CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI *m:\ KULTURA IN PUSTNO RAJANJE me (Mef) Neka višja sila je verjetno hotela, da se na tokratno soboto 8. februarja 1997 združita dva praznika, ki še najbolje ponazarjata današnje stanje slovenske družbe. Na eni strani gre za pustovanje, praznovanje, ki je blizu vsem ljudem, še posebej tistim, ki v stilu starih poganskih običajev potrebu- jejo masko, zato da si lahko privoščijo druge ali zato, da postanejo to, kar bi radi bili. Na drugi strani pa je kulturni praznik, ki je bil ves čas pod okriljem iste države, vendar nikoli dovolj resno obravnavan, da bi prišel tudi v zavest večine državljanov. Zgodilo se je to, kar se je moralo zgoditi. V družbi potrošniškega vulgarizma je kultura postala povsem odvečna zabava elite posameznikov, zato pa je pust pridobil na veljavi, saj gre za pravi domači praznik, ki si ga lahko privošči prav vsak. V deželi novih in novih presenečenj, tam kjer so narodnjaki v razcvetu demokracije z enim zamaham pometli z vso rock ideologijo, tam kjer je iznajdljivost bolj na ceni kot znanje, tam kjer ima zabava za vsako ceno bistveno višjo ceno od kulturne zabave, v tej deželi bomo to soboto zgradili dva nova bregova slovenstva: na enem stojijo prešernovci, na drugem pa maškare. V Izoli bomo imeli maškarado, saj smo jih imeli od vedno. Praznovanja kulturnega praznika pa tokrat ne bo. To, da nismo sposobni organizirati niti skromne prireditve na kateri bi tistim posameznikom, ki še potiskajo kulturniški voz naprej, podelili priznanje ali vsaj nagelj, je seveda pregrešna misel. Kulturni praznik je vendar praznik in zapraznike je zadolžena država, občina, oblast. Toda ta pravi: "Saj imamo vendar kulturniške inštitucije, ki naj poskrbijo za kulturo", je slišati. Tudi prav, seveda pod pogojem, da bodo za 1'ZiIt 6. februar 1997 proslavo občinskega praznika poskrbeli sami Občinarji. Igor bo lepil plakate, Miran bo pripravil program, Boris bo trgal karte, Irena bo garderoberka, dr. Mario pa bo seveda slavnostni govornik. Obljubim, da bom prišel in še vstopnino bom plačal. splošna banka koper ZLATARSTVO GIOIELLERIA VAGAJA IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040 PTT'S NOT DEAD Politika je umazana - malo drugače Pravijo, da je politika umazana. Kaj je to politika? So to stranke? je to oblast ? Dejstvo je, da v strankah delujejo ljudje. V demokraciji so eni na oblasti, tako imenovana pozicija ter tisti, kateri niso na oblasti, takoimenovana opozicija. Naloga opozicije je, da nasprotuje poziciji ter s tem, da deluje javno, poizkuša preprečiti absolutno oblast pozicije. Volivci pa ob volitvah ocenijo delo oblasti ter v primeru, ko z njo niso zadovoljni le to zamenjajo. S tem dosežemo, da na oblasti niso vedno isti in s tem preprečimo popolno oblast nekaterih, da počnejo kar se jim zahoče. V Izoli imamo trenutno na oblasti LDS, ZLSD, ZZP, predstavnika narodnosti ter DeSUS. V opoziciji pa so SDS, SKD, SLS in Zeleni. Tej šibki opoziciji so se v zadnjem času pridružili tudi občasno svetniki DeSUS-a ter neodvisni svetniki (bivši svetniki iz vrst LDS), jasno nam mora biti, da pozicija lahko sprejme vse odločitve v občinskem svetu, ne glede na nasprotovanje opozicije. Torej je pozicija tudi odgovorna , kakšne odločitve so bile sprejete glede proračuna, prostorskih aktov . Občinski svet v Izoli sestavlja 23 svetnikov. Za odločanje je potrebna večina svetnikov (12), da je svet sklepčen. Za odločitev je potrebna večina prisotnih svetnikov, to je 7. Iz tega sledi da nam 7 ljudi lahko odloči ali bomo imeli ekolološko bombo na glavi ( bencinski servis) , pasji poligon ob hišah, avtobusno postajo namesto parka, slabo vzdrževane ulice. O navedenem je torej potrebno od 7 do 12 glasov svetnikov pač glede na udeležbo na občinskem svetu. Pozicija tudi z imenovanjem predstojnikov služb vpliva na delo občinske uprave. Le ta odloča, v kakšni obliki gredo posamezne zadeve na občinski svet ter poda predlog kakšen sklep naj se sprejme.Na ta način praktično občinska uprava prevzame oblast v občini. Oblast občinske uprave bi bila zaželjena, če bi delovala strokovno ter v imenu ljudi za ljudi, vendar na žalost vedno temu ni tako. Glede na to, da je glas krajanov kot skupin in posameznikov ter krajevnih skupnosti za občinski svet neobvezujoče, je potrebno najti način kako vplivati na odločitve. Glede na to, da posmeznik na volitvah v občinski svet nima skoraj nobene možnosti za izvolitev, mora vsakdo, kdor bi želel vplivati na odločanje, biti izvoljen preko strank. Posameznik kot neodvisni nima možnosti, ker glasove nabira sam (pač koliko volivcev ga voli) , preko strank pa kandidat dobi glasove od kandidatov, kateri niso bili izvoljeni iz iste stranke in s tem večje število glasov. Torej edini način na vplivanje na občinski svet je dejansko le preko strank, saj le na tak način lahko svoje mnenje posreduješ občinskemu svetniku, kateri ima možnost glasovanja.Torej na vprašanje, kaj je politika in ali je umazana, dejansko nimam odgovora. Pač to je način, po katerem je dana možnost posamezniku in skupinam, da vpliva na odločanje. Na tak način lahko odločamo, kam bomo dali denar, katerega nam država vrača od dohodnine preko občinskega proračuna. Kaj bomo s tem denarjem naredili in kako bomo živeli v Izoli ? Bomo popravljali ulice ? Ga bomo dali za italiansko šolo ? Bomo gradili neprofitna stanovanja ? Bomo v Kortah zaposlili še eno vzgojiteljico ? Bomo gradili zdravstveni dom ? Bomo plačevali parkirnino ? Kako bomo imeli urejen promet v Izoli ? Bodo avtobusi vozili skozi mesto ali po Prešernovi ? Bomo imeli ekološko bombo nad glavo ? Le preko strank je možno vplivati na odločitve, zato naj nas ne bo strah strank, ampak tistih posameznikov, kateri bi radi v imenu ljudi odločali namesto ljudi. Sami se moramo vprašati ali smo v Izoli zadovoljni ali ne? Ali je občiski svet OBU !ACEK OBUTEV -CALZATURE M.GORKI 2, IZOLA - ISOLA, tel.: 066/ 61 - 631 Sezonsko znižanje obutve od 13.1. do 8.2. ODPRTO: 8“ -11 in 16h -19h, SOBOTA: od 8J0 do 12JW’ postavil pravo občinsko upravo? Ali je občina naredila dovolj za boljše bivalne pogoje v Izoli ? Ali je občina naredila dovolj za odpiranje novih delovnih mest ? Ali so gradnje v Izoli ustrezne, da bomo od tega imeli korist vsi krajani? Sami si moramo odgovoriti na zastavljena vprašanja ! Alojz Padar Laž - življenska tekočina Marinvesta 21. Januarja je bil na KS2. sestanek prebivalcev dela ulic Oktobrske, Tomažičeve, Dantejeve in Morove. Toda vabila so prejeli samo nekateri iz tega območja in zato so na sestanek prišli le nekateri. Gotovo le namerno izbrani, kajti "razprava" je tekla o gradnji apartmajskega naselja za prosti trg v območju ZN Marine. Baje tudi mediji niso bili o tem obveščeni. Tako je novinarka Primorskih novic baje napisala daljši tekst le po nareku vodstva Marinvesta. In tako napisala, da prebivalci tej gradnji ne nasprotujejo. Čeprav peščica zbranih, ki niso bili kot pooblaščeni predstavniki teh ulic, morda ni nasprotovala, se je med njimi le oglasil nekdo, ki je zahteval preverbo usklajenosti Zazidalnega načrta Marina z Družbenim planom, ki je osnovni zakon občine v načrtovanju njenega razvoja. Namreč, ta Družbeni plan, ki so ga sprejeli poslanci občinske skupščine pred več leti (so ti poslanci iz leta 86. še živi?), določa, da morajo biti ta zemljišča namenjena športno-rekreativnim zelenicam, ne pa gradnji. O tem, seveda, novinarka nič ne ve. Zakaj je ta sestanek sploh bil? Zakon ne zahteva razprave na Lokacijsko dovoljenje. Toda, Marinvest se zaveda svojih nezakonitih dejanj in da bi si čimbolj zavaroval hrbet, skliče sestanek, na katerem naj bi ljudje potrdili, da se z njim strinjajo. To bi bil trden dokument v rokah Marinvesta. ( Prav tako, kot nekoč!). Na objavo Lokacijskega dovoljenja sem se najbrž edini pritožil. Pritožbo sem dal kot svetnik občinskega sveta s prepričanjem, da imam do tega pravico stranke v postopku, saj je moja naloga, kot je naloga vsakega občinskega svetnika, tudi ta, da tečejo stvari v občini po zakoniti poti v splošno korist občine. Pritožil sem se iz treh razlogov: 1. ker družbeni plan za obdobje 86 - 2000, sprejet 16.4.86, usklajen z republiškim dolgoročnim planom 6.10.88 in objavljen 3.3.89, ne dovoljuje gradnjo apartmajev na tem prostoru, ampak določa športno-rekreacijske in druge urejene zelene površine. 2. ker družbeni plan v poglavju Turizem izrecno določa:" Za nadaljni razvoj turizma in kakovostnejšo turistično ponudbo bomo ohranili in zavarovali območja namenjena razvoju turizma od Punte do Strunjana.... Hitrejši razvoj zasebnega sektorja...." 3. zaradi vprašljivosti pridobitve zemljišča in izvajalca del za to gradnjo. Vsi razlogi bi se morali razjasniti, predno bi se potrdila možnost takšne gradnje. Toda Marinvest pokriva razloge pod plašč laži in ob tem pričakuje, da bo molčal tudi tisti občan, ki bo njegovo laž spregledal. Na nekatere, ki o tem govorimo že nekaj let, pa ne da nič več, ker je prepričan, da so se ljudje na to že navadili in da nas ne slišijo več. Za svoje prekrivanje najraje uporablja besednjak: za gradnjo smo že pridobili dovoljenja, h gradniji bomo privabili tuje interesente, apartmaji z razkošnim standardom, prišli bodo petični gosti, vrednost znaša nekaj milijard itd. Kot da se v Izoli gradi Las Vegas. Človeku Izolanu se ob tem zavrti in ker ne ve kaj bi dejal, molči. Molči tudi zato, ker je vedno molčal in zato, ker ne verjame, da bodo apartmajska naselja resnično spremenila značaj mesta in tudi, ker se mu zdi, da je vseeno če se dela v okvirih zakonov ali ne, in ker ne ve, da kdor dela mimo zakonov, da dela le sebi v korist in v škodo ljudem, ker se ne zaveda, da bodo turistična apartmajska naselja (po Izoli naj bi jih bilo kar nekaj!) vplivala na zmanjšanje ponudbene moči privatnih sobodajalcev in s tem na zmanjšanje občinskega prihodka. Čas bi bil, da si vsi pogledamo v oči in rečemo bobu bob. Frane Goljevšček MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139 Predsednik časopisnega sveta: Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 - 603 - 32431 Tisk: Birografika BORI, Izola 20. seja občinskega sveta V TRETJE GRE RADO Danes se bo na tretjem nadaljevanju 20. seje sestal izolski občinski svet. Dnevni red je nespremenjen, izid pa je spet težko napovedovati. Danes (četrtek, 6. februarja) bodo občinski svetniki vendarle skušali razrešiti gordijski vozel s sprejetjem ugotovitvenega sklepa o opravljanju funkcije ajpana občine Izola. Kot znano je na drugem nadaljevanju omenjene seje prišlo do popolnega razhajanja glede ugotovitvenega sklepa in takrat so občinski svetniki problematiko naložili na ramena statutarno pravne komisije. Ta je imela kar nekaj težav s sklicem, saj je jasno, da v tem primeru ne gre toliko za strokovno kot za strankarsko politično odločanje in statutarno pravna komisija po svoji sestavi pač ni odraz trenutnih političnih odnosov v občini. Vse skupaj se je zavleklo, pa tudi ob sklicu komisija menda ni bila polnoštevilna, tako da bo občinski svet spet obravnaval predlog, ki ga je na prekinjeni seji podal podpredsednik OS. Ali bomo imeli v kratkem dva podžupana in kdaj bodo volitve novega pa je seveda veliko vprašanje, saj sta vojski dokaj razredčeni. Zimske, počitnice so namreč opravile svoje, zato trenutno ni povsem jasno koliko svetnikov bo na seji in kakšno bo tokratno razmerje sil. Seveda pa bi bilo zelo primerno, če bi se svetniki dogovorili, da to najbolj problematično točko prestavijo na konec dnevnega reda in opravijo s tistimi, ki čakajo na njihovo sklepanje že več kot mesec dni. Med drugim so bili na seji že nekaj dolgih ur prisotni predstavniki Investbiroja, ki naj bi pojasnili odlok o zazidalnem načrtu "Kredo", pa doslej te razprave še niso dočakali. Prav tako že ves ta čas čaka na razpravo predlog sklepa o prenehanju odvažanja gradbenega materiala v kamnolom, predlog odloka o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnih zavodov OŠ Vojka [muc in OS Livade ter vrtca Mavrica Izola, sklep o sofinanciranju sanacije strehe in fasade cerkve sv. Mavra itd. Poleg tega bodo svetniki razpravljali tudi o pobudi za razpis treh referendumov, ki so jih s svojimi 200 podpisi podprli stanovalci Jagodja. Gre za razpris referendumov o gradnji drugega bencinskega servisa na obvoznici (ZN Bencinski servis - Jagodje sever), referendum o lokaciji pasjega poligona med Jagodjem in Livadami ter referendum o ZN, ki predvideva selitev avtobusne postaje v bližino zdravstvenega doma. Strokovne službe so za tolmačenje zaprosile tudi ustrezno službo za zakonodajo pri vladi RS in od tam so prejeli odgovor, da je Občinski svet dolžan razpisati referendum, čeprav o (naprimer) lokaciji za pasji poligon sam ni sklepal. Žal je seja na dan, ko je Mandrač že pri naročnikih in v kioskih, tako da bomo spet poročali s tedensko zamudo, za kar se iskreno opravičujemo. KAVflP in ,AV/ SLAŠČIČARNA ^AVj IZOLA RNa IZOLA Trgovski center Simonov zaliv Vsakdan od 7.00 do 24.00 Tal.: 646-043 TORTE PO NAROČILU in raznovrstne sladice iz lastne slaščičarske delavnice vseh okusov in oblik za vsakršno priložnost - že za 1.800 SIT/kg. Naročite danes, prevzamete pa že naslednji dani Kavarna in slaščičarna Izola vabi na glasbene večere. V Torek-PIANO BAR J VPRAŠANJA IN ODGOVORI Ta točka dnevnega reda sej občinskega sveta je po pravilu najbolj zanimiva, vendar tudi na koncu dnevnega reda in tako marsikatero konkretno vprašanje ali pobuda izgubi svoj pravi naboj. Da bi vsaj nekoliko popravili to stanje objavljamo nekaj vprašanj in odgovorov, ki jih bodo svetniki dobili na nadaljevanju 20. seje. Bojan Zadel: Kakšen je sedaj status Krajevnih skupnosti? Odgovor: Status KS in tajnikov je urejen po pogodbi med občino Izola in Krajevnimi skupnostmi. Postopek je v teku. (p.a. pogodbe doslej ni podpisala še nobena od KS) Aleksander Frantar: Kaj je z asfaltiranjem in ureditvijo Dantejeve ulice? Odgovor: Po Dantejevi ulici poteka kanalizacijsko omre#je. Pred ureditvijo tega asfaltiranje ni smiselno. Investitor predvideva začetek del v letu 1997 -1998. Jelka Morato Vatovec: Urejanje pokopališča v Kortah. Odgovor: Upoštevajte sklep KS Korte z dne 22.11. 1996. Dejavnost je v pristojnosti KS Korte. Vinko Gregorič: Kako je z lastnino lokala pod stadionom v Izoli? Odgovor: Postopek je v teku. Dino Dodič: Sanacija stavbe kulturnega doma v Cetorah in ureditev ceste. Odgovor: Prenos kulturnega doma v Cetorah na KS Korte je v teku. Cesta za Cetore je potrebna popravila, vendar ni zajeta kot prioritetna naloga. Nasploh bodo te naloge izvršene po dogovoru med KS in možnostmi proračuna. Aleksander Krebelj: Vli je direktor JP Komunala lahko tudi stečajni upravitelj bivšega podjetja Slavnik? Odgovor: Za odgovor smo zaprosili direktorja JP Komunala IZola. Po prejemu odgovora bo o zadevi odločal občinski svet. Branko Mahne: Kdo je dovolil posege na Lonki? Odgovor: Poseg najemnika Lonke je v nasprotju s pogodbo in o tem je bil najemnik obveščen ter poslan dopis na inšpekcijske službe. Ker ugotavljamo, da se najemnik ne drži pogodbe pripravljamo predlog za prekinitev le-te. Aleksander Slekovec: Vprašanje zemljišča v Simonovem zalivu. Odgovor: Za odgovor smo zaprosili Upravno enoto Izola, ki je pristojna za izdajanje lokacijskih dovoljenj. Ko bomo odgovor prejeli ga bomo posredovali OS. Dušan Mejak: Koliko denarja je bilo v zadnjih petih letih namenjeno kmetijstvu v občini in koliko ga je bilo dejansko porabljenega? Odgovor: Sredstva so bila porabljena takole: Leta 1992 za 14 milijonov prihodkov, porabljenih je bilo 8 in pol milijona. Leta 1993 je bilo za 14 milijonov prihodkov, porabljenih je bilo 11 milijonov. Leta 1994 je bilo za slabih 8 milijonov prihodkov, porabljenih je bilo 7 milijonov. Leta 1995 je bilo planiranih in porabljenih 8 in pol milijona tolarjev. Leta 1996 je bilo planiranih 5 in pol milijona tolarjev, porabljenih pa je bilo skoraj osem milijonov, tako da je bilo porabljenih za dva milijona tolarjev več od predvidenih. Skupno je bilo v petih letih porabljenih za 11 milijonov tolarjev manj od predvidene porabe. Sredstva so bila v glavnem namenjena pospeševanju proizvodnje hrane, financiranju agromelioracij in arondacij, financiranje študij in analiz s področja kmetijstva, za namakalni sistem Pivol, za kredite za področje kmetijstva, odpravo posledic suše in drugo. NARAVNI PARK NA NAŠEM DVORIŠČU Pretekli teden je Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran predstavil zloženko in plakat o naravnem rezervatu Strunjan. Gre za prvo tovrstno publikacijo, ki obiskovalca seznanja s posebnostmi omenjenega rezervata, ki obsega 4 km dolgo severno obalo Strunjanskega polotoka med Simonovim in Strunjanskim zalivom ter pripadajoči 200 metrski pas obalnega morja. Kar dobra polovica rezervata pa sega v izolsko občino. Babica (Blennius incognitus ) Če je nepoučeni obiskovalec doslej zgolj občudoval naravne lepote tega zaščitenega dela naše obale, tako z morja kot s kopnega, bo sedaj s pomočjo zgibanke na enostaven in poljuden način izvedel kaj pravzaprav občuduje in kaj je tisto, zaradi česar je to območje edinstveno in zaščiteno. Potem, ko je bil konec leta 1989 razglašen naravni rezervat je bil velik del aktivnosti MZVNKD Piran usmerjen v njegovo označbo in predstavitev. Nameščene so bile plovke, ki označujejo morsko mejo zavarovanega območja in v lanskem letu so bile postavljene označevalne table na kopnem delu rezervata. V pripravi pa so tudi ti. pojasnjevalne table (postavljene bodo pred začetkom poletne sezone), na katerih bodo v besedi in sliki prikazane osnovne značilnosti in vrednote območja. V sklop aktivnosti za predstavitev rezervata sodi tudi ureditev pešpoti z vrha klifa v Mesečev zaliv (Zaliv sv. Križa). Po besedah mag. Roberta Turka, ki je vodil projekt realizacije zloženke, so to zametki bodoče učne poti, ki bi jo želeli urediti, razmišljajo pa tudi o podvodni učni poti, saj takšne poti po svetu že poznajo in so ponavadi dobro obiskane. Sicer pa ostaja ena bistvenih težav v tem, da se varstveni režim ne uveljavlja tako, kot bi se moral. Predvsem manjka ustrezen način gospodarjenja, pravega nadzora nad območjem pa skorajda ni. Tako se nadaljuje ribolov, nabiranje datljev, ki so ogrožena vrsta, ter sidranje v Mesečevem zalivu in s tem uničevanje enega najlepših podvodnih travnikov pri nas. V zloženki so tako avtorji še enkrat opozorili na prepovedi in omejitve, ki veljajo na območju rezervata. In kaj je pravzaprav tisto, kar je vredno obvarovati pred uničenjem ? V morskem delu rezervata so ohranjeni izvirni ekološki procesi,značilni biotopi, rastlinske in živalske vrste ter združbe. Na trdnem dnu imamo algalno zarast, kjer prevladuje rjavi bračič in je najbolj popolno razvita pred rtom Ronek, na muljevitem dnu pa podvodni travnik, ki je najbolj razvit in obsežen v zalivu sv. Križa ( Mesečev zaliv). Tam najdemo tudi slikovite črve spirografe ter leščurje, ki spadajo med ogrožene živalske vrste, je v rezervatu veliko, med najbolj znanimi pa so kamena korala, morski datelj ter rakovici iz rodu Maia. Na kopnem delu rezervata pa so to prepadne stene klifa, ki je največja znana obmorska flišna stena ob vsej jadranski obali ter značilno rastlinje. Botanično najbolj zanimivo je prav pobočje rta Ronek, kjer se navkljub severni legi ter pretežno flišni podlagi pojavljajo tudi značilne sredozemske rastline, kot sta mirta in jagodičnica, ki ima tu svoje edino avtohtono rastišče v Sloveniji. Poleg tega je naravni rezervat Strunjan najdaljši neprekinjen del naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu. Jagodičnica (Arbutus unedo) " To naše morje resda niso koralni grebeni, a če se malo potrudimo vidimo lepe stvari tudi pri nas," pravi mag. Robert Turk in dodaja, da naj bi pravkar izdana zgibanka in plakat predvsem širila vedenje o rezervatu, pripomogla k dvigu splošne naravovarstvene zavesti ljudi ter tako delno nevtralizirala počasnost ali kar nezainteresiranost države in lokalnih skupnosti za varovanje naravnih vrednot morja in morskega obrežja. O aktivnostih izolske občine v zvezi z naravnim rezervatom Strunjan nam je Miran Žlogar, predstojnik Uprave za družbene dejavnosti povedal, da je na občini trenutno vloga MZVKND, po kateri naj bi naša občina za najnujnejše vzdrževanje plovkov morala prispevati od 300 do 500 tisoč tolarjev. Glede na to, da ]e Žavod za vzdrževalna dela zaprosil za sredstva državo, čakajo na njihov odgovor v kolikšnem obsegu bo država pomagala. Temu primemo bodo v občini ravnali. Sicer pa se vsi dobro zavedajo pomena naravnega parka, ki je še premalo poznan in ga bo morala občina vključiti v turistično ponudbo. Č (M) oouTiouE ninfl IZOLA, Ljubljansko 40, tel. 066 / 646 ■ 225 IZREDNE CENE Unikatni plašči, jakne, pelerine, kostimi, ekskluzivne svilene bluze, pletenine... ^Bodite drugačni, oblačite se pri NINIK Program z nagradnim izborom najboljših mask, pestra ponudba pustnih jedi. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel PLATANA in povezovalka IRENA HTP Simonov zaliv, Morova 6a, 6310 IZOLA / tel.: 066/ 463 100, Fax: 066/ 62 222 STANISLAV JENKO Predsednik 00 DeSUS DeSUS Je na zadnjih državnozborskih volitvah dosegel presenetljivo dober rezultat. Je bilo to tudi za vas presenečenje? - Za nas niti ne. Mi smo planirali od 6 do 8 svetnikov, glede na moč volilne baze. Vendar je agresivnost posameznih strank proti naši stranki in to, da smo se morali zadolževati za predvolilno propagando je storilo to kar je. Vendar smo zadovoljni, saj smo končno zares stopili v parlament. Tudi ob prejšnjih volitvah bi jih lahko imeli več, vendar smo bili v koaliciji, kjer so nam obljubili boljšo pozicijo, kot smo jo kasneje imeli. - Zdaj vendarle nekaj pomenite? - Ja, gotovo. Zdaj smo sicer v nekakšni koaliciji, vendar nismo imeli ambicij da bi bili v vladi ampak smo želeli predvsem delati po posameznih programih. - Na občinski ravni pa nimate koalicije z nikomer1 - Ne, nimamo je in je ne želimo, saj so te koalicije na občinski ravni zelo vprašljive. Kaj se dogaja? Ni namreč važno ali je kakšen projekt v korist občanom ali volivcem, važno je, da je v korist kakšnim strankam in zato smo ostali zunaj. Nismo ne v koaliciji ne v opoziciji. Šli smo za tem, da podpremo vsak predlog, neglede na to od koga pride, če je v korist občanom in volivcem. - Ste po dveh letih dela občinskega sveta naredili kakšno oceno? - Delamo jih sproti in nismo zadovoljni z delom občinskega sveta, zato imamo tudi takšno stanje kot ga imamo. Poglejmo samo ta primer. Jaz sem bil že od začetka v komisiji za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta in tam so se posebej kresala mnenja glede krajevne skupnosti. Tendenca koalicije je bila, da KS nimajo več prostora za življenje v občini, ker naj bi zdaj občina imela pristojnosti nekdanjih KS. jaz sem zagovarjal stališče naj krajevne skupnosti ostajajo, saj smo ljudje na ta način tudi partecipirali določena sredstva. - Kasneje Je bilo slišati, da se Je prav ena od strank koalicije zelo zavzemala za to, da bi KS ostale. - To je farsa in ni res. Osnutek statuta je bil takšen, da smo na pobudo LDS črtali večino členov o KS iz statuta. Kasneje je bil sklican Svet KS in tam smo bili tudi svetniki. Sprejet je bil sklep, da se poda amandma na seji občinskega sveta. Ko so kasneje koalicijske stranke videle, da je pritisk na ohranitev obstoječih KS zelo velik so sklicale v jagodju na predlog Tomažinčiča sestanek in predlagale drugačen amandma. Vendar se predstavniki krajevnih skupnosti s tem amandmajem niso strinjali. Ko so sprejemali statut je prišlo do proceduralne napake, saj amandmaji niso prišli po vrsti, kot so prihajali, čeprav je takrat še veljal star poslovnik in statut. Predsedujoči je dal v obravnavo amandma, ki je bil predlagan v Jagodju in ga KS niso sprejele, amandma ki so ga predlagale KS pa sploh ni bil obravnavan. - Ste doslej že delali politični salto mortale? - Ne, mi smo se o vseh stvareh temeljito dogovorili na občinskem odboru. Mi vemo, kako ta svet funkcionira, saj so komisije in odbori sestavljeni v glavnem tako, da so jih vodili člani strank pozicije. Po mojem pa bi morali biti ti organi sestavljeni s strokovnjakov, saj če pride na občinski svet strokovno dober predlog je veliko lažje odločati. Prišlo je celo do tega, da se posamezni organi niso mogli sestati za določeno problematiko. - C lede županovanja se zdi, da ste dosledni, le pred tem ste zahtevali volitve novega župana In tudi zdaj podpirate to. - V osnutku statuta je bilo napisano, da je župan lahko profesionalen ali neprofesionalen, vendar je prav posebej na predlog LDS-a prišlo v statut, da je župan profesionalen. Danes pa smo tam kjer smo. Smo v poziciji ko ne moremo naprej. Zdaj dajejo nekakšne predloge za podžupana, vendar v Izoli nihče ni pristojen za predlaganje podžupana, ker je po statutu za to pristojen župan, tega pa dejansko nimamo. Če bi podžupana že imeli tega problema sploh ne bi bilo. Ker pa se ni delalo po statutu, ki predvideva podžupana, in to je krivda vodstva občinskega sveta, je tako kot je. • Menite, da bo danes občinski svet sprejel ugotovitveni sklep o županovanju? - Mi bomo glasovali za to, da je župan v skladu s statutom profesionalen, kdo bo to pa seveda ne vemo. Lahko je tudi dr. Gašperini, seveda pa mora odstopiti kot poslanec v DZ. POVRŠNO O PARANGALU V prejšnji številki Mandrača smo pri pisanju novice o novih najemnikih Parangala, v naglici zagrešili kar nekaj napak. Ker smo z njimi nekatere prizadeli, druge pa razjezili je prav, da povemo, kako stvari menda zares stojijo. 1. trditev Parangal je dobil novega najemnika Trditev drži, saj je novi najemnik (Džulaga) že začel z urejanjem restavracije. 2. Trditev Prejšnji najemnik je moral po sodnem nalogu izprazniti lokal. Trditev ne drži. Prejšnji najemnik je res dolgoval del najemnine, vendar se je z lastnikom (THP Simonov zaliv) sporazumno dogovoril o prenehanju najemne pogodbe. 3. Trditev Podnajemnik (Porton) je redno plačevat svoje obveznosti, zato mu je lastnik omogočil nadaljevanje opravljanja dejavnosti. Trditev ni točna, saj je (po besedah najemnika) tudi podnajemnik dolgoval plačilo najemnine za svoj del lokala in je šele na intervencijo prejšnjega najemnika lastnik omogočil, da lokal lahko nemoteno obratuje. 4. Trditev Lastnik restavracije je HP Simonov zaliv. Informacija ni točna. Lastnik je THP Simonov zaliv. 5. Trditev Sedanji najemnik je najemnik plažnih objektov na plaži v San simonu. Informacija ni točna. Novi najemnik Parangala je najemnik objekta na plaži v San Simonu. 6. Trditev Najemnina celotnega lokala znaša 9.000 DEM. Informacija ni točna. To je najemnina v poletnem času (6 mesecev), izven sezone je najemnina za lokal 7.000 DEM. Povprečna najemnina je bila in bo tudi odslej 8.000 DEM. 7. Trditev Najemnina je visoka Trditev je osebno mnenje avtorja. V pomoč mu je bila informacija prejšnjega najemnika, da je podobna najemnina za kvadratni meter tudi v Monte Carlu, ki je turistično verjetno pred Izolo. Vsem, ki smo jih s temi netočnostmi in nepravilnostmi prizadeli se iskreno opravičujemo. Kaj je EPOP? EPOP 97 je okrajšava za Evropsko Prvenstvo jadralcev v razredu Optimist-Piran. Kdo je organizator? Organizator prvenstva je športno društvo Pirano Piran v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije in Občino Piran. Kje in kdaj? Evropsko prvenstvo bo potekalo na regatnem polju v piranskem zalivu od 4.-12. julija 1997. Osrednja lokacija tekmovanja bo Bernardin, kjer bodo delovale vse službe prvenstva in bodo nameščeni tekmovalci. Kakšna bo udeležba? Pričakovati je udeležbo blizu 400 tekmovalcev iz Evrope in drugih delov sveta. Možnosti naših? Med favoriti za najvišja mesta so tokrat tudi naši tekmovalci, ki so že v letu 1996 bili v samem vrhu na EP in SP. Med tistimi, ki lahko računajo na najvišje uvrstitve so tudi mladi izolski jadralci, pomemben pa je tudi prispevek trenerja Olimpica, ki je sodeloval pri finalizaciji izdelave domačih otimistov, ki jih bodo vozili mnogi udeleženci prvenstva. 1997 CUROPEAN OPTIMIST CHAMPIONSHIP PIRAN -SLOVENIA ZADNJA VEST ROKOMET 1. LICA ŽENSKE ŽRK IZOLA: POLJE 34 : 18 (19:9) Izolanke so brez težav premagale mlado moštvo Polja in prejele celo več zadetkov kot bi bilo treba. Posebej razveseljuje povratek na igrišče izkušene Davidele Tičič. POKALNA TEKMA MOŠKI DELMAR:PRULE 20:18 Zaradi poraza s sedmimi zadetki v prvi tekmi so Izolani izpadli v četrtfinalu. SUBVENCIJE ZA VINOGRADE IN SADOVNJAKE Občane občine Izola obveščam, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Uradnem listu RS, {t. 5/97, objavilo javna razpisa za dodelitev subvencije za obnovo vinogradov ter za dodelitev subvencije za obnovo sadovnjakov. Upravičenci do subvencije so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji ter izpolnjujejo pogoje razpisa. Zahtevke za dodelitev subvencije je potrebno poslati najkasneje do 1/6-1997 na naslov: POSLOVNO ZDRUŽENJE PRAHRANE SLOVENIJE, Ljubljana, Slovenska cesta št. 54, s pripisom "za razpis vinogradi oziroma obnova sadovnjakov". Za vse podrobnej{e informacije vam priporočamo, da se obrnete na KMETIJSKO SVETOVALNO SLUŽBO KOPER, V Kopru, Ul. 15. maja 17, telefon št. 38-287, in sicer: -za vinograde BRAJNIK JANKO in ELIZABETA SIMČIČ - za sadovnjake VILJAMKA VESEL, ELIZABETA SIMČIČ in IRENA VRHOVNIK. Tajnik občinske uprave Irena JERMAN,dipl.iur. PODRŽAVLJENI KULTURNI OBJEKTI Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, ki je bil sprejet že daljnega leta 1994 je omogočil oblikovanje predloga sklepa s katerim bo občina Izola določila, kateri objekti, ki so v službi kulture, bodo postali javna lastnina. Po popisu vseh teh objektov v občini je pripravljen predlog, da javna lastnina in javna infrastruktura postanejo: - Kulturni dom Izola - Besenghijeva palača - Zadružni dom Korte - Galerija Alga - Letni kino Arrigoni. Kot javna infrastruktura je predlagana kinodvorana z izjemo poslovnih prostorov namenjenih za komercialno dejavnost. Pravico uporabe kinodvorane ima Globus film Koper. Javna lastnina postane tudi oprema, ki jo ima v lasti Kulturni dom Izola. O predlogu bodo sklepali občinski svetniki danes, na nadaljevanju 20. seje. KULTURNI MOLK OBLASTI Kultura bo tudi v tem letu dobila realno manj denarja kot v prejšnjih letih. Trend zmanjševanja denarja, ki ga država in njene lokalne oblasti namenjajo kulturi se vztrajno nadaljuje. In kako se preživlja kultura v izolski občini? Denarja je premalo celo za najnujnejše programe, za zaposlovanje dodatnih delavcev v kulturi pa sploh ni denarja. Trenutno država zagotavlja plače za delavce Knjižnice in ZKO - ja, vendar pri slednjih obljublja le financiranje plače za enega delavca, tam pa so trenutno zaposleni trije strokovni delavci in pomožno osebje. Dogovori med državo in občino niso bili kaj prida uspešni in usoda teh delavcev je vse prej kot jasna. Pravzaprav je šele zdaj povsem jasno, kako v občini primanjkuje organ, ki bi se ukvarjal s področjem kulture. Namesto tega je celotno odločanje padlo na ramena Uprave za družbene dejavnosti in občinske svetnike, ki pa se doslej ne morejo ravno pohvaliti s pretiranim zanimanjem za kulturno dogajanje v občini. Dovolj bi bilo zbrati podatke koliko jih je v zadnjih dveh letih obiskalo katero od gledaliških ali drugih predstav v kulturnem domu. Edini, ki bi si zares zaslužil priznanje za odnos do kulture je Branko Andrejašič, pa še ta je predstojnik upravne enote in na odločanje v občini nima posebnega vpliva. Občinski proračun bo imel tudi letos cel kup težav in zagotovo bo treba zategovati na vseh straneh. Tudi za kulturnike bi lahko veljalo to, če ne bi vedeli, da v kulturnem domu ustvarijo toliko lastnega dohodka, da z njim pokrivajo precejšen del svojih stroškov. K sreči je program, ki ga pripravlja ZKO dovolj kvaliteten in tudi komercialno uspešen. Prav zato je čudno, da so v občini vsi zavrgli misel o ustanovitvi Kulturnega centra. V dokaz popolne ignorance oblasti do kulture bi lahko dodali brezbrižnost ob sesutju kulturnega doma v Cetorah, zgornja fotografija pa prikazuje prlšepetevalnico na odru kulturnega doma v Kortah, ki se je spremenila v smetišče. Da pa so ljudje, ki jim kultura nekaj pomeni kaže tudi fotografija z nastopa folklorne skupine KD Korte - Usakoščat, konec leta 1996 v Ospu. NAUTILUS Sil PAPIRNICA PARFUMERIJA Postojnska S 6310 IZOLA V tel. 65-315 Ne bodite pusti, bodite pustni! vse kar potrebujete za dobro pustno preobleko! Imamo v VALENTINOVO * ** Izberite pravo darilo za ljubljeno osebol J KAJ PRAVIJO IZVAJALCI Kabelski delilni sistem v KS Staro mesto in KS II. Izola je že nekaj časa pod udarom različnih ponudnikov storitev kabelske televizije. Največ tradicije ima sistem v Livadah, že precej časa so priključeni na kabelski sistem v drugi KS, v Jagodju se še odločajo, v starem mestu pa prav zdaj napeljujejo sistem, ki ima več kot le kratkoročne ambicije. O tem smo se pogovarjali z direktorjem podjetja, ki ta dela opravlja (ELTA d.o.o.) A. Kabanico. Za začetek bo morda prav, da predstavite podjetje, ki se je tako pogumno (brez koncesije) podalo v kabelsko osvajanje starega mesta. Naše podjetje je prve stranke pridobilo že leta 1993 v Kopru. Do današnjega dne štejejo naši kabelski sistemi čez 3.000 stanovanj in sicer v Izoli, Kopru in Sežani. Septembra leta 1994 smo na pobudo strank v ulici Okt. revolucije naredili mini kabelski sistem, skupni antenski sistem namesto velikega števila klasičnih in satelitskih anten. Kmalu za tem se je tudi v starem mestnem jedru pojavil velik interes po potrebi kabelske televizije in ta se je razširila po Izoli ter danes šteje 700 stanovanj. Naročniki kabelske TV lahko sedaj sprejemajo 226 različnih TV programov. Ko sva že pri programih, nas zanima vaša ponudba: Ponudba je sestavljena iz vseh Slovenskih programov )nacionalnih in zasebna-POP TV, TV 3, A-kanal=, državnih italijanskih in večine zasebnih programov, športnih programov )DSF in EUROSPORT=, glasbeni programi, programi za otrokvve, programi za odrasle, TV Srbija, TV BIH ter različni zabavni in informativni programi. Zagotovo najbolj razveseljuje vidnost POP TV in HRT 1, katere je v Izoli nemogoče gledati razen v kabelski TV. Radi bi razveselili stanovalce z novico, da bodo že naslednji mesec lahko spremljali angleški dokumentarni program Discovery v italijanskem jeziku. To bo hrati prvi digitalni program v omrežju na Obali. Razvoj teh sistemov je neverjetno hiter. Ali mu sploh lahko sledite? V perspektivi pričakujemo več in več programov, kakor tudi možnosti priključitve na Internet, ki bo v kabelskem omrežju cenejši in do 100 krat hitrejši bo prenos informacij. V tem letu bomo združili vse kabelske sisteme na Obali, to pomeni, da bodo vsa stanovanja imela enako ponudbo, ki bo še obširnejša in kvalitetnejša. Kaj pa problem koncesije za kabelske sisteme. Občinski odlok, ki naj bi to področje urejal se je vrnil nazaj k pripravljalcu. Novoustanovljena delniška družba Slovenski kabel d.d. bo v perspektivi združila vse sisteme v državi v enoten sistem kar je že uveljavljeno v Evropi. Upoštevajoč zgornja dejstva je vsako zapiranje kabelskih sistemov z občinskim odlokom v lokalne okvire v nasprotju s standardi in težnjo po enotnem sistemu. Pripravljen je nov predlog zakona o telekomunikacijah kateri zajema tudi Kabelski TV. Med tem časom je težko narediti kakršenkoli občinski odlok brez tveganja da bi bil v nasprotju s prihajajočo zakonodajo. Seveda to ne pomeni, da se ne bomo podredili - prilagodili občinskim aktom. Kako pa širitev kabelskega sistema ocenjuje Anton JURIŠEVIČ, predsednik sveta krajevne skupnosti Izola staro mesto ? Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti smo na pobudo podjetja ELTA d.o.o. poslušali informacijo o izgradnji kabelskega delilnega sistema v nad krajevni skupnosti. Svet krajevne skupnosti je ocenil, da je tovrstna ponudba sprejemanja različnih programov perspektivna tudi zaradi opcij, ki jih z širitvijo nudi. Sam pristop podjetja ocenjujemo pozitivno tudi ob spoznanju, da si tudi pravnoformalno urejujejo potrebno dokumentacijo, ki je potrebna pri takem posegu. Županu pa bomo predlagali, da v okviru svojih pristojnosti in v zaščito potrošnikov (v tem primeru sprejemnikov kabelskega signala) imenuje PROGRAMSKI SVET, ki bo v sodelovanju z lastnikom kabelskega sistema oblikoval ponudbo programov sistema. Potrebe po KATV so takojšnje, če seveda želimo preprečiti individualne investicije in odliv denarja čez mejo brez razloga. Pri tem imamo v mislih nakupe raznih tehničnih sredstev za sprejem satelitskih programov, ki so nedvomno dražji, kot priklop na KATV. Cena priklopa enega stanovanja znaša 450 DEM (protivrednost sit), ki je rahlo pod Slovenskim povprečjem. Stranka lahko dobi različne popuste, ki upoštevajo tudm socialne razmere. Kaj bi dodali za konec: Rad bi sporočil vsem stanovalcem Izole, ki živijo pod Prešernovo cesto in še niso pokriti s kabelsko TV, da bodo kmalu vsi imeli možnost priključitve ter da so individualne antene neustrezna rešitev za posameznika in celo mesdto. Zato je bolje še malo počakati. Vsi, ki prenavljajo strehe ali fasade bodo imeli prioriteto za priklop, prav tako tudi stanovalci Ljubljanske in Koprske ulice. Previdnost ni odveč niti pri nakupu novega TV aparata in videorekorderja, zato vprašajte trgovca po aparatih, ki imajo 40 kabelskih kanalov (hiper band), saj boste le tako v prihodnosti lahko gledali vseh 40 kabelskih programov. (DM) Z ODLOKOM NIC NOVEGA Izolski občinski svet je že v letu 1996 dobil na mizo osnutek odloka o urejanju področja kabelskega prenosa televizijskih signalov. Takrat so imeli svetniki na predlagani osnutek cel kup pripomb. V prvi vrsti so mu očitali neživljenskost, saj je predvideval odstranjevanje vseh klasičnih anten in podobne aktivnosti, ki s samo dejavnostjo kabelske TV nimajo nobene zveze. Ker se je za povrh napletla še debata o različnih sistemih in o tem, da bi na ta način bili oškodovani tisti, ki v Livadah že ves čas plačujejo tudi obstoječi sistem in podobno. Ker za sprejetje osnutka odloka ni bilo prav nobene možnosti so ga svetniki gladko zavrnili in poslali nazaj v pripravo predlagatelju. Predlagatelj pa ima težave, saj je strokovi delavec, ki je imel to zadolžitev na bolniškem dopustu in tako osnutek čaka na kakšne boljše čase. ROKOMET Delmar (13:8) Slovan 22:22 Tekma v rokometni dvorani je bila pomembna za obe ekipi, Izolani so računali na zanesljivo zmago, Slovan pa na točko. Začetek je bil po godu Izolanov, za katere sta po poškodbi spet zaigrala Popovič in Micovič. Ekipa Slovana v prvem polčasu ni prikazala Kakovostne igre, Izolani so bili boljši brez posebnega truda, sama igra pa ni bila navdušujoča. Polčas je dobil Delmar s petimi zadetki prednosti in vse je kazalo, da bo pot do zmage v nadaljevanju le formalna. Drugi polčas jpa se ni začel po izolskin načrtih. Gostujoči trener je v odmoru znal dobro motivirati igralce, ki so drugi polčas začeli bolj zavzeto in napadalno, razlika pa je neprenehoma kopnela. Izolani se nikakor niso mogli zbrati, še posebej pa so odpovedali mladi a la' Kovač Ropotar...Po izključitvi "starega mačka" Matijaševiča 18 minut pred koncem, pa Izolani niso znali postaviti več prave obrambe in izolska ladja se je pričela nevarno nagibati. Tik pred vodno črto je Delmarjevo ladio ustavil Mičovič, ki je poskrbel za "gol za zmago." Toda drugače sta menila sodnika, ki sta zadnje 3 sekunde pred koncem naredila neverjetno dolge in osupljive. Tri sekunde pred koncem so Izolani pred svojimi vrati izvajali prekršek, izvajalec je bil Valenčič, ki je na kratko podal do Popoviča, ta pa je žogo pred "ponorelimi ljubljanskimi napadalci skril v naročje za še zadnji dve sekundi. Sekunde so potekle, tekme je bilo konec, a sodnika sta kdo ve zakaj, dosodila devetmetrovko za goste, ki so skozi razredčeno izolsko obrambo zadeli in odnesli točko. Igralci in gledalci so obnemeli, kaj se je zgodilo pa so doumeli šele na svežem zraku. PRAVILA SO BILA KRŠENA ženske iZOLA.MUNOTEST 26:37 (15:17) V tekmi 1.državne lige za ženske so Izolanke odigrale zaostalo srečanje z ekipo Mlinotesta iz Ajdovščine. Favorizirane Ajdovke so tekmo odlično začele in povedle z rezultatom 1:6. Temu so pripomogle tudi domačinke saj so v tem obdobju zadele kar štiri stative. Proti koncu polčasa so nato Izolanke zaigrale mnogo bolje in izenačile na 12:12. V drugem polčasu se je nadaljevala izenačena borba do zadnjih petnajst minut, ko so gostje izkoristile utrujenost Izolank in preko hitrih protinapadov visoko zmagale. Pri Izolankah je standardno dobro odigrala Ciganovičeva, zelo dobro pa je odigrala Bubnjeva, ki je dosegla 8 golov iz igre. Izkazala se je tudi mlada Bošnjakova. Povedati velja, da so mlade Izolanke tik pred tekmo odigrale turnir kadetinj v Piranu, kar je se poznalo v zaključku tekme. Peter Mičovič: Nikakor si ne bi smeli dovoliti, da nas po vodstvu s petimi zadetki, nasprotna ekipa dohiti. Slovan je bil v drugem polčasu boljši in mu je to uspelo. Seveda pa se lahko o zadnjih treh sekundah debatira. Sam mislim, da smo bili oškodovani. V dveh sekundah lahko zmagaš samo s sodniško pomočjo. Babič in Tomič za Babiča V RK Delmar ne mirujejo. Potem, ko je klub zapustil Babič, so v Izolo že pripeljali novega igralca. Gre za 29 letnega levega branilca Zorana Tomiča, ki ima status srbskega oziroma jugoslovanskega reprezentanta. Med drugim pa naj bil tudi Popovičev soigralec v Zvezdi in soigralec celjskega vratarja Periča v španskem prvenstvu. RK Delmar naj bi s Tomičem podpisal polletno pogodbo, Zoran pa naj bi zaigral že v soboto v Velenju proti Gorenju. Po pobegu Babiča, so se v RK Delmar strinjali, da brez Babiča ne gre in poleg Tomiča poskušajo vseeno pridobiti tudi Babiča. Ponudili smo mesto klubskega sekratarja in ta jo je seveda hipoma sprejel. Seveda ne gre za Sašo Babiča temveč za izolskim športnikom dobro znanega Vo-jmirja Babiča, nekoč že sekretarja - nogometnega. Upajmo, da bo Vojmir na "terenu" vsaj toliko uspešen kot Sašo na igrišču. kadetinje V Luciji je bil drugi turnir za kadetinje v rokometu. Izolanke so najprej odigrale srečanje z ekipo Burje iz Škofij. Preko cele tekme so bile Izolanke v rahli prednosti, ki je proti koncu tekme znašala že 3 gole a je bilo premalo za zmago. Škofjotke so v zadnjih minutah tekme rezultat izenačile na 17:17, kar je bil tudi končni rezultat tekme. Slabše kot navadno je branila Šmitranova in točka je šla v Škofije. V drugi tekmi ttfrnirja so Izolanke proti Piranu zaigrale mnogo boljše in na koncu slavile visoko zmago 9:19. Z dobro igro v obrambi in učinkovitostjo v napadu so Izolanke popolnoma zasenčile Pirančanke. Pri Izolankah se znova izkazala Mia Bošnjak in Hana Škrbec. Tretji turnir bo 15.2.97 v Ajdovščini. Za Izolo so igrale: Biljana Šmitran, Tina Kofalt, Mia Bošnjak, Hana Škrbec, Tjaša Božič, Slavica Kovljenič, Katja Smerdu, Mojca Stubelj, Nina Furlan, Katka Višnjevec in Petra Božič V petek potuje ekipa mlajših deklic A na polfinalni turnir v Ljubljano. Mlajše deklice Izole letnik 84 in mlajše, ki so v lanskem letu osvojile naslov državnih prvakinj si bodo na turnirju v Ljubljani ponovno poizkušale priboriti nastop v finalu. ODBOJKA Simonov zaliv: Žirovnica 3:0 (5,2,3) Kljub ne najboljšemu ozračju v OK Simonov zaliv, igralci nadljujejo z rednimi treningi tekmami. Še več, kot vse kaže so igralci prišli v pravo tekmovalno formo in z nekoliko spremenjeno igro, v kateri sta Popovič in Komadina nekoliko razbremenjena več priložnosti pa dobijo ostali, uspevajo premagovati nasprotnike. Tokrat so v dvorani v Livadah preme-gali resda zadnjouvrščeno Žirovnico, ki ni pokazala velikega odbojkarskega znanja, klonila pa je vsega po nekaj več kot pol ure. Nova igra daje igralcem nov polet, vprašanje pa je ali bo to dovolj tudi za pr-vouvrščene ekipe 1. B lige. ženske f !70Vv£ Sla č ' ’. ‘bttOefttfo \)Ti 12.ESPIHO yv t?T '6/RHO ’J)oHoV ^ ftVTo rtcr{i v\T>u-icP» ttvJbl, ? ..... Kristina Rahotin je od 27. do 30. januarja je za mladinsko državno repezentanco nastopala na zimskih mladinskih igrah Alpe Jadran v avstrijskem Judenburgu. V disciplini mešanih dvojic je skupaj z Jagerjem osvojila bronasto kolajno. Mladinke so ekipno osvojile 4. mesto, Kristina pa se je posamezno osvojila 5. - 8. mesto. To so bili obenem tudi najboljši dosežki, ki so jih na igrah osvojili slovenski mladinci in mladinke. V 7. krogu državnega prvenstva v drugi ženski ligi so Izolanke igrale s polovičnim uspehom. Najprej so doma tesno premagale Ilirijo 2 s 4:3, nato pa povsem razočarale in presenetljivo izgubile proti Škofji Loki kar s l:6. Ob tem je treba upoštevati, da tokrat nista nastopili Jana Ludvik in Erika Jauševac, Kristini Rahotin pa se je poznala utrujenost od dvobojev z zimskih mladinskih iger. Za Arrigoni so tako nastopile Romina Umer, Kristina Rahotin, in Teja Kodrič. Člani pa so ravno tako doma obakrat zmagali. S 5:2 so najprej premegali ekipo Preserja, Logatec pa je moral priznati premoč brez dobljene točke. Za NTS Arrigoni so nastopili Rajko Kodrič, Milan Hrvatin in Kristjan Ludvik. NOGOMET Mlajši dečki nizajo uspeh za uspehom. Tokrat so bili najboljši na turnirju Slovan - Slavij a 97. Osvojili so prvo mesto v svoji skupini in se tako uvrstili na polfinalni turnir, ki bo konec februarja. Za Izolo pod vodstvom Sandija Sej drnovskega so Igrali: Igor Volk, Marko Ulemek, Damir Hadžič, Marko Božič, Nenad Hanc, Jure Treskavica, Bare Aščič, Rok Božič in kristjan Bajc. KEGLJANJE V ženski ligi so igralke _______ Mehana izgubile proti Proteusu z rezultatom 3:5. Za Izolo so zmagale Mlakar, Milost in Stegovec. Izolanke so še vedno na 8. mestu z 7 osvojenimi točkami. So pa v ll. krogu zmagali kegljači Mehana. Boljši so bili od Kočevjha, ki so ga premagali s 5:3. Za šport in rekreacijo dobite na enem mestu vse, od superg da.. BOGAT IZBOR ŠPORTNIH OBLAČIL IN OBUTVE ZA HLADNE DNI KOPER, Tržnica, tel. 25-888 IZOLA, Sončno nabrežje, tel. 65-646 PORTOROŽ, Obala 16a, tel. 75-598 Odprto ob delavnikih non-stop, v Portorožu tudi ob nedeljah in praznikih! KOLEDAR PRIREDITEV jan/feb 97 KULTURNI DOM IZOLA RAZSTAVE GALERIJA ALGA IZOLA V četrtek,6. februarja vas ob 19. uri vabimo na otvoritev razstave "MOČ TIŠINE " avtorice Jožice Korenjak iz Kromberka Njeno delo je umetnost, ki gori skozi plamen ustvarjalnega ognja in pušča sledi za našo prihodnost. V kulturnem programu bosta V četrtek, 27. februarja vas ob 19. uri vabimo na otvoritev razstave akvarelov MIRE PUHAR, članice likovne skupine LIK iz Izole Ob tej priložnosti bo avtorica predstavila svojo pesniško zbirko Nalomljene misli, kije izšla v samozaložbi. Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, v soboto je galerija odprta samo v dopoldanskem času. PRIREDITVE KULTURNI DOM IZOLA balet sreda, 5. 2. ob 17.00 ”PO SLEDEH” SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA iz Ljubljane se prvič predstavlja obalnemu občinstvu. Kulturni dom Vstopnina: 300 Sit odrasli, otroci imajo brezplačen ogled zabava sobota, 8. ob 15.00 VESELO PUSTOVANJE za najmlajše Klubski prostor Prost vstop VESELE DELAVNICE ZA OTROKE od 17.do 21.februarja med šolskimi počitnicami, v dopoldanskem času, 10.00-12.00 v Kulturnem domu Izola Prijave sprejemamo na sedežu ZKO Izola, Bazoviška 4, tel. 61 513 klubski večer petek, 27. ob 20.00 KAKO ZGRADITI DOBRO-ZDRAVO DRUŽBO Svetovni popotnik DANILO ČELAN je pripravil zanimivo predavanje - diskusijsko delavnico. Iztočnice za pogovor bodo: Svet brez politike in religij, Znanstveno urejanje sveta, Novo izobraževanje za novega človeka, Kako pripraviti ljudi na moč, Kontrola rojstev in genetski inženiring, Pravica do smrti... Klubski prostor Kulturnega doma Vstopnina: 500 Sit GLEDALIŠČE četrtek, 6. 2.ob 9.3» in 10.30 Gledališka šola STEPS GLEDALIŠČE JE... Člani Gledališke šole Izola bodo z gledališko improvizacijo predstavili skrivnosti gledališča. Kulturni dan je namenjen učencem 5.,6.,7.in 8.razredov osnovne šole. Predstavi sta zaključeni za OŠ Vojka Šmuc Izola. Kulturni dom Izola Vstopnina: 300 Sit petek, 28.2. ob 20.00 Moliere, Goldoni, Feydeau NOSTALGIČNA KOMEDIJA Produkcija Cankarjev dom Ljubljana Režija: Jaša Jamnik Igrajo, plešejo in pojejoPOLONA VETRIH, LJERKA BELAK, ZVONIMIR HRIBAR, MARKO OKORN in plesalci skupine MOJCE HORVAT Kemična sestava smeha pomaga proti stresu, depresiji, samomoru, želodčnim težavam, infarktu, ter je preizkušen afrodizijak. Kulturni dom Izola Vstopnina .-predprodaja 1.500 Sit, redna prodaja 1.800 Sit kako do vstopnic? Predprodaja vstopnic poteka v Galeriji Alga, Kristanov trg 4, vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu - 62 776. Blagajna Kulturnega doma bo odprta uro pred predstavo. senzacionalna novica....... V MARCU NAPOVEDUJEMO... Razvpiti kavarniški komični kabare ARABELLA (Ljubljana) z Vito Mavrič, Janezom Škofom, Ivom Godničem (bivšmaršal, sedanja Jovanka)... in ekstravagantno predstavo SLUŽKINJI (Maribor), kjer naslovne ženske vloge odigrajo eminentni slovenski igralciRadko Polič-Rac, Alojz Svete in Brane Šturbej Vstopnice so že v prodaji!!!!! SING SING Koper Četrtek, 6 februaj ob 18.00 uri ODER JE VAŠ - gledališke improvizacije. Petek, 7. februar ob 18.00 Koncert meseca HAMMOND PARTY TRIO Če bi radi videli virtuoza na Hammond orglah in izvrstnega basista ter bobnarja, potem ne zamudite tega nastopa. Sobota, 8. februar ob 18.00 KDO SE SKRIVA POD MASKO Ponedeljek, 10. februar Razstava PUSTNE MASKE v torek DJ Luka Mezek, v sredo DJ Bradač, ki vrti Kula Shaker. MKC Koper, Gregorčičeva 4 vabi 9. februarja 1997 ob 20.00 na SLOVENSKO KULTURNO SVINJO nastopajo: NULE Šibenik STEPHEN BUCHANAN (usa) Galerija INSULA Izola V petek, 7. februarja ob 20.00 otvoritev razstave skulptur JANE MIHELJ Galerija je odprta od 9 -14 in od 17-19 ure ŠTRACE JN CUNJE SZ KURT OPOZARJAMO VSE KRAJANE, DA PRIDEMO NAUKULEN TAKU: PUSTNA SOBOTA: OB 14.00 GREMO V PORTOROŽ - KAŠTEL OB 15.00 BOMO NA BAREDIH OB OKULEN 15.30 V CETORAH PUSTNA NEDELJA: OB 14.00 SMO V PUSTNI POVORKI V PORTOROŽU, OB 15.00 SE PREDSTAVIMO KOMISIJI NA KAŠTELU, OB OKULEN 16.00 PRIDEMO NA ŠARED, OB OKULEN 1 7.00 SMO NA MALIJI PUSTNI TOREK: OB 14.00 V MEDOŠIH NA VRHU, OB 15.00 V ČEDLJAH OB 16.00 V KORTAH OB 18.00 BO ZA MARENDO FRITAJA ZA PUSTA IZ ŠTRAC IN CUNJ V GASILSKEM DOMU V KORTAH. KRAJANI POSKRBITE, DA BO V TEH DNEH CESTA PROSTA ZA PUSTA, KI BO TEMELJITO POMETEL ZIMO IN KATIVERJO ! Skupnost Italjanov vabi V soboto, 8. februarja ob 19.00 bo v Portorožu, v Smaragdni dvorani Grand Hotela "Emona" na Bernardinu koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA TEATRA 'GIUSEPPE VERDI" IZ TRSTA Na programu so skladbe Tartinija, Bacha in Mozarta. Dirigent: Federico Guglielmo Koncert organizirata Unija italijanov Reka in Ljudska univerza Trst pod . pokroviteljstvom pokrajine Furlanija-Julijska krajina. Vstopnice so na voljo v predprodaji na sedežu It. skupnosti tel. 65-031, 65853. Cena vstopnic v predprodaji je 300 SIT za študente in upokojence ter 500 SIT za ostale, ter na dan koncerta 500 SIT za študente ter upokojence in 1.000 SIT za ostale. MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo 11. februarja 1997 ob 17.00 uri na mladinskem oddelku knjižnice. Poslušali bomo pravljico POJEDEL BOM LUNO, ki jo je napisal in ilustriral Michael Grejniec Nagradna igra Mandrača in zlatarstva VAGAJA LOV NA VALENTINA II. del Danes objavljamo drugi del znane pesmi Franceta Prešerna, s katero si lahko prislužite eno od mikavnih nagrad. Postavite ga skupaj s prvim delom, ki smo ga objavili minuli teden in morda boste ugotovili pravilni vrstni red po katerem si kitice sledijo. Če niste povsem prepričani v svojo odločitev poglejte v knjigo ali pa počakajte do prihodnjega tedna, ko bo na vrsti še zadnji del poezije. Lahko povemo, daje ta pesem uglasbljena in jo radi prepevajo pevski zbori, pa tudi bolj komorne pevske zasedbe. Najdemo jo tudi v osnovnošolskih berilih. Dovolj napotkov, saj menimo, da pravilna rešitev le ni pretrd oreh. Pazite le, da boste odrezke nalepili v pravilnem vrstnem redu, saj bo v nasprotnem primeru dopisnica neveljavna in pri žrebanju ne bo prišla v poštev za nagrade. Naj ponovimo, kaj Vam je storiti: Ko ugotovite kako si verzi sledijo, jih po vrstnem redu nalepite na dopisnico in pošljite na naše uredništvo najkasneje do srede 19.februarja Med prispelimi dopisnicami bomo izžrebali dobitnike mikavnih nagrad, kijih poklanjata ZLATARSTVO VAGAJA iz Ljubljanske ulice 41 in sicer 1. nagrada : Zlat obesek - srček v vrednosti 10.000 SIT 2. nagrada : Zlat obesek - srček v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada : Zlat obesek - srček v vrednosti 2.000 SIT VAGAJA N ZLATARSTVO CIOIELLERIA V IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL-066/67040 — ak' bojiš se govorit’! f fV Ura bije. w v v kaj sirota fem storit'! V,V brani poglejVV w\mire)te> V zvezde, al' res ona spi; al’ posluša, r* » meleskuša^*,?,, al'za druzega gori. ifVfvfVvi %%*vAko spava, * * ‘ naj bo zdrava, * v ak' me skuša, nič ne de; P« nje zgubi, v * ako ljubi * v V druz’ga, počTo bo srce. ZDRAVO MESTO IZOLA (pripravlja Andrej Dernikovič) TRI FAZE RAZVOJA PROJEKTA (nadaljevanje iz prejšnje številke) FAZA IZVEDBE • zvečati ozavcščanje glede pomena zdravja • zagovarjati celovito načrtovanje strategije • razviti medsektorsko sodelovanje • spodbujati sodelovanje javnosti • pospeševati inovacije • zagotavljati zdravju naklonjeno javno politiko 0 ORGANIZACIJSKA FAZA • imenovati projektni svet • analizirati okolje projekta • definirati vsebino projekta • ustanoviti projektno pisarno • načrtovati strategijo • razviti zmogljivosti vseh vrst • določiti odgovornost O ZAČETNA FAZA • organizirati podporno skupino • razumeti ideje • poznati mesto • najti finance • določiti sedež organizacije • pripraviti predlog • dobiti privolitev mestne skupščine Akrobatski Rock n Roli V IZOLI ZA POKAL SLOVENIJE V izolski športni dvorani (rokometni) bo v soboto 8. februarja tekmovanje za pokal Slovenije v akrobatskem RnR-u in HIP HOP-u. Začetek tekmovanja bo ob 13.00 uri. Organizator, Rock n Roli klub KIWI vabi na ogled tekmovanja in podporo domačim tekmovalcem, ki se bodo potegovali za najvišja mesta v državi. MALI OGLASI IZGUBIL sem steklo ŽAROMETA od avtomobila PEUGEOT. Najditelja prosim, da ga proti nagradi dostavi na uredništvo. RABLJENI RAČUNALNIKI z garancijo in NOVI RAČUNALNIKI od 15.000 SIT naprej. Tel.: 066 65-818 AT ARI RAČUNALNIKI ZA GLASBENIKE Serijo računalnikov ATARI (Mega STE, STE, SMF) primernih za delo v glasbenih študijih in za DTP ter igrice poceni PRODAMO. Računalniki imajo tudi dodatne HARD DISK-e. Informacija na tel.: 066 61-139 ali 62 - 022 LANI BLIZU 5000 ODAJALCEV (KB)Sodobnega zdravsta si brez transfuzije in uporabe raznih krvnih preparatov ne moremo niti zamisliti, še več, zdi se nam kar samoumevno, da imajo bolnišnice na razpolago kri za vsakovrstne nujne primere in se premalo zavedamo, da je to mogoče le zato, ker so ljudje, ki se odločijo, da bodo z darovanjem krvi pomagali neznanemu sočloveku, ki ga je zdravje zapustilo. Morda sami niti ne pomislijo, kako neprecenljivega pomena je takšno dejanje. Že vrsto let deluje v sklopu izolske bolnišnice tudi oddelek za transfuzijo, ki ga je v obdobju od njegovega nastanka obiskalo na tisoče krvodajalcev, ki so darovali na tisoče litrov krvi in s tem rešili kdo ve koliko življenj. O aktualnem stanju na omenjenem oddelku pa je njegova predstojnica dr. Irena Kramar povedala tole. Kako bi ocenili odziv krvodajalcev v lanskem letu ? Leto 1996 se je pokazalo kot leto, ko smo imeli idealno število krvodajalcev - prihajali so redno skozi vse leto. Večjih težav v podjetjih niso imeli. Le redko se je zgodilo, da smo se, zaradi večjih potreb pri pacientih po določeni krvni skupini ali po določeni krvni komponenti, zatekli k poimenskem klicanju krvodajalcev. In odziv je bil vedno lep ! V lanskem letu pa se je pri nas oglasilo 4914 krvodajalcev, ki so darovali 2000 I krvi. Med njimi jih je bilo 258 takih, ki so darovali kri zase, za svojo lastno operacijo (autologna transfuzija), 4656 pa jih je prišlo pomagati neznanemu bolniku. Kot krvodajalci so se izkazali tudi gojenci Učnega centra slovenske vojske iz Ilirske Bistrice. 752 krvodajalcev pa se je prvikrat odločilo za to plemenito dejanje. Kaj pa opremljenost oddelka, kako poteka posodabljanje? V letu 1996 smo se računalniško opremili, kar nam zagotavlja tudi večjo varnost krvnih produktov, s kodo označena kri pa zagotavlja anonimnost. Hkrati pa je tako omogočena tudi povezava z Območnimi organizacijami Rdečega križa in Oddelki za transfuzijo po Sloveniji. Letos pa bomo pričeli s plazmaferezami. To je postopek, kjer krvodajalcu odvzamemo polno kri, aparat pa jo istočasno centrifugira in vrača krvne celice, tekočino, plazmo, pa zbira v posebni vrečki. Tako zbrano plazmo hranimo v skrinji do ponovnega testiranja. Dvakrat testirana plazma je danes najvarnejši produkt za paciente, ki potrebujejosestavine pazme za svoje zdravje, obenem pa tak postopek omogoča zbiranje plazme za faktor Vlil, dejavnik koagulacije, ki je za preživetje hemofilikov nujno potreben. Naš plazmaferetski aparat omogoča tudi zbiranje trombocitov, saj jih današnji postopki zdravljenja zahtevajo vedno večkrat. Ali trenutno z odvzemi krvi uspevate pokrivati potrebe ? Imeti ravno prav krvodajalcev je mojstrovina. Ne premalo, da bi pacienti ostali brez, ne preveč, da bi kri zastarela, le s skupnim delom to lahko dosežemo. Čeprav so Območne organizacije Rdečega križa tiste, ki nam pripeljejo krvodajalca na vrata, smo mi tisti, ki vidimo, ali je odziv primeren. In na pričetku vsakega letaje ponavadi kritično obdobje. Tako je v januarju darovalo kri 300 krvodajalcev,izdali pa smo 370 vrečk krvi. To je obdobje viroz, smučanja in popraznično obdobje, zato 300 krvodajalcev v januarju ni majhno število, vendar je za trenutno število bolnikov premajhno. Kljub dokaj visokemu številu krvodajalcev pa se torej včasih zgodi, da je krvi premalo za pokrivanje trenutnih potreb, zato na transfuzijskem oddelku radi sprejmejo vsakogar, ki se odloči, da bo na ta način pomagal sočloveku. So pa tudi ljudje, ki so kri darovali že več kot stokrat. Rekorder je g. Drago Radešič, ki je v imenu obalnih krvodajalcev, ob pričetku gradnje paviljona na Debelem rtiču, 17. januarja, predsedniku republike Milanu Kučanu, ki je tudi sam krvodajalec, izročil kristalno statuo. Ob tej priložnosti se je predsednik pošalil: "Sam ne bom nikoli uspel tolikokrat dati kri, ampak v povprečju sva pa dobra, kajne?" Drago Radišič je namreč kri daroval kar 136 krat. Sicer pa na oddelku za transfuzijo izolske bolnišnice opravljajo odvzeme krvi ob torkih med 7. in 11. uro, ob četrtkih med 7. in 16.30 ter ob petkih med 7. in 9.uro. Isola: // tempio della vergogna Doveva essere la piazzetta delle nuove proposte culturali di Isola e invece e diventata il tempio della vergogna isolana. Parliamo di Piazza Manzioli dove sono ubicate la bellissima chiesetta di S. Maria di Alieto e la quattrocentesca palazzina che da il nome alla piazzetta. La prima, S.Maria di Alieto, e gia da alcuni anni in fase di restauro o ancor meglio in fase di disgregazione. Infatti, gli interventi dei restauratori hanno prodotto delle crepe anche sulle pareti che imperiose sfidavano il tempo e il degrado a cui la chiesa fu abbandonata. La seconda, Časa Manzioli, nuova sede promessa della Comunitž italiana di Isola e sede del costituendo Centro di cultura italiana, e da anni, da troppi anni, banco di prova degli umori nei rapporti politici tra la Slovenia e 1’ltalia e di conseguenza e vittima della altalenante stabilita dei Governi dei due Paesi. In altre parole, quando Lubiana si dichiara pronta a far fronte ai suoi obblighi in merito al Progetto Manzioli Lltalia ha altri problemi piu urgenti da affrontare e viceversa. E cosi, aspettando il matrimonio tra le due "lune", Časa Manzioli degrada paurosamente, rappresentando un pericolo pubblico per coloro che si trovano a transitare per la "piazzetta delle nuove proposte culturali" di Isola. Gianfranco Siljan “El mestro de Piran” Con Paolo Šema a Isola Pubblico molto attento e partecipe, pure con gualche punta polemica, durante la presentazione del professor Paolo Šema del suo ultimo libro “El mestro dc Piran ” alla Comunita degli Italiani di Isola. Serata che ha mantenuto vivo 1’interesse dei presenti soprattutto per il tema trattato che riguardava la storia di questo territorio nelPultimo secolo. In particolare gli anni immediatamente successivi alla fine del secondo conflitto mondialc. Un periodo, durante il quale il traversie e tutte le tragedie che Patti chiari -amicizia lunga Per una comunita nazionale minoritaria e importante il ruolo del primo ministro perche e indubbiamente indicativo di quale maggioranza e di guale orientamento po/itico del Paese e espressione. Per guesto, il presidente incaricato, Janez Drnovšek, e stato eletto anche con il voto dei due parlamentari che nella Camcra di Stato sono chiamati a tutelare gli interessi delle minoranze italiana e ungherese. Ma altrettanto importante e la compagine esecutiva che egli intende formare assieme alle persone e ai partiti che saranno chiamati a ricoprire il ruolo di ministri dei vari dicasteri. Anche se tutti sono importanti, va comunquc rilevato, che per una comunita nazionale alcuni sono piu importanti di altri. E tra qucsti possiamo certamentc annoverare il Ministero degli affari esteri, quello per le finanze, gue/lo per 1’istruzione e lo šport, per la cultura e, naturalmcntc, qucllo per gli affari interni. Aiiche su questi, comc sugli altri, il nostro deputato dovra esprimersi. E logica vuole che il suo voto corrisponda a quello precedente, anche perche - pure in questo caso - potrebbe essere determinante ai fini di quel voto in piu necessario per formare una maggioranza. Tuttavia, anche se delle perplessita ci possono essere e ci sono su tutti i ministri proposti e su tutte le formazioni politichc di cui sono espressione, su uno in particolare i dubbi si accentuano. Infatti, il Presidente incaricato ha destinato uno dei ministeri piu importanti e piu delicati -quel!o degli Affari Interni -alVcsponcntc di un partito che n on e mai stato ten ero e tollcrantc con te minoranze nazionali. Un ministero dal quale dipende lattuazionc di tutta una serie di nostri diritti, a partire da queI!o deli' applicazione delte norme sul bilinguismo. Sempre logica vuole, quindi, che prima di esprimersi sia necessario verificare sia a livello di governo, che di singolo ministero, quali garanzie e quale programma intenda realizzarc nei confronti della nostra comunita. Per dirla con i nostri saggi di un tempo: “patti chiari - amicizia lunga ”. Silvano Sau professor Šema, e prima ancora suo padre Antonio, e stato personaggio di spicco deli’ antifascismo piranese e istriano. Fino al momento del contenzioso con il nuovo potere popolare. Contenzioso che si č risolto poi, alla fine del 1945 e agli inizi del 1946 con la sua espulsione dal Partito Comunista e con lo scioglimcnto dcU’organizzazione del Partito Comunista italiano di Pirano. Paolo Šema, allora preside del Ginnasio-Liceo italiano di Pirano, si trasferi a Trieste nei 1952. E difficilc comprendere il presente, e ancora piu difficile progettare il futuro, se non si ha coscienza del passato. Pur-troppo - e stato ribadito durante la serata - la nostra gente e stata privata della possibilita di costruirsi una memoria storica. Durante il periodo fascista perche delle battaglie sociali e operaie non si doveva parlare. Dopo 1’avvento del potere popolare perche andavano favoriti soprattutto quegli aspetti che inneggiavano al socialismo dei popoli jugoslavi. In questo periodo, pero, le popolazioni locali hanno subito tutte le avevano investito 1’Europa e, in particolare, queste zone di confine, magari acccntuandole. "Molti hanno seritto delLIstria -ha sottolineato il professor Šema - e probabilmente meglio di me. Ma la gran partc di questi studiosi del passato hanno visto delLIstria soltanto alcuni aspetti. Hanno raccontato i fati che loro convenivano cd hanno taciuto degli altri. La storia delLIstria e soprattutto una storia di lotte. Presenti sempre, ma parti-colarmcnte presenti in qucsto secolo. Basti pensare alle battaglie sociali di Isola a partire dalla fine del secolo scorso. Lotte che il fascismo ha ccrcato di inerinare con la violenza contro italiani, sloveni e croati. E che i nazionaiismi successivi hanno contribuito a laccrare. A cinquant’anni dalLesodo, alla fine di un secolo e alla fine di un millennio, e necessario ricomporre la storia e far finalmente esplodere la cultura. E vedremo che in Istria la cultura italiana, quella slovena e quella croata si compenetrano da sempre. Nel modo di viverc. di pensare, di lavorare.” “La gente istriana - ebbe a dire ancora Paolo Šema - e troppo seria per cadere nella trappola di chi vuole strumentalizzarla.” Gli istriani sono gente seria e concreta e il fatto di esser vissuti assieme per secoli li rende immuni da sollecitazioni di odio e scioviniste. E un’esperienza che gli istriani hanno pagato troppo čara per dimenticarla. S.S. Il professor Paolo Soma Foto: C. Chicco Biblioteca civica I libri italiani Abbiamo incontrato la direttrice della Biblioteca civica di Isola, che opera in alcuni locali dislocati su due piani del vecchio edificio in via Rivoluzione d’Ottobre. La signora Marina Hrs ci informa subito che 1’istituzione, pur cosi importante dal punto di vista della crescita culturale della nostra cittadina, ha una sede poco adatta e mancano spazi per un funzionamento normale. «Manca anche H personale, periodica: dai giomali alle riviste continua la direttrice, essendo ia speciaiizzate. Annuaimente ac-bibiioteca aperta ai pubbiico quistiamo attorno ai 400 libri in anche ai pomeriggio. i mezzi per iingua itaiiana, cifra che negii rammodemamento tecnoiogico uitimi anni corrisponde ai 25% di non sono sufficienti per soddisfare tutti in n ostri acquisti. i mezzi ie necessita deiie bibiioteche sono devoiuti daiia Comunita con-temporanee. Nonosfante cio autogestita costiera per ia nazi-ia nostra biblioteca e ia prima onaiita che prevede nei proprio nei Litoraie che ha adottato i/ biiancio fornito daiia Repubbiica sistema dei prestiti registrati dai una somma da destinare alle Computer, abbiamo adottato i bibiioteche civiche. i prestiti di prestiti inter-bibiiotecari e stiamo libri in iingua itaiiana compren-vaiutando ia possibiiita di offrire dono ii ser/izio internet.» Chiediamo poi alla nostra inter-locutrice di informarci sui fondi librari in Iingua itaiiana. «Disponiamo di un consistente nume-ro di libri in iingua itaiiana: materiale di consuitazione, saggistica, iette-ratura, guide turis-tiche, manuaii di nautica e gastronom ia. Si possono consuitare 1’Enciclopedia per dovrebbe essere maggiore dei ragazzi Prima e ii Grande dizion- 70 % di queiia attuaie, e di ario enciciopedico della UTET. persona/e per 1’elaborazione inoitre ii iettore pub trovare una eiettronica dei materiale Ubrano.» guindicina di titoii di stampa M.M. 3% dei totaie deiie operazioni di presti to librari o. Per g/i aiunni deiie scuole organiz-ziamo rego iar-men te i’ora dei racconto in iin-gua itaiiana.» Quali sono le difficoltš di gestione del fondo librario in Iingua itaiiana? «Queiie che raiientano tutto ii nostro iavoro: ia mancanza di una superficie, che Isola, 8 febbraio 1929: mare ghiacciato al Primo Ponte. Suilo sfondo S. Piero. Non c’e piu retigione in un tempo, neanche troppo iontano, per ie nostre contrade vigeva ii “centra/ismo democratico“. Prima ancora ia "dittatura dei proietariato". Cose che non piacevano, sinceramente facevano paura anche a noi. Poi, g razi e a d alcuni storici sconvoigimenti, si arriva alla “democrazia". Aitra parola difficiie e ii piu deiie volte indecifrabiie. Nonostante i dizionari ce ia presentino come forma di go ver n o in cui ii potere vi en e es er citat o dai popoio, senza intermediari o tramite rappresentanti. Ma visti g/i sviiuppi po/itici casarecci de/Pu/tima ora ci sorge spontanea ia domanda: “Chi š ii popoio?“ Non šara per caso co/ui ai quaie viene garanti ta ia possibiiitš di essere d'accordo con impongono? Concorso “La nostra storia” Vogliamo ricordare che la Redazione de "II mandracchio", foglio della comunita itaiiana di Isola, anche quest’anno ha bandi to tra tutti i suoi lettori un grande concorso pubbiico "La nostra storia" con racconti scritti o orali, documenti, cartoline, fotograEc, oggctti, ecc.. Vi possono partecipare tutti i lettori de "II mandracchio", connazionali c non, concittadini e non, inviando alla Redazione testimonianze scritte, fotografate o verbali, riguardanti pr opri e esperienze vissute, aneddoti, storie sul passato remoto o prossimo di Isola e di vicissitudini che comunque la riguardano. Verra prešo in considerazione tutto: scritti, racconti e testimonianze orali che la Redazione e disposta a registrare direttamente, cartoline, vecchie foto di famiglia 0 di altro, curiosita, documenti, giornali o libri, oggetti che testimoniano la vita passata. 1 migliori requisiti o testimonianze pervenuti verranno pubblicati gia durante il concorso, mentre alla sua conclusione, la Redazione si riserva il diritto di organizzare una mostra nella sede della Comunita. Documenti o oggetti pervenuti - su richiesta - dopo un’adeguata documentazione, verranno restituiti ai proprietari. La Redazione, a suo insindacabile giudizio, premiera i tre contributi piu interessanti o, comunque, i piu originali. I premi di notevole consistenza (šara una grossa sorpresa) verranno consegnati durante una particolare cerimonia. Il concorso e aperto fino al 15 febbraio 1997. Chiunque abbia intenzione di partecipare e vuole ulteriori notizie in merito puo rivolgersi direttamente alla Redazione presso la Comunita degli italiani di Isola in Via Gregorčič 76, tel. 65 031. quello che gli aitri g/i Gianfranco Si/Jan Attivita comunitaria (Apertura della sede (Pafazzo Besenphi) Sala di lettura e bar sociale -Da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30. Biblioteca - 11 lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e il giovedi dalle ore 16.30 alle 19. Manifestazioni culturali Sabato 8 febbraio, alle ore 19.00, nella Sala degli specchi delFHotel Emona Bernardino di Portorose, concerto da camera dei musicisti del Teatro “Giuseppe Verdi” di Trieste. In programma Tartini, Bach e Mozart. Il concerto e’ organizzato in collaborazione con 1’Universita’ Popolare di Trieste. Costo biglietto in prevendita: 500 SIT, študenti e pensionati 300 SIT. Costo biglietto al botteghino: 1.000 SIT, študenti e pensionati 500 SIT Informazioni sulla prevendita dei biglietti e sulla possibiiita di trasporto da Isola a Portorose e ritorno ai numeri telefonici della Segreteria della Comunita 65-031 e 65-853. Martedi 22 febbraio, alle ore 18.00, a Palazzo Besenghi, Sala grande della Comunita, conferenza del prof. Enrico Benussi di Trieste sul tema “I parchi e le riserve naturali del Friuli- Venczia Giulia”. La conferenza e organizzata in collaborazione con 1’Universita Popolare di Trieste. Ingresso libero. H Mandracchio, foglio della Comunitil itaiiana di Isola Redattorc responsabile: Andrea Šumcnjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, A. Šumcnjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tel.,fax: (+386 66) 65031, 65853 NAGRADNA GOJKARCA V počastitev 8. februarja je Gojko sestavil križanko, v / katero je vključil 4 avtorje knjig, ki so v zadnjih letih izšle v Mandračevi založbi. Potrudite in najdite avtorje ter jih napišite na kupon. Naš / naslov že veste; Veliki trg 1, Izola Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali trui reševalce, ki jih bo nagradila Trgovina za male živali BINGO BONGO. Ob Prešernovem dnevu pa bomo med reševalce križank razdelili še tri knjižne komplete. Vso srečo ! Tokrat so nagrajenca izžrebali kar v trgovini JONATHAN Šport Line na Velikem trgu v Izoli in sreča je bila naklonjena Liljani ČUK, Zupančičeva 12, Izola, ki bo za nagrado prejela smučarska očala Rudi Project, ki jih podarja Jonathan Šport Line VODORAVNO 1. geslo 12. Aljoša Mislej 13. osje gnezdo 15. Andrea Radolovič 16. letalo po italiajnsko 17. Gašper Dolher 18. geslo 22. umetnost 23. Jazbec Uroš 24. Lukančič Ajša 25. Prešernova pesem 27. geslo 31. društvo 32. reka med Hrvaško in Bosno 33. grški narodni ples 34. slovenski skladatelj - Simonitti 35. Lucijan Kozlovič 36. Kraševec Aljoša 37. Simo Erceg 38. madžarsko moško ime (iz Imre) 40. Ingrid Hrovatin 41. Ernest Antolovič 42. poljska rdeča cvetica 43. žena Mihaila Gorbačova 45. ladijski šofer 47. Nadarevič Ifran 48. PLO ■ napiši obrnjeno 49. zaščitno premazno sredstvo, iz boliti 51. reka v Italiji 52. grški katoliki 54. geslo NAVPIČNO 1. Diana Okretič 2. prebivalka Istre 3. trpljenje, matranje 4. reka na Peloponezu 5. zver iz sev. Amerike, množina 6. rimska boginja jeze 7. slaščica iz sladoleda, iz sakata 8. revež, skrajšano 9. Onanisov vzdevek 10. reka v vzhodni Sibiriji 11. pretakanje solz 12. Mitja Grževič 13. slo. slovničar, ime in priimek 19. afriško jezero 20. ulit izdelek 21. slonov čekan 22. vražni obesek, množ. 26. nemška tovarna avtomobilov 28. letovišče v zah. Istri 29. otroška bolezen na Japonskem 30. letni čas 31. slov. pevec Vlado 36. z njimi igramo remi 39. reka v Gruziji 42. najmlajši oddelek jure 44. sev. ameriški indijanec 45. dlakasta koža mladih 46. otožna tonovska lestvica 47. ptič neletalec 50. Bubola Erik 51. Pa liska Nori 52. Umer Romina 53. Tecom Izola KUPON št. 14 KRIMIN ALIJE Kaj lepšega 'kot za praznik oditi v vikend hišico, se kulturno najesti dobrot, kulturno popiti kaplijico ali dve rujnega, nič več, in se spomniti na rimajočega moža iz prejšnjega stoletja. Toda pozor, prvi znanilci pomladi - "vikendaši" so že tu. V varstvu noči vdrejo v vikend se najejo naših dobrot in spijejo mnogo preveč kapljic rujnega, pod plašč pa si naložijo vse, kar se le da. Vikendaš Korte - Izola - led V noči iz 27.1. na 28.1. je vikend heroj vlomil v vikend na Baredih. Imel je lepo srečo, saj je lastniku odnesel 3 kg in pol klobas, 1 kg in pol pancete, 4 litre in pol domačega žganja, 16 Delamarisovih (dobrih) konzerv in 7 litrov refoška. V isti noči je neznanec vdrl v poljsko hišico v Livadah, vendar iz nje ni odnesel ničesar. 31. januarja je prišlo do prometnega zastoja na cesti Korte -Izola. Zaradi poledenelega in neposutega cestišča je v koloni obstalo kakih sto vozil in avtobus. Mnogi so zaradi tega zamudili na delo in v šolo. Promet je stekel šele po treh urah. Sploh pa se prebivalci Kort, Šareda, Malije in ostali zaselkov kar premnogokrat ubadajo s slabo cesto, ki bi bila lahko večkrat posuta in tako varnejša. Naslednji dan je vikendaš ponovno udaril. Na Koštrlagu je vdrl v vikend, ki pa je bil na njegovo nesrečo prazen. Nato se je lotil kamp prikolice, kjer tudi ni ničesar našel, je pa storil za 20.000 tolarjev škode. V večernih urah so dečki prišli vikendašu na sled in ga kmalu za tem prijeli. Na vesti je imel še številne druge vlome v okolici Kopra in Pirana. Vikendaš je pristal na hladnem s kazensko ovadbo pri sodniku. CopeR EspaN trgovina in | ekonomske storitve i) d.o.o. KOPER Pristaniška 45, KOPER / tel.: 445 513, fax: 445 514 Mož iz Livad V Livadah je robantil mož. V primežu hlapljivih snovi je lomastil po stanovanju in kričal. Kmalu se je tega početja naveličal, in se spravil nad ženo. Intervenirali so dečki, ki so robana pridržali in napisali predlog za sodnika za prekrške. Vzroki niso znani Vzroki foto nesreče iz prejšnjega Mandrača niso znani niti izolskim dečkom. V poročilo so zapisali, da je voznik iz neznanega vzroka zavil levo in čelno trčil v drevo. Voznik je bil pri trku na srečo le lažje poškodovan. Veliki trg 3,6310 Izola, tel.: 066 / 62 033 Gostilna "Ribič' IZOLA sodi med gostišča, v katera se rado vrača veliko gostov. Več kot sto let slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja: kalamari, sardoni, sardele, girice, pedoči. Domača malvazija (Kortinca) in domač kraški teran (Tomaj). Za obisk se priporočamo. ■■■ ~r rf.xi Hlhambra SEAT e«"' AVTO JEREB - Polje 21 (Prodajni center Ruda) Izola, X Tel.: 066 / 62 - 424 Fajt: 066 /67- 854 \ Ker smo upoštevali vse tisto, kar lahko dopolni našo ponudbo in kar vam je lahko v zadovoljstvo. Zato smo vam omogočili, da si lahko z našimi storitvami v kateremkoli trenutku in na enostaven način postrežete kar sami. Samopostrežni informacijski terminal vam nudi možnosti dviga in pologa gotovine ter plačila položnic, seznanja vas z našo ponudbo in novostmi, sprejema različna vaša naročila in ima na vaša pogosta vprašanja vedno pripravljene odgovore. splošna banka koper