Štev. 48 V Mariboru, dne 28. novembra 1901. Tečaj XXXV. izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru i pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ L— Naročnin» s« pošilja upravniitvu v tiskarni iv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. list se pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dob< se v tiskarni in pri gospodu Novak-u n» velikem trgu po 10 k. Rokopisi se ne t» dajo, neplačani listi s« m sprejemno. Za ozaanUa se plaiuj« od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do 3rede opoludne. Sramotilec slovenskega ljudstva. Že iz turških časov imajo Jugoslovani pregovor, da je poturica hujši kakor Turek, t. j. če je kristjan odpadel in postal Turek, je potem bil mnogo hujši kakor pravi rojeni Turek. Resnico tega pregovora Slovenci bridko izkušamo vsak dan; naši najhujši sovražniki niso pravi Nemci ali Lahi, ampak odpadniki, nemškutarji in lahoni. Pa tega smo že vajeni, da taki ljudje povsod sramotijo Slovence in nam škodujejo, kjer le morejo; pa nobeden sovražnik še ni slovenskemu ljudstvu tako očitno, debelo in žaljivo pljunil v obraz, kakor je to storil dr. Tavčar dne 22. novembra 1901 v seji državnega zbora. Ta dan ostane črn, eden najbolj črnih in neizbrisan v tužni zgodovini slovenskega ljudstva. Kdo je dr. Tavčar? Sin kmetskih starišev na Gorenjskem, ki se je izšolal s pomočjo duhovnikov in postal advokat. Sedaj je bogat in dobro rejen gospod v Ljubljani, vojvoda kranjskih «liberalcev» in državni poslanec stolnega mesta Ljubljane. Ta kranjski Nabuhodonosor bi rad, da bi vse slovensko ljudstvo v strahu in trepetu na kolena padlo pred njegovo rejeno postavo. Pa zavedno slovensko ljudstvo se ne zmeni veliko za Nabuhodonosorjeve želje in ukaze, ampak dela po svoji zdravi pameti. Zadnje volitve na Kranjskem niso tako izpadle, kakor si je želel dr. Tavčar. Od tistega časa je mož čisto razjarjen in pri vsaki priliki izlije svojo togoto nad ljudstvom Kaj pa je storil? 2e na liberalnemu shodu v Črnomlju meseca oktobra t. 1. je pljuval pene svoje jeze v obraz slovenskemu ljudstvu. Dasiravno je sam kmetski sin, je vendar tamkaj izbruhnil, da «naše kmetsko ljudstvo še ni zrelo za nikabšno javno delovanje», da to, «kar dandanes misli naš kmet, ni za nič», da se v «gospodarstvo vtika naš kmet z nevednostjo novorojenega otroka ...» «Duševna revščina našega kmeta je neznosna, ne vidi nič, ne sliši nič, ne občuti nič, prav kakor hlod je, ki se razreže v farovške deske. Tako duševno mrtev kmet tudi gospodarsko živeti ne more.» — «Naše kmetsko ljudstvo je ostalo surovo, nevedno in za vsak napredek nesposobno.» Naš kmet je dr. Tavčarju samo «polčlovek». Glej, pošteno slovensko ljudstvo, tako sodi o tebi ljubljanski liberalni Nabuhodonosor. Pa to bi se pozi 1 i, povedal je to v Črnomlju, doma, pa stral le ravnati po spominu pri molitvi dnevnih ur, toda večkrat ga je «pomin vsled tolikih bridkostij že skoraj zapuščal. Še večje pa je bilo veselje, ko mu je župnik rekel: Prihodnjo nedeljo smete tudi sv. mašo brati. Vaše vzgledno obnašanje, vaša drugim vjet-nikom priporočevalna potrpežljivost je nagnila gospoda ravnatelja, da vam je to prednost dovolil. Tudi drugo opravilo vam bodo morda dali. Za jetnike 'se bo «apravila knjižnica; vi bodete knjižničar. Mislim, da je zdaj tudi ravnatelj prepričan o vaši nedolžnosti kakor jaz.» Jetnik je med tem govorom sedel s široko odprtimi očmi. Lahna rudečica je ob-lila njegovo obličje; sklenil je roki in hvaležno vzdihoval proti nebesom: «0 moj Bog, moj Bog! zahvaljujem te iz globine svojega srca! Od zdaj hočem vse rad in udano prenašati. Moj Bog, hvala Ti!» XV. Obletnica smrti Viljema Bellinija je tudi najmlajšemu sinu vzbujala temne spomine. Njegov brat Henrik se je med tem bil oženil, in Patrik je moral njemu in mladi njegovi ženi prepustiti večino Bellinijeve palače. Patrik je stanoval v prostorih, v katerih je pokojni oče zadnja leta pred smrtjo prebival. Patrik je sedel pred pisalnico pokojnikovo. Glava mu je počivala v rokah, in še enkrat si je ponavljal vse dogodke pri smrti. Moral je priznati zdaj, kakor že večkrat od tiste nesrečne preiskave, da se še njegova notra njost ni umirila. Saj ni mogel moža, ki je bil vsled njegove tožbe na deset let obsojen v prisilno delavnico, pozabiti. V tem trenotku je videl zopet bolestni pogled obsojenega duhovnika in slišal posebno naglašene besede ' zagovornikove: «Tisti pa, ki so obdolžili Ko bi se na Nemškem ali na Angleškem kateri poslanec tako daleč spozabil, bi bil tisti dan politično mrtev; izbacnili bi ga takoj iz političnega življenja. Vredno je, da bi tudi pri nas vsa politična društva, vse slovenske občine povzdignile glas zoper takega sramo-tilca slovenskega ljudstva. Slovenski zavedni rodoljubi na Štajerskem, ki imate še zdravo pamet in vsaj iskro slovenskega ponosa, ali se vam ne studi tako počenjanje ? In vi pošteni slovenski kmetje, vi steber slovenstva na Štajerskem, kaj porečete k temu? Glejte tudi med nami se dobijo ljudje, ki niso nikdar nič storili, samo razdirajo, ti so pijonirji ljubljanskega Nabuhodonosorja; lažnjivi «Rodoljub», trobenta Tavčarjeve stranke, bo spet prišel s sladkimi besedami in vas hujskal. Ali boste verjeli? Če bi to storili, potem bi imel Tavčar prav, da «nič ne vidite in nič ne slišite.» A tega ne boste storili, ker ste pošteni in zavedni Slovenci! Državni zbor. Proti redovnikom. Krščanstvu sovražni poslanci: nemški narodnjaki, socijalni demokrati, prusaki in češki rudečkarji so spoznali za najpotrebnejšo nalogo, udrihati po francoskih menihih in nunah, katere je izgnala tamošnja framason-ska vlada iz domače dežele. Ti skrbni varuhi naše države mislijo, da s tem rešijo naše kmete, obrtnike in delavce, če v zbornici trosijo laži, ki so se ovrgle že stokrat. V tem smislu je govoril tudi vodja slovenskih liberalcev dr. Tavčar. Strastno se je zaletaval v redovnike tudi prusak Malik, izvoljen v sosedni Lipnici. Toda izvrstno so branili napade na samostane in sploh na katoliško cerkev Poljak dr. grof Komarovski, dr. Fuchs, dr. Schlegl in baron Morsey. Po opravilnem redu se smejo neresnične trditve, katere so spravili na dan govorniki, po končanih govorih popraviti. Zato se je proti dr. Tavčarju vzdignil gosp. Povše ter mu očital sledeče neresnične trditve: dr. Hruban je član »Slovanskega centra« in je smel govoriti v imenu slovenskega naroda, kateri nikakor ne sovraži samostanov. Ker je dr. Tavčar trdil, da je posebno kranjska dežela preplavljena s samostani, mu je odgovoril Povše, da med vsemi deželami v Avstriji živi primerno na Kranjskem najmanjše število redovnikov. Kajti med tem, ko pride sploh na 10.000 duš v Avstriji po 10 menihov, se jih šteje na 10.000 prebivalcev na Kranjskem samo le po 8. Dr. Tavčar je očital katoliški stranki tatvine tega vnetega in poštenega duhovnika, rotim, naj ne opuste nobenega pomočka, da svojestransko to temoto razsvetlijo!» Takrat je ta opomin vzbudil v njem razjarjenje, in to je čuvstvo usmiljenja in vzbujajoče se dvome o krivdi duhovnikovi hitro odpravilo. Ali dvomi so se vračali v teku teh dveh let in ravno danes so se mu vsiljevali z vso silo. Neprijeten nemir se ga je polotil; vstal je in stopal po sobi gor in dol. Vsake besede se je spomnil, ki mu jo je oče takrat govoril. Kakšen notranji strah se je kazal v govorjenju in vedenju bolnega očeta, predno je prišel duhovnik! In kak mir, kak dušni pokoj je počival na njegovem obljičju, ko mu je duhovnik versko tolažbo vlival v dušo. Ga ni mogla tedaj kakšna stvar toliko skrbeti in mu vest težiti, kaka stvar, o kateri svet in sinova niso nič vedeli. «Kako je že rekel oče, ko sem ga imenoval «plemenitega», čegar plemenitost celi svet hvali?» — «V očeh sveta — da, svet sodi po zunanjem blesku, toda ne pred sodnikom tu gori in pred glasom tukaj v prsih.» To je oče govoril. Še zdaj se je sinu srce krčilo pri misli, da bi bil morda oče kako krivdo imel na vesti. Tudi zdaj si je prigovarjal, češ oče si je r strahu pred smrtjo domišljeval marsikaj, kar nikdar ni bilo. Ali, tako ga je vprašal notranji glas, zakaj pa je na Kranjskem, da se je zavezala v svojem programu, da bo delala na to, da se pomnoži število samostanov. Povše mu odgovarja, da to ni res; program katoliške stranke ne ve o tem ničesar povedati. Dr. Tavčar je trdil, da vlada podpira katoliško stranko. Povše dokazuje, da je resnica ravno nasprotna; vlada, t. j.: vsi cesarski uradniki so pri zadnjih volitvah glasovali izključno za Tavčarjevo liberalno stranko. »Proti moji — Povšetovi — izvolitvi pa je deželna vlada naravnost agitirala.« Hvalil je g. Povše delovanje usmiljenih sester in bratov na Kranjskem: vse stranke v deželnem zboru glasujejo za to, da se njim daje majhna podpora. Proslavljal je nadalje delovanje šolskih sester v deželi: vsi šolski nadzorniki se izražajo o njihovem poduku in njihovi vzgoji pohvalno. Ker je Tavčar očital vladi, da je prodala propadli samostan v Zatičini menihom, mu odgovarja Povše: »12 let je bil ta skoraj propadli samostan na prodaji; nihče se ni zmenil zanj; kupili so ga redovniki, kateri nikomur ne delajo nadlege; pač pa pride po 40 oseb vsaki dan trkat na samostanska vrata za podporo. Očital je Tavčar vladi, da je pripustila, da so se naselili v Pleterjih menihi. »To ni za našo deželo nesreča« odgovarja Povše. »Kajti pričakujemo, da oni ne bodo posekali grajščinskih gozdov na Gorjancih, kakor dela drug tamošnji posestnik, ki s tem, da gozde pokončava, pripomore da nas zadevajo hude vremenske nezgode O tem, da bi se menihi imeli naseliti v Kostanjevici«, kakor trdi dr. Tavčar, »jaz ničesar ne vem. Pa, če je res, kar Tavčarjevo glasilo trdi, da bi se tam imeli naseliti ljudje, ki bodo ljudem izposojevali denar po nizkih obrestih, bi to za našo deželo bila le sreča « Dr. Tavčar se je strastno zaletaval tudi v škofove zavode, ka^ri se zidajo v Št. Vidu pri Ljubljani in trdil, da je ljubljanski škof zapovedal, da mora vsak oče, vsaka mati, vsak otrok in tudi delavci v ta namen plačati, sicer pride eksekutor v hišo. Povše vpraša torej dr. Tavčarja, kolikokrat je bil tak eksekutor že pri njem. Vse je zavito. Vsak škof ima pravico po dobrovoljnih zbirkah take zavode ustanoviti, kakor jih za blagor škofije spozna za potrebo. To je storil tudi ljubljanski škof. Če je hotel kdo kaj darovati, dobro; če ne more ali noče, tudi prav. Sicer se je pa spoznalo za primerneje, da se bo v prihodnje pobiralo v cerkvi. Očital je nadalje Tavčar duhovnikom, da znajo dedščino drugih oseb spravljati za sebe. To je neresnično. Ljudstvo zaupa našim duhovnikom, ker je verno, kakor se to zgodi pri vseh narodih, oče dobil mir in pokoj, ko ga je duhovnik spovedal. Morda ga je duhovnik oprostil težke vesti, ko je oče se odločil, že pred veliko leti morebiti storjeno krivico popraviti. Ni duhovnik takoj drugi dan odpotoval, da bi dano obljubo spolnil? Patrika je zazeblo pri teh mislih, ki so se mu rojile kakor vdah-njene. «To bi bilo grozno!» za vpil je glasno in se prijel za čelo, kakor bi se bal, da se mu misli porazgubijo, «potem je ta mož pretrpel krivdo, katere niti zaslužil ni; da, še več: spolnitev svete, od mojega očeta zaupane dolžnosti sem jaz, sin njegov, poplačal z groznim obdolženjem! Ali ne, to ni mogoče — to bi bilo pregrozno. In vendar, in vendar — zakaj nisem preiskoval, predno sem izgovoril svojo obdolžitev ? Patrik, Patrik, kaj si storil? Če je to resnično, potem ne moreš krivice celo življenje ne popraviti. Kaj naj začnem, da se rešim teh strašnih predsodkov? Naj njega samega vprašam, če je denar porabil, da bi kako ozastarano krivico očetovo popravil? Ne--tisti, ki je tako obsodbo radovoljno sprejel, ne da bi besedico v pojasnjevanje izrekel, ker ni smel prelomiti spovedne molčečnosti, ta bo tudi proti meni molčal. Oh, kdo mi to grozno vganko reši?» Zopet je sedel pred svojo pisalnico, na kateri je v zlatem stojalu bila oljnata podoba dokler jih navdaja živa vera. Omenjal je posebej testamenta gospodičine Opač, katera je v dobre namene zapustila svojo hišo. Oporoko je sicer napravil dr. Šusteršič, ker jo je moral narediti. On je bil takrat koncipi-jent dr. Papeža. Ta je poslal svojega konci-pijenta k imenovani gospodičini, katere zagovornik je bil dr. Papež. Dr. Tavčar je trdil, da se v samostanih shranjujejo hranilne knjižice, da imajo frančiškani v Ljubljani takih knjig za 10.000 do 20.000 gld. shranjenih. Vse je laž. Niti jedne hranilne knjige nimajo shranjene frančiškani v Ljubljani; to mi je pod častno besedo zagotovil včeraj frančiškanski župnik. Kadar bo »Slov. Narod« objavil to Vašo trditev, g. dr. Tavčar, bode moral prinesti tudi popravek.« Tavčar je nadalje trdil, »da misijoni razburjajo ljudstvo in stanejo ljudij ogromno svoto denarja, po 500 gld!« Povše odgovarja, da mu je povedal tovariš Žičkar in drugi duhovniki, da se misijonski stroški poravnajo le po milih darovih. Pretirano je, kar je dr. Tavčar govoril o surovosti, ki nastane vsled misijonov in vsled agitacije duhovnikov. Pod prisego so mi potrdili trije možje, da v Gočah se tudi ni godilo tako pri pogrebu tamošnjega župana, kakor je povedal Tavčar. Tamošnji duhovnik je celo prigovarjal ljudem, naj se vdeležijo županovega pogreba. Kdo je streljal, bo pokazala preiskava. Če bi se bilo tako godilo, kakor je trdil Tavčar, bi jaz to najbolje obžaloval. Strastno je napadel dr. Tavčar naše duhovnike; jaz mu ne morem slediti in vsega popravljati, kar je trdil. Bno pa rečem: ne le moji pristaši, sploh vsi, s katerimi sem govoril, so bridko obžalovali njegov govor. Eno pa moram povedati: najboljše štipendije, vsled katerih je mogoče, da mladi slovenski visokošolci dovršijo svoje nauke in pridejo do častnih služb, prihajajo iz rok naših duhovnikov. Duhovnik Knafl sam je napravil 50 štipendij za slovenske visokošolce na du-najikem vseučilišču; opozarjam na največje dobrodelne ustanove, na zavod za gluhoneme: čez pol milijona kron so darovali izključno duhovniki za ta zavod. Slednjič trdim tudi to, da vkljub temu govoru dr. Tavčarja naši duhovniki, ki so vedno stali trdno in zvesto na strani našega slovenskega ljudstva, ne bodo nikake škode trpeli na svoji časti v srcu na sto tisočev Slovencev.« Dr. Tavčar je med tem govorom Pov-šeta večkrat mrmral in godel. A ni si upal, mu javno ugovarjati ali njegove besede popravljati. Zglasil se je pri zborničnem predsedniku, da bo zopet govoril; toda grozdje očetova. Dolgo je opazoval lice pokojnikovo, kakor bi ga hotel prositi pojasnjenja. «Oh», vzdihnil je počasno, «ko bi med vašimi listinami našel tisto, ki me more dvomov rešiti?» Nato je odpiral predal za predalom, in vsa pisma in papirji so prišli v njegove roke. Ali pismeca, kjer bi mogel kaj ugodnega za dvome najti, le ni bilo. Skrbno je potem preiskaval posamezne predale in trkal na deščice, ko bi zamolkel glas pri trkanju mu izdal kako skrivno predalce. Ze se mu je zdelo nevspešno to iskanje; slednjič je na njegovo trkanje votlo zadonel zadnji predal. Vžgal je voščeno svečo in posvetil notri. Tu je zapazil na nazobčani stenici krog, ki je bil s črno liso ločen od drugih delov. Patrik je pritisnil na njega — in majhni predalček se je odprl, ko je stenica zdrknila v tesno odprtino. V bližnjem trenutku je držal mladi bankir šopek papirjev v tresočih se rokah. Takoj prvi zavitek, ki je imel naslov očetov, je potrdil Patrikove slutnje. V njegovo veliko začudenje je bil v zavitku bankovec za tisoč dolarjev, ki že ni bil več v veljavi, kakor je Patrik takoj spoznal; vsa barva pa mu je Sinila iz obličja, ko je prebral pismo, bankovcu priloženo in na videz precej zastarelo; pisano je bilo z velikimi črkami in se je glasilo tako-le: se mu je zdelo prekislo; dal se je zopet izbrisati. — Oj, bela Ljubljana, kako si se motila v svojem poslancu dr. Tavčarju ! Gospodu Povšetu so čestitali poslanci raznih strank. Pred g. PovSetom in zopet po njegovem govoru so popravljali razne napak« Se drugi govorniki. Posebno zanimivo je bilo, kako so mokrača Schuhmajerja napadali razni govorniki izmed krščanskih socijalcev ter mu dokazali njegovo lažnjivost in nevednost. Pri tem je prišlo zopet do strastnih prizorov, posebno, ko je krščanski socijalec Leopold Steiner hotel zaušnico dati prussku dr. Schalku. Ob koncu razprave so po opravilnem redu govorili še enkrat predlagatelji z vso strastjo in se zaletavali v razne predgovor-nike. Slednjič — ob 10. uri zvečer — bilo je glasovanje: Vsi predlogi so se odklonili. Proti predlogom, toraj za redovnike so glasovali: Poljaki, slovansko središč* (katoliški Slovenci, Rusini in 2 katoliška Čeha), jugoslovanski klub, katoliški Nemci, konservativno češko veleposestvo in kričanski socijalci. Proti redovnikom (torej za predloge): nemika ljudska stranka, nemški naprednjaki, nemški in češki socijalni demokrati in Prusaki. Mlado-čehi so se zdržali glasovanja. Izmed nernikih ustavovernih posestnikov je glasoval za en del predlog* le grof Stiirgkh in kranjski grof Barbo; drugi so odišli. Italijani so glasovali različno: katoliški za redovnike — liberalni proti. Ta nepotrebna razprava, s katero se je zbornica ptčala 2 tedna, bi bila za zdaj rešena. Napovedal je pa mokrač Schuhmeier, da ne bo miroval, dokler popolnoma ne ugonobi katoliške cerkve. Sirota! Vzdigovali so se proti njej že drugačni možje. Njihov vspeh je bil pa le ta, da so si razbili svoje plitve buče. Za slovensko vseučilišče prihajajo prošnje iz raznih krajev. Tako je vložil g. Robi č proinje občin: Gorica (pri Mariboru), Ruie, Sv. Marjeta pri Slivnici, Žiče; bralno društvo vZičah, bralno društvo v Jarenini, katol. slov. pol. in gosp. društvo v Jarenini; poslanec Berks: občina Griže; poslanec Z i čk ar: katol. polit, društvo v Šmartnu pri Slov. Gradcu, kat. slov. polit, društvo na Teharjih, kat. polit, društvo v Konjicah, občina Videm, občina okolica Konjice, občina Bezina pri Konjicah, občini Laporje in Zabljek pri Slovenski Bistrici. Kakor je naznanil «Slov. Gospodar», bi se imelo med drugimi nujnimi predlogi razpravljati v prihodnjih dneh tudi o vstanovitvi slovenskega vseučilišča. Bazne stranke pa , pritiskajo, naj se umaknejo za zdaj razprave o nujnih predlogih in naj se obravnava prej ko prej o sleparski terminski žitni kupčiji na borzi, o vstanovitvi kmetijskih zadrug itd. Predlagatelji nujnega predloga za Jugoslovansko vseučilišče: dr. Šušteršič, dr. Fer-jančič in dr. Ivčevič bi bili s tem zadovoljni, a k o se ta predlog takoj izroči naučnemu odseku v obravnavo. Ker pa še razne stranke niso sklepale o tem, da se to dovoli, še danes tudi ni gotovo, da izostane razprava o slovenskem vseučiJilču. Če se pa izroči ta predlog naučnemu odseku v obravnavo, bi bilo to itak mnogo boljše, kakor, če se vrši razprava o nujnosti tega predloga, če pa za-nj ne glasujete dve tretjini zbornice. In teh 2 tretjin bo težko dobiti. Saj je že javna tajnost, da Poljaki ne bojo glasovali z nami. Proračunski odsek. Da se vsaj o proračunskem odseku do-žene preliminare za 1902 do božiča, so v tem tednu samo 2 zbornični seji: v pon-deljek 25 in v petek 29. novembra. Bila je te dni na dnevnem redu razprava o bram-bovskem ministerstvu. Pri tej priliki je zahteval g. Bobič, ki je član tega odseka, od brambovskega ministra oproščenje od vojaških vaj za kmetske fante in sploh za delavce na kmetih; vlada ima to pravico dajati oproš-čenja v slučajih, ki so posebnega uvaževanja vredni. Grajal je tudi vlado, da vporablja orožnike za posle, katerih ne morejo prav rešiti, n. pr. je li kateri duhovnik sposoben za bogoslovskega profesorja. Za regulacijo Pesniške struge je vložil g. Bobič v zbornici peticijo okrajnega odbora pri Sv. Lenartu in občine Gru-šava pri Mariboru. V varstvo vinarstva je vložil poslanec Zičkar v zbornici prošnje sledečih občin (3 so bile imenovane že v zadnjem «Slov. Gosp.»): Nadole, Varnica, Gruškovec, Sv. Bolfank, Voroja, Zetale, Dobrina, Skorošnjak. Ptujska gora, Kočiče, Nova cerkev, Slatina, Garmožjek, OranSca, Drafce, Veliki Okič, Sv. Andrej v Leskovcu, Breg, Lichtenberg, Dolenska županija, Palti grajt. Pletarska šola. V brežiškem okraju je mnogo občin, katere imajo po 40, 50 in 60 oral same vrbine. Te vrbove šibice prihajajo leto za letom kupovat Lahi in nekatere občine dobivajo po 100 in po 150 kron na leto za te šibice. Lepe korbice za dom, pa tudi take, v katerih se razpošilja grozdje, sadje itd. iz brežiškega okraja na ptuje, se morajo pa «Cincinatti, 15. november 186.. Mr. Viljem Bellini, Baltimore. Iz Tvojih rok ne sprejmem nikakoršne miloščine. Baje umrjem lakote s svojo obi-teljo. V tem trenutku je bolj ko vsikdar prej neovrgljivo gotovo, da si Ti vsoto tistih 10 000 dolarjev, ki sem Ti jih izročil, obdržal in jih ne oddal ponesrečeni banki. Vse Tvoje bogastvo sloni na vsoti, ki si mi jo ukral. Da, ukral. Če tudi zdaj svojo vest zamoriš — enkrat bo le glasno govorila. Kajti pravični Bog živi, in ta Te bo sodil. Božer Veit.» «O Bog», ječal je Patrik, «pravični Bog živi in ta te bo sodil. Tudi mene? Tudi mene, ki sem tega moža svetnemu sodniku izdal, zato ker je očetovo krivdo popravil? Grozna misel!» Patrik je odskočil in boječe, obupno ozirajoč se je letal po sobi semtertja. Potem je stopil pred pisalno mizo in je pismo še enkrat prebral. «10.000 dolarjev», govoril je sam pri sebi; toda ni bila li dvakratna svota, ki sem jo takrat zaklenil?» Za trenutek se je oklenilo njegovo razburjeno srce še te misli, kakor se oprime zadnje bilke, kdor se že potaplja. Mislil si je že tudi, duhovnik je polovico svote vzel in torej le ni bil scela ne- ] dolžno obsojen. Toda takoj je padlo oko na «datum» usodnega pisma. Skoraj trideset let je od tedaj preteklo in oče se je čutil morda zavezanega, da vsoto z obrestmi vred vrne. Zato ni bilo drugače mogoče: Oni ubogi človek je nedolžen v ječi. XVI. Ta misel je Patrika Bellinija tako mučila, da ni mogel dalje ostati v sobi. S pismom v rokah je hitel po stopnicah navzdol in brez sape udri v bratovo sobo. «Kaj Patrik?» sprejel ga je ta prestrašen, «kaj se je dogodilo? Saj prava groza gori na tvojem obličju!» — «Da, saj je tudi grozno», mrmral je, skloneč se na stol; «Henrik, beri to pismo, vse boš razumel, tudi moj strah!» Nato mu poda Božerjevo pismo. Ko je Henrik bral, 3topila mu je takoj znatno groza v glavo, in motno je zrl v Patrika: «Kaj to pomeni? Jaz pisma ne razumem. — — Na našega očeta je naslovljeno ?• «Da, Henrik, in moža, ki je očetovo krivico poravnal, sva midva — ne, sem jaz — jaz, ker ti itak nisi ničesar hotel vedeti o njegovi krivdi, v ječo spravil.» — «Oh Patrik, Patrik, kaj sva storila?» (Dalje sledi.) j kupovati iz ptujega. Badi tega je vložil po-j slanec Zičkar predlog, naj vlada vstanovi t v brežiškem okraju pletarsko šolo. Pravica Slovencev pri naših sodnijah. Pri c. kr. sodišču v Ptuju se ne legalizirajo izvlečki iz zemljiške knjige, če so napravljeni v slovenskem jeziku. Pri okrožnem sodišču v Mariboru pa trdijo nekateri ta-mošnji uradniki, da je to sodišče nemško in se mora tam govoriti v nemškem jeziku. Badi obeh krivic so vložili poslanci Žičkar in tovariši interpelacijo na pravosodnega ministra. Politični ogled. Češki kmetski poslanci in šolsko vprašanje. Č-ška agraj-na (kmetska stranka) namerava staviti v prihodnjem zasedanju deželnega zbora češkega primerne predloge glede ljudske šole. Češki kmetski poslanci so proti osemletnemu obiskovanju ljudske šole in bodo zahtevali sedemletno šolo. Toda po sedemletni šoli naj bodo otroci obvezani obiskovati dve leti gospodarske nadaljevalne šole, v katerih se bodo strokovno izobraževali dečki in deklice za svoj bodoči kmetski poklic. Treba bo, da se tudi pri nas na Spodnjem Štajerskem razvije jasen ljudsko-šolski program. Ker pa ne maramo in nočemo v tej zadevi ničesar ukreniti brez učiteljstva še manj pa proti učiteljstvu, vabimo naše krščansko misleče, kmetskemu ljudstvu prijazne učiteljske kroge, da oni storijo v tem oziru prve korake. Naš kmet čuti potrebo spremembe glede ljudske šole, in ta potreba izvira iz dejstev. Češko-moravski kmetski list „Selški hlasy" je z zadovoljstvom omenil svojim čitateljem, da smo se v našem listu celo v uvodnem članku bavili s shodom češko-moravskih kmetov na Velehradu. Naše kmete bo zanimalo, da se v češkem jeziku glasi naš list «Slovinsky Hospodaf». List «Selške hlasy» je izhajal dosedaj dvakrat na mesec, a bo z novim letom postal tednik ter stal za celo leto 6 K Vzajemnost, ki vlada med češkimi in slovenskimi razumniki, mora ; se ukoreniniti tudi med češ k i m in s love n-jskim kmetom. A ta vzajemnost ne bo i obtičala samo v čustvovanju, ampak češki i in slovenski kmet bosta skupno nastopala ; tudi za svoje pravice ter odbijala sovražne i napade na svoj stan. Rnska sodba o verskem vprašanju mej Cehi. «Selške Listy» priobčujejo pogovor svojega dunajskega dopisnika z nekim I vplivnim ruskim politikom, ki se je v zadevi verskega vprašanja mej Čehi izjavil približno tako-le: Pravzaprav nimate Čehi nikake vere. Seveda tu ne govorim o narodu kot takem, marveč o vodilnih osebah in programu. V ; boju proti lastni katoliški veri ali, recimo, proti katoliški cerkvi se vežete z dunajskimi j židovskimi in prusko - nemškimi časnikarji, i kakor tudi z Vsenemci kakor sta Wolf in i Schönerer. Ali res ne uvidite, da obstoji ! poleg nemških narodov v Avstriji še druga močna obrambena misel, ki ščiti vašo državo pred pruskim orlom, in to je nasprotstvo mej pruskim protestantizmom in katolicizmom __avstrijskih narodov. In politiški zrel češki narod pomaga pruskim rogovilež-m pri podiranju mogočnega nasipa mej Avstrijo in Prusijo! Jaz nisem katolik, marveč pravoslavni Bus. toda ko bi se postavil na češko stališče, označiti bi moral tako postopanje kot samomorilsko in brezumno. Vera je v ozki zvezi z narodnostjo. Kdor prvo izpod-kopava v širših slojevih ljudstva, omaja tudi poslednjo. Dopisi. Iz Celja. (P o v od en j.) Pretekli teden je obiskala Celjsko mesto in okolico zopet enkrat — pogosto se vračajoča in vse uničujoča pošast — povodenj. Savinja in njeni pritoki izstopili so pretekli petek in soboto in preplavili vso ravnino, daleč na okoli. Groznejše kot kedaj poprej nastopala je ta pošast, razdirala mostove in brvi, ceste in poslopja, podirala drevje in odnašala vse, kar je mogla doseči — s kratka opustošila je celo okolico in naredila neprecenljivo škodo. — V petek ob 5. uri zvečer dosegla je voda svoj višek. Vodno merilo pri kapucinskem mostu je bilo popolnoma pod vodo, kleti bile so z vodo napolnjene, celo v pritlična stanovanja je pridrla in ponekod je je bilo toliko, da je pri oknih izstopala. Most pri Grenadirju čez Savinjo se je podrl, drugi so se šibili in grozili udreti, kopališke ute je odnašalo. Voda obdajala je vse mesto, kakor jezero. Gornji del mesta bil je v vodi do dr. Serneceve hiše. Vozniki prevažali so ljudi čez vodo; oddelki požarne brambe so stražili na nevarnih krajih.. Iz okolice, posebno iz Savinjske doline prihajali so brzojavi z žalostnimi poročili; od ondot čulo se je tudi v jednomer streljanje na pomoč. Grozen je je bil cel prizor. V soboto je že voda upadala. Brzojavljalo se je v Gradec na deželne oblasti, da si pridejo opustošenje osebno ogledat in vzeli so se tudi lotografični posnetki v večen spomin. Mestni urad je sedaj izdal oklic, s katerim se meščanstvo pozivlje, da deluje na uresničenje vprašanja o regulaciji Savinje. Deželni glavar pride, kakor se čuje, te dni, si osebno ogledat od vode opustošene kraje. Upamo, da bode sedaj enkrat vzela deželna vlada tudi reguliranje Savinje in njenih pritokov v roko. Cas je že. Na tisoče škode dela nam vsako leto povodenj, tako, da lahko rečemo, da bi se v 10 letih stroški reguliranja izplačali. Dal Bog, da sedaj ne bi bili obupni klici zaman! Od Sr. Tomaža pri Ormožu. Oh, kako so z glavami majali nekateri učenci ptujskega antikrista, ko so slišali, da bi se tukaj pri nas bralno društvo ustanovilo. Rekli so, da tega tukaj ni potrebno. Jaz pa mislim, da je nam bralno društvo bolj potrebno, kakor vam tisti ptujski klopotec, ki ni za drugo, kakor za podgane strašit; saj je giiten zadosti. Hvala Bogu, nekaj fantov je že pripravljenih k društvu pristopiti, in tako lahko že v tem letu ustanovimo bralno društvo, in se začnemo vojskovati proti ptujskemu kresalu. Torej le naprej, rodoljubi tomaževski, z božjo pomočjo dosežemo vse. Vsem, ki ste naročeni na «Štajerca», rečem: pustite ga prihodnje leto na miru. Naj vas ne bo sram, da ste Slovenci; to naj bo vaša čast! Rojen Slovenec, ki svoj narod zataji ali se ga celo sramuje, je podoben prigreti jedi, ki nikomur ni zdrava; tak človek svojega rodu lastnosti pozabi in se slabostim privadi, in je kakor preoblečen vran, od vseh zaničevan. Držimo se z obema rokama slovenščine, skrbimo za njeno omiko sebi in svojim! Terjajmo svoje pravice, naj slovenščina v ljudski šoli ostane, naj se tudi v urade vpelje. Ljubimo svoj rod, spoštujmo svoj jezik! Branimo se napadov naših sovražnikov, pa brez vsega srda in brez praznega pričkanja. Naše orožje bodi beseda večne resnice, ki uči Nemce, kakor Slovence: česar sam sebi ne želiš, glej, da tudi drugemu ne storiš! In tako, dragi Slovenci, bodi nam geslo našega dejanja in nehanja zlata beseda: V potrebnih rečeh naj nas vodi sloga, v dvomljivih svoboda, v vseh pa ljubezen bratovska! Tomaževski fant. Razne stvari. Iz domaČih krajev. Mil. knez in škof so se v nedeljo vrnili nekoliko bolehni od škofijskih zborovanj na Dunaju v Maribor. Imenovanje. Sv. Oče so imenovali preč. g. stolnega prošta Lavrencija Herg apostolskim protonotarjem. Imenovanje. Gimnazijski učitelj na gimnaziji v Mariboru g. dr. Leopold Poljanec je dobil naslov c. kr. profesorja. Poročil se je dne 24. t. mes. gospod Adolf Rosina, učitelj okoliške šole ormoške z gospico Anko Schonwetter, učiteljico ženskih ročnih del ravno tam. Čestitamo! Ljubljansko meščanstvo priredi v nedeljo dne 1. decembra t. 1. ob ys 11 uri dopoldne v veliki dvorani «mestnega doma» velik javen shod, na katerem hoče krepko zahtevati slovensko vseučilišče v Ljubljani. Gotovo je, da bo ta shod največjega pomena za celo Slovenijo in za to apelujemo na narodno zavest svojih cenjenih čitateljev, da pokažejo tudi oni na ta ali oni način, kako živo čutijo potrebo po slovenskem vseučilišču ter da ta shod ljubljanskega meščanstva vsaj pozdravijo ter dajo tako duška svojemu prepričanju. Za vseučilišče v Ljubljani. Delavsko podporno društvo v Celju je sklenilo v seji dne 23. t. m. 1901 za slovensko vseučilišče v Ljubljani sledečo resolucijo, katera se je poslala akademičnemu društvu «Triglav» v Gradec: Delavsko podporno društvo v Celju uvažuje imeniten pomen slovenskega vseučilišča, na katerem se bodo vzgojile tudi moči, ki se bodo posvetile delavsko-socijalnemu vprašanju, za to se podpisano društvo tudi pridružuje vsem drugim društvom in korporacijam z opravičeno prošnjo: Visoki državni zbor naj blagovoli skleniti, da se ustanovi v najkrajšem času za povzdigo in pospeševanje kulture slovenskega naroda v Ljubljani slovensko vseučilišče. — Delavsko podporno društvo v Celji. Ivan Rebek, t. č. predsednik. Josip Kmecl, t. č. tajnik. Iz šole. Nadučitelj v Negovi je imenovan ondotni učitelj g. Mihael Vreča. Šolski vodja pri Jerneju nad Muto je postal gosp. Josip Peitler. Stalni učitelji oziroma učiteljice so postali gg. in gce.: Josip Kosi pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Friderik Bernard pri Kapeli pri Gornji Radgoni, Ljudmila Poljanec pri Kapeli pri Gornji Radgoni, Katica Pire na Stari gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Ida Stedry v Koprivnici, Marija Vavpotič v Olimju, Marija Kos pri Negovi, Kristina Šuler na Starigori pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Matilda Bernad pri Sv. Petru v G. Radgoni. Učiteljica ročnih del pri Mariji Velki ga. Avgusta Kos. Deželni odbor štajerski — propadel. V soboto dne 23. t. m. se je vršila v Ptuju sodnijska obravnava proti Franceljnu Girst-majerju. Tožil ga je deželni odbor štajerski, ker je baje Girstmajer pri zborovanju ptujskega obrtnega društva dne 28. oktobra 1.1. imenoval vzorne vinograde, ki jih da nasajati deželni odbor, «vinograde propalosti». Pred sodnikom je izrekel Girstmajer, da omenjenih besed ni govoril, dve priči sta potrdili isto. Francelj je bil oproščen, deželni odbor je propadel. Sklepi kmetskih zborovalcev v Ma-kolak se glasijo: I. Na shodu katol. polit, društva za Slov. Bistriški okraj dne 24. nov. 1901 v Makolah zbrani slovenski kmetje navdušeno in enoglasno najodločneje zahtevajo, da vis. c. kr. vlada na Dunaju brez vsega odlaganja vse potrebno vkrene, da se kar najbrž mogoče ustanovi v Ljubljani vseučilišče s slov. učnim jezikom; opiramo pa se na čl. 19. osnovnih drž. zakonov, kateri izreka, da so vsi narodi jednakopravni. Od te zahteve ne odjenjamo nikdar in ne bomo mirovali, dokler se nam ne izpolni. — II. Na shodu zbrani kmetje 1. ugovarjamo proti temu, da bi vis. c. kr. vlada tako imenovani «Stallnerjev predlog», ki ga je štajerski deželni zbor sprejel, predložila v najvišje potrjenje; 2. odločno poživljamo naše deželne in državne poslance, naj ne odlagajo v tem oziru nemudoma storiti vse potrebne korake in če se jim vidi primerno, naj skupno v imenu slov. ljudstva stopijo pred Nj. Veličanstvo, našega presvitlega in dobrega cesarja in prosijo, da odvrne milostno v nebovpijoče nasilstvo od vedno Mu udanega slov. ljudstva na Štajerskem. — III. Na shodu zbrani kmetje izrekajo iskreno željo, naj se usta- novi za ves naš slov. Štajer skupna zveza k a t. slov. kmetov; ker le taka zveza bo mogla krepko podpirati delovanje naših poslancev; zato pozivljemo odbor katol. polit, društva Slovenjebistriškega, naj stori potrebne korake, da se kmečka zveza ustanovi pred volitvami v deželni zbor. — Na zborovanju sta med velikim navdušenjem govorila kmeta g. Onič in g. Mlakar. Zborovalcev je bilo okoli 300. Shod je bil veličasten dokaz kmetske zavesti. Slavnost mladeničev pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je v nedeljo tako sijajno obnesla, da nam je skoro ni mogoče popisati. Mladeničev je prišlo od mnogih krajev velikansko število. Skupno je junaško prikorakalo 20 mladeničev od Sv. Ruperta, skoro toliko od Sv. Jurija na Ščavnici, veliko od Sv. Ane in Negove, Sv. Trojice in celo od Št. Ilja. Ves vspored se je izvršil gladko in natanko. Peli so domači mladeniči vse narodne in druge umetne pesmi, ki so bile določene. Jako dobro so sami domači kmečki fantje in dekleta predstavljali igro «Ne vdajmo se». Čudovito lepo je 12 kmečkih fantov vprizorilo igro v petih dejanjih: «Sanje». Ginljivo so samo dekleta igrala «Sv. Nežo». Slavnostni govornik č. gosp. Fr. Sal. Gomilšek je mogočno povzdignil navdušenje. Gospod urednik! Ce bi vi slišali, kako so vmes nastopali razni govorniki, namreč kmet-ski fantje, ter svoje tovariše navduševali za vero, dom, cesarja, to bi vas polile solze veselja! Izvrstno je govoril domači mladenič Roškar, potem mladeniči od Sv. Jurija in Sv. Ane, zlasti pa smo strmeli nad temeljitim, jako podučJjivim govorom mladeniča Krampergarja od Sv. Ruperta. Mladenič 2e-bot od Št. Ilja je pa vsakega ganil do solz in ko je končal, slišali so se vzdihi in klici iz ust starišev: «O srečni stariši, ki imajo takega otroka!» In kaj pa udeležba? Ljudstva je bilo toliko število, da polovica ni dobila prostora. Zunaj je bril mrzel sever, znotraj pa je bila neznosna vročina, a vroče je bilo tudi v naših srcih. Toda več prihodnjič, kajti ta slavnost je velepomenljiva za naš narodni napredek. Sv. Pavel pri Preboldu. V tem kraju smo hvala Bogu obvarovani hudih viharjev in toče, tem bolj pa nam za to škoduje povodenj. Letos že tretjikrat. Pretekli teden je bila tolika, da se stari ljudje ne spominjajo enake. Po noči so morali ljudje seliti živino iz hlevov. Koliko škode je naredila voda po kleteh! Posebno hudo je prizadet Št. Lorenc. Enemu posestniku je naredila škode okoli 2000 gld., več drugim pa po več stotakov, da res treba vladine pomoči. Veleposestvo za okrajni zastop v Slov. Gradcu je zmagalo z 8 glasovi večine. Slovenci in Nemci bodo imeli v zastopu enako število glasov. Občina Št. Peter v Saviigski dolini je vložila po g. drž. poslancu Jos. Zičkarju prošnjo za slov. vseučilišče. Blagoslovljenje šole v Gotovljah se je izvršilo prav slovesno. V cerkvi je govoril domači g. župnik, v šoli župan gospod A. Antloga in okrajni šolski nadzornik. Sv. Ivan na Humu. Dne 19. t. mes. popoldan pogorela so tukaj posestniku Ivanu Lesjaku gospodarska poslopja blizu z vsemi že spravljenimi pridelki. Rešila se je živina in hišni hram po ljudeh, ki so hitro prišli gasit. Sreča je bila, da je pihal jug, drugače bi bila večja nesreča. Prar pridno so gasili moški, ker so ženske marljivo prinašale obilno vode, kar je posebne hvale vredno. Posestnik je bil le za malo svoto zavarovan. Sumi se, da so otroci užgali. Dobrotniki pomagajte, sila je! Sv. Ivan na Humu. V nedeljo, dne 24. t. m. popoldne blagoslovila se je na posestvu pridnega gospodarja kmeta Andreja Praprotnika pri mnogi vdeležbi nova kapelica z Lurško Marijo in drugimi svetniki. Kapelica je na lepem prostoru ob pešpoti zadaj za hišo. Slovesno blagoslovljenje so izvršili preč. g. župnik Gliebe, primeren govor so pa imeli č. g. kapelan o. Kubinek o mogočnosti in češčenju preč. Dev. Marija. Podoba Lurške Marije je v Grodenu na Tirolskem izdelana in je zelo lepa. Daj Bog in Marija plačilo časno in večno vsem Praprotnikovim, da so humsko občino olepšali s tako krasno stavbo na lastne stroške. Pred mesecem dnij dobilo je tudi pokopališče na Hutnu lep novi križ z lepim razpelom, katero je lepo izdelal po-dobar pri bližnjem Sv. Tomažu. Nov križ je darovala gospa dr. Erhartičeva, za razpelo se je nabralo po občinah, ostanek so pokrili preč. g. župnik Gliebe. Hvala vsem! Mozirje. Naš občinski odbor je poslal prošnjo za slov. vseučilišče v Ljubljani, naravnost g. posl. Žičkarju. Koliko časa potuje polovnjak vina iz Ptuja v Slovenjigradec ? Dne 23. sept. t. 1. odposlal je neki vinotržec vino iz postaje Možganci v Slovenjigradec. Dne 27. sept. bila je žlahtna kapljica že v Spod. Dravogradu, 20. novembra pa v Slovenjemgradcu. Sedaj pa se ga vse brani. Odpošiljatelj, ker mu je prestaro, naročitelj, ker mu je pre-kasno in železniški uradniki, ker jim bo predrago. ;••?. Duhovniške vesti. Minuli pondeljek je bil v Gradcu pokopan č. gosp. župnik Armin Kapu?, ki je umrl za pljučnico pri usmiljenih bratih, potem, ko je srečno prestal nevarno operacijo na nogi. Pogreba se je vdeležilo šest duhovnikov, (dva iz dekanije Starotrške) dvanajst usmiljenih bratov, nekaj sorodnikov in drugega ljudstva. Rajni je bil y daljnih krogih znan radi svojega neusahljivega, šaljivega humora, ter je bil dobrodošel gost v vsaki družbi. Le žal, da je umrl tako mlad! (4:¿ let.) in tako daleč od svojih prijateljev. Svetila mu večna luč! — Župnijo v Raz-borju bo oskrboval začasno č. g. župnik r Podgorju Fr. Pečnik. Iz Šmartina pri Šaleku je prestavljen č. g. kapelan Rudolf Krener v Št. Andraž nad Polzelo. Ziče. Z veliko požrtvovalnostjo postavila je sicer mala občina Žiče, katera pa daleč na okrog slovi zaradi lepega kraja, še bolj pa zaradi odločno narodnega mišljenja svojih vrlih občanov, novo šolo. Krasno poslopje stoji na občinskem zemljišču nasproti župnijski cerkvi in dela čast blagim občanom. Dne 19. novembra t. 1. blagoslovil je preč. g. konzistor. svetnik in nadžupnik iz Konjic ob asistenciji domačega č. g. župnika in dveh sosednjih čč. gg. župnikov novo šolo na iz-vanredno slovesni način. Po končanem blago-slovljenju šolske bandere in šole je prečastiti gospod konzist. svetovalec, nadžup. konjiški raz lečo v cerkvi polnoštevilno zbranim žup-ljanom v krasnem govoru naznanil, da je Nj. c. in kr. visokost nadvojvodinja Elizabeta, katera ta dan obhaja svoj god, na prošnjo g. nadučitelja poslala za šolsko zastavo 100 K. Bandera je jako ukusno izdelana in okrašena s podobama D. M. in sv. Alojzija. V nadalj-nem govoru je orečast. g. govornik razložil namen šole. — Šola naj razsvitljuje in vodi otroke do prave omike, naj pa tudi ogreva srca šolske mladine, ter jo blaži in vnema za dobro. Da se bo v novi šoli dosegel ta namen, porok so starišem dobri učeniki te šole, posebno še g. nadučitelj, kateri 45 let neumorno deluje kot učenik mladine, in kateri je ravno v spomin svojega 45 letnega težavnega delovanja se obrnil na c. in kr. visokost, nadvojod. Elizabeto, da je v trajni spomin darovala šolsko bandero. Slovesnost se je dostojno končala s sv. mašo, katero je daroval preč. g. konzist. svet. in nadžupnik iz Konjic z zahvalno pesmijo »Te Deum«. Tatovom je posvetil. Na Krapji pri Ljutomeru so si po noči dolgoprstneži delali pot skozi okno v hišo, kjer ni bilo ljudij. Gospodar pa, ko se je bil že v temi prepričal, kakšni gostje bi radi k njemu prišli, je v dotično sobo prijazno prinesel luč in jo tam pustil ter hladnokrvno odšel. A tatje so rajše svoje orodje pustili na lici mesta, kakor da bi pri luči dalje delali. Drobtine iz Ščavniške doline. Dne 21. t. m. popoldne je začelo pri Mariniču, na južnem, koncu Slaptinske vasi pri Sv. Jurju ob Ščavnici, v skednju goreti. Vlekel je malo južni veter in v par minutah je bilo že tudi poslopje soseda Rantaša v plamenu, ki se je vzdigoval do vrha palm. Neumorni trud Jur-jevških in Kokoričkih glasilcev je mogel le toliko zabraniti, da sosedne hiše, ki so čisto blizu, niso prišle v ogenj. Vzrok ognja še ni docela znan. — Plesalci pri P. pa so si pre z velikim zanimanjem ogledovali, kako navdušeno se je dvigal mogočni plamen v zrak, potem so pa zopet blaženo in zadovoljno nadaljevali. — Naši modri in nam tako dragi bračkianci se grozijo, da bodo napisali «eno prošnjo» na gnadlivega ministra, ali magari na samega cesarja, naj jim dovoli še enkrat voliti za državni zbor. Zakaj dr. Ploj pač ne sme biti naš poslanec in ne bo?! Ampak ... ? Bog daj njim, ki imajo nago pamet, breguše, t. j. po slovenskem — norcem pamet! Sadjarski tečaj v Središču. Z ozirom na okolnost, da se v našem kraju, t. j. v Središču in v okolici prekoristna gospodarska stroka sadjereja še vse premalo čisla in ker je pri nas še mnogo primerne prazne zemlje, katero bi lahko krasilo sadno drevje, odločil se je tukajšnji učitelj g. Anton Kosi, da priredi v letošnjem zimskem času ob nedeljah po popoldanski službi božji v šolskih prostorih narodne šole v Središču nekak s a-djarski tečaj, v katerem bi zlasti mladeniče in mlade gospodarje s primernimi poučnimi predavanji in s praktičnimi demonstracijami iz sadjarstva spodbujal za to velevažno kmetijsko stroko. Tečaj, ki se prične v nedeljo, dne 1. dec. t. 1., ima ta-le vspored: 1. O pravilnem zasajanju sadnega drevja. 2. Kako ravnati s sadnim drevjem prva leta po saditvi? 3. Kako in kedaj je sadnemu drevju gnojiti? 4. Pomladitev in precepitev sadnega drevja. 5. Najnavadnejše bolezni in škodljivci na sadnem drevju in sicer: a) drevesnij rak in ožig, b) krvava ušica in sredstva, kako jo zatirati, c) poškodbe na drevju po zajcih, d) poškodbe po toči in snegu. 6. Razgovor o sadnih vrstah, ki bi bile za naš okoliš najprimernejše. 7. Kako je sadje shranjevati in razni načini ga izkoristiti. Tečaj je vsakomur pristopen, in vabijo se k udeležbi vsi — bodi si mladi ali stari — katerim je mar ono nedolžno veselje, ona prisrčna radost, ki nam jo ponuja poleg gmotnega dobička po raznih svojih opravilih — sadjarstvo. Društvene zadeve. Bralno in pevsko društvo „Maribor" priredi v nedeljo, dne 8. grudna 1901 »Miklavžev večer« v veliki dvorani Narodnega doma'. — I. »Dva gospoda pa jeden sluga«, burka s petjem v enem dejanju. — II. »Žabja kantata«, šaljivi prizor s petjem. — III. S'jajen nastop Miklavža, angelov, me-fista, belcebuba, luciferja, krampeža in drugih pošasti iz Hada. Obdarovanje otrok. — Med posameznimi dejanji svira slavna veteranska godba. Začetek točno ob J/s 8. uri zvečer, konec ob 10. uri. Vstopnina: sedeži v dvorani od 1.—5. vrste po 50 kr., od 6.—10. vrste po 40 kr. in od 11.—-16. vrste po 30 kr., stojišče v dvorani 20 kr., sedeži na galeriji po 20 kr., stojišče na galeriji po 10 kr. Otroci do 10 let s spremstvom so vstopnine prosti, vendar nimajo pravice do sedežev. Čisti dobiččk se porabi za dobrodelne namene. Vstopnice in vabila se dobe od 1. do 7. grudna v tiskarni sv. Cirila, dne 8. grud. pa od 1. od 4. ure popoldne in od 6. do polu 8. ure zvečer pri blagajni v ,Nar. domu'. — Kdor se želi vdeležiti veselice, pa še ni dobil vabila, naj se oglasi od 1. grud. naprej v tiskarni sv. Cirila, koroške ul. 5, v restavraciji ,Nar. doma« ali pa v odvetniški pisarni dr. Pipuš-a, ker vstop je dovoljen le povabljenim gostom. Kdor hoče komu kaj darovati, naj dar lepo zavije in na zavitku razločno napiše popolni naslov obdarovanca. Darila naj se oddajo do 8. grudna popoldne pri hišniku v ,Nar. domu' ali pa zvečer pri blagajni. — K obilni vdeležbi vabi najuljudneje odbor. Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 1. decembra, v Nar. domu ob 8. uri zvečer dve igri: »Gospod nadzornik«, veseloigro s petjem v enem dejanju in ob »Vrbskem jezeru«, koroško spevoigro. — Nadalje se uprižarja 14. decembra »Deseti brat«, na Silvestrov večer pa »Srečno novo leto.« — Mnogo izbornih iger, kakor: »Rokovnjači«, »Lanjevec kot vzgojitelj« je še na vsporedu letošnje sezone. Katoliško politič. društvo za Vran-ski okraj ima svoje zborovanje v St. Juriju ob Taboru dne 1. grudna t. 1. ob 3. uri popoldne. Slovenski možje, udeležite se ga mnogoštevilno! Čitalnica v Konjicah priredi dne 5. decembra ob 4. uri zvečer v lastnih prostorih Miklavžev večer. Vsi stariši se prosijo, da oddajo darila, otrokom namenjena, vsaj en dan poprej v čitalnici. Cerkvene zadeve. V Ragoznici pri Ptuju je posestnik Anton Arnuga postavil prelepo kapelo na čast presv. Družini. Kapela ja ena izmed najlepših v našem okraju. Blagoslovili so jo 24. t. m. slavnosno č. g. Alfonz Svet, župnik pri Sv. Petru v Ptuji. Kip sv. Družine je nam napravil prav izvrstno in zelo po ceni naš že znani mladi umetnik g. Radoslav Golobič, podobar. Delo sv. Družine hvali mojstra, izgotovljeno je v popolno zadovolj-nost velečastitih duhovnikov, od občinstva pa se sliši samo en glas, da tako lepega dela ni v bližini. Zavoljo tega se g. Golobič kot nadepoln umetnik velečastiti duhovščini, kakor tudi slov. občinstvu najtopleje priporoča za izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del. Marijine podobe ter kapele in križa je delo prav izvrstno za primerno ceno. Svoji k svojim! Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. se je obhajalo od 17.—24. novembra ponovljenje sv. misijona. Vodili so ga čč. gg. misijonarji od Sv. Jožefa nad Mariborom: superijor Fr. Javšovec, Karol Jevšenak in Vincenc Krivec. Trumoma jd vrelo ljudstvo v hišo božjo. Pri spovednicah se je trio spovedencev. Vsa fara z vsem vrlim učiteljstvom vsed se je okrepčala pri mizi Gospodovi z angeljskim kruhom. — V »Marijino družbo« za mladeniče in dekleta je prišlo novo življenje. Čez 300 zvestih sinov in hčerk ima Marija pri nas. Versko življenje bujno klije. Gospodarske stvari. Preosnova žitne borze. Avstrijska vlada je predložila državni zbornici zakonsko osnovo, po kateri se žitne borze sicer ne odpravijo, pač pa temeljito preustrojijo in sicer na korist kmetov. Vlada bo z novim zakonom dobila velik upliv na borzino poslovanje, ker bo polovico članov borzinega sveta sama imenovala in ker se ji bodo morali vsi važnejši sklepi predložiti v odo-brenje. Glede trgovine z žitom na obroke, določa zakonska osnova, da se ob padlem obroku mora kupčija izvršiti z blagom, ne pa, da bi se kupec in prodajalec pobotala drugače. Igre na borzi se smejo udeleževati samo avstrijski državljani in taki, ki se bavijo s trgovino gospodarskih in mlinskih proizvodov. Kazni za prestopke teh določil so stroge. Na vsak način pomeni ta vladin predlog korak k boljšemu. Dokaz temu, da judovski listi hudo kričijo nad to osnovo in napovedujejo propad Dunaja kot trgovinskega in obrtnega središča. Kako se smešijo! Napredovanje v zadružništ^ y zadnjem času se je ustanovila Avstro-Ogrskem 1 vinarska zadruga, * k*(etarski zadrugi 1 paro-mlekarska z»;^ 1 bikorejska in 1 konjerejska zadr- Rai{eisenovk se je notanrviTi a lil Zadnji trenotki morilca Mac Kinley-jevega. Dne 29. oktobra ob 7. uri 12 minut in 30 sekund je poravnal Leon Czolgosz, morilec predsednika Združenih držav v Auburnu na električnem stolu svojo krivdo .... Električni tok — 1700 volt — je pretrgal nitko njegovega življenja. Električnemu stolu se je bližal nekako na isti način, kakor vsi morilci, ki so se že pred njim pokorili ondu. Kazal ni skoro prav nič straha, napravil je pa celo izjemo v tem, da je govoril med časom, ko so ga pripenjali z jermeni na stol. Ko so ga peljali k stolu, je rekel: »Predsednika sem umoril, ker je bil sovražnik dobrih ljudij, ker je bil sovražnik delavskih slojev. Jaz se ne kesam svojega dejanja!« Ko so mu pripenjali jermen čez obraz, je dejal: »Zal mi je, da ne morem videti Se enkrat svojega očeta « Czolgosz je Sel v predvečer ob 10. uri v posteljo in je spal vso noč trdno in mirno. Ko je stopil drugo jutro ravnatelj jetnišnice Meade v njegovo celico — okrog pete ure — so ga morali vzbuditi. Na pozdrav ravnatelja ni nič odgovoril. Nato mu juradnik prečital še enkrat smrtno obsodbo. Czolgosz je pazno poslušal, a ni izpremenil svojega obraza prav čisto nič. Ko je zapuščal Meade njegovo celico, je dejal Czolgosz: »Jaz bi rad govoril s super-intendentom (luteranskim višjim duhovnikom).« — »Ta pride takoj«, se oglasi odgovor. Obsojenec se je zopet vlegel in je poskušal spati. Ob 5. uri 15 mm. g» je zopet zmotil neki paznik, ki mu je prinesel svežo srajco in črne hlače, katerih hlačnica je bila spodaj razparana, da se namreč ložje pritrdi elektroda. Ko se je Czolgosz v to preoblekel, se je zopet vlegel. Ob 5. uri 30 min. je prišel pred njegovo celico superintendent Collins. Czolgosz mu je rekel: »Pred smrtjo bi se vam rad nekaj izpovedal.« — »Kaj imate na srcu?« ga je vprašal oni. »Jaz bi rad govoril pred več ljudmi, jaz hočem, da me slišijo!« »Tega ne smete«, pravi superintendent. »Potem pa sploh ne maram govoriti!« je dejal obsojenec nevoljno. Ko je odiel Collins iz njegove celice, so mu prinesli zajutrek, takozvano rabeljevo večerjo, ki je sestajala iz kruha, svinjine, jajc in kave. Czolgosz je jedel s precejšnim ape-titom. Med tem, ko je še zajutrkoval, so hodile priče, ki so prisostvovale elsktroekseku-ciji, mimo njegove celice v sobo smrti. Med tem se je pomaknil kazalec na 7 uro 8 min. V sobi smrti sta pregledala elektrik Daviš in prejšni ravnatelj jetnišnice Thayer aparat električnega stola in sta izjavila, da iunkcijonira popolnoma pravilno. Ravnatelj Meade je prosil priče, naj se vsedejo, in je izpregovoril naslednje besede: »Prišli ste sem, da bodete prisostvovali postavni usmrtitvi Leona Czolgosza. Zahtevam, da sedite ves čas na svojih prostorih, da sta popolnoma mirni, in naj se prigodi že kar se hoče. Paznikov je dovolj navzočih, da bodo svoj posel lahko opravili.« Zdravnika jetnišnice dr. Gerin in dr. Mac-Donald sta se vstopil* tik stola, ravnatelj jetnišnice spredaj, elektrik pa je šel v stranski prostor, kjer je električni aparat. Na znamenje ravnatelja Meade so se odprla težka železna vrata, ki vodijo do celice. Bilo je ob 7. uri 101/3 min. Vrata Czol-goszove ječ« so se odprla in sredi dveh paznikov — zadaj «ta Sla pa dva — je prišel Leon Czolgosz. Ko je prestopil prag sobe smrti, se je malo opotekel, spremljujoča paznika sta ga prijela, da ne bi padel. Toda takoj se je zavedel in je stopal po konci. Z visoko dvignjeno glavo v sivem jetniškem jopiču s Širokimi, nazaj zavihanimi rokavi je bil podoben bolj kakemu dečku, kakor pa obsojencu, ki gre v smrt. Obraz mu je bil bled, čeljusti pa so mu malce dregetale. Ob podložen gumi pri stolu se je »podtaknil, se pogumno in naglo vsedel na stol, se ozrl po navzočih in rekel: »Jaz sem umoril predsednika, ker je bil sovražnik dobrih ljudij, sovražnik dobrih delavcev.« Pri prvi besedi se mu je glas nekoliko tresel, a je zopet takoj zadobil navadno mirnost. Povdarjal je vsako besedo in govoril v čisti angleščini. Ko so mu pazniki naslonili glavo nazaj, da bi jo pripeli z jermenom, je dejal: »Jaz se ne kesam svojega dejanja.« Ko so mu pa jermena nategnili, je mrmral: »Jako žal mi je, da ne morem še enkrat videti svojega očeta!« Ob 7. uri 11 min. je prestopil Czolgosz prag smrtne sobe, ob 7. uri 12 V» min. pa je izgovoril svoje zadnje besede in pazniki so stopili nazaj. In električni tok je šinil v truplo nesrečnika s tako silo, da je pokalo jermenje. Štirideset sekund je pustil elektrik tok 1700 volt delovati, potem pa ga je počasi odvijal. Drugič je »pustil 1200 volt, a samo za kake 3 sekuadt». K« je odvil tok, se je truplo, ki je bilo *;lno upadlo, napelo proti jermenju. Ko so tretjič »pustili tok, je stopil dr. Mae Donald k mrtvecu in mu položil roko na srce. Zdravnik je izjavil, da ne čuti bitja srca več, prosil pa je, naj še enkrat spuste električni tok z t so silo. To se je zgodilo. Ob 7. uri 15 min. so ustavili zadnji tok. Usmrčenje je trajalo pičle Štiri minute. Zdravniki so nastavili instrumente in konštatirali, da ni v Czolgoszu nič v®4 življenja. Nato je vzdignil ravnatelj Meade desnico in rekel: »Gospoda moja, obsojenec je mrtev!« Priče so zapustile sofco smrti, truplo so dvignili na operacijsko mizo. Zdravniki so preiskali truplo in izjavili, da je bil pokojnik popolnoma pri zdravi pameti in da je bil zdrav. Ko so zdravniki izvršili svoj posel, so položili truplo Czolgoszevo v črno rakev. Spočetka so mislili nasuti nanj živega apna, poskus pa je dokazal, da deluje živo apno prepočasi in zato so polili truplo z neko kislino, od katere so se nadejali, da bo razkrojila truplo v dvanajstih urah. Popoludne so rakev položili v grob ter grob zastražili. Kmalu po usmrtitvi so sežgali njegovo obleko in razne poSiljatva, ki so došle nanj, odkar je bil v zaporu. Nekatera pi*ma pa so shranili, ker se nadejajo, da bodo po njih prišli na sled raznim anarhistom. Tekom popoldneva sta prišla brat in bratranec Czolgosza in sta zahtevala od ravnatelja, naj jima pokaže truplo. »Ne morem, je že v grobu, a grob vama pokažem, ako ga želita videti ?« je odgovoril ravnatelj Meade. Nato sta zahtevala mrtvaški list, da bodeta dvignila zavarovalnino za življenje, ker je bil Czolgosz zavarovan. Groba nista hotela videti in sta takoj odlla. 81. L. Loterijske številke Gradec 23. nov. 1901. 44, 22, 63, 52, 67 Dunaj » » » 46 12, 20, 88, 2 Hennebergova svila, pristna le tedaj, ako se naroči naravnost v moji tovarni, za bluze in cele obleke, črna, bela in barvana meter za 65 kr. do 14 gld. 65 kr. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pisemska poštnina v Švico je podvojena. G, Hfinneliorg, tovarna za svilo (c. kr. dvorni zalagatelj,) Zürich, 37 17-0 •amMiMimBmmm Gospodom 580 1-1 ■ trgovcem m preprodajalcem i | priporočam veliko izber giilaii(erl|"hfica in drol»- neira hI it upi« po tovarniških cenah Tako imam tudi za božični ras veliko zalogu svilenega in drugega raznobarvnega papirja, jaslic, zlatih pen, cvetja, žice in razno- m vrstne okraske. — Nadalje fini pismeni, kancelijski, konceptni in Hi ovitni papir, različne zavitke, trgovske knjige, kakor vse drugo v to stroko spadajoče papirno blago. — Mnogobrojnega obiska in cenje- m nih naročil pričakujem z velespoštovanjem I« IV. Peteršič, V Ptuju Kolodvorska nI. 15. V Ptuju g$ ••■•MIHitMMIMII Zahvala. Podpisani se zahvaljujemo si. zavarovalni družbi »Adriatica di Sicurta« v Trstu (zastopnik gosp. Franjo Piki v Žalcu), ker se nam je povodom požara zavarovalnina tako pošteno izplačala in priporočamo vsled tega to slavno zavarovalno družbo vsem posestnikom najtopleje. 577 1—1 Petrovič, Gomilšek, Škorjanc, posestniki v Drešinjivasi. Letos Miklavška nedelja prva adventna ne druga. — Brezno na koroški železnici. 567 2—2 KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, ■■■■■■^^■■■■■■■■■■■■■■■ni Zalivala. 581 1—i Iskreno zahvalo izrekamo tem potom vsem, ki so se dne 25. novembra t. 1. blagovoljno vdeležili pogreba našega brata oziroma bratranca Franca Plohl-na, osmošolca na ptujskem gimn., Posebno pa bodi izrečena najprisrčnejša zahvala prečastiti duhovščini, prečast. gospodu prof. Majcenu, vsem velecenj. gg. profesorjem, dijakom-sošolcrm, darovateljem krasnih vencev, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so v tako mnogobrojnem številu spremili predragega rajnega k večn«mu počitku. Anton Plohi brat. Marija Bernek teta. Anton Plohi bratranec. P. n. Naznanjam slavnim obiskovalcem gostilne ■JKi *euzbevfter v MARIBORU, Koroške ulice, iz mest« in dežele, da sem prevzel sedaj jaz to gostilno. Trudil se bom vsem oeno in dobro postreči. — Kmetom, ki prihajajo v soboto na sejem, se še posebej priporočam. 445 10- 7 Udani V Jr^ran Oirič, gostilničar. 572 3—1 izsledovanje. Vr. IX. 996/1 12 Na levi strani okrajne ceste, ki pelje iz Ptuja v črno goro, morda pri 49. kilometerskem kamenu v najgostejšem mladem borovja, morda 340 korakov od ceste in 8 korakov od pred kratkim narejenem preboju skoz borovje, našel se je dne 4. listopada 1901 ob priliki neke gonje mrlič. Pri ogledu na lici mesta, ki se je vršil 5. novembra t. 1. našlo se je truplo še na istem mestu nedotaknjeno in se je sledeče kon-štatovalo: Borovje je na mestu najdbe tako gosto, da se človek s težavo pomika naprej; mrlič leži na tleh, deloma že skoro od izpadlih suhih igel pokrit; leži na trebuhu, in sicer malo na desno stran, tako, da sta desna roka in desna noga popolnoma skrita, med tem ko se leva roka s pripognjenitn sklepom srednje rame in z iztegnjenimi prsti vidi. Obraz je na desno obrnjen, in imamo opravek z na videz med 40—50 let staro žensko; lasje so rujave, že malo sivkaste barve, kita je — kar je zelo čudno — skoro popolnoma razpuščena, samo na dnu lasnika malo spletena, inaee visijo lasje prosto navzdol. Zunanjih poškodb, kakor ubodin, strelin, otisk, sodnijska komisija ni mogla najti, ker je truplo že popolnoma strohnelo; od mečja ni več sledu in je zgolj okostnica z obleko obdana. Močna trohnota, kakor tudi okolnost, da je truplo že na pol v borovnih iglah zakopano ležalo, dopušča sklep, da je truplo tukaj najmanj pol leta ležalo. Obleka ženske obstoji iz bukovo - rujave površnje suknje, iz spodnje kitlje iz listra, iz barhanaste spodnje kitlje, iz modrega jopiča, belih nogavic in dobrih, močnih, dobro ohranjenih čižem, kakor so pri ženskah na deželi v navadi; tudi predpasnik iz črnega orleanskega blaga se je našel. Vsa obleka kaže kmetico v boljših okolščinah. V žepih se ni ničesar našlo, samo na strani pri nogah ležala je culica, na videz zvita ženska obleka. Tu je cela obleka že popolnoma mehka in strohnjena ter razpade kakor podnetek, če jo primeš. Prostor, na katerem se truplo najde, je komaj 2m2 velik; okoli in okoli je zaraščena borova gošča. — Ako se okostnina dvigne, najde se razsipljen denar, in sicer po 2, 10 in 20 vinarjev. Ta denar ležal je razkropljen med iglami in se je še le po daljšem iskanju našel. Sodnijsko razparanje mrliča kaže, da so vsi deli kostij nepoškodovani. Tudi inače se niso zapazile nikake poškodbe, ker je od trupla ostala samo okostnica, izvzemši nekaj ostankov mišic. Kot zaznamki so se konštatovali: Nad krajem leve grbe na stranski steni ter nekaj bolj doli in notri sta dve lupinasti buli morda v velikosti laškega oreha. Po mnenju sodnijskih zdravnikov je to truplo ženske osebe, katera je bila menda 40—50 let stara. Smrt te osebe dogodila se je pred 5—6 meseci, ako ne že popreje. Vsi, ki morejo o istosti tega mrliča, ali, ker se sumi, da se je umor ali roparski umor izvršil, o storilčevi osobi kaj poročati, se pozovejo, da se javijo pri c. kr. okrožnem sodišču t Mariboru oddelek IX., ali z izrezkom te časniške objave pri bližnji sodniji. C. kr. okrožna sodnija v Mariboru, oddel. IX., dne 17. novembra 1901. Jožef Brandl, izdelovalec orgelj 24—18 ♦ « v Mariboru se priporoča za stavbe orgelj vsake velikosti po najboljših sistemih. — Prevzamem tudi pre-novljenje, popravke in uglasbenje orgelj. — Spričevala od zgotov-ljenih orgelj so na razpolago. Sprejme se trgovski pomočnik v prodajalnico z mešanim blagom pri Jakobu Dereani-ju t Žužemberku (Kranjsko). Isti mora biti dober prodajalec manufaktur-nega blaga in ne mlajši kakor 22 let. Plača po dogovoru. 570 8—1 Naznanilo. Z ozirom na naznanilo deželnega odbora od meseca oktobra (vinotoka) t. 1. št. 39.232 o naročilu amerikanskih trt iz združenih državnih in deželnih trsovišč se tem potom naznani, da so trte, katere so bile deželnemu odboru na razpolago, že oddane in da se od zdaj došlim naročilom ne more ustreči. Gradec, dne 23. listopada 1901. 578 l—1 Od dežel. odbora štajerskega. Slovenska t v r d k a ! T . (O o VVeberjevih dedičev naslednik: Vinceiic Camernik oblastveno preiskušeni kamnoseški mojster 363 19-19 V O e i j IX Nova ulica štev. 11. Delavnica mramornatih altarj e v ter drugih umetnih kamnoseških del. Cez 200 nagrobnih spomenikov različnih mramorjev, granitov in sijenitov po najnovejših modernih načrtih vedno v zalogi. "JHJS Vsa stavbena kamnoseška dela. Pohištvene plošče za mizarje. — Likanje in struganje mramora s strojno silo. • • • • Lastni kamnolomi. • • • • s. c« f—I. o .9" © ** M $ a a o n "S ■a O Postrežba točna. Vtika beseda stane 2 v. j Naj mai\j a objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda | stane 2 v. ; Večkr. objava i po dogovoru. [J] Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati. Proda se. Hiša v Studencih z vrtom, vodnjakom in kletjo, blizu sv. Jožef», se takoj proda. Naslov pri upravništvu. 484 10—7 Lepo posestvo se s proste roke proda v Logarovcih župnije Sv. Križa na Murskem polju. K posestvu spada dobro opravljena delavnica za usnjarski obrt, koja se tukaj lahko z velikim pridom izvršuje. Natančneji pogoji se izvedo pri lastnici Matildi Veselič v Logarovcih. 565 3—2 Lepo posestvo, katero meri 3 orale, sadonosnik z lepim sadnim drevjem, dobre njive, se proda. Priprrvno je za gostilno, ker je samo 10 minut od cerkve oddaljeno, ali pa za kakšnega samca. Jurij Mulec, Sv. Trojica v Slov. gor. 570 3—2 Slivovko, jamčeno, naravnočisto, v vsaki količini, katero v izvrstnosti in konkurenčni ceni nobena tvrdka ne prekosi, prodaja več let obstoječa in po širokem znana „Žganjarija Lesjak" v Brezoveu, pošta Rogatec (Rohitsch). 574 5—1 Dober harmonij z močnim glasom se proda po ceni ali zamenja za glasovir, ki je še za rabo. Če je glasovir več vreden, se doplača. Več se izve pri Karolu Šavprl t Polički vasi župnije Jarenina. 573 3—1 V najem se išče. Hifio za trgovino želim vzeti v najem. Ponudb« blagovolijo »e poslati pod: A. 8. 21. poste restante Ljutomer. 568 2-2 7 najem se da. Prodajalnica s krčmo vred pri farni cerkvi v Mariborski okolici se da v najem. Prevzeti je blaga za okoli 1000 K. Oglasila na: „Rožmarin", poste restante Maribor. 561 2—2 Proste službe. Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponija se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.70 Gradec, poste restante." 222 Orgljarska in cerkov. služba se takoj odda v Stranicah pri Konjicah. 553 3—2 Izurjen organist, ki je tudi ▼ ceci-lijanaken petju izvežban, išče službe kot organist in cerkovnik. Naslov in spričevala pri upravništvu. 571 3—2 Trgovski učeneo iz poštene hiše se sprejme. Hrano in stanovanje dobi pri gospodu. Iz dežele imajo prednost. Kja pove upravništvo. 675 3—1 Službo cerkovnika išče priden devetnajitleten mladenič. Kdo, pove uprav-ništvo tega lista._579 2—1 KUVERTE s firmo priperoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru ANTON KOLENC tlfc trgfovec v C e 1 j n flflapjiiMftflflfflflMflfiflflMflflMflfflflflMflMMflfmaf^^ kupuje vsako množino lepega prediva, suhih gob itd. Sploh vse deželne pridelke po naj-' višjih cenah. ' Pri nakupovanju 464 12 manufakturnega in suknenega blaga Novozidanl prcdajalnični prostori I. nadstopje Mnoza prevlado pohištva, preproge, odeje, Koci, rolici, zaloga belega damasta, tkanine in platna. — Najnovejše sukno za obleke_ in barhenti. Na drobno in na debelo. i Zelo nizke cene. I Najboljši je Barthelnovo klajno apno, ono prepreči lizavost in glodanje lesa, prepreči mehčanje kosti, prepreči hnjšanje, naredi živino ješčo, ukrepi prebavi j a- I prašček nje, množi mleko ter jajca, na-redi živino moč- nejšo in tvori trdo meso 563 9-1 Za vsako žival neobhod. potrebno. Popisi zastonj. M. Barthel & Co., Dunaj X. Prodajalnice v Mariboru: M. Berdajs, L. H. Korošec, Franc Frangež, Josip Kavčič, S. Novak, Max Wolfram in Pahnerja sinovi. j za živino Pri kmetijski razstavi v Riedu 1901 najvišje odlikovanje z zlato svetinjo. Novo! Podkove za vole patent. Zehetbauer. $ Neobhodno potrebno za posestnike, gospodarstva, pivovarne, žganjarije itd. Glavno zastopstvo: 455 25—6 Echinger &Fernau DUNAJ XV, Neubaugiirtei 7 in 9. | Prospekti na zaht^vanje. HOlfO ■ Janez Schindler Dunaj m., Erdbergstr. 12, pošilja zastonj vsakemu cenilnike v slovenskem jeziku. V tistem se nahaja več ko 400 podob rz ličnih strojev in orodja azapoljedelstvo. obrt in hišne potrebe. Cene nižje kakor povsod drugod. Pošilja se na poskušnjo Reelna postrežba ve jamči. Plačila pras ngodna. Solidni krščanski prokupci še iščejo. Janez Schindler, e- kr. 16 lastnik privileg. Dunaj III., Erdbergstrasse 12. alovent.lt» mi rodilu h« «loventkl odKovarJn. W9 m i E. Šepec, trgovec v Ormoži, priporočam svojo veliko zalogo manufakturnega in špecerijskega blaga kakor železa vsake vrste. — Posebno še opozarjam slavno občinstvo na mnogovrstno izbero sukna, različne barhente, tkanine in platna, odeje, koče, volnene, suknene in svilne robce itd. P. n. občinstvo vabim, da si pri nakupu za jesen in zimo ogleda mojo trgovino ter se prepriča o posebno ugodnih cenah. 543 —5 Z velespoštovanjem M. E. Šepec. c m Naznanilo. Podpisani si usojam naznaniti vsem posestnikom vinogradov, da bom imel koncem tega leta in prihodnjo spomlad veliko množino na suho cepljenih trt, različnih dobrih in čistih vrst cepljenih na Riparijo portalis in Rupestris Monti-kolo, in sicer: 500 Burgundec beli (Burgunder weiss) 500 Burgundec črni (Burgunder blau) 500 Zastavica rudeča (Zirnfadler) 500 Silvanec zeleni (Grüner Sylvaner) 300 Šipon rumeni (Mosler gelb) (Ranfol weiss) 200 Kavčina črna (Kölner blau) skupaj 31.500 Vse te trte so dobre rasti, lepo zaraščene in dobro ukoreninjene ter jim je cena: I. vrste 180 K 1000 komadov II. vrste 120 K 1000 komadov I. vrste 19 K 100 komadov II. vrste 13 K 100 komadov Oglasiti se je vsaj do 15. januar, prihodnjega leta pismeno ali ustmeno pri 15.000 Laški rilček — (Wälschriesling) 5.000 Žlahtnina — (Gutedel) 5.000 Traminca — (Traminer) 2.500 Mali rilček (Kleinriesling) 1.000 Tantovina ali Trunta 500 Lipov šina bela Antonu ^lodnjali, 499 8—8 trtnarju pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. pošta Juršinci pri Ptuju. Za bolne r»a želodcu in stare ljudi- 495 Konjak star, iz domačega vina, pošilja franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4-80 gld. Benedikt Hertl, grajščak, GoUč p. Konjicah, Štaj. stekl. za i gid. 50 kr. se dobi pri Al. Qnawlest, gosposka ulica, Maribor. Lesene rakve lepše, boijše izdelane in cenejše kakor drugod prodaja F. WOLF, pokopalni zavod v Mariboru, Tegetthoifova ul. št. 18 548 12-5 in Blumengasse 12 in 14. „Siidsteirische Presse", časnik v nemškem jeziku, izhajajoč dvakrat na teden, stane mesečno eno krono. Urednik F. S. Šegula. Slovenci so prošeni, da delajo za razširjenje tega lista, ki je tako dobro uredovan in vsestransko o svetovni politiki kakor o južno-štajerskih razmerah tako podučljiv, da lahko nadomestuje vsaki nemški časnik po slovenskih hišah in narodnih gostilnah. „Siidsteirische Presse" zagovarja odločno ravnopravnost Slovencev in poučuje tuji svet o pravičnih slovenskih težnjah, ter je za to neobhodno potreben. Ko bodo Slovenci dosegli ravnopravnost narodno, v šoli in uradu, še le tedaj lahko list preneha. Zahtevajte list po gostilnah in kavarnah, kjer so na razpolago že drugi nam sovražni listi. Naročnina in inzerati se pošiljajo na: Administration der „Sfidsteirischen Presse", Marburg.