50 Svet ptic PTIČARSKE PRIGODE 1 Že od nekdaj velja, da smo ljudje pozorni na nenavadnosti, ki se zgodijo v našem bližnjem okolju. Obisk ptičje redko- sti, na primer, vselej izzove začudenje in predvsem večje zanimanje za eksotičnega gosta. Vendar pa je bil odnos do redkih ptičjih gostov nekoč precej drugačen, kot ga imamo danes. O tem priča denimo 170 let staro pisanje iz Kmetij- skih in rokodelskih novic, natančneje leta 1843, ko je k nam zašla za tiste čase nenavadna leteča »perkazen«, v kateri bi danes verjetno vsakdo brez težav prepoznal pelikana, v tem primeru rožnatega pelikana (Pelecanus onocrotalus). Kaj se je dogajalo leta 1843, ko je Kranjsko obiskal pelikan Oktobra leta 1843 so v vasi Radna v Brezovški fari na Ljubljanskem barju opazili veliko ptico. Letela je od »lju- bljanskiga mahu ali morosta« proti gozdu in se ustavila na smreki nad hišo. Ko so ljudje to »perkazen« opazili, se niso mogli načuditi. Najprej so mislili, da je to velik ja- streb, ki je ujel ovco ali zajca. Opogumil se je kmet Tonej Sever in šel za njim s puško v roki. Ptico je obstrelil, zato je le-ta odletela še kakšnih 200 metrov naprej in padla na tla v bližini kozolca. Ljudje so urno prihiteli in se čez to veliko žival »shudili«. Še posebej glasna je bila neka kme- tica, ki se je čudila in vpila: »To ni ptič. To je hudoba!« Nekateri ljudje so modrovali, da je ptico iz morskih krajev na Kranjsko zanesla sapa. Drugi so se ob tej priložnosti spomnili pravljic o turških pticah, tretji so znali povedati, da je pelikan silno požrešen ptič, zaradi česar so ga v Indi- ji navadili loviti ribe. Okrog vratu so mu obesili železen Hudoba z Brezovške fare - Kako so ptičje redkosti videli nekoč in kako jih vidimo danes // Petra Vrh Vrezec, Al Vrezec obroč ali rinko, da je ujete ribe zadržal v »mehurju« in jih ne pogoltnil. Vedeli so tudi, da Indijci iz teh mehurjev delajo mošnje za denar. Eden izmed njih pa se je spomnil modrosti, v katero so v starih časih menda še »modri ver- jeli«. Pelikan naj bi se sam ranil v prsi in s krvjo nahranil svoje mladiče. A v resnici pelikan napolni kožno vrečo pod kljunom z ribami in vodo, ga pritisne k prsim ter odnese k mladičem. Ti potem s svojimi kljuni »kavsajo« ribe v kožni vreči, starše pa pri tem ranijo do krvi. Zaradi tega so ljudje mislili, da mladiči iz materinih prsi pijejo kri. Še dodatno je to staro teorijo potrdila pelikanova kr- vavo rdeča konica kljuna. Redkega pelikana so kajpak ubili, modrosti pa potlej iz- livali ob kadavru nesrečne ptice. Za konec so nenavadni ulov za deset goldinarjev prodali Ljubljanskemu muzeju, kjer so ga potem nagačili. Urednik Kmetijskih in rokodel- skih novic se v pripisu ni čudil, da so se ljudje tako »gro- zno zavzeli« za veliko ptico, ko so jo prvič zagledali. Leta 2010 deželo na sončni strani Alp zopet obišče pelikan Leta 2010 je naše kraje zopet obiskala velika prikazen z juga, tokrat redki kodrasti pelikan (Pelecanus crispus). A zdaj se čudenje in občudovanje redkega gosta ni končalo pogubno za ptico. Čudenje in hkrati veselje ob opazova- nju eksotičnega gosta je spremljalo več srečnežev, ki so imeli priložnost, da se snidejo s ptico, na več koncih Slo- venije. Še več, pelikan je, sodeč po vrsti poročil o srečanju s to prelestno ptico, zaokrožil še po drugih državah, deni- mo Avstriji in Madžarski, kjer je navduševal tako opazo- valce ptic kot druge mimoidoče, ki niso mogli ostati rav- nodušni ob velikem nenavadnem gostu. Če je bil pelikan iz leta 1843 s preparatom dokumentiran v muzeju, pa je bil tudi ta iz leta 2010 dokumentiran z vrsto fotografij, ki jih je danes resda nekoliko lažje posneti kot v 19. stoletju. Vsekakor se je ptica iz leta 2010 po končani avanturi na severu najverjetneje vrnila na svoja južna gnezdišča, med- 1: V letu 2010 je Slovenijo obiskal redki kodrasti pelikan (Pelecanus crispus), ki je bil deležen občudovanja številnih ljubiteljev ptic tako pri nas kot v sosednjih deželah. Izjemna fotografska trofeja je uspela Luki Božiču 2. maja 2010 na Ormoškem jezeru. foto: Luka Božič 2: Hudoba iz Brezovške fare – za rožnatega pelikana (Pelecanus onocrotalus), ki je 1843 leta zašel na Kranjsko, se potovanje v neznano ni dobro končalo. Občudovalci so ga pokončali. Preparat enega od pelikanov iz Brezovice iz 19. stoletja hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. foto: Al Vrezec 1 //letnik 19, številka 02, julij 2013 51 2 tem ko je bila avantura leta 1843 za pelikana pogubna. Ra- zlog za to smo seveda ljudje, ki smo se v več kot sto letih dodobra spremenili tako tehnično kot etično ter pričeli gledati na svet okoli nas z nekoliko večjim spoštovanjem in obzirnostjo. Kako tudi ne, saj nam je v nasprotju z le- tom 1843 v letu 2010 ostalo še bore malo tistega, čemur radi pravimo »neokrnjena narava«. Vir: - Hanžel , J. & Šere , D. (2012): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. – Acrocephalus 32 (150/151): 143-203. - KlanDer , J. (1843): Velik pelikan na Kranjskim. – Kmetijske in rokodelske novice 1 (21). - dnevna kosila že od 9,00 EUR na osebo in a la carte ponudba s poletnimi specialitetami - obujanje ponudbe »Unionskih rož’c« - tradicionalnih jedi na žlico - sladke dobrote s tradicijo stoletnih receptur - brezplac ˇno parkiranje za goste restavracije v varovani hotelski garaži Prisrc ˇno vabljeni! Odprto: vsak dan od 9. do 23. ure (od junija do septembra) Lokacija: vrt Grand hotela Union, vhod s plošc ˇadi Ajdovšc ˇina, Miklošic ˇeva 1, Ljubljana T: (Ol) 308 1295, E: hotel.union@gh-union.si www.gh-union.si Letna restavracija in kavarna v senci stoletnih krošenj