Leto ULAVUL, ft. 17 MssacauL karocmna UR 1 •> OMI UREDNIŠTVO, UPRAVA m INS^ATNl ODDHLEK LJUBLJANA, PTJCCmiJBVA UL. 5 tftt^ton st, «1-22. $1-23, SI-24, Sl-25 ta »-2& PONEDEUSKA IZDAJA ,.JU¥15A IZHAJA VSAK POICBS>Ea^JSS KOT PQNE3>J£LJ&KA IZDAJA > JUTRA« Schwere Kampf e an der ausseren Verteiđigungszone Berfins Deutsche GegenangriHe im Siiden der Osir~ont im guten Fort-schreiten — In Italien Fortdauer dcr Materialschlacht Aus dem Fbnrerhanptnuarri^r, 22. April. (DNB) Das Oberkommando der Wehrmacht gibt beJ mnt: Im SSden der Ostfront sind unsere Oegcnangriife siidiieh d<*s Senimoring in gutem Fo-rtsclireiten. Die BoLscheuisten versuchten sudbstlich St. Polten vergeblich, nach Sa den Boden zu gewinn*'n. Nord\vest-Hch Mahrisch-Ostrau vereilelten unsere Veri vio in harten Krimpfon vviederholte Diirt .uruchsversuche des Gegners, Einige I^b-tirbehe wurden aly:erieg«lt. In der Doppel-ehf lit zvvisehen don Su-d e t e n und dem Stettiner Haff S&ehea mu re Tni]>pen vveiter m sehnerem Kampf. N«irfl\vestIloh Gorlitz \vurde die Frontlbeke r»iuvh erfolgreiehe Gegenan-;rriffe geschlosson. Die Besatzung von Bautzen vert» idigte sich Imh hiiiilil& gegen den mit sterkeu Kriiften angreifemVn Fe&ad. \nrh IVestea vorstossend drangen die So\vj~ts in Bisohotsvrerda und Kdni^s-briirk em. Siidlich K o t t b u s zi^hen die Bolsche-vpistea voi't-rv K Hitre zur Nnhrung ihrec Anf]t*:ffe g&gen den Ranm siidlich Berlin naeh und eildchtCM mit ihrrn Angrifts-spitzen rlie Lini« Treoenbrietzr'n-Zosson «iiie mit den zur Fmfassiuig der Stadt a-igesetzten feindliehen Di\;sio-nen ihren Fortgung. Die von Goppingen und aus dem Ikiuin ndrdlieh Tubingen an-gi nden a:r.erikanLschen Stossti i;pp<'n koanteu vveiter Boden gevvinnen. Aueh im Schwarzwa4d und in der Riieinebene sud-westiith I.ahr dauern schwere Kampfe mit dem auf Rott\veii und gegen den Kaiser-sUihl vordringen^en gaullistischen Verljiin-den an. In Italien tobt die Materialschlacht ,er mit grosaei Hfftigkeit. Aueh ge-stern bliebeu den mit moagtartea Kriiften ;\«sr«'nncnden Angloamerikanern \vesentliche rlolge versagt, Xordamerikanische Bomberverbande fiihr-ten bei Tag einen Tererorangriff auf Munchen. Ausserdem A\-iirden zahlreiche tveitere Orte im baycrischen Kanin mit >'-n belegt. In der Naeht griffen bri-tisehe Kampff lugzetige Orte in Nord-deutschland an. Dospeli smo do »"ca nacističnega odpora" Angleški vojni dopisnik o fanatičnem nemškem odpora in bojni odločnosti nemške mladine Te^kl &©p na zisnan{em cbmsčjas E^rUlna Dob:o napredujejo neruski protinapadi na jugu vzhodnega bojišča-V Italiji se nadaljuje materialna bitka Fuhrerjev glavni stan, 22. aprila. (DNB) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na jugu vzhodnega bojišča uo-bro napredujejo naši protinapadi južno od Seaimeringa. Doljševiki so ji^znovziiodno od Št, Poltena zaman poskušali, da bi napredovali proti jugu. Severnoitapadno od hlo-ravske Ostrave so naši oddelki v hudih bojih preprečili ponovljene sovražnikove pi*e-bijalne i>oizkase. Nekaj vdorov je bilo zapahnjenih. V dvojni bitki med Sudeti in Stet-tinskim H a f f o m so naše eete še nadalje zapletene v težko borbo. Severuoza-padno od Gor lit za so uspešni protinapadi sklenili vrzel v bojni vrsti. Posadka Bautze-na se je branila žilavo proti sovražnilcu, ki je napadal z močnimi silami. Sovjeti so sunili proii zapadu, so vdrii v Kdnigsbieck in Bischofs\verde. Južno o ogorčeni boji. Na bojišču ••!> Odri Je sovražnik najprej povečal svoja predmostja med Greifenh:\<;enom in St»'t\momf protinapa^Ii pa so ga vrgli nazaj. Na kopnini severnovzhom»o od P i 11 a u-a drže naše čete zapahnitveno črto proti otraiM a sovražn i- \ i m napadom. Uničenih je bilo 21 oklepnikov. Med reko F m s in spodnjo Labo je sovražnik z močnimi silami nadaljeval s svojimi napadi. Po večkratni menjavi posesti je padel Pappenborg v sovražnikove roke. Kanadski poizkusi razširitve svojega | pred»-vi-.tja severno od Friesovthc-ja so se j zlomili poti \*isolvimi izgubami sovražnika. Tudi nižno od Oelinenhorsta so ostali brez- j uspešni ponovljeni britanski napadi. Proti-napađi naših oklopniških grenadirjev so sovražnikove sile, ki so prodrle do Har-burga, zagrabili v bok ter jim prizadejali visoke izgube. Razbiti so bili sovražnikovi poizkusi prekoračenja Labe pri Witten-bergn in Tajaj;ennunbovilni napad na Mun- chen. tla-en t^o;p. so odvrgli bombe nn Ste-vttne na^alinie kraje na bivr^rskem potl-r»"i«:. v nr^či so nape.d^a br**ancka bojna I^t^Ir« kroje v izvorni "V'oi'r-«^i li. Nava šahsvsks poteza Meskve KremelJ je podpisal prijateljsko p ogoJbo z lub'jnskim Sovjetom in postavil Angloamer-čane zopet prec1 Izvi'šeno dejstvo Stoekholm, 22. apr Mosk\'a je postavite Ajigioameričaae 2/>pet enkrat pred izvršeno dejstvo s tem. da je z iubl nskim odborom, kaiere^a pii^ruava le Moskva, podpisala sovjetsi.o-poljskc prijateljsko in podporno pc^fOL'bo. Agencija Tase javlja arad-Oo, d«, so v teku zsdnjih on: ob priiiki b-vanja Mpredsed Ika ^iežrinegvx sveta poljske repubiike Bejiuta in ministiskegn paedsed-njfirin m zunanjega minisira OsobkKi-Morav-skcg-a< vod^Li v ftfjoakvi pogajraija »v ateno-eferi prisrčnosti in medsebojnega razumevanja«; ta poga.ja.nja so bila zaključena 21. e^M-iia s podpisom pogodbe o pr jateij-stvu, medsebojni pomoči im povojnim ^-djeuova^iofn med Sovje/cstko zvezo in Polj- sko. Cesar so se Američani baii irs kar bi radi prepih č-ii, se je sedaj zgodilo. DLpIo-maLski a ^isn-k časopisa. >Sunday Tli'^os« označuje podpis pogodbe kot moskovsiko protipotezo spričo tega, ker Anglija m Ze. oUrjjene države niso bile za prjipuateLev Ju-blinskcga odbora na konferenco v San Franciscu. Kakor je znano, sta se Angiija in USA lavaeniaii »a. točoo izvedoo vseh jaitakih sklepov, ic doiooajo, dn bi >nova in rep^-«ze^taittvnej§ei potjska viadea< dotrfln povabato za adeiežbo na koofererKi v San Franoiscu. Tefeve aastopstva Poljake na konferenci pa ni prav nič omiil pripis nov« pi-ijai dijake pvgoJlte ^rhead Jiavaja potem celo vrsto prime-v katoTih se je izkazala fanatična vo- Lizbona, 21. aprila. Dopisnik časopisa »Daily Expre.-;« Alten ^Moorhead prinaša i svojemu listu vtise o fanatični nemški bojni odločnosti ter opozarja svoje čitatelje na to, da je potrebno sedaj voditi popolnoma drugačno borbo, kakor preje, namreč malo vojno, boj v gozdovih v mestih. Tamkaj so so je združile drzne in smrt prezirajoče boj- i ne skupine, ki so v zaledju in ki pokončajo ' vsak zavezniskf oklopnik, ki prodre mimo njih. Danes udarijo tukaj, jutri tam. To je j strašna borba, v kateri se nemška mladina posebno izkazuje, če bi ne bilo te mladine, bi zavezniki mnogo hitreje napredovali. sToda sedaj smo dospeli do srca nacističnega odpora«, piše Moorhead dobesedno, *kjer je več desettisočev nemške mladine, odločene boriti se ali pasti.« Morhead rov. v katcrni se je lja nemškega naroda do borbe, in to vsega nemškega naroda, posebno pa še mladine. Poroča o boju mladih ljudi pod poveljstvom vicerdm rala Scheuerleina v bližini Bremena. Ko je admiral padel, je prevzel poveljstvo nek mladi kapetan bojnega broda ter se boj nadaljuje z isto divjostjo in silovitostjo. Nihče; tako zaključuje angleški do-nemške pripravljenosti za boj. ki jo kaže piknik, ne sme podcenjevati brezmejne nemška mladina. Sedaj je treba tej pripravljenosti posvetiti vso pažnjo. Položaj na bofišcih Berlin, 21. aprila. Mednarodni informacijski urad javlja: Deti nemške garnizije mesta Halle so se prebili proti vzhodu. Izredno krvavi boji pa še trajajo za Bitterfeid. Delitzscii in Leipzg. Me-ci P>au:nom in Bavreutnom so nemški oddelki uspeš D zadržali močne sunke tretje severnoameriške armade. Medtem ko trajajo ogorčeni boji za mesto Bemberg-, so oldapniSke nemške bojne skupine prizadejale Američanom vzhodno in južno od mesta velike izgube ter so preprečile nadaljnje sovražni.k~vo pr<*diranje proti jugu. Iz svojega vdornega prostora južno od Sch\vabisch Halla so posameze oklopniške osti prodrle dalje proti jug~d, vendar jth je močno prizadejal in izoliral osrexk>točen nemški napad severno ori Sch\vabrsch Gmumte. V ostalem pa je bil povsod gladko odbil: na ved mo ■ /;h anaealških oddedkov. Na področju pii Tii- bingenu so nemške čete vdrle francoske sile vrgle naz*?j ter jLm prizadejale visoke izgube. Boji z naprej pnrehrajočimi franco. sklni: oddelki severno od mesta so narastli v silovitosti. Junaška' borba povsod Berlin, 21. apr-la. Z vsefa odseteov lx^j::^č prihaji^-"1 stailna poroči-a o odličnem zaxir-žanju . emškiii čet. pred vsem pa poročila o deje-njih majhnih in najmanjših bojn h skupin, ki so z vso oHoonostjc in odfc>CTfaa ravnan j e.m kot posamezni borci cbvV V. le vse kritične situacije. Eoji južno od Brna Berlin. 21. aprila. Mednarodni mfortna-ci;ski urad javlja: V b'tkj južno od Bn a so močne nemšKe skupine popoL-'aorna c*b-kolile prodrli sovjetski bojn och*eiek ler ga stisnil: na nrjožji prostor. Seveino od Dunaja kelkor tudi na področju pri St. Poltenu so nemške čete zapahnile nekaj glob fSb vdorov. Z italijanskega bojUČa Berlin, 21. eiprtla. Mednarorlni tnforma. cijslti urad javlja iz Italije: Na ligu s'.d c:->aii. južno od Bologrie, kakor na J'jda*an-skem odseku so nemške čete mnhle zavezniškim armadam tudi včeraj Ogorčen odpor ter so po uničenju 100 oklopnik:v preprečile nofmeravani prodor. . juranjenimi nadami v zmago Stockliolm, 21. aprila. V spodnji zborn d je Churchill v četrtek izjavi1., da mu nikakor niso po godu preuranjene špekulacije o skorajšnji zmagi. V svetohlinski nevednosti je angleški min strski predsednik dodal, da sam ne ve, kako so nastale govorice o .skorajšnjem koncu. Noben britanski član vlade, tako je menil svetohlinsko obračaje z očrni, ni dal povoda za predčasne špekulacije za zmago. Drugega ni mogel storiti, kaker opozoriti na brzojavko generala A.lexandra, k: je pred nedavnim spričo ogorčenega nemškega odpora svaril pred pretiravanimi m preuranjenimi nadami v zmago. prečne nameravani procior. Churchill svari pred prcu nadami v zmage San Francasco pod židovsko zvez£a Židovska aktivnost za kulisami — Žid generalni tajnik konference ženeva, 21. aprila. Z? generalnega tajnika konference v San Franciscu je bil imenovan malo pred Rooseveltovo smrt jo Al-ger Hiss, poroča List »Times«. Hiss je bil podpiran od Felixa Frankfurter j a, katerega je že v letu 1933. vpregel za Ne\v Deal, mu leta 1936. preskrbel delo v zunanjem ministrstvu Zedinjenih držav in ga končno dodelil Rooseveltu za jaltsko konferenco. Tudi imenovanje za generalnega tajnika je pripisati priporočilu vsemogočnega zida Frankfurterja. Kajti generalni tajnik, ka-teii pripravlja program dneva — tako piše list sTimes« — žonglira za kulisami in določa, komu naj se da prednost pri debatah. Nov diktat za Polj Stoekholm, 21. aprila. Kakor posnemamo po vest. Svenska Dagbladeta« iz Londona, je agencija AP izrazila vtis, da Truman Churchill in Stalin nameravajo rešiti občutljivo Doljsko vprašanje brez posvetovanja z zastopniki londonske vlade ali vodje kmečke stranke Mikolajczvka. Niti Miko-lajczvk, niti poljska londonska vlada nista dobila povabila, da bi prisostvovala konfe- renci med Stettiniusom, Edenom in Mo lotov im. Švedski ministrski predsednik o konierenci v San Franciscu Stockh°im, 22. apr. V petek se je šved ski ministrski predsednik Hanson prvič v ladijskem govoru obrnil direkt.o do Zedi-njenih držav ter zavzel stališče k pie ivi-deni konferenci v San Frojnciscu. Švedski ministrslci predsednik ie konferenci želei mnogo uspeha, če švedska na konferenco ni povabljena, pzi čemur run Švedskem razumejo vzroke nepovab-l^i, bo vendar sledila razpravam z največjo pozonrostjo v nadi, da biicc prodora aovjetskin toip do berlinskega uhmestja. Medtem ko je so-sovražnik dosegel predmestje nemške pre-SLOinice, je pi*epričan izjavili, da odpor Berlina iahke zlomi in mora zlogniti boij šk: naval. Dr. Gobbeds je dejal v svojem govoru: Moji berlinski rojaki in rojakinje! Preteklo nedtrljo so piičeli boi ;š: viki z veieoienz-vo na bojišču ob Odri. Njihov ciij je Berlin Osvojitev nemške presioinice naj bi ojaiLa Stalinu važen aduit v roke v politični igri med zavezniki. S tem je postala borba za nemško prestolnico boioa za Evropo. Naše hrabre divizije in vojaki ljuoske vojske so v pre jšnj n dneh v jun Ska o_-brambi prizadejal^ Sovjetom najteže izgube. Njihov nastop im njih žrtvovanja samega sebe pa nista mogla pi^prečit.1. da se boljševički ue b- mogli pnibiižati 2sun mja ntmamntmi čili nemške pres.oinicc. Na ta nač^in je postai Berlin mesto sre>di bojšdčs-To dejstvo pa zahteva na- je zaklji: 1. ) Vsi za obrambo neanši:. p. ■? .o.n.co dodeljeni vojaftš in člani ljudske vojske morajo tajnoj zasesti določena jim mesta ter tako pričeti z bor-bo. hl I - tro se prikažejo sovjetski oUofm&til ali čete. 2. ) Vse civilno pie'..iv-?.ls'l.vo mora ubogati vsa navodil ki j In -zdajajo civilna in vojaška mesta. Izog bati se je rad A-clo pOit^-pcunju. Z največjo proinetsio discip Ino je treba pol p rat i promžke vojđkt in ij%d-ske vojske. Vozne ceste morajo bai p:o e, predvsem ittrok, 3. ) Oborož:t\-eni obrati, preskrb-3valna podjetja in oblasii. ki so odgo^-orna z»i vodstvo i^riim, d< jo dalje. 4. Obratna zn^<;ita s^'bi za z /nanjo in notranjo varnost po J- Provokf r.erje ali trmaste inozemce je treba tal^oj aretirati ali še bolje c*rfe>fp:soboti. 5. ) Ce bi pro\-okaierjt ali aK^nski e*e-DJBBti r>^izkušati z bebrni zastavr-mii ali dmgkn " sti^hopetnini zadi-žanjem pvinaiajti nemir med prebi\*alstvo. *d je ool^ceno za obrambo mesta, ter hrom?ti njibo\' oč,por. je treba naat?:pd*i pcot. njtoa takoj z vsemi sredstvi. Vsak Berfttocan je odgovoren zr* svoje stanovanje. Hiše ki staoovanja, ki imajo izobešene bele zastave, nusnajo nobene pravice za varstvo in skupno pomoč ter se bo proti njim temu primerno postopalo. Prebšvaka tetefc bog ao za to odgovorni. Knajevnj strarcl^jn opodnomočenec mora nad tem budno paziti in ravnati po mojih navoulih. Take hiše bi bile klice bodezni na telesu našego mesta. Povelje ure je torej borba proti 4jjn in to brez obzire. S temi oda^dtoornj je stopilo nemško glavno mesto v stanje aktivne obrambe. Odslej b mo skupno ki z oboroženo s lo, ki nam je na razpolago, pokazali sovjetski • ^ s'rvi, da se je Bei-lin pr pravil na ta napad ter da bo udaril fanatično trdo in OSufV> V zadnjih tednih je bil v Berlinu urejen važen obrambrij sistem, ki seg»x od zuna-n h okrajev7 do mo-stnega središča. Napravljene so bile oklopniške zapore, barlie.de in cestne zapore. Okoli Bez-lina so bde urejene utrdbe in nemška prestolnica je v skrajni najvišji obrambni pripi>irv ljanoeti. To bo sovražnik sedaj občutil na lastni koži Vs napori m prizadevanja berlinsikega prebivalst.a, -zobrazba ljudske vojske in obirožitev što-->i.n:h oddelkov vojske" služi jo le edinemu smoti'U, da nam daj<> možnost, eta uspešno branimo nemško prest -m:co in ujero preb-valstvo. Sedaj prićEuicnjem od vsakega Berlinčana in Berlinčai'ike železno disciplino, najvišje zeupatije v samega sebe in podrejenost, vsem poveljem mož, ki jim je zaupana obramba nemške prestolnice- Na orajiilce Ber'ina naslavljam v tej uri v mena žena in otrok, v imenu vse domovine, da s.- na straži ter čt2 se v vsiljen^ borbi za obstoj in svobodo Reicoa. za življenje :<3-sih mater, žena in otrok ne boje sovivižnika. temveč ga br.^zx>^z±mo uničijo. Sovjeti he jo osnovati v Nem M i i stra-bjOVLado. Nj h prav nič ne ovira v un čovalnl *D3sno3tj pro;; vsemu, kar je nemško. Proti temu mo:ig"o'skemu navaiu se ne sme pojaviti nikaka slabost in mehkoba. Mi se borimo brez mfloeti proti vsem, ki oneča-ščajo nemške žene ali jih hočejo irmostit: v sovjetskih vojaških javnih bJsah, kd mučijo In more naše otnetke, ki hočejo likvidirati mfiijooe mož s strelom v MncJk ter odvieci ostanek v Sovjetsko zvezo n*.. pridno ddo Bertinski bnoffiilci! Na vas zro pogledi vasto žena, vaših mater in otrok. Oiii so TOU 2m*poiL s-voje življenje, sreč«>, zdravje in bodočnost. Sedaj p^zn«te nado naiogo, ki jo br ste tu=* JBBpoififli. Ura preiszikuširje je tn. Vojaško oba-amfeo neim^ce pa^srtaoinace je prevzel generalni poročn^tc R e y m q n n . On je odlikovan s hrastovimi listi k viteškemu kztaou 2e4eanega križa. Njegove- Koristiti narodu! V soooto zvečer je po ljubljanskem radru spregovoril slovenskemu narodu prezidom, general K upnik. V resni uri in na prugu, najodločilnejših dogodkov, pred katorinil stoji nas narodič, ki ga je vso dobo sedanje vojne le avtonomija Ljubljanske pokrajine kot drobcen, neznaten plamenc^k razčetver-jenega spominjala, da je vendarle se narod, je spregovoril g. p rezident tehtne In pomembne besede. Vojna, ki je nismo hoteli, kakor je poudaril v svojem govoru gospod prezid-nt, za nas ni bila spričevalo treznega mišljenja, discipline in tiste narodne enotnosti, ki bi ji tudi makiavclisticna politika savojskega okupatorja ne mogla do živega. Te pozitivne postulate je prevpila ulica, Id jc stala pod vphvom demagogov, k! si danes jemljejo legitimacijo ravnalcev na.V bodočnosti. Le en stan se je v celoti znašel v tragičnih previranjih tistih \ fnih dni. Bil je to naš kmet, ki je v krvavih dneh domače revolucije doprinašal največ žrtev m ki je bil takrat in je tudi danes temeljni kamen slovenskega odpora proti komunističnim nakanam z našim narodom hi našim ozemljem, slovenskega domobranstva. Kmetu so 9e pridružili delavci in učeča se mladina in ti trije činitelji pivlr.t-,v;j.\jo danes s tistimi, ki so se odzvali pozvvom g. prezidenta, jedro slovenskega narod no era odpera in upora proti tistim, ki bi hoteli uničiti našo svobodno bodočnost, je, ■ katerim se mora v času naj usodne j A: h dogajanj povezati vse. kar odklanja Titovo tako zvano demokratično in federativno Jugoslavijo. Iz napak preteklosti je treba najti pot za bodočnost; skupno nočno nas vseh mora biti, kakor je to s poudarkom ugotovil v svojem govoru g. prezide nt: koristiti narodu. Postav.ti se je trebil na stališče brezkompromisne, vse druge nabore in predvsem nekoristna strankarsko-poli-tična čustva odklanjajoče protikomuni-stične načelnosti, ki zahteva od nas skrajno enotnost in discipliniranost v podvigih in naporih, trezno mišljenje, zaupanje v B>-žjo pomoč, poslušnost legalnemu vodstvu in njegovim poveljem, skratka, postaviti se je treba na stališče popolne narodne discipline in poslušnosti ukazu narodne koristi. Ta bo od nas morda zahtevala tud nekatere omejitve v pogledu osebnega ugodja, toda v sedanjem Času nam ne sme biti nobena žrtev pretežka, nobena omejitev prevelika, če hočemo jutri zaživeti boljše, lepše, vsekakor pa človeka dostojno življenje v družbi častivredne, poštene, v domači zemlji vkoreninjene slovenske bratske skuprosti. Kajti kakor je dejal g. prezldent, ko se je dotaknil bolečega spomina žrtev vGrčariceh, Mozlju, Kočevju, Jelendolu in Krimski jami: »Z robijaši, poklicnimi razbojniki, morilci in tatov: Jugoslavije ne bo nihče ustvaril! Ce bo v tem prostoru treba kaj delati, bomo to gradili s poštenimi preizlcušermnJ nacionalnimi silami. . .< Svetovni položaj ni odvisen od nas, vendar pa srno tud"' mi dolžni, da ga budno zasledujemo. Mncgo dogodkov je v svetu, ki nas delajo optimistične. I>anes, ko pri nas na Slovenskem vrli domobranci v sodelovanju ■ protikomunistlčnlm nemškim vojakom tn v največji povezanosti z dobrovoljci, četniki in glasniki nove nacionalno Rusije podirajo zadnje postojanke na Internacionalni bazi slonečega moskovskega imperializma na zapadnem Balkanu, vidimo v pokreti h, ki se snujejo povsod tam, kamor je stopila noga rdeče armade, radosti svetlih momentov, ki tudi nam vVvajo vso potrebno odločnost. Gospod prezldent upravičeno ugotavlja: ^Zato se ne bojimo nobene preizkušnje. Na vse smo pripravljeni! Vsaka možnost je preračunana, vsak slučaj vzet v račun!« Potrebno pa je eno — tn o tem je spregovoril gospod prezldent, ko je v svojem govoru ostro obračunal tudi z govoricami o svoji osebi rn zatrd'1, da bo v vseh okol-nostih m v vsakem slučaju ostal s svojim narodom In če bi usoda hotela, za ta narod v boju z boljševizmom tudi rad padel, na sledeči način: *2Jabrišimo vse razlike v gledanjih. S svoje strani sem prav te dni doprinesel velik delež s tem. da sem dragocene sile rešil slovenski protikomunističrn* skupnosti. Sedaj je treba samo še tre:me pameti in neumornega dela na uresničitvi slovenske protikomunistične vsenarodnosti, k: nušča vse druge mterese na stran In osredotoča vse svoje moči In sposobnosti na na borbo proti komuniTarni v okviru slovenskega doiTK^branstva.« Zaradi tega pa daje gospod prezldent nas!ednja povelja m navodila: 1. vse razpoložljive sile je treba dati na razpolago slovenskemu domobranstvu. 2. treba je biti ponosen, pripravljen, poslušen, diso1 plini -ran. podkovan protikomun i stični borec m enoten v vrstaJi domobranstva tudi v naprej. 3. vse je treba storiti za domobranstvo, proti njemu pa ne pustiti storiti ničesar, ker bi to služio samo kcjrmmlstom, 4. kmetje naj do skrajnosti obdelajo poJja, da bomo živeli. Preživeti se moramo sami, In SI oven d. rdružlte se! S temi jrrsnlml smernicami je g. prezldent očrta! ukaz današnjice. Ne kot program svojega osebnega gledanja, marveč kot navodilo narodu, ki stoji pred zgo-dmdnskimi dodajanji. Kajti v tem trenutku ne gTe niti zanj, niti za kateregakoli drugega poeđinca, marveč za vso narodno skupnost. mu vodstvu, k: se je v tej Vo£H že tciko-krat izkazalo, se lahko brezpogojno podrede vsi vojnici in čLani ljudske vojske. Jaz sam ostanem s svojimi s u^lavoj v Ber-idnu. Tudi moja žena in mr-tji otroci so tuficaj in ostanejo tukaj. Z vsema sredstvi bom aklnviral obrambo :iernsfce prestolnice Moje misli in ravnanje veljajo vašemu bda^ gostanju m obi-amb- pre,; nršim sfcupnim sovražnikom. Ob zidovju našega mesta bo in se mora zlomiti mongolski naval. Naša borba bo usodna za odločno borbo vsega* naroda. Solidarno smo stopi&j v borbo ta k delu, da ne prem^stetrno nemškega glavnega mesta bnfJSevBfciin lokam ter nos pri tem prešinja fanatična volja. Naš cilj jo svobode, našega naroda in država socialne pravičnosti v bodoči, srečnejši bodočnosti. Stran 2 JH"rr. T7 Komunizem na Balkanu ! Enkratna pomoč uslužbenstvu ob Fiihrerjeveni rojstnem dnevu O komi Mtatt6n 1 >ddemokxacdjo< pozna sedaj nas narod do njenega jedra, Bo tem, kar komi mistični isti pojoOajD o dogajata ju v drugih, bnfcamfcte državah, vadimo, da ao komunisti povsod do picioe enaki, da zasledujejo povsod iste cilje in da ao z azurom na krajevne razmere raz-Učne kveCjeirui metode nj-h dela. Komunisti so se spra.vin v vseh balkanskih državah, v katerih so prićli do oblasti, nad vse nasprotne pc^tične stranke brez razhke. Zoper vsako ao iznesii kak očitek, da so ji lahko prepovedali nadaljnji oiisLoj in delovanje in jo tako odrgnili od so vpliva na javno življenje. Ena stranka jim je bila ddktajtorska, druga reakcionarna, tretja k*,2aLptna, četrta izdajalska... dokler m na kraju ostala na politična pozornici samo še KomunisUčna partija s kvečjemu kakimi neponoembnatmi priveski za slepilo. Poleg jugosQ.ovenskega primera je v tem ožim zelo poučen tudi nimiinskJL Pred nastopom Antonescovega rež ma. so imelj v Rucnuaiji demokratično parlamentarno vladavino. Dve najpo^nembnejši stranki, ki sta tedaj nesporno predstavljal, abs^iulno večino rumunskega naroda, sta. bila Mamujeva zaranistična m Bratia-inrjeva, liberaLstična stranka. Naravno, da ste. bili po kapitulacij^ Rumunije ponovno poklicani na oblast na osnovi svoje prvotne demokrat-čvje legitimacije. Komu-riističina > Ljudska previca-t z dne 17. marca t L pa konientira to po demokratičnih načelih samo P° sebj razumljivi postopanje kot poskus rumunske reakcije, ki je >... piivleskla iz svoje poLttične ropotarnice zopet na dan stare zgodovinske stranke .. .c, da bd v spremenjenih razmerah z njimi obdi-2»-da v rokah državno krmilo. Jasno je biio vnaprej, da bodo komunisti odrinili od oblasti tudi Imenovan straniKi, čeprav jima mso mogli prav ničesar cć -tati, čim jun bo uspelo popolnoma izločiti iz Rumunje anglosaški vpliv. Ni bilo treba dolgo 6--k.it!, da se je moral Radescu zateči ko L begunec v angleško poslaništvo v J3ukarešU. Ra-čun rumunsike kapitulacije, ki je vseboval postavko takojšnje in izdc/tne anglosaške poLtiene pomoči zoper težnje komunizina, se je izkazal za pogrosnegVL. Salo je lahko zapisala »Ljudslta pravic«: >i>anes se je pričela pač nova zgodovii a tudi v Rumuniji in ljudstvo si ustvarja svojo novo uemokxacrjo v okrilju Narodne dicnokraučne fronte .. . zato ni čuda, če je tudi Rumunija daba nov dokaz, dri je starim poliučnim strankam na Balkanu po pravici odklenkalo.« Na oblast je prišel k., umimist Grocz z rumtmsko OF. Spričo teg«, ne vemo, kaj si obetajo t:sti trije ali štirjl poedinci iz bivših jug'csiovanskih j >zgv>doviiL^k h stranic«, ki so vstopili v TI- { tovo vlado, ko jim vendar piše komuni-3 učno časopisje take nekrologe, KTJavcjnaa i n poniževama je pač toka politična tlaka- Mnogo manj kakor z razmerami v dru-gii bailkansk.iii državaii so koniunisti z&-dovodjnd z razvojem v Grčiji, kjer jim nI uspelo po'astiti se oblasti kljub najhujšemu terorju. >Ljudska pravica« se neanreč na drugem mestu takole huduje: >Ce je Beograd postal v sedanji vojni simbol miru, bratstva in demokracije na Balkanu. Sofija,, mesto očiščenje, in prerojenja rja Bu.l-kanu, Bukarešua, mesto prebujenja ljudskih množic p^tem so postale Plastirasove Atene simbol mračnaštva in terorja, i Seveda te besede v resnici niso naslovljene ne, PLastirasa, marveč ne Ar.g'ISjo, ki se je zaradi svoje občutljivosti v Sredo>zem3ju na tej neposredni mejfi svojih žrvljcnjskih interesov vendar odločila po tolikih umikih upreti se komunist' ičmeanu imperializmu- V Rumuniji, Jugoslaviji in Bolgariji komu-nsli za Angleže še niso bili tolovaj, pač pa jih je Churchill tako imenoval v Grčiji, katero je sklenil branit; kot poslednje > mostišče« na Balkanu. Zato so komun sta tako zek> hudi na D>omaskin»06a, Plastirasa in sedaj Vulgarisa. Za obrneš a je med komunisti bn Agiosasi je značilen tudi tale stavek iz istega komunističnegu glasila: »Grško ljudstvo danes beži preko meje sosedne dežele, da se izogne Plastirasu, ki vlada Grčijo pod simbolom koncentracijskega taborišča na Akncpoli, kjer pa je neki r'm-tjanski vojak zapisal tudi tale stavek: Tako ni me slava tega sveta. Komunisti napovedujejo tedaj konec angleškemu vplivu tudi v Grčiji. Oni hočejo očitno za vsako eno doseči skrajtio južno konico Balkanskega poiotokOs da bi odtod Lahko stalno pritiskali na srčno žilo angleškega imperija: Gii>raltnr-Malta-Suez-Aden-InLiija. TteJoo se prepleta notranje prclitična borba med komunizmom in narodno demokratičnimi silami v posameznih balkanskih državah tudi z daJekosežno borbo med Sovjeti ki Anjs-leži za Sred^csemrje, ki se kljub njjn vojaškemu zovem ištvu proti Nemčiji vzporedno odigrava na polit-čnem p Za ibzJijarisi narod obstoji samo ena pot. Pod vodstvcim Komunistične partije Italije v enotni narodno osvobodilni fronti bo rešilo ljudstvo svojo usodo.« Tako velike aspiracije nam razodeva samo eno. številka slovenskega komunističnega glasila. Pri tem ne smemo prezreti, da je ves komunistični tisk \-istosmerjen in da izraža se tako neznaten lokalni listič stališče vesrfljnegn komunizma. Vse to pa nam tudi p:>ve. da moramo na svojo notranjo borbo s komunizmom g'edati v soodvisnosti z mnogo širšo borbo velikih sil. I>er Oberste Komm ssar in der Operations-«one »Adriatisches Kiistenland« je izdal naslednjo naredbo: Cl. 1. Dne 20. aprila 1945 je izplačati enkratno pomoč vsem nameščencem In delavcem v zasebnem gospodarstvu, vštevSi kmečko delavstvo, ki je od 1. januarja 1945 Izpolnjevalo svojo dolžnost v obratih in ki je sopomagalo pri vzdrževanju in povečanju proizvodnje. čl. 2. Pomoč znaša za nameščence polovica plače, plačane za mesec marec, za delavce pa 96-urna mezda, pri čemer se kot osnova računa za mezdni teden pred '£0. aprilom 1945 pripadajoča osnovna urna mezda. čl. S. Pomoč je davkov in dajatev p- mi. Čl. 4. Pomoč se mora izplačati nasuedCen-cem obenem z mesečno plačo za april, delavcem pa obenem z mezdo za teden, v katerega pade 20. april, ĆL 5. Prekrški bodo kaznovani. Najvišja oblast na našem ozemlju je s tem ukrepom znova dokazala svojo skrb za delovno ljudstvo. Fiihrerjev rojstni dan je izkoristila za dejanje, ki ga bo z zadoščenjem pozdravilo delavstvo m naniesčon-stvo; saj mu je to nov dokaz, da Vrhovni komisar nenehoma skrbi za to, da se ustvarijo čimbolj znosne in cenašnjim časom odgovarjajoče socialne in gospodarske razmere za delovno ljudstvo, ki je bilo baš v zadnjem času prav s te strani deležno že cele vrate važnh soc/tmin pridobitev. I>elavstvo m nameščenstv^ pa se tudi zaveda, da se more za to oddolžiti s tem, da zastavi vse svoje sile za skupno stvar, to je za gospodarsko, socialno in kulturno pozdigo vsega naroda, predvsem pa v borbi proti skupnemu sovražniku, — komunizmu! Vprašanje obnove kmečldh domov je eden najbolj perečih problemov prve povojne dobe. Zato je nujno potrebno, da se tu vprašanje že sedaj vsestransko razmotri, da bi se tako nažfal za naše razmere in potrebe najbolja in najprimernejša rešitev. V zadnji številki »Kmetijskih novic« objavlja inž. Simon Kregar aktualno razpravo o obliki slovensue domičije in o \p.ivniean, ki določajo njeno prostorsko ureditev. Po tej razpravi posnemamo: Kmečka domačija, dom. dvorec, ivor je skupina zgradb ter giadb, katere vključujejo prostore za bivanje aiuz.ne. n prostore, potrebne za gospoumski obrat. Pojem domačije je vezan na aružiuo in s tem na življenjsko, gosp-daisko -U meo. Ureditveni nacrt domačije Joioca iaz-mestitev posameznih členov, piostorc-v, zgradb ter grauo in njih med3er^>jn: rcJocs. Srce domačije je dem Iružine s >hiš-Ovi kot osrednjim prostorom. V gospooarskin zgradbah leže prostoii za živ:no, za pridelke ter krmo, za delo, za orodje ctroje ter vozove. Gospodarska poslopja so hlev, svinjak, kokešnjak, uijnak, skedenj, kozolec, pod, lopa. Prvotna kmečka demač ja je imela en sam prostor. clane9 chranjrn v pastirskem stanu, v papt.rsK:- kod Središče prostora je bilo ognjišče; v zgradb je bivala družina in zvina. S prisionitvijo lope, prostorov, urejenih in ločenih po njih namenu, je zjrradba rasla, ve cepla v več zgradb in gradb. Talni načit slovenskih kmečkih domačij je pester. Po meri prostor3Ke sklenjenesti zgradb loč-mo razloženo in skl mjeno domačijo, po mori urejenosti urejen in neurejen talni načrt. Gručasti, karantanski iom, je oni, pri katerem so zgradbe postavljene la.zloženo po stavbišču, pri katerem težnja k urejenemu talnemu načrtu ni razvidna. Ta ehli-ka domačije je prvenstveno obi ka s.imotnih kmet j in je lazš^rjena po vs'jj slovenski zemlji. Domačije urejenega talnega načrta so enotni ali stegnjeni dom, zaporedni, vzporedni dom, hiša na vogel, lom v ključu Ln dom v £t nkotniku. Od teh imajo *-ke-njeno obl:ko ?tegnjeni dom, hiša na vogel in dom v ključu. V s teg mirne m enotnem domu leže stanovanjski in~ gospodarski prostori domač.j- v eni zgradbi, pca eno streho. Prostori so v enem primeru razvrščeni drug nad drugega, v nadstrop; h, v diugem primeru pomaknjeni v eni črt1* drug k drugemu: hiša, hlev, pod, skedenj. Talni načrt je razpotegnjen pravokotnik. Medtem ko nastopa piva, nadstropna obiska v hribovju, je druga lastna domačijam na ravninah. Pri zaporednem domu leže zgradbe in gradbe domačije v ravni črti, o ruga za drugo, v smer; daljših sUanic. čelo k čelu. Pri vzporednem domu pa r.o obrnjene z daljšimi stenami draga k drugi. JU*:d zgradbami nastane od dveh strani obzidano dvorišče Hiša na vogel, prvenstveno domačija subpanonskega pasu, je urejena tako, da je gospodarsko poslopje prislonjeno s svojo čelno stranjo v vogal širše stran: hiše. Prostori doma v ključu so razvrščeni v skladbi polkve pod eno streho m objemajo od treh strani obzidano dvorišče, odprto na cesto, će je dvorišče obzidano še na četrti strani z zidom, v katerem so vrata, nastane dom v štrikotmku (Bela Krajina). Razvrstitev v štrikotniku imenujemo tudi eno, pri kateri lože posan « z-ne zgraibe ločeno okiog dvoriš :a. V našem prvem člaiiku o slogu srno spoznali, da je prvenstvena lastnost kmečkega stavbarstva smounost, jasnost upodobitve. Načelo smotrnosti ie vodilo ureditvenemu načrtu kmečke domač je. Površinsko oblikovanje zemljišča vpi v a na razvrstitev prostorov domačije: pri močno razgibani površini stavbišča na strmih pobočjih, so prostori lazvrščeni v na-vp'čni smeri, postavljeni so drug na drugega, v nadstropja. Nagnjeno stavblšče omogoča delno neposrelen dostop aH dovoz do vseh nadstropij, delno pa je dostop ali dovoz urejen po manjših nasipih, manjših mostovih. Na ta načn je urejena slovenska alpska in vrhhlevska hiša. Valovito zemljišče ne dopubča večjih zgradb pod eno streho, mti talcih, urejenih po prej opisanih načelih. Zeradbe lomačiie so ločer^ med seboj. Medtem ko je v tem prmeiu težko doseči urejen talni nač.t, je ta prven- stveno razviden pri ravninskih kmetijah. Ravnina dopušča razvistitev .io.->torcv v večjih ploskvah v vodoravni smer'. Skladba stavbnih gmot je najrazličnejša: vogaL podkva. štirkotnik. V hribovitem svetu so prostori razvrščeni v navpični, v ravnmi v vodoravn: snieii. V sklalu s tem se stavbne gmote po svoji oblik; pnlegajo črtam pokrajine, se v njo /žive, z njo zrastejo. Zgradbe, dvoršča domačij so odprta ca sončno stran, zaščitena pred vetrovi. V tistih predehh pokrajin, kjer ,e mnogo padavin :n mraza, teže zgradbe v skien^euo obliko. Sklenjena oblika domačiie omogoča lahek, neposre len, poKiit dostop do vseh prostOibv, majhna dolzma ocodnih zidov varuje pred mrazom. Grad vo vpliva na oblikovanje ln ure-d:tev kmečke domačiie. Kmečko stavbarstvo uporablja za zgradbe tiste grad vo, katerega nudi najbližja okolica, da celo stavbišče samo: kamen, les, ilovica. Ne le zunanje oblikovanje zgradb, površinska obdelava, ampak tudi konsu^ku.-iie možnosti gradiva vpiivajc> na ureditveni načrt in izraz domačije. Ilovica re merjc-se g'ad-nje v nadstropja. Domačije, grajene iz nje, so pritlične zgradbe, preštori so razvrščeni v voloravni smeri. Les in opeka dovo. ljujeta večje stavbne gmote, nadstropuo gradnjo. Na ureditveni načrt vpliva, odločujoče zemlj ška rapzdelitev. Na o^kih, razpo-tegnjenih stavbiščih so urejene domač;je v obliki enotnega ali zapoied^ega (.'orna. V vaseh z ozkimi stavbišči so obrnjene zgradbe s čelno stranjo proti vašk: pofi. Težnja k urejenest: taincera načrta je razvidnejša v strnjenih -naseljih, vaseh. V zaselkih, saminah je zabrisana, jt.meva. Najrazviinejša je v vaseh, nasta^h ob istočasni poselitvi, v vaseh, katerih talni načrt je urejen: obcestne, gozdne vasi. Različne vrste gospoda: siva, noljedel-stvo. žvnoreja, vinogradništvo zahtevajo druge prestole, odnos med posamezmmi zgradbami je različen, oblikovanje domačije drugo. Na ureiitveni načrt domačije vpliva dalje velikost kmetije. Marpšl gospodarski obrat te-n k eni zgradbi. Dal^e je važen načn dela, razvoj gospodarstva, higiene, tehnike. Važni so vplivi vise kili stavbnih kultur, kulturne, stavbarstte tradicije. V skladu s temi pogoji < pogoji zemlje, podnebja, gcspociaistva, kulturn h tradicij) je nastala v oblikovanju kmečke domači k, v u.ei tvenem,' talnem načrtu gotova *i-pika. Naslcnitev na ta načela pa ni povsod enako močno razvidna. Razum.*jivo je, da nastaja oblikovni fonoalizem* V sklopu domačij, v naselju, pokrajinah, kjer je nastala tipična oblika v Fklaiu s pogoji zemlje, podnebj"a, gospodara:va, se prav ta oblika ponavlja tudi v primer h, kjer so omenjeni pogoj: drugačni. Prj alpskih domačijah opažamo, da so zgradbe, ki leže na ravnih stavblščih, urejene povsem tako, kakor t ste, ki leže na strminah; opažamo velike nas pe v nadstropja, na pod, ki leži nad hlevom. Spoznali smo, da je vez kmečke domačije z zemljo vez globrkih kmenm. Roka človeka, ki ie rasle! iz zemiie. obI:kL«je njene stavbne gmete, duh zem'.je je v r.;-ii. Ueditveni nač.t, izraz sedimae kmečke domačije bo v iviarsčem dmgJiC^n ol obstoječega. Spremembe bodo- nastale zarad: spremenjenega gospodarskega ustroja, zp.-rad: napredka hijene in tehmke. Stro;"no delo zanteva novih prostorov; nekateri prostori, namenjeni ročnemu delu. n. pr. prostor za mlačvo — pod. bolo izgubljali svoj smisel in zato gihevali. P'vehstveno v ravninskih vaseli bodo nekaler; stroji in nnmrave zadru/mi. last ^raške skupnesti; r : rem t sti stioji in naprave, katerih in-\e^:iciia je za kmetijo draga, siožijo le kratek čas v letu n ki zaiit?v.ijo vei.ke prostore za namestitev. H? službi bližnjega Mestna reševalna postaja je lam Izvršila 439% przv&zcrv — Osebje protUetaishe zaščite je vestna in požrtv&vaino opravljalo svvjo službo Pri letalskih napadih v nizkem poletu naj bodo ljudje skrajno previdni, kajti sovražni letalci napadajo tudi vsakega posameznika. Kadar prilete lovci, na< gre tudi podeželsko prebivalstvo na varno, po možnosti v trdno zidana poslopja, če pa letalci zalotijo človeka na polju ali na cesti in m v neoosredni bližini primernega zaklonišča, potem je najbolje leči na tla če mogoče v vako jamo ali r3zor in tam nepremično « .tati toliko časa. da se letala ne oddalje. «e se pred prihodom letal lahko skrijemo v rak grm ali gozd, pote-n stor mo to nemu-c.?ma, nikakor pa ne smemo med napadom iskii i kritja. V okviru mestnega zdravstvenega urada, s sodelovanjem njegovih zdravnikov ali pod njihovim nadzorstvom, deluje več za mezt-no prebivalstvo zelo važnin zdravstvenih ustanov. Poročila o njihovem lanskem delu so objavljena v letnem poročilu mestnega zdravstvenega urada, iz katerega smo že v prejšnjih številkah priobčili več zanimivih podatkov o lanskem gibanju zdravja Ljubljančanov. Med temi zdravstvenimi ustanovami zasluži na prvem mestu omembo mestna šolska polikliaiiia Mestna šolska poliklinika deluje kot poseben oddelek mestnega zdravstvenega urada, pri katerem sodelujejo vsi mestni zdravniki in vse zaščitne sestre. Njena naloga je pregledati vsako leto vsaj enkrat vso ljud-skošolsko mladino in jo brezplačno zdraviti. Pod nadzorstvom mestne šolske poliltlimke je približno 5.000 otrok. V lanskem šolskem letu je bilo pregledanih 4.762 otrek, pri katerih so sistematične preiskave izsledile naslednje zdravstvene napake in obolenja: Pomanjkljivo telesno snago so ugotovili pri 821 otrokih, kožne bolezni pri 122, napake hrbtenice pri 343, nap alte drže in okostja pri 632, motnje srca pri 112, bolezni pljuč pri 433, motnje živčevja pri 222, očesne bolezni pri 76. napake vida pri 461, bolezni nosa. ust, ušes pri 141, motnje pubertete pri 12, napake govora pri 7, povečanje mezgovnice pri 526. povečane ščitne žleze pri 424, povečane nebnice in žrelnlce pri 45S, caries zob pri 1977 in druga obolenja pri 633 otrokih. Gornje ugotovitve kažejo, da je šolska mladina najbolj trpela zaradi slabih zob. Stanje zob in zobozdravljenje. ki je do predlanskega leta zadovoljivo napredovalo, se je zopet zelo poslaLšbJo. Pr-^ko 40% otrok ima piškave zobe. Brezplačnega zdravljenja zob se je poslužilo samo 222 otrok. Mestna šolska poliklinika ima svoje prostore v Mahrcvi h ši. V njeno ordinacijo je lani prišlo 1570 ctrolc.Kdor se je izkazal z ubožnim listkom, je prejel tudi recept za brezplačno nabavo zdravd. Na Protituber-kulozni dispanzer je bilo poslanih zaradi temeljite preiskave pljuč 605 otrok, v Higijenski zavod zaradi pregleda krvi pa 2^0. Obsevanj z višinskim soncem je bilo odrejenih 314, obsevanj s Solux-lučjo pa 13. Po nasvete je prišlo 3SO staršev* Ob vpisovanju v prvi razred ljudske šole so mestni zdravniki pregledali 12S3 otrok. Po odhodu italijanskih oblasti je Poltrajin-ska uprava zopet uvedla šesto leto starosti kot mejo začetka obiskovanja ljudske šole. Pet let star otrok še ni zrel za šolo! Na počutje otrok je nedvomno vplivalo, da je bil šolski pouk lani okrnjen in da se ie vršil večinoma v zasilnm prostorih. Mestni zdravniki so lani v okviru mestne šolske poliklinike izvrši1! skupno 9678 zdravniških pregledov, zdravljenj in drugih zdravniških ukrepov«. Reševalna postaja mestne občine Mestna reševalna postaja, ki jo je mestna občina organizirala v pomanjkanju druge zadevne organizacije, je bila vedno tehnično in upravno združena z mestnim gasilskuu uradom. Mestna občina nosi stroške, posebej izvežbani gasilci pa delujejo kot reševalci. Zaradi pomanjkanja sposobnih rcJ_-valnih voz in zaradi pomanjkanja skih sredstev je bilo število prevozov v lanskem letu manjše kakor druga leta. Reševalna postaja je proti koncu lanskega leta prepeljala v boinico le tište bolnike, katerim je zdravnik lahko potrdil, da je zaradi snutne nevarnosti potreben prevoz v ool-nico. Lani je bilo izvršenih skupno 43^1 prevozov, t. j. 1770 manj, kakor" predlanskim. Mestni zdravstveni urad in reševalna postaja sta zaradi navedenin ovir priporočala ljudem, naj se ob potrebi zaradi prevoza v bolnico poslužujejo tramvaja, izveščkov in zapravi j ivčkov. Ljudje so v znatni meri sledili tem nasvetom, otroke in mladino pa so starši pogoste prepeljali v bolnico, uobro zavite v odeje, na triclklih in biciklih. Mestni zdravstveni urad je nekaj časa poskušal rešiti vprašanje prevoza v bolnico z vozovi na konjsko vprego. Kasneje je moral zaradi tehničnih ovir te prevoze opustiti. Mnenja pa je, da se bo ta način prevažanja, čeprav je zelo drag, vendarle moral v najkrajšem Času zopet uvesti. Reševalna postaja je lani kakor druga leta delovala točno, reševalci so bili pri svojem delu zelo požrl v . \ ,iini. Zdravstvena protiletalska zaščita Zdravstveno protiletalsko zaščito je tudi lam vodil mestni fizik, kateremu je !)il dodeljen ožji in širši krog sedelavcev. Mesto Ljubljana je razdelieno na 11 zdravstvenih rajonskih postaj. Tc postaje so opremliene s sanitetnim materijalom in v okviru vsake deluje potrebno število zdravnikov in pomožnega sanitetnega oseeja, ki je bilo delno že pred leti izvežbar.o v posebnih tečajih Rdečega križa. V lanskem poslovnem letu so se nadaljevali tečaji za izvežbanje osebja o prvi pomoči pod okriljem Slovenskega Rdečega križa. Razen tega so zdravniki mestnega zdravstvenega urada imelr tudi 14 p; vanj za osebje za hišno pivo pomoč ob letalskih napadih. Teh tečajev se je udeležilo V poslednjih dneh je vzbudil na ljubljanskih ulicah splošno pozornost učinkovit barvast lepak, ki predstavlja izklesano obličje sit*', eii.-ikega domobranca, ki s prodornim pogledom ia svareče naperjenim kazalcem spremlja vsakega mimoidočega ter ga opoziu-ja: »Tudi ti si odgovoren za usodo slovenskega naroda. Kdor ne sodeluje v proUkomuui^uiciii borbi, izdaja svoj narod!« Ta lepak docela odgovarja duhu časa ter u<*i:ikujo kot irlas vesti, slehernemu Slovencu ukazuje, da mora danes prispevati v odločilni borbi za obstanek slovenskega naroda. Me sme hiti več uobenega Slovenca, ki ne bi pristopil k skupni borbi in ne dal na ra/i>ola;ro vseh svojih sil za odstranitev komun»stične nevarnosti. Poziv domobran-akega pr,gh da predstav'j:. ukaz VS6ga naroda. Vsakdo se mora zavedati, da je v enaki meri soodgovoren za usoilo slovenskega nar;»tla in da izdaja svoj lastni narod, kdor ne sinil Inje v protikomuiiističrii borbi. nad 2.000 oseb. Vsak tečaj je trajal S do 10 ur. Za uslužbence mestnega županstva, od katerih je bilo 47 piitegnjenih v zdravstveno piotiletalsko zaščito, je bil prirejen poseben tečaj. Ob alarmih in letalskih napadih se je vse osebje z iravstvene protiletalske zaščite zbiralo na rajomalrth postajah in je vestno in požrtvovalno prostovoljno izvrševalo svojo službo. Z naredbo šefa Pokrajinske uprave, ki je bila objavljena v ^Službenem listuc 20. septembra, se je ta služba spremenila v obvezno. Ob letalskih napadih, ki so bili lani v mestu samem k sreči le lažjega značaja, je del s mit nega osebja protilelalske zaščite pomagal na terenu. V enem primeru je pomagal tudi izven mesta. Poleg zdravstvenih rajonskih postaj, cd katerih sta bili dve opremljeni kot zasilni bo!n«ci, so bili rezer-Virani tudi prostori za eventualno premestitev splošne bolnice. Preti koncu leta je mestni zdravstveni urad eno rezervno bolnico odstopil v druge uamme. ^ Peklenski našiti židovskih izkcdžžsvalcev Bernard Earuch o svoji misiji in načrtih juspodarsko zabužnjenjs Evropi ženeva, 21. aprila. Najožji svetovalec uirulega vojnega zločinca, ziogjasni žid Bernard Barueh. ki je bival v posebni misiji v Londonu ter se je ob Rooseveltovi smrli vrni v Zedinjene države, je na »zaupni seji« razkril svojo pravo nalego, piše časopis vTime«. Hvalil se je, da se na Chmchiii-v telefonski poziv ni odzval, temveč je namesto toga dovolil intervju z nekim zastopnikom vojaškega časopisa sStar and Stripes«. ~:d je zagotovil, da se bo že poskrbelo za to, da bo Nemčiji in Japonski odvzeta vsaka možnost dela z razbitjem njunih industrij. Na ta način bo možne vzpostaviti v Zedinjenih državah blagostanje* po koncu vojne. Njegova naloga v Evropi ie bila. tako je dodal Barueh, nesramno se smehljaje, da grozi narodom x>s palco^, ter skrbi za to, da zaščiti židovske interese. Zineva, 21. aprila. V časopisu -Saturdav Poste potrjuje Edgar Snow peklenske načr- | te židovpkc^nhitokratst-o-hr.h?r,2v1^kih zarotnikov, ki hočejo nemške vojne ujetnike poslati v Sovjetsko zvezo kot delovne sužnje. Z naravnost sadističnim cin zrnom izjavlja, da se več milijonov nemških vojakov ne bo vrnilo v svojo domovino. Dovolj Ik> dela za nje in skrbeli bodo za to, da bodo garali od zore do mraka. S sistemom kazni bodo zvijali njihovo delovno kapaciteto. Na ta način bo več milijonov Nemcev ob^ejenrh na prisilno delo. Sno\v se je izrazil na to tudi o tako zvanem ^Svob^ninem nemškem odboru«, o oni izdajalski kliki, Id jo uporablja Mcvskva za svoje namene kot piopagan-dstieni izebesek. kar Sno\v sam prizniva. Toda Kremelj nikakor ne mi5li na to, da bi dal tej kliki kakšno politično moč. 2e sedaj je vodstvo odbora v rokah židovskih emigrantov in Izkudenm b i. ;.• viških vodij, ki jim napeljujeta boljševiška vodje Ernst Ftscher in VVilhelm Tieck. »flefKskifadia« Angleži se zelo rad; ponašaio pre.l ostalimi parlament riti iz njegove sred ne izbrana vlada predstavnika angleškega ljudstva, nego samo zastopstvo sto ali dvesto plutc-kiatsko-arist<,kicitsk!h i.utin, kakor v Zedinjenih državah. V rekah teh par sto dru-ž n je združena vsa ogremna finančna m trgovska moč britarrske.ga imperija in povezana s pol t?čno močjo. V koliki meri ima anglcrka plutokracija v rokah vso dr. žavno moč, b mo kmalu spoznali. Angleški odgovorni politik', ki so sprožili leta 193P drugo svelevno vojno, so proglasili svoj korak kot borbo za demokratsko ureditev sveta in človeške sveboščine. Stvarno pa so anglešk vojn cilji čisto drugi. Angleška plutokracija se boi i ramo ob rami s svojo ameriško ro~c'trimo za svoje nostojarke in gospostvo na i svetom. An r leski družabni red in socialne arilike s: dar*ea vse preje, kakor sodobne. Angleški sociclnj red n p.etresla že od leta 1S48 nobena revoluc.ja in naravnest kr Či po temeljiti reformi. Tega se dobrovave-dajo tudi angleški plutekrati, ki se ničesar boli ne boje. krker «a bi pričele l:on. čno zahtevat; tuli angififike delavske množice svojo pravico. Po zaključku prve svetovne vojne je misel soc alne solidarnosti na poh:du po vsem svetu. Zaprta co ji samo vrata v Angliic, kjer še vedno velja načelo, da so kor rti posameznika nad koristmi in rcticbami skupnosti. Tako je danes Anglija menda ed na država na svetu, kjer se ne more razviti misel soc a cistične na.r:dne skupnosti. Nosilec oipora proti vseobči socialni misli pa je ravno' angleški parlament. V Angliji so na vladi plutokratske usmerjeni konservat'vci že od zaključka prve svetovne vojne, ko je podal ostavko svoiega koallciiskega kabineta Lloyd Ge-orge. V 21 let h so morali konservativci samo dvakra* zapustiti državno krmilo in v . z očiti i ':. • istom leta 1924. in 1929. To pa sta b li za konservativce samo cive prehodni epizodi. Končali sta se s tem. ,:a so konservativci vlovili na svej lim pok -nega dobrodušnega poštenjaka Ramsava Macdonalda in ga pustili' kot voditelja stranke narodnega edinstva v predstavništvu viale nekaj let kot poslušno lutko. Stvarne pa so za Macdonaidovega pred-sednikovanja vladali konservat vci. Ko niso več potrebovali starega poštenjaka, so ca kratkomalo vrgli čez krov in nadome-s ffl s svojim človekc-m — Baldvvinom reta 1935. V sedanjem angleškem parlamentu imajo konservativci cd 600 poslanskih sedežev 415. Teh 415 mož in 2«] pre istavlja že leta sem politično voljo am lešKega naroda. In kaj so ti ljudje po p "ki cu? 44 odstotkov med njimi, to je lsl. jih je Pilo v zasebnem poklicu ravnateljev ali opravi svetnikov velikih angleških gospodarskih podjetij. V rokah teh 1*1 mož je združenih 775 mest ravnateljev in opravnih svetnikov v nad 700 angleških 'bančnih, industrijskih, prometnih in veletrgov skih podjetjih. Z irugimi besedami: konrervativni poslanci v parlamentu predstavljajo zastopstvo največje akumulac ie kapitala na svetu ocieg ameriškega "VVaH Streeta. Ako pa piištejemo k tem 181 konservativnim posiancem, ki so neposredno udeleženi v vodstvu angleškega kapitala, še ene konservativne poslance, ki Imajo na ravnateljskih pc-ložajih in mestih upravnih svetnikov svoje sinove, brate al' ostale so-r\xinike, potem lahko rečemo, da je vsaj 80 odstotkov konservativnih poslancev zvezanih z angleškim velekapitalom. Z drugimi besedami: angleška finančna ve-learteokracija je istočasno tudi voditelj*ea angleškega političnega življenja. Po svojem izvoru je angleška demokracija demokracija plemstva« v nasprot- stvu proti kraljevski oblasti.-Zato je bila že v svojih pocetklh daleč od tega, da h' bila kaka resnična ljudska in vseuarodna demokracija. V agodnij viktorijanski J o! u ie znašalo ŠLevl. vohkev v angleški pji. lamont ckoli 300.000 duš, to je 1,55 takratnega angleškega prebivalstva. Število za -zvolitev upravičen h je bilo š? dosti manjše, ker je b lo še v prvem obdobju pre, teklega stoletja zvezano z zemlji&ko posestjo. Razvoj industrije je vplival tuo"i na položaj angleškem plemstva ki se je tesno oklepUo industrije. Povezalo se je z n/3 preko svojih posestev, ki so bila najdišča rudnega bogastva ali pa zemljišča za industrijske stavbe. Tako se je prelevilo veliko število plemiških veleposestniških družin v industrijske magnate. Pozneje se je plemstvo vrinilo tud: v prekomorsko veletrgovino in vodilne bančne ustanove. Z omenjenimi 1S1 konservativnimi poslane- je zastopanih v angleškem parlamentu 1160 gospodarskih podjetij. Od teh je znano-, da jih ima tS2 skupaj skoraj tri milijarde funtov kapitala, to je nad ^00 mii ari lir. kar odgovarja skoraj enoletnemu angleškemu naročnemu dohodku, ail 10 odstotkov vsega angleškega narodnega premoženja. Treba pa je upoštevati, da za ostalih 478 gespedarskh podjetij, pri katerih so tudi udeleženi konservativni poslanci, kapital ni ugotovl-tn. Spričo tega je razumljivo, da lahko postane konservativni poatenoc samo tisti, ki lahko pokrvje iz s.ojin : . cdstev 1000 do 1200 funtov V.Iilnh treskov in letno odre 'a strankini blagajni svoj prispevek v višini 1000 funtov. Kdor tega r\+t zmore, sploh ne more računati, da ol bil oostav-ljen na listo konservatr-vmih kandidatov, kaker je ugotovil >Evvening Standarde leta 1039. Opozicijske stranke sicer ne postavljalo tako visokih finančnih zahtev o 1 svojih kandidatov in poslancev, r.ato pa nimajo tudi druge možnost., kakor se zadovoljiti s priložnostnimi govor' pred praznimi parlamentarnimi klopmi, s katerimi nimajo nobenega stvarnega vpliva na razvoj polir tike angleškega .mperija. Preesnsva ssversameriške vlade Madrid, 21. aprila. Tudi washingtonski dopisnik časopisa >Madrid« govori v poro-c.Iu svojemu l;stu o predviden'h osebnih iz-premembah v severnoameriški -vladi ter dodaja, da je praktično z mestom Trumana prenehal obstojati blok uvelike trojice«. V bodočnosti bo obstojala trojica Cliurchill-Strilin-severnoameriški kongres in Tnrman bo izvajal sklepe kongresa. Zaključeno je obdobje tajnih pogodb v Teheranu in Jalri. Hnrrv Hopklns ln židovski možganski trust, ki je pcxipiral Roosevelta, bosta izginila. Morda bo vstopil v vlado Byrae3. Zid i Mor-genthaua bo bržkone zamenjal kalifornijski peti'olejski magnat Pauley ali Svnder, bankir iz St. Loiu3a. Bržkone bo odslovi jen tudi Stimson, kakor ttfđi ministri mornarice, notranjih zadev in pravosodja. Ženskemu delavnemu mlns^ru bo Tniman bržkone do-1 že t ;ikokrat zahtevrani odstop. Za tr-srovinskega ministra za predvidevajo Wal-laceia. Izročitev popravil v trgovin! Ane Po-sračnik, Lju'djann. Pod Trančo št. 1. Naznanjamo, da bo trgovina v dnevih 24., 25. in 2G. aprila oi 8. do 12. in od 15. do 18. ure v svrho izročitve popravil odprta. Interesenti naj se izvolijo zglasiti v *"*?m času. — Uprava trgov'ne Ane Pogačnik. v Cm •SLOVENSKI NAROD«, poneAđJek. a. aprfla »ffl Stran 3 /Va dražbi mesec enkrat Je v mestni zaetevtjtd-mšd tžba zapadlih zastakljenih predmetov, ki jiijudje h, kakršnih koli razlogov niso dvign Tedaj se tam zbero kupci, ki bi frh v gla\m Uhko razdelili na dve kategoriji: na ste in slučajne. Stalni kupci prihajajo redno dražbe in izdraiijo ne glede na ceno vse, zkar menijo, da bodo potem Uhko z dobičh dalje prodali. Stalni kupci so v za-sta\'lja.'i ie nekako domači. Na dražbe prihajajo odaj in se prerini jo naprej, dražilcu prav pi nos, da bi jim ne ušla nobena na-peka atidlika dražhenih predmetov. Shiča kupci ostajajo sramežljivo zadaj. Oni hox kupili le. Če bo nanesla ugodna prilika. K a. njihov obratni kapital je strogo odmerjen \omejen. Zato jim glasovi nekaj boječe dr h kadar se oglasijo. Za skromne deset ake V}jo ceno predmetu, ki bi ga radi izdražili. *dtem ko je stalnim kupcem čisto vseeno. Iga kar naenkrat podrsže za več sto takov. Nb nkcr.i polici je bilo osem hrpenkasfih okroglih štiic. Dražilec je segel po prvi bi jo odprl. »Ko\-ine seg'e po njej in si jo prbnrile. »Tisoč osem sto?« »Tisoč osem sto?* je poncn'il dražilec, »ti Soč osem sto k prvemu, drugemu In .. . tretjemu1« Za trenutek je nastala tiSina, nato je m šumelo. Oni zadaj so iztezali \rato\-e: »Kdo je dobil uro?* Dražilec fe držal uro v roki tn se oziral: »Kdo je zaklical tisoč osem sto?« »T.:Je gospa tukaj«, fe nekdo pokazal na preprost o žen ico. »IIm. mendti sem bi?a res faz*, le nekam rtegotrnn prifrc't.'a Zenst a. »e zst trenutek zmedeno 73". t imela v uro, ki jo je dražilec položil prednjo, nato pa s tresočimi prsti odprla torbico. »Dovolite, gospa, da s* to malo ogledam.« Možak, ki fe prej z veliko vnemo dražil, je Segel po uri in si jo sirokovnjaško ogledal, pfato jo je nmil in ponesel k ušesu. »Sc «re.« je zado\r>?fnn pokimal sosedu, pontelikiiil in pottiho pristavil: -»S'ara čebula « Kato je wr> vrnil lastnici in rekt*l glasno: »*f:.7o jo bnt'e namazali, na bo sla. Niste slabo kupiti.« Za hrbtom je pa spet pomež.k- nii sosedu. Dražilec pa je odprl naslednic* fepenkasto škatlico. »Ko-iinasta ročna urica z zapestnico, pet sto tir?« fc zak licat. »Pb.-rano?* fe zagrmeln ob pultu. »Sest *to?« fe ztkticalo iz množice in maTi zapestni urici ie začela rasti cena ter ji nazadnje narasla na cfva tisoč ke petdeset lir. Podobno fe bi'o izdraženih še sest ur. In ko so bile \**e lepenkasfe škatlice izpraznjene, je zašumel^ med kupci. Vsi so se tesneje nagnetli okrog nulta. Kajti \*edeli so. da pridejo zdaj na dražbo drugi predmeti »Stodesctvoltni električni motor, sedem sto Ur!* ie zaklical dražilec. »Sedem sto petdeseti« — »Osem sto?* Zadaj so zaškripala \rata Mlada ženska fe prihitela VSa 7. 90pia in stopila k meni. »Prosim, ali ''e bilo perilo že prodano?« je zaskrhlieno vprašale. Odkimala sem Ženska se je oddahnila in se nasmehnila. »l'e:t>>x je tiho povedala, »rada bi kupila kzkšnn k jmbinežo. vse so se mi potrgale in *rekc!c« za moža, če ne bodo preveč gnali cen« Medtem ie bil električni motor predan za dva tisočaka sedem sto lir. »Kos btafta, š'iri metre dvajset za osem sto lir?« ie zaklical dražilec. »Devet sto?« — »Tisoč?« — »Tisoč dYe sto?"i ;e nainrej hotela zastaviti samo jopico, ker je pa bUa premete vred&a, ie dodala še aktmko. Izklicna cena za oboje je bila dve sto sede-nideset Ur. Kupci *o s€ zm:do\du Franc Pogačnik - Naval slavni slovenski operni pevec (Ob osemdesetletnici njegoveMarta« nameščen za dvornega opernega pevca na berLtm-kl Operi s sijajno plačo 20 000 mark na leto (*Siov. narod« 1895. št 128). Pred odhodom iz Frardcfiirta je tam priredi 17. maja 1895 velik koncert v korit potresnim oškodm^aneem Ljubljane s sodelovanjem nekaterih drugih tovarišev-nmietm-kov. Pri tem je zapel tudi dve pesmi svojega prvega učitelja Antona N od v eda -»Njega nrl« in »Zlata doba«, oboje v slovenskem, jeziku, kar je bila lepa afirmacija njegove slovenske zavednosti. ne>ka-ljerve vzlic sedemletni odsotnrvsti v tuj in-(»Slov. narod« 1SP5. 5t 120i 6. Dvojni oremi pevec na Dunaju V Deri mu ri ostal dolgo. Nezadostna in deloma r: epri m em a zaposlitev mu ni ugajala; z=to Je ocfrrovedal pogodbo in sprejel leta 1897. povabilo ravnateljice Aleksan-drine Schonerer za daljše gostovanje na duaaajsksni -Thenter an der Wien«. Tu je pel pri premieri opere »La Bc-hcme« glavno vlogo Rudolfa in pripomogel gledališču do prodornega uspeha. Gusav Mahler, ravnatelj dvome Opore, ki je bil pri tej premieri poslušal Navala, mu je takoj nato pooudB] ns Ptev na dvorni Operi, ki se je iaEvrSfia 1. avgnsta 1898. France Poračn k-Naval je bil takrat s 33 leti na ciiju svojih sanj in želja, pa tudi na vi.šku svojih telesnih in duševni': sil, s ka'orimi ie odslej blestel v operah »Bela doma . »Marta«, Fausta. »Carmen*. »Romeo in Julija«. »Viljem Meister« itd ter prevzel po odhodu opernega pevca Van Dyka tudi njegove vloge v operah »Man on c l-n * VVeriherT. S svojim mehkim do srca segajoč:m liričnim 'enoTJem in poduševljeno igro je portal v kratkem liublienec Dunn^čnnov. Svoi .-loves je utr- Končno je nekdo oboje kupil za tri sto osemdeset lir. Par fantovskih čevljev* cenjenih na tn sto lir, je bit prodan za sedem sto deset lir. Otroški površnik, cenien na Iliri sto l r. je odnesel kunec za HJfoč dvesto lir. Fantovski huber'vs. prav tako uenjen na štiri što lir. je bil ^.dražen za tiroč lir. »Moški suknjič, izklicna cena pet sto Ur!« »Pet sto petdeset?« ie z- hcata ženske cb meni. »Šest sto?* »Sedem sto petdeset?* Osem sin?« so jo ptevptfi cfrugi Suknjič jc bil nmdm za tisoč aetderet lir, »Sukn.rč s prsnikom, osem s+o br?« je za-k''t'J draž.V.ec. »Osem sto dvajseti* se je upf,joče oc'asiia ženska cb meni. »Tiscč trideset?* je še enkrat poskusila srečo. * »Tisoč pet sto?« — »Tisoč šest sio?« — > D\'3 t :o nekam jezno potegnil iz rek in jim odbru^U: »Vi pa še tal:šne niste dobili .. ,* S:a dražbo sn prišli še rabljeni nizki ženski čevlji, ki so bil: cenjeni na štiri sto lir in prodani za petsto, ter špiritri kuhalnik, ki je bil ocenjen na sto petdeset lir. kupi! pa ga je neki železničar za pet sto lir. »Drr.žba je končana!« ie nato razglasil dražilec in se glasno oddahnil. Ljudie so se počasi razhajali. Zunaj v veži pa so stalni kupci dalje barantati za kupljene reči. »Prodajte meni. Jaz vam dam dve sto hr več«, re ponujal eden. »Bom še malo premislil*, se je izmotaval oni. ženska, ki je prišla na dražbo, da bi kurila zase kombinežo in suknjič za moža, je ps gfas-no tarnala: »\a. pa sem šla zaman ti ko daleč. On se bo pa spet jezil, da samo čas zapravljam. In prav danes bi morala prati...« dil še v poznejših operah, kakor v »Jo-land<:«. zlasti pa v Holfmannovih pripovedkah. Bil je pravi zastopni lepega petja (bel canto), ki se je c>dlikova!o z nežnostjo in plemenitostjo, rahlo nadeto z afektom in ironijo. Dunajska leta pomenijo za Navala-Pogačnika vrhunec umetniškega delovanja, pa tud: ž.vljenji»kega uveljavijenja v obče Njegov; velik: uspeh: so ga navdajali z nemaio samozavestjo, k: se je kazala v precej rezerviranem vedenju, malobesednostt pa tud. hudi občutij ivot-ti. 2ivel je v lep: vdi v Hieizingu sam zase in svojo prijateljico, krasno pevko iz Chi-caga. V družbo dunajskih Slovencev ni zahajal, kakor sploh ni ljubil družabnosti Dne 1L junija 1901 je doživel veliko veselje, ko ga je cesar imenoval za dvornega in komornega pevca. Tako bi Navalu potekalo dunajsfoo bivanje v lagodni zadovoljnostt, da je ni leto 1902. pretrgal njegov spor z Gustavom Mahler j ern O vzrokih se ni dalo nič zanesljivega dognati Po nekaterih (Albert Kanders) se je Mahler j u postavil po robu-ker mu je ta odkazal v open »Židinja« podrejeno in nesimpatično vlogo, po Karlu Jeraju (>Slov. narod« 1944 št. 4?), ker ga je Mahler premalo zaposloval, pri tem mu pa še pri skušnjah delal sitnosti. Najverjetneje je tisto, kar Naval sam trdi (»Neues Wiener Journal« 1934. št. 14635). da mu je Mahler odrekel dvafed^n^k; dopust za turnejo po Ruskem. Ker Naval po i Mahler jem ni hotel več delovati- je vzlic prigovarjanjem vrhovnega dvornega D stra kneza Montenuova 15 .apnla 1902 zapustil dunajsko Opero. Pred odhodom z Dunaja je priredil še koncert, na katerem ga je donajslDO občinstvo vihamo pozdravljalo, obenem pa demonstriralo zoper Mahlerja. Morda je b3o Pogačndki i-Naval, i pozneje zaL da je zapusr.il. sledeč svoi i gorenjski trmi. zaradi nevažnega razloga prelepo in prijetno mesto, a zaenkrat si je bil v svesti, da je njegov še ves svet 7. Po svetu Odslej je romai Naval po Rtiskem. v Pragj. Draždanih, Stockholmu, Ko peno ag-nu in Londonu. 1. 1904. pa je šel v Ameriko, kjer je pel v New-Yorku (na metropolitanski Op^ri), Bostonu, Crucagu, Fila-delfiji. PLtUburgu, Washingronu itd., kar mu je poleg umetniških uspehov prineslo tudi znatne dohodke. Ko se je vrnil iz Amerke, ga je slišal na neki soareji v Bucksburgu cesar Viljem II. ter ga pregovoril, da je septembra 19C4 zopet vstopil v berlinsko dvorno Opero. Ko je Naval 1. 1907., r^tinštiridesetleink. spoznal, da mu glas ni več tako prožen, je prestopil na beriinrioo kornično Opero, kjer pa je osta! samo leto dni. V naslednjih letih je še enkrat napravil eosto\Tar,je po Švedskem. Norveškem in Danskem, potem pa se je. 1. 1911. umaknil v zasebno življenje in živel do L 1913. na Dunaju od L 1913. do 1914. pa v Nizzi. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je i. 1914. preselil v Sv;co tar si kupil v M citreuxu krasno vilo v kateri je živel do 1 1921. Ker pa je ime! velik del svojega Imetja naložen v vojnih jn povojnih papirjih, se mu je v iriilacijsJci dobi 1920—23 premoženje tako skrčilo, da je moral vilo ▼ Montreuxu z vsemi v njej nabranimi umetninami prodati. 8. Zadnja leta Leta 1924. je hotel Matej HtH>ad, ki ga je na Navala vez, io še iz dunajskih časov 8—IJ02 odkrito prijateljstvo, preskrbeti priletnemu in obubožanemu pevcu njega dostojno službeno mesto na novoustanovljenem slovenskem konzervatoriju v Ljubljani. Pogajanja, na katera je Naval že skoraj pristal, pa so se najbrž po vplivu njegove žene, razbila. Naposled se je Pogačnik-Naval julija 1924 naselil (v tretjič) na Dunaju, kjer je dobil na glasbenem zavodu »Neues W:ener Konserva-torium« mesto učitelja petja. Zadnja leta je preživel v svojem skromnem stanovanju v IV okraju, Kostiergasse 7. Na dunajskem radiju je zapel še 20. oktobra 1937, ob svoji 72Ietnici, na plošče Schu-bertove in Schumannove pesmi. L. 1939. se je na svojem week-end svetu, ki ga je imel ob Stan. Donavi občurtno prehladi!; nastopila je pljučnica, ki je dne 9. avgusta 1939 povzročila njegovo smrt Dunajsko časopisje je pri tej priložnosti mnogo pisalo o njem, naše pa nič, 9. Karakteristika Pogačnik-Naval je bil vitke, elegantne postave in lepega, plemenitega obiaza z jasnimi, modrosivimi očmi; njegov profil imenuje Jeraj naravnost klasičen; tudi v tem pogledu je bil kakor ustvarjen za opernega pevca Pel je glavno tenorske Joža Bek£: Manom dr. Toneta Šan!e O zemlja dobra, ti sprejemaš vase vse, kar pomeni pesem, rast in smrt, kar stke ljubezen, kar razveže srd, kar dviga nad tegob nas biicke čase. Vse vate pade, zemlja, in spet zrase iz tebe, mrtvih gaj in živih vrt; globoko v tebi rije mračni krt, nad njim v zelenju se ovčica pase. Skrjaiiec, kos, obadva mila brata, v obleki spreleti-vaia se novi in o zar6du svežih gnezd čebljata. Cveto obema srečni, sončni dnovl, nič pevca ne pomislita krilata, da s cvetkami se venčajo — grobovi. 3 S Številom sedem* so že rojenice koj prvi dan svetile Ti življenja; ste vi J o sveto je, a rado meaja v usodnem krogoteku svoje lice. Ti pa vse dni si hodi i pot resnice, pot, ki se strmo skozi trnje vzpenja ter sele prav pred arrobom bosti jenja in zbriSe sled tajlnsi ene sedmice. Saj čutimo, da vse na svetu mine, da v jamo e nami padajo i mladi, razcvetajoei se ▼ najlepši nodi. Vendar, Tonin, bi enkrat zopet radi, v opombo Tvojo, na račun sedmine, nasrkali vipavske se črnine. — viioge v nemškem, irancoskem m italijanskem jeziku ter nastopil nad 2000krat v 85 operah. 200krat na koncertih. Bil je komora; pevec avstrijskega cesarja, pel pri nemškem cesarju. švecL-skeni in danskem kralju, holandski in rumurnski Kraljici, turškemu sultanu itd. ter prejemal poleg odlikovanj od vladarjev tudi dragocene osebne darove, tako od avstrijskega in nemškega cesarja briljantni kravami igli in dr. BL je m j večji operni p^ vec slovenskega roda- k; ga pa :tam je v časih, ko še nismo imeli svoje opere, odvzela tujirea. V dom«.'-.in. je, odkar je postal operni pevec, samo enkrat javno nastopil in sicer 21. julija loy4, ko je pei pri dobrodekiern komet tu na Bledu, v Lujizinih toplicah, v prid 2 umro ve galerije v Vintgarju in z zelo pomembnim denarnim uspehom rešil gradbeni odbor vseh skrbi bo dolgov. Pozneje pa ga ni bilo več med nas, čeprav je gostoval po vsej Evropi, ga slovenska »»pera ni nikdar pozdravila na svojih deskah. Po pripovedovanju sorodnikov za to ne, ker ni bil pravilno poučen o glasbeni dozorelosti nagega občinstva in se je bal, da bi ga odklonilo, kakor se jc nekoč zgodilo operni pevki Helen' Pesjakovi. Vendar je tudi v tujini ohrani svojo slo vem ko zavest, saj je cesarjem in kraljem, pred katerimi ie pel- ocikriio priznal, da je Slovenec iz Ljubljane. Samo še enkrat je pei pred slovenskim občinstvom, a to ne v' domovini, ampak na Dunaju, ko je L 1900 tamošnja slovenska kolonija priredila v Kursr.lonu ob 100-let-nici Prešernovega rojstva izbran koncert, kjer je Naval ob splošnem navdušenju zapel Nodvedovi: »Zlata doba« in »Poglea v nedolžno oko«. 10. Vera Navalova V Berlinu se je bil Naval med 1907 do 1903 seznanil s krasetico Vero vdov. Mo-ressov, hčerko neizmerno bogatega ruskega plemenitaša in državnega sver.rika Sergija Fedoloffa, s katero se je 1. 1910. na Dunaju r->ročiL Iz zakona se mu je L 1911 rodil sin Franc Jurij Naval, ki jc bil uspešen iirralec: danes je menda zobni tehnik na Dunaju, Navalova Ž2nn je postala v povojnih letih prav upoštevana pisatelji- i ♦ Pokojnikov rojstni kraj Sturije (št. 7.) 1 na Vipavskem; rojen 7. VIL 1S77. ca. Med L 1929—1936 je spicate vrsto romanov (»Žrtev«, »Kismet«. »Dona«, »Slučaj Noskov«. »Življenje Irene Radiševe«), ki so prevedeni v nemščino, francoščino, angleščino in češčino in so izšli celo v La-tvijskem jezdcu v Rigl Navajena veliko-mestnega življenja že izza mladost!, se ni mogla odločiti L 1924 za bivanje v nvijhrrt, skromni L j ubijan L Zato je tem bolj njen soprog, naš Franc Pogačnik, visel z ud mo ljubeznijo M svojem roonem mestu :n s: gorko . elel, kakor izhaja iz pisem rta njegovo sestro, gospo Rozo Peian. še enkrat videti domovino Zelja se mu ni izpolnila. Vel ki svet, ki se mu je v moški dobi docela predal, ga je priolržal pri sebi do konca. R. A- Odkod ime »Naval« V zvez: z navedbo v zadnji št^vnlld, da si je »Pogačnik nadel, neznano po čega vi pobudi, umetniško ime Franc Naval«, nam piše g. Inž. Ivan Sbiiz^j. upokojeni in-pek-tor voda" Kor sem morda zadnja in edina priča, ki to ve. naj Vam stvar pojasnim: Kot Študent tehnične vvoke šole na Dunaju sem zahajal v neko goatofatO v V. okraju (Margarethen), kjer se je zbirala večkrat mala družba Slovencev na večerjo. BiLi so to pozneiši direktor gurtnazije na Poljanah v Lji bljani g. Stritof, apsolvirani jurist in kasnejši notor v Litiji Gregorčič, štuoent tehnike Eučar (tudi le mrtev), Franc Pogačnik in moja malenkost, od kaitorih sem edino £e živ. Cro-sp. Gregorčič je bil več let domač učitelj po aristokratsk:h gmKJnah na Ruskem. V zims-nh me^coih 1887-8S. mislim po nVdova RođK-nka«, ki je svoje dni tudi v tujini dosegla lepa priznanja. Predstaiva je bila prirej ma v okviru aJtcdje »P6ilvu prizrtanje, KtJvdu£ear> otočorastvo m šLedido s plcskanjemi &»> ćopite, ka Ure ao pro>-li vsi nas ropajoči 2oleti bi bilo, da se ounogroći poset pi-odjBCjave >Vdovo 1~U Jtke* tudj ciru- gftmu ol>^±cu>tvu, tn sjoot v IsratrotiL iN i dvo-jne, da. ba buo ^od^uisče tub tej priLki zasedeno do zadnjega kotičku, kuikur je bila ftaPflBfcaaafca dvorr-ria nasetiona v i* ls£o in t. : panovkeiv v r*txiesljo, ko ao na^i naj-2nla^S| odraflti umetniki žek da vočtjL a&kisrz^ Najnovejša dela L Mlklavca Akademski slikar I. Miklavec, ki je lansko leto priredil uspelo razstavo svojih dei, je pred dnevi spet stopil pred javnost. Sedanja njegova razstava le sicer manjšega obsega, vendar pa kvalitetno na visina, t.uco da predstavlja dogodek za nase kulturno fcivljenje. Zbirka najnovejših umetrt'n L ill-klavca, nastalih v najnovejsera. času, pri-Icazuje predvsem znači me, umetniško dognane motive iz Ljubljane. Med njimi je tudi pri nas edinstvena figuralna predstava mestnega okraja Trnovo. Izmed &tar< jših del vzbuja pozornost eno tihožitje, tako da ljubitelj upodabljajoče umetnosti lahko opazi močan napredek m iz popoln tev znanja tega mladega upodabljalca. Podobe so olja večjega formata. Na ogled bodo dva tedna-O Miklavčevi razstavi bomo že poročali. ■ Jože Tomafič Z >Vdovo Roslinko< je Dramski studio dosegui lep uspeh. iN"as narasoag dramat-ske^a odra je pokaaal mnogo smisla za - ..aetnost ter je dokazal, da je kos tudi tako bežkm vlogam, kakor jih terja psaiioioako gik»boko zajeto delo. Glavno in najiežjo vic^o, vd-jfvo Roslvniko je igrala g»A. Gabnjelčičeva, ki je ponovno pokazala, kaj zna. Od početka do K.onca je skr.tzi vsa tri dejaj:eta.joči odrslci osebnosti m st^ z uspeiK>m nastopili v prv-h vidnejsili vlogah. Poč-eg poajetne, večno miude K^iLniie je nosil večji del neiahkega bieni.eL.ia v viogi Janeza mladi Tomažič, ru-tixui-aii in že primerno izgrajen igralski baieut. Zviiog*a roaiai-ja in ženitnega posre. oovaica Baiantaća je -gnii član di^icaskega gledališče. Raztreseu, Jemo j ca, Janezovega stiica pa poklicni igralec Blaž. Tako smr'-> po nekaj Istih dobili >Vdovo Rosmiko« v novi zasedhi. Dramski studio je z nj.no upiizoritvijo dosegel velik uspeh. Vsi gojoooi so vpisani v draniatskem oddelku Glasbene akademije, ki ga vodi ravnatelj Drame prof. Debevec. Vendar so se morali mAadi telenti pred nastopom trdo boriti z raznimi te^očami. Dram^a stud o Slovenski kmetje za reveža Socialna pomoč se je v okviru svoje velikopotezne letošnje akcije za omiljen je bede obrnila tudi na slovenske kmete, da tudi oni v mejah možnosti prispevajo, zlasti živila, za množico potrebnih. Prva takšna nabirka po vseh krajih Ljubljanske pokrajine je bila organizirana dober mesec pred velikonočnimi prazniki in je dosegla nad vse razveseljiv uspeh. Nabrana je bua tolikšna količina vsakovrstnih živil, da je bilo moča pred velikonočnimi prazniki podeliti primerne količine krompirja, moke, fižola itd. nad 1500 najpotrebnejšim. Kako izdatna je podpora v živilih danes, si lahko vsakdo misli, 5e mnogo več pa pomeni za človeka, ki je lz kakršnega koli vzroka tako obubožal, da si ne more naJ^iviU niti tistega, kar mu pripada na živilske nakaznice. Glede na tako lepe začetne uspehe in na naraščajoče potrebe, je Socialna pomoč v tednu pred velikonočnimi pravniki začela z drugo nabirko živil na deželi. Nubirka je sedaj v polnem teku. Večje število požrtvovalnih nabiralcev neumorno trka na vrata kmečkih domov m, z veseljem in zadoščenjem je treba priznati, da so od trdega, poštenega dela žuljave roke radodarne. Nepopolni podatki iz nekaterih občin, kjer je bila nabirka že zaključena ali se bliža zaključku, dokazujejo, da naš kmet s polnim razumevanjem daje od svojega pridelka, prepričan, da le tako izpolnjuje svojo dolžnost do skupnosti. Tako bo druga nabirka živil nedvomno dosegla še lepši uspeh kakor prva in nabrana živila bodo omogočila obdarovanje še večjega števila potrebnih. Ob tej priliki moramo poudariti, da živi trenutno v Ljubljani znatno število ljudi s podeželja, ki so jih vojni in drugi dogodki prisilili, da so zapustili svoje domove in se brez vsega zatekli v mesto. Prav tem posveča Socialna pomoč največjo pozornost in jim nudi vsestransko podporo. Naši kmetje so pokazali mnogo socialnega čuta in globoko razumevanje za zahteve naših. dni. Le redki so bili med njimi, ki so dali neradi ali pa ceio sploh niso nič prispevali. S svojim nesociahiim postopanjem pa niso mogli okrniti velikega uspeha zbirke. Pokazali so le skrajno pomanjkanje srčne kulture in sebičnos£. čim bo nabirka živil zaključena, bomo objavili podrobnejše podatke. Za sedaj lahko zapišemo, da so se posebno izkazale občine D. M. v Polju, Jezica. Dobrava in še nekatere, ki naj bodo drugim za vzgled. SPORT Ž S K Hermes — odsek za odbojko. Obvezen sestanek vseh članov odseka aa odbojko bo v torek 24. t. m. ob 19. v prostorib na Stadionu v Šiški. 2SK Hermes — teniški od.^ek. Ol jier. ■estanek vseh članov odseka kak *seh novih interesentov za testi" jo v torek 24. t. m, ob 19. v pisarni na Sta-dionu. Pogovor zaradi otverirve teničke se-zrje. Novi člani vabljeni. Stran 4 »5 L O V F N S K 1 V A * O D« ponedeljek. 23. aprila 1945 It Ljitbijarui, 22. ^ptita. V dobi, ko dOBoaa sedanju »"jna svoj vi-flek, poteka živij- . Ljubrjaai skoraj ne-ispreirkoiijeno ir. umi rjeiio u .i: . Na p-.g.-jo. se zdi do je še uhotaiejše kakor v drugih časih. PoiLličnn prorriet je sicer živchen vendar že nekaj dna apct ne obratuje cestna železnica in t-> t a i.Lni me:. •. p" vb., da poulična s4.jca Lji"ajant m uako raavibaca Razcvetela so se vsi parki, vrtovi m se- dovnjaJc. pomiad je Sla z milost* o iv-ho skozi g^aoe in j>n zgouaj ozeiemia. Ifefao lahko oživajo l.jubij ncaiii prijeten od«.ti r>n soncu n :a: v -alio uu sprenod-h. Uu a - -poldnevi h jc po p :b |b gaj&i povscd ži\oiino in ?:.> stj mladež podno uživa blagodat tp. lev . le nega ča^a Se volj kak r razgled po svobodni priio i. p»s razveseljuj o4o pogled po ljubljanskih vrtovih, k, so va. slavno obdelani in že v vedno \ eeji ;r.cvi a lijo novo zelenjavo. Zlasti v trrov^kem n kra-kovsfoecn območju je ietos bila zemTja zig^d-no obdelana. Zjutraj -n zvečer vidBs fcarn rjo- di. ki pc trudijo, da L,n»ba;?eni oafertoeal č:rn već zelenjave. Draga pa je, dragj&l Za duševno razvedrilo nadalje s*:it» naše narodno g^edaiBs Cz. v dr.irris!iat"č v jo- s ro cepcev razibije. še ena pa pra- vi: O sv. Juriju visoko žiix> — leče p.ado-vito! . Da b le res bilo! Dva nevarna požara V soboto in nedeljo je n^ša kro»iika za-bripžila kar dva požara. Prvič so morali _-asilc; poliiteti v soboto popoldne na smar- j Unsko cesto, kier se je bila vnela neka streha. Našim reševalcem je bilo po telefonu javljeno, da preti velika nevarnost požara j nad obsežnim prostorom, zato so vzeli s j seboj dva avtomobla. Vendar se je na kr^-ju požara Izkazalo, da bo mogoče opraviti I dejanfe. z epi m samim avtom in z desetimi gasilci. Požar so kmalu zadušili. Kakor sodijo, se je streha vnela zaradi tkčcga oglja, ki ga je bil tam pustil nekdo pri popravljanju strehe. Drugi, še nevarnejši požar Je aastai v zgodnjem nedeljskem jatru sredi Ljubljane. Ob 6.20 so bili mestni gasilci telefonično po-kUcani v Dajmatiaovo ulico, kjer je bila strela med silnim neuriem zanetila požar v skladišču tvrdke Pntar & Lenard pod Delniško tiskarno. P<_>žar je nastal v am-balažnei.i prostoru, kjer ima tvrdka shranjeno razhčno pas odo. Klestni gasilci so se pod vodstvom g. inž Dolenca na vso moč potrudili, da so kljv.!: neurju obvladal požar, ea omejili na ootraorj prostor in c?a naposled docela atadusill, Ob S.10 so se lahko spet vrnili v reševalno postajo, ostala pa je še požarna straža na mestu. Ob silnem neurju je gotovo treščilo tudi k^e v ljubljanski okolic?, vendar zaenkrat še ni poročil. Prizadeta tvidka v Damatinovi ulici trpi prav znatno škodo. Terorističen rar>aJ na Grosviplje i'-'e v vn mer s* vrst- »o nar-^ii a-^i-..:a- ra" ah e,-usaijev na naše mirne podeželske pret< 20. t. tn, na Oir^u->!ie S Strena&o vas. I::-15»??i je bil ftnJir rr'coS ved i>ami minuti, lotaia so pritetela docela izneoeda. cd"vTgla — .si preden je sr>-oh kdo mogel skoStt| v zavetje, je že slectto nag-lo tre-s-vanj« in so se v bolečinah zvijali urriro-joS in ranjeni. Na mestu je bfVo po dosedanjih podatkih rrbifm 8 oseb. med njimi tudtj nca* Izni oti*o-ci. Mrtvi so obležal:: 6!etni Alojzij C i m -perman in r^c^ov lOierni brat Ivan, sinčBca šolsl-:eqv. slt-^-e iz Grostipli^; 671etni pooistntk France K c š a k i:: Stranske vasi, !:r>'..-tr - Frančiška. Zrnečeva, posestnikom h.yi iz Stranske vas : 351etna LrOjz!ca Z n pa nčičeva, župnik ova kuharica. b^^^^čooa v Stranici vasi; lOletnd T^nčvk Bo c, lcc» (Gledatedka uttoai), 10'erna Jož Ta Cvetko^ičova. kočar jeva žena iz Stranske vr.f*. t^r tOietni Perpat jev Jožek in štanjake vas in MprijA Perovšikov^t, žena elelvtto^r.onter-jr« iz Groe^ipUa. 1 Seveda je tudi gmotna Sbođa z^lo ve- | Mlca. Tako je pai Ko*? kovSi .-»"(n-d uničil j hlev in čebelnjak iaa ubil ?eet krav. Posestniku Francu javornUcu je r^žuralrua j tn^h* uničila kozolec in vsa" g^espedarska -pc>J> pr|g razen hiše. Francu Bučarju j"1 po- j gorel ker:alec z vs>?-m o o ^'r-m. gro^t'l:iičr-.r- j ju "n posestrtiku Iva*"U Riru je tresk bom- i be podal d3l hiše, prav tako gostSnsSarJi] ' in trgovcu Leop>r!ldii Miilerju m čevljarju j Air* lu. šola je do polovice uničena, ter so jo -sadile raketne bombe v cek>. Uničeno je MHBOgo opefce po st-^b^h. po vsej vasr So popn^ka^e š^.ne in so se razmajali zidovi. Grol?:a im preplah ste zavladata na Ghrosup-liorn. z žalova nI em pa se druži tudi silno ogorčonje nrtd enim', ki govore, da prina- irpecoga sočloveka. Se danes me pretrese mraz. ako n kadar vidim revnaga. zano-sčc-noga, strgajnega, zancmai jtnega ali ceiio poha.bijenega otroka., zlasti pa slepca. Zatenmi I veni čas za teden, ki začne 23. IV. l?ia in teče do vStetega 29. Pv. 1945. od *0.55 do 5.35. Zr^srvnfcri št. 15 a — be — boš — bre — bro — ca — ca — ca — ca — ča — či — čut — da — da — der — di — dri — ga — ga — gla tro — he — hi — ja — ja — "ka — ka — ki — ko — ko — ko — ksan — le — h — li — lji — io — lo — me — me — mi — na — na — na — na — na — ne — ne — ni — nov — ob — pi — po — prej — ;a — ra — ran — sa — si — sre — sla — te — tec — tli — tna — v a — vac -- vic — vo — ži. Iz teh zlogov sest li vi 22 besed s pomenom: 1) krai v tržaški okolici, 2) bržkone, morda, 3) država v Severni Ameriki. 4) kovina 5) mesto v Medjinuirju, 6) star slovanski Črkopis, 7) po\ 7) Tene-riffa. 8) Kje dom ie moj? 9) fedison. 10) Astrah m 11) Ezop, 12) Nemčija. 13) Bio-kovo, 14) sneperk, 15) Ekipen, 16) množina, 17) ostriga. 18) Tintore-tto. M ačetek je, da se znebiš ne- mirnosti. « Lojze Z u n a n c ' Kuhm rilec Podil sem se v prelepem mestu Bobo-jed.stanu m ^em potem takem meščan od pleše do peta. Ljubim materin jezik in ko sem zapustil šole ter me je življenje za-ne-!(» na podeželje, sem si domišljal, da znam vse in vem preveč . .. Ampak kme--tje, stari in prebrisani dedci, so mi po-- •v I o za prdi sapo. da sem pozabil dihati, ko so v pogovoru tako rekoč iz rokava natresli predme kopico nepoznanih mi besed, da sem često s telesno muko sledil njihovemu pestremu pripovedovanju. Takrat sem se moral prvič v življenju oborožiti s Pleteršn ikovim slovarjem, da sem lahko hodil za njimi po skrivmih labirin-tad žive ljudske govorice. Marsikaj sem se naučil od Pleteršndka, še več od kmet-! skih očancev. 5 • i tio »osvobojenje«, -a trosijo smrt in raz- n]a¥0 isa .•k Da bi tirid^lo^niei zelenjave prlpeljar čim več zsrodnjih pridelkov na ljubljanski trg, je Kinetijska zbornica v zvezi s sestanki ljubljanskih vrtmnarjev določila in preskrbela naslednje vzpodbudne nagrade: 1. Kdor bo letos prvi postavil na ljubljanski trg (Vodnikov trg) naenkrat vsaj 10 kg špinate lastnega pride'ka. bo dobi! za nagrado 50 kg apnenega soMtra: naelodnja olva vrtniiK1 rja, ki bosta pripravila za pro- f-ajo na Vodnikovem trgu vsaj po 10 kg- špi-na jo pirojefl BiAcr.it od države sicer visoko odHttcovarij>. vendar pa pri nel-dterih, ki morda niso hoten" razurmhi aii paizaata, nujnost in ptrebo tegn pie-menitega dela ni žei ta oddelek ptimer. nega upoštevanja, ampak celo oi«aj>vL- ! zevanje, češ da se v tem oddelku samo ^otroke pest u je«, škoda, da je bil t>i pre-koristrd oddelek poznerje res crpuščen. ialeni tedaj ni bilo žal za to, ker sem ob tem razjpoistri ~frčal« tudi jaz od tega, T^es čas mojega službovanja oajUju i^ie ra mi d^ia, ampaK zaradi opu^ tve tega koiistneera od-caelkja samega. Po daljnem presedku je velika in živa potreba prikucala ta nujno in neobhodno potreb»i nuadinski oddr ck zopet v žiA-ljenje. Naj 2«vi krepi iai rd-šn:ie vso nedoSkn© trpečo ai zanem-r-jeno m?-! dino! G. MFčanrfd md je v strojem pri«icl> e*m dekretu z date 30. avgusta 1930 xvpfmeA med crru^riini tudi sledeče: *B«S za. p-c?3e mladinske sfc-bi ne zadošov. zgoij predp-'sama uradna brižaoet in veeftno?r". neejo mora de3o pr«iajatL! iz srca in bi' i skrajno po- ] žrtvovatao Irrez oaA-a na uradne ufce in pro- 1 store. Baš taki ste bflh g. Juh. N^S^o^r nejevoljen in dola aftti. noapretao. većkn | ravdiišeci za naše plemenite, toda hkratu izredno težlce nrvloj^e, ste ne >e z n- jVevc (pevca) šte nekaterih al^.h ht vedel povedati kd%o zan*r»«vin kturrvter 1. Učrun ep -zod Ss t ■ " h njihovega- življenja os., urad Tudi skoro »rav vse dru#e gCkra| :"d sme^C T^dž dru^ go POMOČNIK »prejme d«4« pckovslcf, Nar. 905-1 v pisarni iPri vsaki vrtnini, ki naj pi-ide v poštev za nagrado, mora dobavitelj postaviti na trg hkrati vsaj po 10 kg pridelka in se pred prodajo prijaviti na Vodnikovem trgu ' sh dŠbi ijočemu tržnemu organu, tako da bo za prodaj namenjeno količino prej pregledal in stehtal mestni tržni oddelek. Nato bo prodajalec takoj dobil pri mestnem tržnem oddelku nakaznico za umetno pmoiiio in s to nakamVco bo dvignil gnojilo pri KrMC-t'jski zadrugi v Maistrovi ul. 10. Na področju mesene občine ljubljanske je med vrtninarji rrmogo vrlih pridelovalcev, ki se kljub današnjim tržavam trudijo po najboljSin močeh, da bi tudi na majhnih vrtnih zemlji&čih pridelali čim več. Zato vabimo vse, da se opisanega nagradnega tfkmovanja udeleže v čim večjem številu — t^ko bo marsikateri lahJko dobil še nekaj izvrstaaa duftičnatlh gnojil, ki jih sedaj že povs-.x3 zinanjkuje Imena nagr-ajenih bodo ll«, za 3lcrat pof>oie te- rija— teij pa mi je razkazal knjižnico, rcelan m ženino šivalno košarico nakar h si z združenimi močmi in z lažn-m fnimanjem ogledovala :x> stenah razoo^ie fotografije pokojne Treeorepčeve f-če in vseh njegovih sor«>dn;kov do lena nazaj. Gospe Tresorepke ni bilo na spregied in je ni bilo. sem se le opogumil m dejal: »Tresorepec. ali s\u prijatelj^ sva?« »Oh. Koki. kakšno vprašanje to? Seveda sva.« »Zakaj torej skrivaš ženo pi Rad bx jo pozdravil, kakor se gosta« »Da- saj res... prav hnaš. Kcf« Je..zaT jecljal in se po prstih kuhinjskim vratom Potrkal sočlm se glasom s težavo iztis »Zeničica, obisk imam! Moj čigoj te želi spozna ti in Kmalu zatem je vendarle miiosrtiva Tresorepka. Poz d: po vseh predpitjh bontona, j< zdravju in počutju, ona pa jala s kislim obrazom. Po d^ mrah pa je .znenada vstala roko »Zelo ljubeznivo je bilo nas obiskali, drag: gospod gostoiala. »Toda oprostite m ram posloviti od vas V delo...« In odšla je iz sobe knkorfvezda repa-tica z neba, Tresoi*epec je z obimnim na škripajoč, stol, potegnil p -tčasto rutico in ae pr 6 cirege drgniti po zardeli p1 »Hmmmja.^ Samo to jo sagodrnjal. T)eč si m upaL in gledal me je obupano* kakor da ga mislim obesiti. »Hmmmjri.- serr vzd.hn:', zt a jim še jaz in skomignil z rameni K^> a £em se kr.>-til. da nisem plani] v kn o' \ luh-c■ -^r\ jganil. da je Trt .i>ret~>ka napovedala VO -no obupanemu Trescatepcu. »Zdaj sć videl vse,« je lazadrje \rzdihrril pdjatelj. »Da. vse... Tod i povej ml aii je zmerom taksna?« »Ah. ne, samo takrat je takšna, kadar kuha rilec In k; ^or si videl, danes ga kuha .. Ze od jutra g^i kuha, pa še ni mehe :...« »Strela nebeški !« Udaril sem se po čelu, da je kar z -vor.'.o. Tako me je bobojedis4anščina pripravila ob dobru večerjo. M..'il som. d za večerjo jeiel kuhan svinjski r lec, pa sem prišel gledat — bahjega.---- Od takrat sem previ inejši. Za vsak shi-čaj sem .-s čas idnje tli nd- Ije spet menoj? pr.bližal s tre-iz sebe: atelj CL iti...« ila v sobo sem jo rprašal po odgovar-treh mirni podala ? vas. da sta oj,« je za-fzdaj sv molji me čaka lihom BOdel žepa veliko iz čudne za- Naslor v Si ZAPOSUTEV ili tudi drogo lai>c delo, sp-re*m«n Uot pnvAtai ra-meš£enec. Nasio^ t 51. ST^rodu.. 898-1 POSTRE2NTCO »redfliih apoKrje, kot Nagx>.le, dr. iPccnpe. priiaaion mož da*. Mobcrič. (krasni zobje) dr. F6r-stei\ muzik dr. Krek (ka jo p^sal 3>Nove aikorde«), Va0ežxUn LevičotSc, dr. Gcnse^H (oba ČlšudjuHrttV), Ki-jfež. Vehov*r, ur. Kcbe, Aau5U. pa dr. Geršak ifilateiifit) so mi šftv^ . žavam ^>t«njnu. Zadnje ;-inenovaiiega go-I^ti »c r»d i?—16. Cesta spoda sera si še posebno dobro zap^rnndi, j Rožno doiiao io-I. 9ie>-i r me je nekoč povafctl na svoj dom. Kazv-j j gosp. pomočnico, ki mi je krasno svojo zbćrk,v aaiamk, kar me : mz dcJn<» ku^ti, »pr^mc " r ^iaiiimaio. \ me« ma je pa (^/Ijstine tu) i d<,bJ.*. Blc*č -^ka d*.u:r:na1 T natoOI dva kozarca taiko do.re kapUice, ^J^Jtg^JZ. uta. s^m tr^ po odhodu od nj^ga ves pcpoldaai v S1 Na'foslati ige kar trgal. Čudil sem se sam sebi, (v predal glavne pošte v od ikje mi ta »Sarnsonova« mo«. Drug-i dan j L ubi-ani št. 239. ssc-ia sem mu to piavadBi, on pa se mi ye od GOSP- pomočnico, va-st01 smejal. Sedaj v moji starosti b: se mi f0,^. " V5ch tro5pt ___b. _4TZ . , J, , I dnnskib del. sr>reimem k ^e5e pniegr;a toka kapica! ta asto^Nisia 1 Got^pod nadsvetiWk Liu.ovec (mož vedno 51 Narodu B66-lm dofcre volje), mi je nekoč pove dal da ga 1 frizerko ali vaienko k: jc VpraČBi B hodiiiku pisarne ntk kmečid ima nekaj prakse, sprrimera mpžioek, kje so tista dohtar. ki inv.jo! Prot: pUfilu. Smartanska otroke »oee-:. O« ga je srna.vižal< k mer*i.!c- 18-Imael sem tatont r«?s referat neza.konfi";»h otrok. Ko stopi očSk«. v mojo sobo. me vpraša, a3i so Mati Mrtar, ki ma o otroke čer«. O^igovortl s^rm rmi. da ck>htar ™[]f9 ,5prt]f^T,c doT sicer maem, da. pa se jv. otroke že raaunem. n, p^J^r Ke*Bdm * IVko sr;z. se z možickom po-aenrla o tem, ča? navajata, kaj vae sean doe^rei. z u. «isr4 in rišSI v nriaoinsfeern o-To so bofie iaiowune. dostikrat pretrd 'ive! daffl- St- p-teA ke uooatva. aaner.iarjenoatt, pokverje- J darilo i»x»«n*ko u«- 104;ti, trpinćenoa, 2&JtcJbe in aaranVjania | prodam aH zacoe- rnindine s strani s!ablh starSev. bae^br *:»li . B;ita' » pi—rn-rr-ri-nTot, — in brezsrčkari reorikov, pa včieah tudi! o k led od 13. da 16. ur. siujCbo- osšr. deiodajaacev. zad mi je, 0*5- j Rožna doiiaa x-34. 9^7-6 enem pa tudi pr«e.v, da sem n"sac«ro te«m ie i k_njiž>»ico Sio^e*»čk-nV ie krvavelo ori twn moje kastno aa-ce. I ^ Vodikovih m »reemk. od fja«WSS »overim % Pr^T°^- ^tjem. Ne m«ic4trtu: sam dal tast^au tr- [ i^oUtm X-34 9*>-o ač3ru sojo skrecuno maico. kai.ero sem si j g^\z>iOAPAJU\T, p*w*n.. rlaesel z doma, da jo do drugje are po- ^ prod*m. Og±+d ▼ jš- ijem. Baj m daA, če sem ssan karj knel. K« .lareon obešaC: sicer vsagn na veiaki zvon, •rnp^c povem to le zaradi t-r-ga.. da faajpđaja la^ri pr-j Toi&r&&i. sojfertje ki usmftjefvje do*M, desno. cero. moSco. prodan zh -.1:- za protined^ort. Nssior v Si Mrr. 942-6 ŽEMT.JO ie k p#«e svetome vofoe. kot bnriozrte- i DARILO to. prodSam. Pod Gozdom I P«odam, 596-d i CITRE koncertne, skotai nove, prodam. Miklošiče va 8. dvorišče levo. BLAGO volneno, karo, za ditmski plj.ič, Icrilo sm\i bluzo, prodam. Naslov t Slov. Narodu. 949-6 DARILO dacisko, dragoceno, lapesrno, prodam. Naslov v SI. Nar. 950-6 FOTELJ stezni. v dobrem stanju, prodam. N-.slov t Slov. Iviarod« 945—6 VOZIČEK otra&š. globok, elegantro, prod«m. Naslov v Si. Nuodn. Ogled od 3. do 11. rite. 947-6 pt-asc spomladanski, moder, za 15-ietao deklico, prodam aii zamen ram. Na- siov v Slov. Narodu 940-6 STV, STROJ skoraj nov. pogrerljiv, prodam ali za-mervjam. Rtsljeva. 50, pod-pritlieje. 941-6 K A PNO. Iotne oblekce in čevlje, prodani. Naslov v SI. Narodu. 937-6 VOZIČEK otrofld, globok, zamen ivo. moJko, za sr^.ir. evrliko postavo in moške čevtje it. 41, predam. Oeled od 10. do 17. Mirje št. 29. 923-6 ČEVLJE št. JO zamenjam za Št. 33. Preprogo prodam ili zamenjam Za pro-trvrednofit. Gorifica ul. 17, priti 670-6 FOTOAPARATA »Roden, stock«. na fPm z vdelanim daliinomerom in *a-moprož:Ieem. Compur za-klop. vel. 6x9 ali 4.5x6 in »Voigtlander Spmegclreflex kamero« na film 6x9 (12 snimkev 0x0), prodam ali delno zamenjam. Og.ed : Albanafca ui.<_a 10-11 (pri Bežigrajski gimnaziji). 873-6 OBLEKO moško, sivo, iz predvojnega blaga, za srednev»soko postavo, prodam al< zamentam. Naslov t SI. Narodu. 8^5-6 VOZIČEK športni, nov, iz fine«a materijala, prodam. Mcstm trg 12. 8~6-6 STROJ pisalni, portibl, prvovrsten, skora; nov, ^rotisjn. Stari trg 1-1. 877-6 VOZIĆBK tovorni. na dveh kolesih, prodam. Naslov v SI. Naroda. 879-0 obleko delovno, modro (smuč. Mače), za srednjeveško postavo, prod itn. C«ta v Rožno dolino 44. STV. STROJ Sias«. » dot^Ha čoAn.čVom, prodom afc zamenjam. Naslov v 51. Naroda. 882-6 BLAGO *ro, petm«cao a* pLUt. fflo&» obifko aii koscam, psodam. Flo*»»*>-slca 1? ID. aaoa aadota vrata. 985-6 PLA*Č de&oi, rnoik:, nov, pr*dWo«cb, dtep, pcodom a4t atBCB<«m. Florjamka 13-in, Junci ninji vrata, aaf-tf Ž1MNIGI na Miiadi tar otoauM pTBižtm ali začne-Po^nrka cesta 43. 888-6 moSco, 39^1. 88M ORODJE, telovadno /I, soba 18. 891-6 STV. STROJ. poereziHv, znamke »Heid et Neu«, zamen iam za protavredVvost, a bel športni voziček brez gum prodam. Naal«iinj-sto sranco, obha/ilno ob-lekco iz čiste taft-svile, vse novo, predvojno, in dragoceno damsko darilo prodam. Ogied popoldne. Naslov ▼ SI. N 900-6 RADIOAPARAT »Minerva-«, nemSki, šrstcevni, prodam. Sv. Petra 79a. 902-6 RADIOAPARAT »Eumig«, 44-1, Drodam. Na*lov v SI, N. 901-6 BLAGO za dve Irapoj, najfinejše, pred\o;no, prodam. Naslov v Si. N. 90S-6 SEDEŽ, otročki, za h ko-icsu, usr.!«i, nov. prodam. Kode! 1 evo, Povšetova 85. 9H-6 HARMONIKO, Icroni»::ć-no, s 120 basi. prodam. Si.L^jina, Učiteljska knjigarna. 913-6 VOZIČEK, nov, globok. prodam, deloma Za protivrednost. Cizl, Ipavčeva 4. 915-6 GRAMOFON, nov, m plošč; Hjodno prodam. Černe. Vodnikova 83. 916-6 KOLO, mobko, prodam. Og'ed dopoldne. Kroj^itvo. Cinl-2vletodova 69a. Br2:-grad. 917-6 KADETE, lesene, slepe, 6 komadov, za strop za kmečko sobo. prodam. — Ogled v ponedeljek. Gregorčičeva 32. 918-6 CEVI j L damske, k. 39 in 3* prodam. Nas.ov v SI. N. 920-6 RAC. STROJ »Brunsviga« aa vse štiri ra>čurksice opc-Tj.c: e prodani. Nasiov v SI. N. 923-6 TRENCKOT. moški za š.tko postavo, prodvojno blaco. in damske osa; ene. črne, salonske čevlje št. 39 prodam. Naslov v SI. N. 925 6 VOZIČKA, otroška. globokega m športnega, dobro ohranjena, iz predvojnega materijala, in poste-luco 67X140, brez zimnice, prodam. Albanska 39. pod4>ratl. 929-6 VOZIČEK, Jportni, otroški, skorat nor. ngodoo pro-dam. $ust*rs»£, FraokooaA-sica. 21. 932-6 ČEVLJE, dobro obrađene. Jt. 43. jo moderno roža-Mo ob4«k-o iz Čiste svile prodam. Naslov v SI. N. 935-6 ČEVLJE, skoraj nove in nošene, štev. 36-38-39. tar moslce ime. visoke, nove čeviie št. 43, tri letne oblekce. črno svileno, temno-modro krilo io črno volno za pletenje prodam. Na- wmMM SIV. STROJ, nemške znarnke. pogrezljiv. kupim ev. dam blago za oblačila v zameno. Ponndbe Slov. Narodu pod »Sivarm stroi«. 953-7 SLTKE Groharja. RooStce. Jame, Jakopiča, Slemena. 1.2 ncosa, Laverja, samo on-~-;pjLne. kupim. Ponudbe SI Narodu pod »Privatnik«. 867-7 STOL leinlnl. kupim, dam tudi protivrednost. Ponudbe Slov. Narodu pod »Ugodna prilika«. 881-7 CELULOrD, rablieoe pu- pc, kupim. Zglasite se od 13 do 14. ure. Naslov v 54. Narodu. W*-7 ELEKTROMOTOR, trofazni, za kvdustrirski tok, hzi KS. kupim. Ponudbe z navedbo cene SI. N. pod: »Malo obratovc. 892-7 OTOMANO, z dobro prevleko, kupim. Plačam po vrednosti. Ponudbe z navedbo cene SI. N. pod: »Pridem pogledat«. 893-7 SLAGO za sra(:e kupim. N**lov v SI. N. 9o6-7 KLAVIR kupim. Ponudbe SI N. pod »Oober klavir«. 933-7 tanoi anjt STANOVANJE enosobno. zamen'am za sobo s štedilnikom. Ponudbe SI. N». rodu pod »Suho«. PP--21 SOBO opremljeno, v centru, oddam takoi 2» n a - rur.iliie. Ponudbe SI. Narodu pod »Sonfru«, 960 2 5 SOBO ili kabinet, v sredi- iču mesta, išče gospod. — Ponudbe SI N. poi »April«. 921-2? SOBO. maibno, lepo opremljeno, oddam Naslov v SI. N 934-25 HLAČE lepe, sive. staro blago in plašč za kolo, zamenjam za kuhinjske stvari. Malgajeva ul. 2-1. levo. 964-8. KOZLIČKA švicarske pasme, za pleme, zamen am /a protivrednost. Naslov v SI. Narodu. 942-8 1CROMPIR semenski, 25 kg, zamenjam z» podplate ali prodam. Ponudbe SI. Narodu pod »Krompir«. 872-8 KROMPIR, semensk:, zamen--.m za plašč za kolo ali za ženske čevlie k. 37, ali za protivrednost. Ponudbe SI. N. pod: »Neslan«. 903-8 OEVLJE. damske, modre, semi§ št. 37. skoraj nove, zamen tam za damske letne čevlje št. 40. Naslov v SI. N. 904-8 POSTELJICO iz trdega lesa zameni a m deloma za protivrednost dcioma za eotovioo. Prule. Priiatel>e-va 5. 912-8 ČEVELJČKE dobro ohra- niene, nizke, št. 25. zamenjam za dobro obranjene št. 27. Srtar. Stari trg 32. _ 914-8 ČEVLJE *t. 44. hrpe, letne, riave, zamen« am za nrotivrednost. Naskrr v SI. N. 919-8 OBLEKO za 9 letnega bir-manca, temr»omodko. za- neniaa ra. dot>er moška suknjič ali hlače. Naslov v SI. N. 922-8 OBLEKI. birmanski. z« dečke, beie in temoomo-dro, zamenjam Za p roti-vrednost. Naslov v S*!. N. 93i 8 m Al. SOBO mesečno, prazno, sončno, išče FaVoniJl par brez otrok, ves dan odsoten. Ponudbe SI. Narodu pod »Mesečna«. 9M-2tj SOBICO opremljeno z 1 ali 2 posteljama, m samce, iščem v centru mesta. Ponudbe Jutru pod »Plačam redno«, 9-4-4-2 3 a SOBO skromno oprem l>c-no, po možnosti s souporabo kuhinje, išče star državni uradnik, samec. Kurivo preskrb im. Ponudbe Slov. Narodu pod »Plačam tudi v naturalijahe. 86S-23a 33-LETNA osamljena iščem idealnega, plemenitega prijatc-Iia zaradi poznejše ienitve. Ponudbe SI. Narodu pod •'Srce m duša«. 874-2 IN IT. IT. K TU AI-EC srednjih let, išče pn .te .-»rvo. Zenitev možna. D. >piu Slov. Narodu pod »Pomlad«. 965-25 PES li»k.stcrier, se jc zatekel. Ni a.) di tel j se njpro-ia. da ga odda proti nagradi ru naslov; Maver, NV.jlfcrva. 1-111. 9<>l-37 OSEBO. Id je ki i n». rvečer našla pred kinom L.noon.m mojo zapestnico, pozivam, da io v izoijib nevšečnostim vrne biag.ijai ker ga blagajn ičarka po- z:va. Tamkaj prejme tudi nagrado. 896-37 ZEL. URADNIK tiće aa. mobtojno gospo, ki bi ga prevzela na hrano pr >u dajatvam v naruralijah. Plačilo po dogovoru, Po-nodbe SI. Narodu pod »Železničar«. S71-37 OT Al'SVC'EIS Jtev. 4š60 sem izgubi. Vrnite ga v ogl. odd. SI. N. 890-37 OSEBO, ki je v četrtek ob 17. un v Draievruku pri Dobrovi ob cesti pobrala moški Hubertu* plašč, naprošam, da ga odda Plc-ninšku, Oraicvoik 2, ali v Ljubltan« GradiJče 10/111. desno. 910-37 PRSTAN, poročni, sem izgubila na Srnartinski cesti. Najditelja prosim, da ga vrne prori nagradi v ogl. odd. SI. N. 92(>-37 1000 LIR >e izgubil reven deček od kavarne Emim do Kersnikove ulice. Nai-drteLa naiproca. da vrne znesek proti nagradi v ocl. odd. SI. N. 927-37 DENAR, mamio v»oto. sem naila pred porodniiruco. Naalov v SI. N. 930-37' Kdor se hoče baviti s politiko, pa ne pozna židovstva, ie podoben trTnoglavcu, ki bi hotel brati, pa se noče učiti abecede. — Bavdek Boris nam poljudno razkriva židovstvo in njegovo orodje komunizem v brošuri ODPRIMO OČI" Založba »LUČ«; cena Lir 10. oiiiii; fnJiiiiHiiiilfi LOfCAL za dehvnfco umetne obrti, iščem. Naslov Slov. Narodu. 869-17 TRAVO, vrtno, oddam v koSnjo proti zamen''avi. — Naslov v SL al. W&-t9 KUPIM TAKOJ lokomobihi parni stroj 15 do zo m2 ki?ritoe površine, 8 do 12 atmosfer Ponudbe pod V >DOBREM STA>XJTJ« na odglaani oddelek > Slovenske g-a Naroda«. Urejuje: Rudolf Ozim — Za »Narodno tiskamo d .d.« kot tlskarnarja: Fran Jcran — Za inserarni del odgovoren: Lturxcnir Volčiči, 415199999999986^5