Hermina Jug-Kranjec
Filozofska fakulteta v Ljubljani
SEMANTIKA IN VLOGA KLJUČNIH BESED
V ROMANU BOGOVEC JERNEJ
1. Pri analizi Pregljevega romana Bogovec Jernep me je med drugim zanimala tudi beseda kot osnovna pomenska enota sporočila. Na nekaj primerih sem poskušala prikazati semantično vlogo ključnih besed,^ vpletenih ne samo v sintagmatsko oziroma povedno so-besedilo, ampak tudi v sobesedilo celotnega romana, in ne nazadnje tudi v asociativno sobesedilo, prisotno ali sproti se porajajoče v zavesti naslovnika romana. Namen članka torej je, zajeti ob aktualnem pomenu tudi konotativni pomen' ključnih besed.
1.1. Pri prvem branju pritegnejo pozornost bralca predvsem številni arhaizmi ter tujeje-zični (latinski in nemški) citati. So signali dobe in okoliščin, kot stilemi delujejo predvsem s svojo tvarno podobo.
1.2. Podrobnejše branje in še bolj statistična anahza besedila pa nam razkrijeta vrsto ponavljajočih se besed, katerih frekvenca je veliko višja od pričakovane.
1.2.1. Ena od takih besed je glagol toniti/utoniti. Nanj je prva opozorila Katka Šalamun-Biedrzycka," vendar ga je obravnavala izključno kot oznako zabogovčevo delovanje. Popolni izpisi pa kažejo, da se ta glagol pojavlja tudi v drugih zvezah. Tako nedovršni kot dovršni glagol združujeta v sebi več med seboj povezanih pomenov: osnovni pomen in nanj navezane sopomene ter prenesene pomene. Glagol toniti označuje neprostovoljno gibanje navzdol v vodi ipd., obenem pa tudi izginjanje (iti k dnu, pogrezati se, torej izginjati, izgubljati se), pomeni glagola utoniti pa so: utopiti se, pogrezniti se, torej izginiti, izgubiti se, umreti = nehati obstajati.
Pregelj ta glagolski par uporablja dosledno v prenesenem pomenu, nikoli v dobesednem.
V prizoru, ko Juta naredi samomor, sicer zapiše samostalnik utopljenka, glagolu utoniti pa se izogne tako, da ga nadomesti z drugim, prav tako ključnim glagolom ugasniti. (Videla je, zamahnila z roko in ugasnila v mlamolu. 283) V prenesenem pomenu pa uporablja pi-
Vgi primeri so navedem po izdaji Ivan Pregelj: Izbrana dela. Tretja knjiga. Celje 1964. ' Članek je del daljše študije o stilistiki in poetiki Pregljevega romana Bogovec Jernej.
^ Ključne besede-izrAzi, katerih frekvenca v okviru nekega besedila ali celote besedil (največkrat dela nekega pisatelja) izrazito presega povprečno pogostnost v knjižnem jeziku.
^ Z aktualnim pomenom mislim na pomen, ki ga beseda dobi v danem sobesedilu, s konotalivnim pomenom pa na radij pomenov, ki jih občuti homogena, istemu času pripadajoča skupina naslovnikov pri poslušanju ali branju določene besede oziroma sporočila. -Prim. Katka Salamun-Biedrzvcka Ivan Pregelj: Bogovec ierne/Zaliv I (1966), 28-29. 32-24.
8
satelj glagol toniti/utoniti v vseh prej naštetih primerih, največkrat v pomenu izginjati/iz- j giniti in pogrezati se/pogrezniti se, redko v pomenu umreti. j
Nato si je šel z roko mimo čela, ki je bilo samo vase pogreznjeno in je tonilo v bolnem in blodnem mraku oči. (216)-Šel je in je še tonil v mislih na pokojno ženo. (218) - Težko je padal glas nad ceste, i ulice in strehe v mestu, ki je tonilo v mraku. (226) - Nesrečna zemlja farčičev. V megli (oneš, v tem- ' nicah, svečenju in Baalu. (309) - Tonil je v slabosti. (313) - Bogovec ni gledal več, tonil je v grozi in i ogabni slasti, da mu bo umreti v strašnem gnusnem. (315) - Sladko je toniti v lajnu. (235) - 7.../, če i je hotelo proti duhu vstati vanjo iz nenavidnega in iz mesa, ki v njem tone ves svet... (250) - Kakor i že tohkokrat v svoji osamelosti in tegobi je utonil v motnem hrepenenju po davno minulem. (218) - i Predikant je utonil v temnem logu /.../ (232) - Žena je utonila nekje v setvah. (318) - V mislih na ne- ¦ marno ženo, ki jo je videl, pa še ob misli, da je blizu ura, ko se bo rodilo božje dete, je utonil v motnem i iskanju. (300) - »Jezabela, prekleta! Utoni v svojem sadlu, ki s stražo strežeš norski pameti novih me- i nihov! Utoni v mlamolu temnic, /.../ (250) - Utonila je v bogovčevem stanu. (275). ,
Vezava glagola toniti/utoniti je dvojna. Poleg pogostejših, stilno manj opaznih oblik, pri ka- ' terih je predložna zveza v mestniku, najdemo - predvsem pri dovršnem glagolu - tudi šte- ' vilne predložne zveze s tožilnikom. ;
Mimo berila je tonil bogovec v sanje. (331) - Šel je s sklonjeno glavo, tonil je vase. (246) - Bil je tako zelo utonil sam vase, da ni opazil /.../ (216) - Predikant je nemo utonil pred njim na lestve v stolp, j (226) - Pa ko je še pil, je utonil v motno pijanost in trudnost (235) - /..le oči so bile utonile v strašno \ senco in bolest, da je bila podobna postarni ženi. (236) - Župnik Treiber je sredi brevirja utonil v ža- ; lostne misli. (309) - V žalost in tegobo je utonil. (255) i
Pisatelj v besedilu romana izrabi pomensko zasićenost glagola toniti/utoniti. Z njim zame- ; nja vse glagole, katerih sinonim ali natančneje povedano hiperonim' je ta glagol v danem j sobesedilu ter tako nesorazmerno poveča njegovo frekvenco v celotnem besedilu. S tem | pa je naslovnik posredno opozorjen na semantično vlogo glagolskega para toniti/utoniti, i Njegov simbolni pomen lahko poveže z bogovčevo usodo, glede na to, da je največkrat i uporabljen pri označevanju bogovca. To je prva stopnja dekodiranja, dostopna večini na- ^ slovnikov. V naslednjo stopnjo razbiranja konotativnega pomena obravnavanega glagola pa je vključena povezava besedil, v katerih ta glagol nastopa, s sobesedilom celotnega ro- ! mana. Kot primer navajam odlomek, kjer pisatelj v enem samem odstavku povzame vsebino Starega testamenta - dogodke, opisane v njem, prikaže kot niz med seboj povezanih osebnih in skupinskih tragedij in katastrof.
Kača je govorila z drevesa. Žena je verjela in vzela v sli in dala še možu. Ob izgnanima je polzela j zvodniška smotlaka v puščavo, nema, polna hinjenja in strupovita. Kajnu je prišepnila, da je ubil bra- ; ta. Iz Kajna so velikani, bojci, seme prekleto do konca dni. Umrli so v potopu. Ali je z njimi umrlo zlo? \ Ali ni bil Noe iz pijanega vina prašičji? Ali ni grešil sin nad njim? In oče je preklel sina in seme nje- ] govo. Bilo je lotrištvo Sodome in je utonilo v ognju. A Lotovi hčeri sta živeli in hoteli zaroda. (272)   j
V podčrtanem delu besedila pisatelj omenja dve svetopisemski katastrofi: vesoljni potop j in propad Sodome in Gomore. I
Če upoštevamo samo povedno sobesedilo, je razlaga, zakaj je pisatelj uporabil glagola um- j reti in utoniti, naslednja: v prvi povedi se je s tem, da je uporabil glagol umreti, izognil tav- j tologiji, v drugi pa je z nelogično zvezo oblikoval opazno pomensko figuro - oksimoron. Če pa upoštevamo še vse druge v romanu uporabljene pomene glagola utoniti, pa zveza j »utoniti v ognju« ne učinkuje več kot oksimoron. Razvežemo jo v »izginiti v ognju« oziroma j »umreti v ognju«. Zveza »umrli so v potopu« pa samo potrjuje ugotovitev, da se pisatelj do- ! sledno izogiba rabi glagola utonili v dobesednem pomenu. Tudi v tem primeru gre za dvo- • pomenskost, za metaforično in simbolno ravnino besedila, s katerima se v romanu ne-; preslano srečujemo. ]
1.2.2. Pomensko zelo blizu glagolskemu paru toniti/utoniti je glagol ugašati/ugasniti, prav , tako ključna beseda v romanu. Leksikalni pomen nedovršnega glagola je: 1) dogorevati, preneseno umirati in 2) trajno ali občasno povzročati, da nekaj ugasne. Pomeni dovršnega
5 Pomensko nadrejeni, širši pojem. Prim. tudi J. Toporišič: Slovenska slovnica 1976, 95.
glagola pa so naslednji: 1) nehati goreti, preneseno tudi umreti (= nehati obstajati) in 2) povzročiti, da nekaj ugasne.
V drugem pomenu glagolskega para v romanu ne najdemo; razen v prvem pa nastopa glagol ugasniti še v naslednjih pomenih: izginiti, utihniti (= nehati peti, nehati zvoniti). Enako velja tudi za nedovršni glagol. Na pomen glagola ugasniti pisatelj posredno opozarja v besedilu:
Neskončna bridkost je obšla bogovca. Iz vremena mu je bilo, kakor da mu je zadnjič zašlo sonce, da bo zdaj stopil v teme in megle in ne bo nikoli več videl ne jasnin ne jutranje zarje. Vse bo ugasnilo, vse minilo. Skrjanci ne bodo peli, ne bo se smejala pesem. Zdaj je bila slovesna zadnja ura. Kako dolgo je še do groba? (309/10)
AH je naključje, da je semantika obeh navedenih ključnih glagolov ista: izginitev, prenehanje eksistence, smrt? Odgovor bom nekoliko pozneje poskusila najti v širšem sobesedilu romana, upoštevaje tudi pomen drugih ključnih glagolov.
Glagol ugasniti je le redko rabljen dobesedno (ogenj v lavi je ugasnil), večinoma je jedro metafore, pogosto sinestetične (Daleč je ugasnil zadnji zvon /.../ 301; Pesem srenje je ugasnila /.../ 295). Z doslednim ponavljanjem v različnih zvezah - metaforičnih in nemetafo-ričnih - pa mu Pregelj enako kot glagolu utoniti pridaja simbolni, vsem uporabljenim zvezam skupni pomen, osnovan na pomenih glagolov, namesto katerih nastopa.
Zarja nebes je bila ugasnila, žalostni somrak je zagrnil bogovcu berilo. (253) - Slika je ugasnila. (254)
- Spomin na rajno ženo, ki je bogovcu ugasnil v zvoneh, se je vzbudil znova. (228) - Jutri bodo snegovi polje zalili, sanja bo ugasnila. (245) - Viharji so ugasnili ob mraku. (262) - »tjgasni, ugasni, nenavidni duh, krgavi, v mlamolu temnic!« (230) - Predikant ni videl, a je čutil, da je ugasnil oholi, hladni prezir njenih oči, rezki, zasmehljivi mraz njenih usten. (242) - »Pojdi, pij vrč vina na žalost; ugasnila bo.« (240) - Vonj vina iz kelihov ;e ugasnil. (270) - Ko je odšla, je ugasnil gnus v njem /.../ (293) - Videla je, zamahnila z roko in ugasnila v mlamolu ... (293) - »Kakor moja uboga rajna mati tri ure pred smrtjo,« je občutil Erazem /.../, »kakor moja rajna sestrica ves dan, vso noč, preden je ugasnila.« (283)
Vprašanje skupne semantike obravnavanih ključnih glagolov sem zadovoljivo rešila šele, ko sem v pomensko raziskavo pritegnila še preostale glagole, ki nastopajo kot ključne besede v romanu. To sta predvsem glagolska para rasti/vzrasti in vstajati/vstati'' s prav tako simbolnim pomenom in glagol biti kot polnopomenski, bivanjski glagol.
1.2.3. Pomeni glagola rasfi/vzrasfi v besedilu romana so še: pojavljati se, oglašati se/pojaviti se, oglasiti se, pri rasti še vsebovani pomen večati se.
Bridko je raslo v kretnje njegovih nog iz pesmi: /.../ (233) - V spanju je raslo iz strašne snage v knjigi: /.../ (235) - Trepet ;e rasel iz njenega telesa, /.../ (236) -/.../ in je iz njega rasel že prvi mrak. (279)
- Iz snegov je rasla ena sama senca: razpelo otročnic. (267) - Soj pepelnatega se je zrcalil ne nečednem živem, ki je raslo v višave. (314) - Temen križ brez telesa je rasel na stranski steni; /. ../ (241) - Prav ob koči je rasel izpod ravni jezdec /.../ (223) - Nato pa mu je vzrasla v licu užaljena zavednost in slovesna odločnost (224) Čudna moč mu /e vzrasla. (225) - »Gertruda, nesrečnica,« je vzrasla v njem misel na hčer /.../ (232) - Iz knjige, ki je ležala odprta pred njim, je vzraslo novo gledanje v njem. (235)
- V njem je vzraslo sočutno in bridko /.../ (236) - Bogovcu je vzrasla molitev na ustnice. (254) - Strašno je vzraslo spoznanje v bogovcu. (264)
1.2.4. V pomenih pojavljati se, oglašati se/pojaviti se, oglasiti se, redkeje rasti pa nastopa tudi glagol vstajati/vstati:
I.../, in je vstajalo bridko in strašno iz pesmi v njegov spomin. (236) - Vstajala je /pesem, op. H.J./ kakor vpij iz mlamola in globokega vodnjaka. (268) - Vstale so besede v njem, ki jih že davno ni več čustvoval: /.../ (218) - »Znamenje boš imel in bo vstalo med zarjo in mrakom noči!« (220) - Vstala je žalost v njem ob bridkosti spominov /. ../ (222) - Sreča njegove davne evangeljske službe mu je vstala kakor spomin: /.../ (255) - Do bolečine jasno je vstala v njem slika davne sreče. (229) -/.../ in je vstala v njem topa groza /.../ (232)-/.../ in v sanjah, ki so vstajale po sili. (241) - VstaiJ mu je hotela slika lepe, bridke žene, ki mu je kakor duhovina rasla; panj vstala. (235) - Motno /e vstala preden) bolest učenika Martina: /.../ (253) - V strašni jasnosti je vstalo v predikantu. (229)
Istemu semantičnemu polju pripada tudi precej pogosto rabljeni glagol vzhajali/vzili.
10
Skupni simbolni pomen obeh glagolskih parov je pojavljanje, rojevanje, torej začetek ob- i stajanja - nasprotje simbolnemu pomenu prve skupine ključnih glagolov, ki zaznamujejo I konec, prenehanje obstajanja. Pisatelj to nasprotje večkrat prikaže s hkratno rabo obeh i skupin ključnih glagolov:
Spoznanje, ki je hotelo svetlo vstati, je trenutno zopet ugQsni7o.(251) - Žalost jezne živali je vstala v bogovcu in ni ugasnila ves dan do mraka in ni zaspala vso noč ... (262) - Na okno je vstajal dan. Trenutno je ugasnil drget bolne ženske. (237) - Trenutno je ugasnil v njegovih mislih baron in je vstala t vanj shka baronice. (289)
Nasprotje, o katerem govorim, pa ne vključuje nasprotja med pozitivno in negativno se- -mantiko obeh skupin ključnih glagolov, kot bi bilo mogoče napačno sklepati glede na ha- i bitualni pomen glagolov, ki zaznamujejo pojavljanje oziroma rojevanje = začetek obsta- i Janja. Iz citiranih primerov je razvidno, da glagola vstajati/vstati in rasti/vzrasti, vključena , v sobesedilo, le še povečujeta negativno semantiko povedi, saj v njej dobivata dodatni pomen grozljivosti, ki postane sestavni del konotativnega pomena ključnih glagolov.
1.2.5. Bivanje (skušala ga bom zajeti z analizo pomenskih razsežnosti polnopomenskega glagola bitP = obstajati) je v romanu ujeto v posamezne slike. Zdi se, kot da bi se tok ne- i prestanega prehajanja iz enega stanja v drugo tu in tam ustavil, z namenom, da se jasneje i osvetlijo obrisi tistega, kar je v tem toku stalno, nespremenljivo, obstajajoče in ponavlja- i joče se v življenjskem in zgodovinskem času. i
Sredi polja je bilo znamenje. Razpelo otročnic so mu rekli. (244) - V motne sanje mu je zraslo drugo ) videnje in je bilo belo telo na razpelu otročnic in je svetilo daleč. (254) - Iz knjige, ki je ležala odprta i pred njim, je vzraslo novo gledanje v njem. Bila je zoprna slika. Evangeljske matere celo so se spo- i tikale nad njo; vedel je to in je topo gledal. Bil je tam Pinehas. (235) - Kakor za sladko tolažbo je vstala j nova slika: bila je gora, odeta v dan, sonce in cvetje. (265) - Čudno motno se je zganilo v bogovcu j v osrčju: bila je pesem blodniške Mrete, bila je snaga iz pisma, ki je snažila smrt moža in žene v sli, ] bila je laž iz duhovine, ki ga je bila pozvala v zvonove. (236) i
Z anaforičnim ponavljanjem polnopomenskega glagola biti Pregelj poudarja soobstajanje ] oziroma neprekinjeno povezanost dogodkov in dejstev. i
Bila so črna leta. Bila je lakota. Bila je kuga. Bila je vojska Bil je Turek. Bila je jeza »stare pravde« i in žalost »ubogega Konrada«. Bila so znamenja na zemlji in nebesih. (213) ;
Glagol biti/ne biti v pomenu obstajati zasledimo tudi v bogovčevih monoloških razmišlja-1 njih o bivanjskih problemih, ki ga vznemirjajo:
Ali pa je ljubezen, kar je /obstaja/? Ali ni /ne obstaja/ le sila in sla iz nenavidljivca, ki nas v prepad ¦ in mlamol jaše, nesrečno jezno žival?« (233) - Ali je res ni moči v vinu, dabi ogrelo, duhovino prevpilo ¦ in lajave pse? /Ali res ne obstaja moč v vinu .../ (262) - Zakaj ni veselja v knjigi, da bi razodela, kakor ; mu je stokrat za mladih, norskih let? /Zakaj ne obstaja veselje v knjigi.../ (262) - Ali si /obstajaš/ ; sploh ali pa si le slepilo iz nenavidnega? (224)
Tako izrazi pisatelj tudi višek bogovčevega dvoma - dvom o obstoju boga - prikriti pomen \ prizora, v katerem bogovec napade katoliško znamenje.
Zahropel je besno. Strašna sla je rasla v njem. Dvignil je roko: Ali si /obstajaš/? Snemi se s križa. Zna- ; menje daj. Vsaj kapljo krvi potoči! Ne daš znamenja! Ne zakrvaviš? Teslo zlodejsko! Malikovstvo lot- j ric! Kakor so meni storili, bom storil tebi. S križa, s križa!« (305)
Bivanjski glagol biti je tudi jedro bogovčevih metaforičnih prikazov lastne eksistence.
Bral si prvo še nejasno bolestno slo iz pijače: biti /obstajati/ kakor jezna žival, ki jo poja hudič; /.../ (217) - /.../, pojali so te in si kakor lisjak, ki_ga gonijo psi. (233) - In še to uro in še si jezna žival in \ si vstal za duhovino, ki ni iz Boga« (233) - Če je bolnost, je kakor bežen tresljaj mrzlice, /. ../ (218)
Vprašanje je, ali si lahko tudi izpuste v povedih, kot so naslednje, razlagamo s pisateljevo težnjp dati pomožniku pomenske razsežnosti polnopomenskega glagola:
^ Prim. Emil Benvenist Lingvističke funkcije glagola »biti« i »imati«. V; Problemi opšte lingvistike. Beograd 1975, 143-163.
11
Vsem rojenim je smrt (241) - Slej ko prej bo post, bo kadilo, bo zaduštvo in svečenje. (305) - Ali hočeš prisiliti, da ti bo videnje? (252) - To je vaše, da ga križajte, da ga križajte! (301)
Razen v pomenu obstajati nastopa polnopomenski glagol biti tudi v pomenu nahajati se. Tudi v tem primeru je semantično zaznamovan. ~
Bila sta v mrzlem molku grajskih pristav. (230) - Bleda mesečina je bila v mladeničevem lepem in bolno zanesenem obličju, /.../ (231) - Bogovec je obšel grad in je bil v logu sredi jelk in smrek nad ribnikom, ki jih je zrcalil. (245)
Ključni glagoli v romanu simbolno ponazarjajo tri bivanjske faze: začetek bivanja, bivanje in prenehanje bivanja - oziroma, kot prikazuje preglednica, predvsem prehajanje iz prve v tretjo fazo.
začetek bivanja: bivanje: prenehanje bivanja:
rasti/(v)zrasti polnopomenski toniti/utoniti
vstajati/vstati glagol biti ugašati/ugasniti
1.3. Takšna razlaga daje obenem tudi zadovoljiv odgovor na vprašanje, s čim je motivirana nenavadna vezava glagolov v romanu. Prehajanje iz enega stanja v drugo je namreč nakazano tudi s predlogi, predvsem z nosilnima predlogoma iz in v (redkeje z variantama s/z in na). Pri tem gre tudi za dosledno, večkrat navidez absurdno krajevno določenost s predložnimi zvezami, ki se razširja s področja konkretnega na področje abstraktnega, predvsem na območje telesnih občutkov, mišljenja in čustvovanja. Pri tem pisatelj gradi na podobnosti z ustaljenimi besednimi zvezami: iz srca moliti (Iz otajane duše je molil /.../ 249), utoniti v misli (V žalost in tegobo je utonil. 255), prebuditi iz sna (Iz sladke nemoči ga je prebudilo bridko, trpko. 313).
1.3.1. Večkrat so te predložne zveze povezane z značiliK) pomensko hierarhizacijo ak-tantov v povedi, oziroma s strukturo deagentne in brezagentne povedi.' Skladenjsko-po-menska zgradba teh povedi kaže na dva pojava: pojav počlovečenja neživega sveta in pojav razosebljanja književnih oseb, predvsem bogovca. Človek v njih ni več aktant, marveč samo še cirkumstant, »prostor, v liaterem se nekaj dogaja«; skladenjsko zavzema mesto prislovnega določila kraja.'
Trepet je rasel iz njenega telesa, I.. .1 (236) - Vstala je žalost v njem ob bridkosti spominov /.../ (222) - Ljutost se je vnemala vanj. (259) - Polagoma se je jasnilo v bogovcu. (319)
1.3.2. Z drugačnimi sredstvi, vendar z enakim učinkom, je pisatelj prikazal človekovo nemoč v naslednji povedi, v kateri je prav tako uporabil zvezo s predlogom iz: Deklica je planila iz svoje trudnosti. (282)
Razširitev glagolske fraze s predložno zvezo, ki vsebuje abstraktni samostalnik, ni zanimiva samo zaradi svoje iracionalne prostorske določenosti (omejenosti), ampak v enaki'
'Prim. Bauer-Grepi: Skladba spisovne češUnyi. Praha 1975, 64-71, 39.
" Prim. Hermina Jug-Kranjec: Stilno opazni skladenjski pojavi v Pregljevem romanu Bogovec Jernej in njihov vpliv na semantike besedila. Magistrska naloga. Ljubljana 1979, 30-36, 38-45.
12
meri tudi zaradi sopostavitve glagola s pomenom hiperdinamičnosti (planiti) in samostalnika, katerega pomen vključuje visoko stopnjo statičnosti (trudnost). Skupaj s povedmi, kot npr. »Bogovec je strmel iz svoje samote čez polje.« ali »Grebel je bolno v svojo bridkost iz dneva v dan, /.../«, pa nam pomaga pravilno pomensko ovrednotiti tudi primere, v katerih predložna zveza navidez izraža izključno vzročno razmerje:
Iz nove boli je planil bogovec odločno: /.../« (314) - Iz žalosti je prisluhnil. (228) - Iz dvoma v sebi je trpel, /.../ (326) - Iz prejšnje bolesti pa je občutil:« /.../« (234) - Iz toplote in pijače mu je rasla zaspanost in dremavost (329)
Sobesedilo navedenih povedi namreč pokaže, da takih zvez ni mogoče razlagati samo ali predvsem kot prislovna določila vzroka. Pretvorbe kot »Zaradi žalosti je posluhnil« ali »Ker je bil žalosten, je posluhnil.« ne izražajo pravega pomena povedi, saj vanje ni vključena prostorska komponenta, ki jo je pisatelj pridal že znani vzročni predložni zvezi.
1.3.3. Kako pomembna je prostorska določenost glagola, kaže tudi raba predložnih zvez pri direktno prehodnih glagolih.
Odprl je v zatohlo in plesnivo vežo. (229) - Bogovec pa je tisto uro odpd v knjigo /.../ (240) - Zajemal je iz vina, a še ni videl, odpiral je v knjigo, a je govorila dobro. (289) - Medel plamenček je obliznil v les. (255) - In začela je divje trgati vase, v obleko kakor v grm cvetja /.../ (318)
Stilno zaznamovana raba predložnih zvez v teh povedih je pomensko motivirana, enako tudi v primerih, ko je namesto direktnega predmeta v kakem drugem sklonu pisatelj uporabil predložno zvezo s tožilnikom (zaklicali vinskim : zaklicali v vinske) ali pa je z rabo nenavadnega glagola odprl prosto mesto za tako predložno zvezo (prisluhnili čemu : po-sluhniti v kaj).
I.. .1 in se je zdajci dvignil živi in neporedni učitelj Janez Dachs in zaklical v vinske, /.../ (242) - Bogovec je posluhnil v petje. (268) - Posluhnil je ves prepoln veselega tovarištva v prečudno pesem /.../ (263)
1.3.4. Enaka je razlaga za rabo predložnih zvez pri neprehodnih glagolih in pri glagolih z objektnim se.
Spravil je knjigo in vstal iz sobe. (241) - Izza hiše vedomcev si vstal v polje!« /.../ (244) -/.../ se ;'e zopet umiril v trdno vero, da mu je težavo poti vzel duh, /.../ (220) - Predikant se je budil v občutje okolice, ki jo je videl, /. ../ (232) - »Gott bis mir gnädig,« se je dramii predikant v budnost (236) - V tišini in sosedstvu zvezdnatega neba se je zopet umiril v mehko in medlo žalost. (303)
1.3.5. Število glagolov z nenavadnimi predložnimi zvezami povečujejo v romanu še primeri, kjer deluje predložna zveza skupaj z glagolom kot opis drugega glagola:
Suhotno se je oglasil v smehu nadležni cerkovni. (314) - Ob zadnji pristavi se je oglasil v laježu čuvajni pes. (231)
Prostorsko prehajanje in prehajanje iz enega stanja v drugo je najbolje razvidno iz povedi, ki vsebujejo predložne zveze z obema nosilnima predlogoma.
Iz mirnega, v gaz naravnanega koraka je blodila mladcu noga, da je stopal iz uhojenega v mehko. (277) - V slabosti svojega telesa in trudnosti je omahnila s poti v oranje, /.../ (234) - Ko je šel bogovec za njo, je vstajalo bridko in strašno iz pesmi v njegov spomin: »/.../« (236) - Iz spominov nejasne otroške groze ob vodah, iz bolne zdanje žalosti in srda je vzraslo bogovcu v motno hotenje: »/.../« (245) - Za trenutja se je budil bogovec iz mrzlične krvi in upaljenih pljuč v motno budnost in življenje, /. ../ (315)
1.4. Kot ključni glagoli imajo torej tudi nosilni predlogi pomemben delež v skladenjsko-pomenski ureditvi Pregljevega besedila, ki je izbrano in upovedeno tako, da deluje hkrati na več pomenskih ravninah, vsakokrat s posebnim, od že razbranih različnim pomenom. Večiunkcijskost jezikovnega izraza v romanu tako ni sama sebi namen, zgolj pisateljeva »manira«, ampak je utemeljena in povezana z večpomenskostjo sporočila.Pomen in iz-
Večstopenjskost razbiranja pomenov velja tudi za tematiko romana. Siri se od posameznega motiva do osrednjih tematskih sklopov, ki tvorijo dogajalno ogrodje romana. Tudi dogajalna perspektiva romana je trojna; zgodovinska, avtobiograiska in ekspresio-nistična
\
13
raz, vsebina in oblika, sta v njem popolnoma zlita. Vrednotena z merili klasične poetike : in estetike delujeta - kot je pokazala sočasna kritika - šokantno, neestetsko, kakofonično. \ Vključena v sobesedilo ekspresionističnega literarnega ustvarjanja in opazovana skozi i skupno izrazilo, jezik, pa današnjemu naslovniku odkrivata nove razsežnosti Pregljevega \ umetnostnega oblikovanja. i