK«es4 HOBI KUPIM MIZARSKI ponk, omare, ostale starinske predmete, 031/875^51 in tr ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM LEPE. mlade mucke, 410 KMETIJSTVO ^^REJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA )eaec9v In en» ga ĆB bikca, starega 10 dni. O 041/347-499 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM ZAPOSLIM ddkrg zs strežbo. Bistro Enka, Kszoricvd 1. Kranj, 041/018-417, Darilo dooerat ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo stopnikd terensko prodajo artiklov za varovanje zdravja. Oglejte si viVpv^.dir)Kopo.01. Sinkopa, d.o.o.» Ž>- rovrrjca 37, Žirovnica, fl 041/793- 367 60ùèiQt STORITVE NUDIM ADAPTACIJE ADAPTACIJE, novogradnje od temelja 6o ftrehs. Noirajije omoto, fooado, kamnito ékarpo, urcjď* nje in tlakovanje dvorišč, z naš^ ali vašim materialom. SGP Bytyqi d.n.o., StruževoSa. Krani, tr 041/222-741 ASTERIKS SENČILA Rozman Peler, s. p.. Semeno 7, Kriie^ tel.: SS-ôS» 170, 041/733-709: žalijzije, roloji, relets, íamelr>e zavese, piise zavese, ko mamiKi, markize» iivsvw.dstdriks.net SELJENJE in glajenje notranjih pros- torov, premazi oken m vrel. odstrani vanje tapet, dekorativni ometi in opie- ski. antiglivični premazi Pevec Ivan $.0.. Padbrezje 179. Naklo, Tř TESNJENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha In prahu n veći Zmanjšan hrup, 10 let garancij?. BE & MA, đ.o.o.. Eksierieva 6, Karr- r^lK, « 01/83-15-057, 041/694- 229 ZASEBNI STIKI 35.000 POSREDOVANJ, 11.000 po znanstev v preteklem leM je Karakter^ stika zerHne posredovalnice Zaupanje za vse generacije, ki posreduje po vsej Slo,» 03/57-26-319,031/505- ooooco« DEKLETA, brezplačno lahko spoznat? fante za iskrene, resne, irajrie zveze iz vsa driave, « 031/838-378 POSLOVNI STI KI COTOVINSKi KREOm 00 io LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUOI ZA DOLOČEN ČAS, T¥R UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovjra. Tudi kre- diti na osnovi vozila in leasing. Možnost od piaula na položni» ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO. Kukovec Robert s.p., Mlinska 22,2000 Maribor, 041 /750-560 RAZNO PRODAM OVČJE