Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGO SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
70.
kos.
V LJUBLJANI, dne 1. septembra 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
511».
547.
548.
519. 550.
Zakon o konvenciji, ki se nanaša na ukoriščanje prog rednega zračnega prometa med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grčijo.
Uredba o kartelih.
Uredba o razveljavitvi določbe čl. 79. zakona o zadrugah državnih uslužbencev.
izprememba statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Odločba o potnih stroških članov upravnega in nadzornega odbora Državne hipotekarne banke kakor tudi o potnih In selitvenih stroških osebja te banke.
5,51. Izprememba člena 87. a pravilnika o postranskih prejemkih osebja državnih prometnih naprav.
552. Izprememba 2. odst. čl. 1. pravilnika za začasna zasebna skladišča za petrolej.
553. Deklaracija .madžarske vlade o sprejemu fakultativne odredbi' glede stalnega mednarodnega sodišča.
554. Ratifikacija konvencije o avtomobilskem prometu po Turčiji.
555. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v I. 1934.
55(1. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
546.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dno 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XIV. redni seji, ki jo je Imela dne 20. februarja 1934 v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XIII. redni seji, ki jo je imel dne 20. marca 1934 v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o konvenciji, ki se nanaša na ukoriščanje prog rednega zračnega prometa, sklenjeni in podpisani dne 22. julija 1933 v Atenah med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grči jo,*
ki se glasi:
§ 1.
Odobruje se in dobiva zakonsko moč konvencija, sklenjena in podpisana dne 22. julija 1933 v Atenah med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grčijo,, ki se nanaša
* »Službene r»vine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. junija 1934, št. 145/XXXVIII/371.
na ukoriščanje prog rednega zračnega prometa, katero besedilo v izvirniku in prevodu so glasi:
Konvencija
med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grčijo, Ki se nanaša na ukoriščanje prog rednega zračnega prometa.
Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije
in
predsednik republiko Grčije, oba prešinjena z željo, urediti, olajšati in pospeševati razvoj zračnega prometa med obema državama na osnovi konvencijo o ureditvi zrakoplovstva z dne 13. oktobra 1919, sta se odločila, sklenili v ta namen konvencijo, in sta določila za svoja pooblaščenca:
Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije: Njegovo Ekscelenco gospoda Boška H ris tiča, izrednega poslanika in opel.nomočenega ministra Jugoslavijo v Atenah,
predsednik republike Grčije: Njegovo Ekscelenco gospoda Jeana Rhallisa, ministra za zrakoplovstvo, ki -sta se, ko sta izmenjala svoja pooblastila, spoznana v pravi in predpisni oblilki, sporazumela o naslednjih določbah:
Vlada kraljevine Jugoslavije podeli grškemu zra-koplovnemu podjetju, ki ga označi grška vlada, potrebne pooblastitve za ukoriščanje proge zračnega prometa: Beograd—Skoplje—Solun—Atene in obratno na jugoslovanskem ozemlju.
Vlada republike Grčije podeli jugoslovanskemu zra-koplovnemu podjetju, ki ga označi jugoslovanska vlada, potrebne pooblastitve za ukoriščanje zračnega prometa: Atene—Solun—Skoplje—Beograd in obratno na grškem ozemlju.
Del Atene—Solun na progi, o kateri je govora sme okoriščali jugoslovanska družba samo, če ukorišča del Skoplje—Beograd isto proge grška družba in obratno.
§ 2.
Pogoji za ukoriščanja proga, označeni v predhodnem členu, se ustanove v sporazumu, ki naj ga skleneta pristojni zrakoplovih upravi obeh visokih strank pogodnic.
§ 3.
Smeri zračnih prog, točke, med katerimi se sme preletati meja, in carinske aerodrome določi vsaka stranka pogodnica in jih priobči drugi stranki pogodnioi v štiridesetih dneh od dne podpisa te konvencije in najmanj mesec dni pred vsako izpremambo.
§ 4.
Obe visoki stranki pogodnici odredita na svojem ozemlju potrebne ukrepe, da se zagotovi pooblaščenima podjetjema uporaba aerodromov, naprav iin tehničnih elužb v smeri proge, omenjene v členu 1.
Za vsakega teh aerodromov obstoji enotna tarifa za spuščanje in postajanje, ki jo je treba uporabljati brez razlike na domače in tuje zrakoplove skladno z zakoni in predpisi tiste države, na katere ozemlju leži aerodrom.
§ 5.
Visoki stranki pogodnici se zavezujeta, olajševati ukoriščanje pogodbenih prog s tem, da se vse carinske in policijske formalnosti uproste in zvedejo na najmanjšo mero, ki jo dopuščajo zakoni in predpisi, ki so v veljavi v njunih državah.
§ 6.
Avioni, namenjeni za okoriščanje prog, označenih v členu 1., kakor tudi motorji, vgrajeni v te avione, rezervni deli (kamor spadajo tudi rezervni motorji), vsi predmeti, potrebni za opremo avionov alti za njihovo vzdrževanje, izvzemši kurivo, so oproščeni carinskih davščin, če se vnosijo vsi ti zgoraj omenjeni predmeti in material radi začasne uporabe in se iznova izvozijo v letu dni.
Ta rok za ponovni izvoz pristojna ob last va na predlog pooblaščenega podjetja lahko podaljšajo.
Zgoraj omenjeni predmeti ostanejo pod nadzorom carinske uprave in se smejo ukoriščati samo za potrebe ukoriščanja zračnih prog, določenih s to konvencijo.
Predmeti in material, ki ni v rabi, in za katere ob uvozu ne pobero carinskih davščin, se morajo ali iznova izvoziti ali ocariniti alti pa uničiti ob službeni kontroli.
Pri ooarinjanju teh predmetov in materiala je uporabljati vse znižbe in olajšave, ki jih dovoljuje dotično domače zakonodajstvo.
Potniki, prtljaga in blago v tranzitu se postavijo pod carinski nadzor. Ta prtljaga in to blago sta oproščena vseh carinskih davščin.
8 7.
Ob prisilnem spuščanju ali drugi nezgodi pri avioni h pooblaščenih podjetij so krajevna oblastva dolžna, podajati Jim proti povračilu dejanskih stroškov isto pomoč, ki Jo izkazujejo domačim avionoin.
§ 8.
Pooblaščeno podjetje je dolžno:
a) ravnati se po določbah konvencije z dne 13. okto-
bra 1919 o ureditvii zrakoplovstva;
b) ravnati se po zakonih in predpisih, ki veljajo na dotičnem ozemlju obeli visokih strank pogodnic.
§ 9.
Pooblaščeno podjetje, označeno po eni visokih strank pogodnic, uporablja v svoji službi na ozemlju drugo stranke pogoduice samo jugoslovanske in grške državljane.
§ 10.
Vsako pooblaščeno podjetje jo dolžno, prevažati zračno pošto po pogojih, določenih s sporazumom, ki se sklene med njim in poštno upravo druge stranke pogod-niee na osnovi predhodnega sporazuma med poštnima upravama obeli visokih strank pogodnic.
§ 11-
Pooblaščeno podjetje ne sme odstopiti niti celoma niti deloma svojih ugodnosti drugim podjetjem svoje države brez pristanka pristojnih zrakoplovuih oblastev domače države.
S 12.
Vsaka visoka stranka pogodnica si pridržuje pravico, zameniti prvotno označeno podjetje z drugim domačimi podjetjem, kateremu podeli druga stranka pogodnica iste ugodnosti. •
Podjetje, ki ga je njegova vlada zaklenila, ni upravičeno, zahtevati po loj osnovi kakršnokoli odškodnino od druge stranke pogoduice,
§ 13.
Ce prekršijo uslužbenci pooblaščenih podjetij določbe te konvencije, sme zahtevati vsaka visoka stranka pogodnica odpoklic teh uslužbencev s svojega ozemlja.
Če se kršitve ponove ali če so nevarnega značaja, sme vsaka visoka stranka pogodnica razveljaviti pooblastitev podjetja, za katero.gre, im to tako, da da isto pooblastitev drugemu podjetju, ki ga označi druga visoka stranka pogodnica.
§ 14.
Čo prestano ena visoka stranka pogodnica biti udeleženim konvencije z dne 13. oktobra 1919 o ureditvi zrakoplovstva, ostane pričujoča konvencija še nadalje v veljavi, toda treba jo je na zahtevo ene visoke stranke pogcdnice revidirati.
§ 15.
Poedinosfi uporabljanja te konvencije se urede s posebnim sporazumom, ki se naj sklene neposredno med pristojnima zralu,plovnima upravama obeh visokih strank pogodnic.
§ 16.
Spori glede uporabe to konvencije, ki se ne dajo urediti po diplomatski poli, so pred lože' na zahtevo ene visoke stranke pogoduice v rešitev razsodišču.
To razsodišče je sestavljeno takole:
V mesecu dni od trenutka, ko priobči ena visoka stranka pogodnica drugi visoki stranki pogodnici zahtevo, naj se sestavi razsodišče, označi vsaka visoka stranka pogodnica po enega razsodnika.
V naslednjem mesecu se razsodnika sestaneta, da sporazumno izbereta predsednika razsodišča.
Ce se sodnika o izberi predsednika ne moreta sporazumeti, označi vsaka visoka stranka pogodnica po mo
ut.
tretjo državo in te dve tako označeni tretji državi imenujeta predsednika bodisi sporazumno bodisi tako, da predloži vsaka po enega in da prepustita potem žrebu, ki naj med njima odloči.
Odločbe razsodišča so obvezne za visoki stranka pogodb ici.
Stroške razsodišča odmori, razsodišče itn jih trpita po polovici visoki stranki pogodniici.
§ 17.
Ta konvencija se mora ratificirati in se izmenijo ratifikacijski instrumenti čimprej v Atenah.
Konvencija ostane v veljavi za začetno dobo dveh let od dne izmene ratifikacij. Če se konvencija n© odpove s predhodnim obvestilom, poslanim šest mesecev pred iztekom navedene dobe, ostane še dalje v veljavi za naslednja obdobja po dve leti, pni čemer je dana možnost, da se zaključi tako obdobje is predhodnim obvestilom, poslanim šest mesecev pred koncem dveletnega obdobja, ki teče.
V potrditev tega sta podpisala pooblaščenca to konvencijo in sta pritisnila nanjo svoja pečata.
Sestavljeno v :Atenah v dveh izvodih dne 22. julija tisoč devet sto trideset in tretjega leta.
(M. P.) B. Hristič s. r.
(M P.) J. Rhallis s. r.
Ta zakon stopi v '-ciljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v »Službenih noviuah«, obvezno moč pa dobi, ko se izpolnijo pogoji iz § 17. prednje konvencije. V Beogradu, dne 24. maja 1034.
Aleksander s. r.
Minister za promet Svetislav Milosavljevič s. r
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r.
(M. P.)
Predsednik ministrskega sveta Nik. T. lizunovi« s. r. Minister za vojsko in mornarico, arini,jaki general Milov. Ž. Milovanovič s. r. Minister za zunanje posle B. D. Jevtič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
547.
Na osnovi § 63. finančnega zakona za leto 1034./1035. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo o kartelih.*
Olivne določbe,
§ I-
(‘) Karteli se prepovedujejo.
(*) Kljub tej prepovedi .sme minister za trgovino in industrijo v soglasnosti z ministrskim svetom odobriti
* »Službene novi ne kraljevine Jugoslavije« z dre 18. 'avgusta 1934, Št. 190/L/177.
ustanovitev kartelov, če opravičujejo njihov obstoj gospodarski razlogi ali javne koristi, bodisi radi ureditve proizvodnje in prodaje blaga bodisi radi določitve poslovnih pogojev in cen, odnosno tarif. Zoper odločbo, s katero se ustanovitev kartela zavrača, nima nezadovoljna stranka pravice tožbe na državni svet.
§ 2.
Za kartele se smatrajo pogodbe, dogovori in sporazumi, sklenjeni mied poedinimi podjetji (osebami) katerekoli gospodarske veje, s katerimi se v kakršnikoli obliki omejuje, onemogočuje ali izključuje pravica svobodne tekme pri proizvajanju ali prodajanju blaga, pri določevanju poslovnih pogojev ali določevanju cen, odnosno tarif.
Ustanavljanje kartelov,
§ 3-
(*) Za ustanovitev kartelov po odstavku (’) § 1. in za vsako njihovo izpremembo in dopolnitev se morajo sestaviti izključno le pismene pogodbe. Te pogodbe morejo dobiti za pogodbene stranke pravno veljavnost samd, če se odobre po odstavku (*) § 1. Dokler se odobritev ne izda, je njihovo uporabljanje prepovedano.
(s) Vlogo za ustanovitev kartela je podati pri ministrstvu za trgovino in industrijo in jo podpišejo vse pogodbene stranke. Če se hoče ustanoviti s karteli posebna organizacija (ustanova), podaja vlogo ta organizacija. Ta določba velja tudi za izpremembe in dopolnitve kartelne pogodbe.
(’) Prav tako je treba predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo v odobritev tudi kartelne pogodbe, sklenjene v inozemstvu, če se uporabljajo njihove določbe
v območju kraljevine Jugoslavije.
§ 4.
V vlogi za odobritev kartela je treba navesti vse potrebne podatke in priložiti osnovo pogodbe, odnosno pravila o ustanovitvi in poslovanju kartelne organizacije. Istotako je treba označiti imena (firme), sedež in predmet poslovanja vseh podjetij in njihovih pomožnih ustanov, na katere se kartelna pogodba nanaša. Te pogodbe se hranijo v posebni zbirki listin.
§ 5.
(l)	Ministrstvo za trgovino in industrijo mora vpisovati odobrene kartele v poseben register. V ta register se vpisujejo dan sklenitve kartelne pogodbe, predmet in trajanje pogodbe, rodbinsko in rojstno ime poedlnih pogodbenih strank, ime (firma), prebivališče pogodbenih strank, odnosno poslovni sedež podjetja, pri kartelni organizaciji pa ime (firma), sedež, pravni značaj organizacije in ime (firma), odnosno sedež njenih pomožnih organizacij, ime in prebivališče osebe, ki je pooblaščena, zastopati pogodbene stranke, pri kartelnih organizacijah pa. ime in prebivališče njenih predstavnikov.
(a) V register se vpisujejo tudi vse odobrene izpremembe kartelnih pogodb.
(•') Kartelni register je javen. Pregledovanje registra je dovoljeno vsakomur med pisarniškimi urami. Vpogled v pogodbe je dovoljen samo pristojnim ministrstvom [odstavek (2) § 8.].
(4) Natančnejše določbo o načinu, kako se registriraj in vodi register ter zbirka listin, predpiše minister za trgovino in industrijo.
§ 6.
(l)	Pogodbene stranke, odnosno kartelne organizacije, morajo plačevati za stroške.za vršitev državne kontrole letne prispevke, ki jih določi minister za trgovino in industrijo. Prvi prispevek se plača ob registraciji kartelne pogodbe.
(-) Če so pogodbene stranke delniške družbe, r.e sme ta prispevek presezati 2'Voo delniške glavnice. Pri ostaiih trgovinskih družbah, tvrdkah, odnosno osebah znaša ta prispevek največ 8% skupnega neposrednega cravka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev, odnosno od družbenega davka, odmerjenega za prejšnje leto. Ti prispevki se stekajo v sklad za kontrolo kartelnih pogodb pri Državni hipotekarni banki. Sklad upravlja minister za trgovino in industrijo in predpiše tudi pravilnik o uporabljanju sredstev iz tega sklada.
§ 7.
(J) Če se dogovori glede uporabe poedinih določb odobrenih kartelov med pogodbenimi strankami skupen postopek, odnosno ukrenitev skupnih odredb ali odločb, zlasti o cenah, prodajnih pogojih in tarifah ali o prepovedi in izključitvi kupcev, potrošnikov, dobaviteljev, odjemnikov ali vobče tretjih oseb, se smejo skleniti take odredbe in odločbe samo, če se vpišejo v poseben zapisnik. V zapisnik je vnesti njihovo vsebino in ga podpi-ejo pogodbene stranke. Če je ustanovljena za izvrševanje kartela kartelna organizacija, sestavlja zapisnike o teh odredbah in odločbah ta organizacija. Zapisniki se morajo spravljati po zaporednih številkah in hraniti povezani deset let; en izvod pa je treba poslati v treh dneh ministrstvu za trgovino in industrijo.
(s) Minister za trgovino in industrijo preskusi opravičenost sklenjenih odredb in odločb. Če ne izda odločbe o prepovedi njihove izvršitve in uporabe v mesecu dni, postanejo te odredbe in odločbe pravnoveljavne.
Preskusno postopanje.
§ 8.
f1) če se po odobritvi ustanovitve kartela pokaže, da je uporabljanje kartelne pogodbe ali odredb in odločb, sklenjenih na osnovi pogodhe, škodljivo za koristi narodnega gospodarstva, za občno narodno blagostanje v državi ali za druge javne koristi, ali da utegne ogražati narodno gospodarslv : občno blagostanje ali javno korist, mora odrediti minister za trgovino in industrijo posebno preskusno postopanje ni izdati potrebne odločbe po določbah te uredbe. Pri odreditvi tega postopanja sme minister za trgovino in industrijo obenem prepovedali uporabo kartelnih pogodb, odnosno odredb in odločb, sklenjenih na osnovi pogodbe.
(*) Kolikor gre za kartele, ki se nanašajo na gospodarske Veje, ki spadajo v pristojnost drugih resortov, odredi postopanje in izda odločbe iz odstavka 0) minister za trgovino in industrijo po predhodnem sporazumu z ministrom dotičnega resorta.
(■’) Državna in javna samoupravna telesa ter njihovi zavodi in ustanove, ki v svojem poslovanju ob nabavi svojih potrebščin, med vršitvijo licitacije ali pogodbe ali pozneje med izvrševanjem pogodb samih, opazijo in po-su mr. ja jo, da obstoji med ponudniki, odnosno obveznimi
dobavitelji, pogodba ali dogovor — sporazum, in jim je znano, da to ni pismeno sestavljeno in registrirano, morajo obvestiti o tem ministrstvo za trgovino in industrijo, odnosno bansko upravo radi nadaljnjega postopanja.
§ 9-
0) Minister za trgovino in industrijo mora takoj, ko izda to odločbo o preskusnem postopanju, zahtevati od pogodbenih strank, odnosno predstavnikov kartelnih organizacij, naj mu predlože poročilo in vse potrebne podatke za oceno obstoječega stanja. Rok, v katerem se morajo vročiti ministrstvu poročilo in podatki, ne sme presezati 8 dni. Če se pokaže potreba, je minister upravičen, odrediti po pristojnih banskih upravah ali pa neposredno pregled poslovanja podjetij dotičnih pogodbenih strank, odnosno organizacije. Ta pregled se lahko vrši ob pravici vpogleda v vse trgovinske poslovne knjige in vse ostale spise (zapisnike, račune in pod.), ki se vodijo. Istotako se sme zaslišati tudi pomožno osebje, ki je zaposleno pri podjetjih, kakor tudi osebe, glede katerih se pokaže potreba.
(a) Preskusno postopanje, označeno v § 8., se ne sme razširjati na tehnične ureditve, naprave ali proizvodne načine podjetja, ki se smatrajo za poslovno tajnost dotičnega podjetja.
§ 10.
0) Osebe, katerim se poveri oprava postopanja iz § 8., morajo varovati kot službeno tajnost poslovne podatke, za katere izvejo ob svojem poslovanju. Kdor ravna zoper to določbo, odgovarja disciplinsko, kolikor ni odgovoren kazensko.
(s) Podatki, dobljeni na osnovi preskusnega postopanja, se smejo uporabljati samo za poslovanje ob uporabi določb te uredbe.
/
Odredbe za pobijanje Škodljivih pogodb.
§ 11.
(‘) Če se s preskusnim postopanjem ugotovi, da ogražajo podjetja na osnovi kartelne pogodbe, odnosno po načinu, kakor uporabljajo pogodbene določbe in odredbe, koristi, omenjene v § 8. te uredbe, sme minister za trgovino in industrijo v soglasnosti z ministrskim svetom: 1. prepovedati, da se uporabljajo s pogodbo določene cene (tarife) pri proizvodnji in prodaji blaga, odnosno pri poslovanju kreditnih, zavarovalnih in prometnih podjetij; 2. prepovedati, da se uporabljajo celoma ali posamez poslovni pogoji, sklenjeni s kartelno pogodbo;
3.	ukiniti pbgodbeno omejitev ali izključitev, odrejeno kakšnemu podjetju ali osebi glede proizvodnje, cene (tarife) blagu pri nakupu ali prodaji; 4. prepovedati pogodbenim strankam, da nalože tretjim osebam, naj sprej-mo predpisane ali priporočene kupne ali prodajne cene blaga, in prepovedati, da se zbog takšnih predpisov ali priporočil vrši na kogarkoli gospodarski ali poslovni pritisk; 5. proglasiti po potrebi kartelne pogodbo celoma ali v poedinostih za nične, odnosno odrediti, da se kartelna organizacija razpusti, odnosno da likvidiraj.
(■’) V primerih odstavka (2) § 8. se mora minister za trgovino in industrijo predhodno sporazumeti z ministri dotičnih resortov.
(3) Zoper odločbe ministra za trgovino in industrijo, izdane na osnovi tega paragrafa, nima nezadovoljna stranka pravice tožbe na državni svet. Odločbe, izdane na osnovi tega paragrafa, se morajo objaviti v >Službe-
k
nih novinah« ob stroških dotičnih pogodbenih strank, odnosno kartelnih organizacij.
§ 12.
(•) Radi stalne kontrole nad poslovanjem kartelnih organizacij sme postaviti minister za trgovino in industrijo pri teh organizacijah svojega komisarja. Komisarjeva dolžnost je, da vrši neposredno kontrolo nad celotnim poslovanjem kartelne organizacije in da na ta način pazi, da ta organizacija ne ograža koristi, označenih v § 8. Upravičen je, kontrolirati vse poslovanje kartelne organizacije, se udeleževati vseh sej njenega predstavništva (uprave), zahtevati vsa potrebna poročila in podatke in stalno obveščati ministra za trgovino in industrijo o vseh odredbah in določbah organizacije. V posebno važnih primerih sme začasno odložiti izvršitev odredb in odločb, ki so škodljive za označene koristi, do končne odločbe v smislu § 11.
(-) Stroški za komisarja obremenjajo kartelno organizacijo. Nagrado odreja komisarju minister za trgovino in industrijo.
§ 13-
(*) Določbe §§ 8., 9. in 11. se smejo uporabljati ustrezno na primere, v katerih ne gre za kartelne pogodbe, če je za poedini proizvod (blago) ali storitev določena nesorazmerno visoka ali nizka cena (tarifa), omogočena po posebnih proizvodnih ali poslovnih razmerah, ki izključujejo ali utegnejo izključevati svobodno tekmo (zasebni monopol).
(2)	O primerih iz odstavka (') tega paragrafa opravlja postopanje in izdaja odločbe pristojni ban, v območju uprave mesta Beograda pa upravnik mesta Beograda. Če gre za podjetje, ki posluje na opisani način v območju več banovin ali vse kraljevine, izda odločbo minister za trgovino in industrijo.
Odstop od pogodbe.
§ 14.
(') Pogodbena stranka sme kadarkoli odstopiti od določb kartelne pogodbe, če se ob izvrševanju pokaže, da bi bila njena gospodarska delavnost otežena ali onemogočena, i'n če pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe tega s skrbnostjo dobrega trgovca ni mogla predvideti. Pri tem je uvaževati ne samo škodo, ki bi nastala pogodbeni stranki, ki odstopa od pogodbe, marveč tudi možno škodo, ki bi se povzročila ostalim pogodbenim strankam. Tej pravici odstopa se ne more nihče odpovedali.
(-’) Določba odstavka (') tega paragrafa ne poseza v pravico odstopa, ki pristoji pogodbeni stranki na osnovi kakšnih drugih pravnih določb ali posebnih pogodb ali pravil kartelne organizacije.
§ lu>
(') Pogodbena stranka, ki odstopa od kartelne pogodbe, mora svoj odstop po § 14., odstavku ('), pismeno prijaviti ostalim pogodbenim strankam, odnosno kartelnim organizacijam, in v tej prijavi navesti razloge in označiti dejstva, zbog katerih odstopa od pogodbe. Odstop je pravnomočen, če ostale pogodbene stranke, odnosno kartelna organizacija, v 15 dneh od dne, ko prejmejo prijavo, ne podajo prigovora zoper odstop. Če se poda prigovor, mora stranka, ki odstopa od pogodbe, v 15
dneh, ko prejme prigovor, podati tožbo na priznanje pravice do odstopa. V tem primeru dobi odstop pravno veljavnost tistega dne, lto postane sodba po vloženi tožbi pravnomočna. Prijave in prigovori o odstopu se morajo vročati s priporočenim pismom.
(2) Sporni predme di po tožbah iz odstavka 0) ter imovinski spori med ptogodbenimi strankami, ki nastanejo zbog odstopa od p< ogodbe ali zbog izdaje odločbe na osnovi § 11., spadajo, ne glede na vrednost spornega predmeta, pred trgovinska s vodišča, odnosno pred trgovinske senate okrožnih sodišč, v katerih območju ima tožena stranka svoj sedež.
(3) Če obstoji neva rnost, da bi utegnila med razpravljanjem gospodarska t delavnost tožilčeva resno biti ogrožena po obveznostih,, ki potekajo iz kartelne pogodbe, od katere odstopa, srn e izdati sodišče na tožilčev predlog začasno odločbo, da se tožilec, dokler se ne izda končna sodba, razrešuje vseh ali samo nekih obveznosti, ki jih določi sodišče. Na z. ičasno odločbo, izdano v smislu te uredbe, se smejo ustre zno uporabljati določbe zakona o izvršbi in zavarovanju. Po potrebi sme sodišče predlagatelju naložiti, naj položi denarno varščino.
li 16.
Dokler se ne izdajo po tožbah iz odstavka (') § 15. pravnomočne sodbe, se ne morejo ostvarjati zavarovanja katerekoli vrste, dana na osmovi pogodbe.
Kazenski e določbe.
§ 17-
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev s© kaznuje:
1. kdor ob sklepanju 0( iredb in odločb iz § 7., odstavka (l), ne sestavi zapisni! ia ali ne navede v zapisniku njihove vsebine ali ne pred loži zapisnika v določenem roku ministrstvu za trgovim > in industrijo ali kdor se ravna po taki odločbi ali »e je s drži, dasi ve, da ni zapisniško sklenjena ali da njena vsebina ni navedena v zapisniku;
2. kdor odreče komisarju ministra za trgovino in industrijo, postavljenemu po § 1 2., poročilo in podatke.
§ 18-
Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje, kdor zoper odločbo, izdano v smislu § 13., zahteva in ubira višjo ceno (tarifo) za bPago, odnosno storitev, ali se drugače pregreši zoper odlo čbe, izdane v smislu §§ 8. in 9.
§ 19-
(‘) Z denarno kaznijo od 500 do 100.000 dinarjev ali s kaznijo zapora od 8 dni do 3 mesecev se kaznujejo osebe (organi), ki jim je poverjnna oprava postopanja po § 9. in § 10., odstavku (*), če so pregreše zoper določbe o varovanju službene tajnosti.
(2) Z denarno kaznijo od 50*0 do 100.000 dinarjev ali s kaznijo zapora od 14 dni do 6 mesecev se kaznujejo osebe iz odstavka (*), ki se koristijo s poslovno ali tehnično (proizvodno) tajnostjo pod fetja, za katero so izvedele ob opravljanju službe v smislu te uredbe, ali Če z ravnanjem po odstavku (') priobčijo poslovne, odnosno tehnične tajnosti drugim podjetje m.
§ 20.
(') Kazensko postopanje zara di prekrškov iz §§ 17.,
18.	in 19. spada v pristojnost obmiili upravnih oblastev
prve stopnje, v območju občine mes ta Beograda pa v pristojnost uprave mesta Beograda, C}lede kazenskega postopka se uporabljajo ustrezne do to obe §§ 410. do 417. zakona o obrtih.
(2) Če storilec dename kazni, ne more plačati, se mu izpremeni kazen v zapor. Kazen zapora ne sme biti daljša od 3 mesecev.
§ 21.
Z denarno kaznijo od 5.000 -do 250.000 dinarjev ali s kaznijo zapora od 14 dni do 6 mesecev se kaznuje zaradi prestopka:
1. kdor navede v svoji prijavi, podani v smislu § 4. ali § 7., odstavka j1), namerno netočne ali v bistvenih točkah nepopolne podatke;
2. kdor navede v poročilu iia podatkih iz § 9., odstavka O, *n § 13., odstavka (' •), namerno netočne podatke ali navede, kolikor ne gre za primere iz § 11., namerno v bistvenih točkah nep/opolne podatke.
§ 22.
P) Z denarno kaznijo od f JO.OOO do 1,000.000 dinarjev ali s kaznijo zapora od 14 dni do 1 leta se kaznuje zaradi prestopka:
-1. kdor ustanovi kartel in izvrši izpremembe pogodbe v katerikoli obliki tnez odobritve [odstavek
(’) § l.];
2.	kdor zdržuje kartel in, ga uporablja zoper določbe te uredbe.
(2)	V težjih primerih iz odstavka (') se sme izreči poleg denarne kazni tudi zap orna kazen od meseca dni do 1 leta.
§ 2'J.
Kolikor ne gre za kazniv o dejanje, ki se kaznuje po kazenskem zakoniku težje, s p kaznuje zaradi prestopka v denarju od 300 do 9.000 dinarjev ali z zaporom do 14 dni, kdor ovre ali skuša ovreti v izvrševanju dolžnosti organa, odrejenega v sm čislu § 8, odnosno komisarja iz § 12.
§ 24.
Kazensko postopanje za radi prestopkov iz §§ 21. do 23. opravljajo sodišča, pris tojna po določbah zakona o kazenskem sodnem postopk ju.
§ 25.
Osebe ali podjetja, ki s p kaznujejo v smislu §§ 21. do 23. te uredbe, se smejo z; »časno ali za vselej izključiti od vseh licitacij in nabav, Isi jih odrejajo država in javna samoupravna telesa ter nji Snovi za vodi in ustanove. Isto-tako se jim smejo po veljavnih zakonskih predpisih ukiniti dane davčne, carini sike in ostale državne olajšave.
j 5 26.
f1) Vsak poskus prokrška ali prestopka, označen v tej uredbi, je kazniv, kakor prekršek ali preslopek eam. Pri odmeri kazni vzeti poskus kot olajšujočo okolnost.
(*) Vse denarne kazni!, izrečene za prekrške ali pre-stdpke, storjene po tej uredbi, se stekajo v sklad za podpiranje strokovnih pristojne banske uprave, odnosno uprave mesta Beograda (§ 406. zakona o obrtih)
(s) Za vse denarne 1 razni, ki se izreko po tej uredbi zoper organe ali zastopnike pogodbenih strank ali kartelne organizacije, jamči listi, ki ga je zastopala oseba, ki Je kaznivo dejanje stoiji Ja.
Končne in prehodne določbe.
§ 27.
Ko stopi ta uredba v moč, prestanejo veljati določbe vseh zakonov in predpisov, ki nasprotujejo določbam te uredbe.
§ 28.
(1) Ko stopi ta uredba v moč, prestanejo veljati in1 izgube pravno moč vsi obstoječi karteli.
(2) Obstoječi karteli, ki hočejo nadaljevati poslovanje, morajo zaprositi za odobritev ustanovitve kartela in se ravnati , po določbah te uredbe.
(1) Kolikor se pogodbene stranke, odnosno kartelne organizacije, ne ravnajo po določbah odstavka (-) in nadaljujejo poslovanje, se uporabijo zoper krivce ustrezno kazensko določbe te uredbe.
§ 29.
Vse določbe te uredbe veljajo tudi za društva, ustanovljena po zakonu o shodih in društvih, ki opravljajo naloge kartela.
§ 30.
Posle, ki so po tej uredbi poverjeni banu, opravljajo pri banski upravi oddelki (odseki) za trgovino, obrt in industrijo f§ 418., odstavek (2), zakona o obrtih], v oh-močju uprave mesta Beograda pa obrtni oddelek uprave mesta.
§ 31.
Natančnejše določbe za izvrševanje te uredbe predpiše s pravilnikom minister za trgovino in industrijo. Predpisuje tudi občna navodila za točno iu pravilno uporabljanje te uredbe.
(2 QO
s 3z.
Ta uredba stopi v nioč na dan razglasitve v »Služ-benih novinah«.
V Beogradu, dne 3. avgusta 1934; II. br. 27.945/u.
Minister za trgovino Predsednik ministrskega in industrijo	sveta
Jura j Demetrovič s. r.	Nikola Uzunovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
548.
Na predlog ministra za promet predpisuje ministrski
svet na osnovi § 64. finančnega zakona za leto 1934./1935. naslednjo
uredbo.*
Clen 1.
Določba člena 79. zakonn o zadrugah državnih usluž-| bencev z dne 18. januarja 1932, ki je razglašen v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« št. 27/XI z dno
5.	februarja 1932,** se razveljavlja.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavijo« z dne 15. avgusta 1934, št. 187/XLlX/476.
** »Službeni list« št. 160/13 iz 1. 1932.
•U.h
Člen 2.
Ta uredba stopi v moč na dan razglasitve v »Služ-• benili novinah kraljevine Jugoslavije«, velja pa tudj za vse prejšnje primere, ko se olajšave niso dovolile.
V Beogradu, dne 1. avgusta 1934; M. S. br. 454.
Predsednik ministrskega sveta Nikola lizunovi« s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
549.
Izprememba
statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev.*
Na osnovi § 12G. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 (»Službene novine« št. 117)
o d o 1> r u j e m
sklep ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne G. junija 1934, št. 9550/34 (člen 7. sejnega zapisnika), da se drugi odstavek § Gl. statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev** izpreminja in glasi:
»En podpredsednik mora stanovati na sedežu urada.«
To mojo odločbo je vročiti osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev in objaviti v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
V Beogradu, dne 21. julija 1934; St. br. 32.702.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak s. r.
550.
'Ministrski svet jo skladno s točko 4. § 6*4. finančnega zakona za leto 1934./1935. na predlog ministra za trgovino in industrijo in v zvezii s členom 84. zakona o Državni hipotekarni banki izdal z dnem 27. aprila 1934 naslednjo
odločbo
o potnih stroških članov upravnega in nadzornega odbora Državne hipotekarne banke kakor tudi o potnih in selitvenih stroških osebja te banke.***
1.	Povračilo potnih stroškov in dnevnic članom upra vnega in nadzornega odbora, najsi obremenjajo kogarkoli, se vrši po uredbi o povračilu potnih lin selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev št. 84.600/1 z dne 12. decembra 1931 v zvezi z vsemi njenimi izpremembami. in dopolnitvami tako, kakor civilnim uradnikom I. im II.. položajne skupine; le da se jim izplačuje dnevnica po 250 dinarjev.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. avgusta 1934, št. 183/X L V111/454. — (Ista odločba je objavljena še enkrat v »Službenih novinah« z istega dne pod št. 455.)	j	,(
** »Službeni list« št. 527/81 iz 1. 1933.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	julija 1934, št. 1G4/XLII/413.
2. Povračilo potnih in selitvenih stroškov kakor tudi dnevnic, najsi obremenjajo kogarkoli, osebju Državne hipotekarne barike se vrši povsem po uredbi, omenjeni v točki 1. v zvcszii z vsemi njenimi izpremembami da dopolnitvami.	,
3. To odločbo je takoj uporabljati.
Iz ininistrsfJAra za trgovino in industrijo v Beogradu; I br. 14.783/0., 4
551.
Izprememba
člena 87.a pravilnika o postranskih prejemkih osebja državnih prometnih naprav.*
Ministrski svet je izdal pod M S br. 392/34 z dne 18. julija 1934 odločbo, da se člen 87. a pravilnika o postranskih pnajemkih osebja državnih prometnih naprav z dne 8. aprjila 1932** izpreminja in glasi:
i	Clen	87a.
Nagrada za izredno, uspešno, koristno in napredno delo.
Glede na posebno odlično službo se določa za izredno, uspešuro, koristno in napredno delo pri ministrstvu za promet in železniški upravi spodaj navedenim državnim uslužbencem stalna nagrada na mesec v naslednjih
zneskih:
Pomočnikom ministra za promet po . Din 2000-—» Gen e ralnemu direktorju drž. železnic po Din 1600'— Načelnikom občnega oddelka ministrstva za promet, pomočnikom generalnega direktorja, načelnikom generalne direkcije in dimktorjem oblastnih direkcij državnih
železn‘(c po..................................Din	800'—
Pk ministrstva za finance, občnega oddelka, v Beogradu^, dne 19. julija 1934; št. 15.198/34.
552.
Izprememba
drugega odstavka člena 1. pravilnika za začasna zasebna skladišča za petrolej.f
Upravni odbor samostalne uprave državnih monopolov je izdal pod M. br. 10.270/1 z dne 30. julija 1934 odločbo, s katero se je izrekel soglasnega tudi gospod minister zn finance pod št. 32.763 z dne 31. julija 1934 in ki se glasi:
Drugi odstavek člena 1- pravilnika za začasna zasebna skladišča za petrolejff se izpreminja in se glasi: »Začasno zasebno skladišče za petrolej se sme dovoliti samo tistemu, ki se zaveže, hraniti v rezervoarjih poleg potrebne količine za normalno porabo vselej tudi stalno petrolejsko rezervo. Ta rezerva mora znašati v času od dne 1. septembra do konca meseca februarja vsaj a/s (dve tretjini) skupne zmogljivosti rezervoarjev,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	avgusta 1934, št. 183/XLVlII/459.
** Prim. »Službeni list« štev. 785/100 iz 1. 1932 in štev. G22/98 iz 1. 1933.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	avgusta 1934. št. 183/XLVIII/463.
•j-f »Službeni list« št. 274/44 iz 1. 1930.
od dine 1. marca pa do konca meseca avgus ta pa najmanj Vi (polovico) skupne zmogljivosti rezervoarjev, v katerih je dovoljeno shranjevanje.«
Iz pisarne uprave državnih monopolov,t4,dne 6. avgusta 1934; M. br. 27.326/IV.
533.
Deklaracija madžarske vftade
o sprejemu fakultativne odredbe, d »ločene v zapisniku o podpisu, ki se nanaša uta statut stalnega mednarodnega sodišča.*
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z okrožnico št. c. 1. 96-1934-V z dne 14. junija 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je podpisala > madžarska vlada dne 30. maja 1934 novo deklaracijo o sprejemu fakultativne odredbe, določene v zapisniku o podpisu, ki se nanaša na statut stalnega mednarodnega1: sodišča, podpisane v Ženevi dne 16. decembra 1920 im n v/.gla.šene v »Službenih novinah« št. 284/XCVII z dne 10.. decembra 1934.**
Ta izjava madžarskega delegata se glasi:
»V imenu kraljevske madžarske vlade izjavljeni, da priznavam s pridržkom ratifikacije brez posebne konvencije za obvezno in polnoveljavno jurisdikeijo sodišča skladno s členom 36., § 2., statuta sodišča n a sp roli vsakemu drugemu članu ali vsaki drugi državi, ki sta prevzela isto obveznost, t. j. ob vzajemnosti, tudi za novo razdobje petih let izza dne 13. avgusta 1934.«
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
4.	julija 1934; Pov. br. 14.305/1.
^ ■ ■ -
554.
Ratifikacija	'
konvencije o avtomobilskem prometu po Turčiji.f
Kraljevsko poslaništvo v Parizu je obvestilo s svo-	.
jim dopisom Pov. br. 575 z dne 25. junija 1934 ministr-	'i
stvo za zunanje posle, da je ratificirala republika Turčija	'
dne 31. maja 1934 konvencijo o avtomobilskem prometu, podpisano v Parizu dne 24. aprila 1926 in razglašeno v »Službenih novinah« št. 99/XL z dne 27. aprila 1929.ff
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 12. julija 1934; Pov. br. 15.542/1.
^ ♦ m
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	julija 1934, št. 157/XLI/401.
** Prim. »Službeni list« št.. 78/8 (pripomba) iz leta 1934.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1934, št. 169/XLIII/427.
ff Prim. »Službeni lisk št. 95/7 iz 1. 1932.
Banove uredbe.
555.
Objave
banske uprave o pobiran ju občinskih trošarin v letu 1934.
II. No. 19.267/1.
Občina Mirna v srezu Novo mesto bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100*—,
c) od 100 1 piva Din 60'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20*—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od drobnice Din 5-—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. avgusta 1934.
II. No. 8569/4.
Občina Trboje v srezu Kranj bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina Din 100-—,
b) od	100 1 piva Din 50*—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—,
č) od goveda nad 1 letom Din 10-—,
d) od	100 kg uvoženega mesa	vseh	vrst	Din	5*—,
e) od	porabljenega električnega	toka,	in	sicer: za
razsvetljavo po Din 1*75 od kilowattske ure, za pogon zadružnih motorjev po Din 2*— od kiknvatlske ure, za pogon zasebnih motorjev po Din 1*50 od kilowattske ure.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. avgusta 1934.
  — ■— » —
556.
, Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 149 z dno 2. julija 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. junija 1934 so bili odlikovani na predlog ministra za p»rosveto: z redom Sv. Save IV. stopnje Celjsko pevsko društvo v Celju, z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Fink Konrad, nastavnih državne trgovinske šole in predsednik Celjskega pevskega društva v Celju, z redom Sv. Save V. stopnje Šegula Josip, učitelj osnovne šole v Celju in pevovodja Celjskega pevskega društva v Celju.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavi uk in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska la zalaga: Tiskarna Merkur d. d. * Liubliani: nlen predstavnik: Otmar Mdialek v Liubliani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 70. kosu V. letnika z dne 1. septembra 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 4675/1.	2014	2—1
Razglas.
Mestna elektrarna ljubljanska je projektirala kablovod od elektrarne Češenj v Brodu pri Tacnu do Vižmarjev, odtod po cesti do Kleč in nato po Vodovodni cesti do mestnega vodovoda, kjer se zgradi prehodna transformatorska postaja. Od tu se položi kablovod po Vodovodni cesti in po Tyrševi, Masarjrkovi, Kotnikovi in preko Slomškove v električno centralo. Kablovod bo visoke napetosti 10 kW. Po zasebnem svetu bo položen od Češnjeve elektrarne do Viž-niarske ceste in po parcelah projektirane Kotnikove ulice. O tem projektu se na podstavi §§ 110. do 122. obrtnega zakona, §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in 'obravnava na torek, dne 11. septembra 19B4 s sestankom komisije ob 15. uri pri elektrarni Češenj na Brodu ob Savi.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo juvnih zadržkov. .
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. avgusta 1934.
Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo:
Dr. Marn s. r.
❖
Ul. No. 6346/1.	2004
Izkaz živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine
po stanju z dne 25. avgusta 1934.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) »o natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami: kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Slov. Konjice; Loče (Ponovje 1 dv.). Krško: Čatež (Dobeno 1 dv.). Šmarje Pri Jelšah: Žetale (Kočice 1 dv., Marijina vas 1 dv.).
Mehurčasti izpuščaj: Ljutomer: Štrigova (Štrigova 2 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice; Dobova (Vel. Obrež 1 dv.), Globoko (Globoko 1 dv.), Kapele (Po-dirnje 2 dv.), Sromlje (Volčje 1 dv.). Črnomelj: Adlešiči (Dolenjci 1 dv.), Crnomelj-okolica (Loka 2 dv., Dobliče
2 dv.), Dragatuš (Dol. Butoraj 2 dv.), Vinica (Preloka 1 dv., Vinica 2 .dv.). Slovenske Konjice: Loče (Žiče 1 dv.), Zreče (Laška gora 1 dv.). Krško: Bo-štanj (Boštanj 1 dv.), Čatež (Čerine 1 dvorec), št. Jernej (Dol. Gradišče in Dol. Maharavec po 3 dvorci, Dol. Stara vas 11 dv.), Sv. Križ (Sv. Križ 2 dv., Vel. Mraševo 6 dv.), Leskovec (Gorenja vas 1 dv.), Mokronog (Mokronog 3 dv.), Trebelno (Čužnja vas 4 dv., Drečji vrh 1 dv., Jelševec 2 dv., Trebelno 1 dv.). Laško: Trbovlje (Loke 15 dv.). Ljutomer; Sv. Jurij ob Ščavnici (Biserjane
3 dv.), Križovci (Lukavci 7 dv.), Veržej (Bunčani 3 dv.). Maribor desni breg: Limbuš (Limbuš 1 dv.), Pobrežje (Devica Marija v Brezju 2 dv., Pobrežje 1 dv.), Slov. Bistrica (Zgornja Bistrica 1 dv.). Maribor levi breg: Košaki (Trčo-va 2 dv., Pekel 1 dv.), Sv. Marjeta (Dragučova 1 dv.). Metlika: Gradac (Gor. Dobravice 1 dv., Grišiči 1 dv., Vrano-viči 1 dv., Krasinc 1 dv.). Prevalje: Črna (Bistra 1 dv., Črna 3 dv.), Muta (Gor. Gortina 1 dv.), Vuzenica (Št. Janž in Vuzenica po 1 dv.). Ptuj: Hajdina (Breg 2 dv.). Radovljica; Gorje (Blejska Dobrava 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Brežice: Dobova (Sela 1 dv.). Črnomelj: Semič (Kot 1 dvorec), Stari trg (Predgrad 2 dv.). Gornji grad: Ljubno (Savina 1 dv.), Nova Štifta (Tirosek 1 dv.), Solčava (Solčava 1 dv.). Konjice; Konjice-okolica (Polena 1 dvorec), Oplotnica (Koritno 1 dvor., Markačica
1 dv.), Tepanje (Tepanje 1 dv.). Kočevje; Videm-Dobrepolje (Bruhanja vas
2 dv., Podpeč 1 dv.). Krško: Čadež (Krška vas 1 dv.), Leskovec (Gdenja vas 1 dv.), Mokronog (Ostrožnik 1 dvorec). Laško: Zidani most (Loka 2 dv., Radeče 1 dv.), Sv. Krištof (Slivno 1 dv.). Litija: Krka (Veliki vrhi 2 dvorca), Št. Lambert (Senožeti 1 dv.), št. Vid (Št. Vid 1 dv.), Vel. Gaber (Primskovo 1 dv.), Zagorje (Šemnik 1 dv.). Ljubljana; Dobrunje (Sostro 1 dv.), Šmarje (Paradišče 1 dvorec), Ljubljana - mesto (1 dvorec). Ljutomer; Apače (Segovci
1 dv.), Gor. Radgona-okolica (Plitviški vrh 1 dv.), Križovci (Ključarovci 1 dv.), Staranova vas 1 dvorec), Slatina-Radinei (Radinski vrh 1 dv.). Logatec: Begunje (Begunje 1 dv., Kožljek 1 dvorec), Bloke (Studence 1 dv.), Stari trg (Iga vas 1 dv.). Maribor desni breg: Hoče (Sp. Hoče 1 dv., Sv. Miklavž 1 dvorec), Limbuš (Limbuš 1 dv.), Makole (Ložnica 1 dv.), Pobrežje (Pobrežje 1 dv.), Polskava (Sp. Polskava 3 dv., Leskovec in Sele po 1 dv.), Rače (Orehova vas
2 dv.), Slov. Bistrica-mesto (Zg. Bistrica 2 dv.), Studenci (Sp. in Zg. Radvanje po
1 dv.). Maribor levi breg: Duplek (Sp. Duplek 1 dv., Sv. Martin 1 dv.), Jakobski dol (Vukovski dol 2 dv.), Jurovski dol (Partinje 2 dv., Varda 1 dv.), Korena (Zg. Korena 1 dv.), Pesnica (Dobrenje 1 dv., Jarenina 1 dv., Gačnik in Jalemče 3 dvor.), Senarska (Trstenik 1 dv.), Sv. Marjeta (Pesnica 3 dvorci), Ščavnica (Zamotila vas 1 dv.), Voličina (Nadbišče 1 dv.), Zg. Kungota (Jedlov-nik 3 dv., Špičnik in Vršnik po 1 dv.). Metlika; Gradac (Krasinc 1 dv., Vrano-viči 1 dv.). Prevalje: Dravograd (Vič 1 dv.), Marenberg (Št. Janž 1 dv.). Radovljica: Boh. srednja vas (Stara Fužina 1 dv.). Škofja Loka: Poljane (Poljane 1 dvorec).
Kuga čebelne zalege:
Dolnja Lendava: Bogojina (Bogojina 1 dv., Ivanci 2 dv.). Ljutomer: Ljutomer-okolica (Cven 1 dvor), Veržej (Gornje Krapje 1 dv.), Trbegovci (Berkovci 1 dvcrec). Murska Sobota: Murska Sobota (Murska Sobota 1 dv., Rakičan 1 dv.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. avgusta 1934.
II.	No. 19180/2	2005
Razglas.
Za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor se proglašajo naslednje osebe:
Likozar Franc, rojen 20. jan. 1876 v Oberwappenostu na Bavarskem, pristojen v občino Šenčur, srez Kranj;
Tepina Alojzij, rojen 6. julija 1895 v Šmartnem pri Kranju, pristojen v Ljubljano-mesto;
Gornik Alojzija, rojena 1909, pristojna v občino Kamnica, srez Maribor levi breg;
Lesjak Franc, rojen 27. novem. 1896 v Skorišnjaku, pristojen v občino Leskovec, srez Ptuj;
Supanič Ivan, rojen 9. septem. 1906, pristojen v občino Ivanjkovci, srez Ptuj;
Markovič Ivan, rojen v Einbdu v Avstriji, pristojen v občino Sv. Jurij ob Ščavnici, srez Ljutomer;
Goste Neža, rojena 28. junija 1910 v Zaborštu, pristojna v občino Studenec, srez Krško;
Zorc Franc, rojen 19. septembra 1907 v Št. Rupertu, pristojen v občino Št. Rupert, srez Krško.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. avgusta 1934.
4*
K V-No. 176/10.	2009
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev zidarskih, tesarskih in krovskih del pri gradnji nove banovinske kmetijske šole r Rakičanu pri Murski Soboti
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. septembra 193-1 ob 11. dop.
v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi š-t. 35 i stota m.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 422.541-89.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
dne 27. avgusta 1934.
*
I.	No. 10/514.	1957—3—3
Razpis dobave premoga.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 82.—105. zakona o državnem računovodstvu, njegovih izpiememb in dopolnitev in pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B Pogodbe in nabave« istega zakona v skrajšanem roku dobavo 320 ton premoga kosovca z najmanj 4500 kalorijami.
Licitacija se bo vršila v petek, dne 14. septembra 1934 ob 11. uri v sobi štev. 21 v II. nadstropju banske palače na Blei\veisovi cesti št. 10.
Pismene ponudbe, taksirane po tarifni postavki 25. zakona o taksah v zvezi s § 9. zakona o, izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, v pred-pisno zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za dobavo premoga«, je vložiti po pošti, osebno ati pa po pooblaščencu najkesneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisijo. Ponudnik mora položiti najkesneje 1 uro pred početkom licitacije v čl. 88. zak. o drž. računovodstvu pre-’_ a kavcijo .v višini 5% skupne vrednosti ponudene dobave pni blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani.
V ponudbi je navesti ceno franke glavni kolodvor Ljubljana.
Pogoje za izvršitev te dobave, kakor tudi vse potrebne informacije dobe interesenti med uradnimi urami od 10. ure dalje v pisarni ekonomata, soba St. 48 te banske uprave;
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 22. avgusta 1934
*
VI. No. 18.131/1.	1994
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Cirman Mirko, zdravnik v št. Vidu nad Ljubljano, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. avgusta 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 40/34—4.	2018
Amortizacija.
Na prošnjo Čeh Marije iz Ljubljane, Bolgarska ulica št. 24, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik poziv-Ije, ‘ da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznameniio vrednostnih papirjev: Depotno potrdilo Mestne hranilnice v Ljubljani z dne 23. januarja 1931 za deponirane obveznice 6% obligacijskega posojila Mestne občine ljubljanske št. 22, 23, 24, 3603, 3604.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 24. avgusta 1934.
Og 41/34—3.	2019
Amortizacija.
Na prošnjo Zaletela Ivana, pos. v Stanežičah št. 39, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se nje imetnik pczivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je brez moči.
Oznameniio: Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu nad Ljubljano št. 3576 z vlogo 4340-80 Din, glaseča se na Kosmača Leopolda. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 23. avgusta 1934.
I P 162/34—1	2008
Oklic.
Tožeča stranka trška občina Ljubno, zastopana po gospodarskem odboru, je po dr. Sbrizaju Teodorju, odn. dr. Mejaku Ervinu, odvetniku v Gornjem gradu, vložila proti toženi stranki Glojek Tereziji in Francetu ter Interšniku Tomažu, vsem neznanega bivališča, radi izbrisa zastavnih pravic k opr. št. I P 162/34—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 27. septembra 1934 ob pol 9. uri pred tem sodiščem v izbi št. 2.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Flux Franc, višji pis. oficial v Gornjem gradu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd. L, dne 24. avgusta 1934.
I 680/34/18	1996
Dražbeni oklic.
Dne 1. oktobra 1934 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Homec, vi. št. 333.
Cenilna vrednost: Din 26.316-—.
Vrednost pritikline: Din 510-—.
Najmanjši ponudek: Din 17.544'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je uabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 20. avgusta 1934.
1 810/34—8.	2016
Dražbeni oklic.
Dne 1. oktobra 1934 oh devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. I dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podturn, vi. št. 159 (gostilna).
Cenilna vrednost: Din 69.664'70.
Vrednost pritikline: Din 739'—.
Najmanjši ponudek: Din 46.443-12.
Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek Din 6968 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. k-j je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 21. avgusta 1934.
V a T 1361/34—9.	1962
Dražbeni oklic.
Dno 2. oktobra 1 934 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin, hiši št. 43 in 59 v Jaršah, z dvoriščem, drvarnico in zemljiščem, zemljiška knjiga k. o. .Stožice, vi. št. 803.
Cenilna vrednost:	Din 178.910-—
(Din 173.550'— in Din 5360-—). Bremena: služnost pravic pota za vse tuje vožnje in gonje živine v korist pare. št. 1561/1, njiva, odn. iz te parcele p° delitvi nastalih parcel kot gospodujočega zemljišča, ki je vpisano v vi. št. 58 te k. o. Ta služnost se ocenja na Din 700-—, skupaj Din 178.210'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek:	Din	90.348-32
(Din 86.775-— in Din 3.573-32).
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat® glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V oslalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
,Sresko sodišče v Ljubljani, dne 23. julija 1934.
Va I 1315/34-7.	1961
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1 93 4 ob p® desetih bo pri podpisanem sodi^u v sohi St. 16 dražba nepremičnin hiše 9 pripadajočim zemljiščem na Viču št. »* zemljiška knjiga k. o. Vič, vi. št. 24.
Cenilna vrednost: Din 110.461*—.
Vrednost pritikline: Din 10*—.
Najmanjši ponudek: Din 73.640*68.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresk« sodišče v Ljubljani, dne 23. avgusta 1934.
5fi
Va I 1421/34—9.	#	1989
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1934 ob 11. uri 15 minut bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vič, vi. št. 866.
Ceniina vrednost: Din 124.280*—.
Vrednost pritikline: Din 100*—.
Najmanjši ponudek: Din 62.140*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Ljubljani, dne 24. avgusta 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se iipremembe in dodatki pri nastopni firmi: 877.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. avgusta 1934.
Besedilo: Uvozna — Izvozna, družba 1 o. z.
Na izrednem občnem zboru dne 8. av-Rusta 1934 se je izpremenila družabna Pogodba v odstavku »Prvak, »Tretjič« »Šestič«.
Besedilo firme odslej: Manufaktura, kmečki magacin, družba z o. z.
Obratni predmet še: zlasti trgovanje * manufakturnim blagom.
Družba ima enega ali več poslovodij.
Izbrišeta se poslovodji Drufovka Rudolf in Koren Dragotin, vpiše pa poslovodja Ivančič Josip, trgovec v Ljubljani, Beethovnova ulica 15. okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. avgusta 1934.
Fi 764 - Rg C V 72/2.
Izbrisale so se nastopne firme:
878.
Sedež: Rače.
Dan izbrisa: 23. avgusta 1934. Besedilo: Vincenc Baehler.
■ Obrat in predmet: tovarniška izdela bučnega olja.
. faradi prestanka obrata.
^krožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. avgusta 1934.
Rg A 1 65/3
879.
Sedež: Slovenska Bistrica.
Dan izbrisa: 23. avgusta 1934. Besedilo: J. Ratej.
Obratni predmet: trgovina z usnjem, čevlji, čevljarskimi in sedlarskimi potrebščinami.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. avgusta 1934.
Rg A II 48/6
*
880.
Sedež: Sv. Benedikt v Slov. goricah.
Dan izbrisa: 23. avgusta 1934. Besedilo: Janez Fišer.
Obratni predmet: trgovina z vinom in sadjevcem na debelo.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. avgusta 1934.
Rg A II 281/4
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
881.
Sedež: Črensovci.
Dan vpisa: 18. avgusta 1934. Besedilo:	Agrarna in gospodarsko
podporna zadruga za Dravsko in Savsko banovino v Črensovcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Zerdin Kazimir, vpiše se pa novoizvoljeni član načelstva Žižek Joško iz Gor. Bistrice št. 88.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. avgusta 1934.
Zadr III 61/18.
*
882.
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 7. avgusta 1934.
Besedilo: Stavbna, konzumna in gostilničarska zadruga »Delavski dom« v Trbovljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se izstopivši član načelstva Majdič Leopold ter vpiše novoizvoljeni član načelstva Jurjevec Edvard, kovač v Lokah št. 391.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 7. avgusta 1934.
Zadr II 124/54.
Konkurzni razglasi
883
Por’ 44/34—2.	2021
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini »Service« Emil Petrovič, spec. trgovina pribora v Ljubljani, Ga jeva 5.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Krapež Josip, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 140 dne
6.	oktobra 1934 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 25. septembra 1934. Poravnalna ponudba 40%.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.
dne 28. avgusta 1934.
*
884.
Por	26/34—50.	'1991
Potrditev poravnave.
Potrjuje se poravnava izven konkur-za, katero je sklenil dolžnik Lenarčič Stanko, trgovec in posestnik v Novi vasi	št. 1, s svojimi	upniki	na	naroku
dne	13. julija 1934	pri	ereskem	sodišču
v Ložu.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III..
dne 14. avgusta 1934.
*
885.
Por	28/34—64.	1990
Potrditev poravnave.
V poravnalni stvari Izidorja Paljevca. stavbenika v Ljubljani, Močnikova 4, potrjuje sodišče poravnavo med dolžnikom Izidorjem Paljevcem in upniki, ki je bila sprejeta pri naroku dne 20. julija 1934.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. avgusta 1934.
*
886.
Por 30/34—50.	1992
Potrditev poravnave.
Poravnavna zadeva dolžnika Josipa Urana, lastnika parfumerije v Ljubljani, Mestni trg št, 11.
Potrjuje se prisilna poravnava izven stečaja, ki jo je sklenil dolžnik Josip Uran s svojimi upniki pri poravnavnenj naroku dne 11. julija 1934.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14; avgusta 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 1233/15.	2015—3—1
Razglas.
Po nalogu kraljevske banske uprave V. No. 95/91 z dne 26. julija 1934 razpihuje tehnični razdelek sreza Maribor levi breg drugo javno pismeno licitacijo za regulacijska dela na reki Muri v skrajšanem roku 10 dni na dan 15. septembra 1934 ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka sreza Maribor levi breg, soba št. 51.
Razpisujejo se naslednja regulacijska dela:
1. Občina Tišina pri Petanjcih, km 93*710-93*850 za vsoto Din 59.977*70.
2. Občina Hrastje-Mota, km 91*150 za vsoto Din 9.243*50.
3. Občina Krog, km 87-248—87-270 za vsoto Din 15.281‘40.
4. Občina Sp. Mota, km 75-600 za vsoto Din 14.520-—
Kavcija znaša za naše državljane 10%, za tuje pa 20% od proračunske vsote.
Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa za prvo licitacijo v prilogi k 63. kosu »Službenega lista« z dne 8. avgusta 1934.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 29. avgusta 1934.
*
IV. No. 2134/1 P. L.
2012
Razglas.
Potni list štev. 1874/2—4831, izdan 23. novembra 1981 in podaljšan pod štev. 1442/34 dne 26. junija 1934 po upravi policije v Ljubljani na ime Čeč Karl, se proglaša za izgubljenega ter se s tem razveljavlja.
Uprava policije v Ljubljani, dne 29. avgusta 1934.
*
Razglas
2011
o I. ponovni pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo preložitve občinske ceste in gradnje občinskega mostu črez Soro ob papirnici v Goričanah.
Uprava občine Medvode razpisuje po naročilu kraljevske banske uprave v Ljubljani od 25. avgusta 1934, V No. 775/5, in na podstavi določil zakona o drž. računovodstvu ter njegovih izpre-memb, odnosno dopolnitev za prevzem in izvršitev
ponovno I. javno pismeno licitacijo na dan 15, septembra 1934 ob 11. uri dop.
v prostorih občinske uprave občine Medvode.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih občinske uprave v Medvodah, kjer je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din 300-—.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša: Din 436.382 02.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za Din 200'—, vsako prilogo s kolkom za Din 2-—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za preložitev obč. ceste in gradnjo mostu črez Soro« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se sprejmejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da brez pridržka pristaja nanje. Poznejše, nepravilno opremijene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne, tehnične in posebne pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za
vse vrste del za naše državljane Din 44.000-—, odnosno Din 88.000— za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkesncjc na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri Hranilnici Dravske banovine v Ljub. ljani v vrednostnih papirjih, odnosno garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. — Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo nr! li i-taciji.
Občinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo neglede na višino ponudene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez vsakršne obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Uprava občine Medvode,
dne 31. avgusta 1934.
Št. 275/281.	1956-3-3
Razpis nabave mleka.
Uprava bolnice razpisuje dobavo nilekji za čas od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935. Prva pismena licitacija se
ho vršila po določilih zakona o držav-cm • o dstvu v Novem Celju e« soboto, dne 29. septembra 1934 ob 11. uri in če ta ne uspe, bo druga licitacija dne 19. oktobra 1934 istotam ob isti uri in z istimi pogoji.
Višino kavcije iu druge potrebne podatke pove uprava bolnice v Novem Celju.
Uprava bolnice zn duševne bolezni
v Novem Celju, dne 22. avgusta 1934.
*
Štev. 1876/34.	1998
Razpis.
Delavska zbornica v Ljubljani razpisuje mesto knjigovodje.
Prejemki se bodo določili v mejah budžetskega kredita po kvalifikaciji.
Prošnje, opremljene z dokazi o.šolski izobrazbi in dosedanji službi jo vložiti do 15. septembra t, 1. pri predsedstvu zbornice.
Delavska zbornica v Ljubljani.
Predsednik: Lojze Sedej s. r.
Razne objave
1984 3-2
Poziv upnikom.
Vodovodna zadruga za mesto Gornji grad se je po sklepu občnega zbora 7 dne 4. marca 1934 razdražila in prešla v likvidacijo.
Pozivajo se upniki, da priglase v zakonitem roku event. terjatve likvidatorju: Mestni občini Gornji grad.
Gornji grad, dne 23. avgusta 1934.
Likvidator.
* 200» Razid društva.
Glede na akt Uprave policije v Ljubljani II. Pov. No. 1/98/4 z dne 20. julija 1934 je : Društvo pomožnih zdravnikov Dravske banovine v Ljubljani na svojem izrednem občnem zboru dne 20. julija 1934 sklenilo, da se v smislu § 345' uradniškega zakona razide.
Dr. Arko Venčeslav s. r.> bivši predsednik.
*
2025
Objava.
Izgubila sem izpričevalo III. razreda meščanske šole v Ljubljani VIL (Sp-Šiška) za 1. 1932./33- na ime: KlanSek Ivanka, n dem i/. Tunjic. Proglašam (?a za neveljavno.
Klanšek Ivanka s. r-
*
2010—3-1
Objava.
Lukežič Franc, podpreglednik finančne kontrole na Rakeku, proglaša za neveljavno uradno legitimacijo, izdano od dVavske finančne direkcije v Ljubijo®1 pod štev. 3053 z dne 30. novembra 193' in legitimacijo za nošenje službeneg11 orožja oddelka finančne kontrole na Rakeku, štev, 900 z dne 20. junija 1932.
Lukežič Franc s. r.
*
Objava.
2013
T zgubil sem izpričevalo T. razreda
111.	drž. realne gimnazije v Ljubija®1 zn 1. 1933./34. na ime: Skuhala Zdenk0' rodom iz Ljubljane. Proglašam ga 7-9 neveljavno.
Skuhala Zdenko s. r-
*
201'
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo, vL' dano od sreskega načelstva Marib° levi breg na ime: Jožef Wegschaidel’ ter jo proglašam za neveljavno.
Jožef AVegsohaidar s.
Slov. Bistrica.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mibalek v Ljubljani.