.'I.
Ameriška Domovi ima
A" n/l' E R l e/l IH—HO/1/1E
No. 162
AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOVENIAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, AUGUST 17, 1953
LETO Lm —VOL. Lm
Registrirajte se, če se še niste!
Registracija bo zaključena v ^četrtek ob 9:30 zvečer.
CLEVELAND. — Danes je v Clevelandu 31,000 registriranih volilcev več kot jih je bilo ob občinskih volitvah leta 1951, toda: še vedno jih je mniogo tisoeev, ki se še niso registrirali.
Mestni uradniki so mnenja,, da se bo registriralo še kakih 6,000 volilcev, preden se bo zaključila registracija, kar se bo zgodilo v četrtek 'ob 9:30 zvečer.
Da se pomaga tisočerim, ki se niso še registrirali, in onim, ki so se preselili izza zadnje registracije, bo v četrtek odprtih 33 posebnih koč, ena v vsaki' vardi, dioi devetih zvečer.
Medtem pa bo odprt volilni u-■rad (Election Board) na 1,000 Superior Ave., vsak dan do 4:30! popoldne, v torek in četrtek pa do devetih zvečer.
To je v nekaj dneh že drugo' opozorilo od naša strani glede :registracije, torej ne bo mogel oihče reči, da ni vedel, kaj in kako je s to stvarjo. V našem Prejšnjem opozorilu smo tudi Pojasnili, kdo vse se mora regi-strirati, če hoče voliti ob letošnjih volitvah.
Zakon proti siarim ledenicam - smrtnim Raslem otrok
Rarry t. Marshall, councilman 24. varde, bo zahteval zakon za preprečitev teh obžalovanja vrednih nesreč.
CLEVELAND. — Harry T.
Marshall, councilman 24. varde,
pretekli teden zahteval v me-
^ ni zbornici sprejem postave,
1 ni onemogočila vedno: se po-
.^Ijajoče nesreče s smrtnim iz-
0[rn, ko se otroci tekom iger1
^aPro v stare in odvržene lede-
v cn, v katerih se žalostnjoi zaduše.
Councilman Marshall je de-> da bo vprašal direktorja za-j M*°* * * * v Crowleya, kakto daleč gre hko mesto v svojih zahtevah, °ni, ki imajo take ledenice, ^ branijo ključavnice in zapa-.°d njih, ko jih enkrat prene-^ -10 rabiti. Nato bo na prihod-Seji mestne zbornice predla-
Uov tozadevni zakon.
V
2 . v 6uem samem tednu se je etl nšii0i v takih starih ledenicah „.alst otrok”, je rekel Marshall.
KITAJSKA OBJAVLJA POGOJE
Med temi pogoji sta tudi sprejem Kitajske v organizacijo Zdr. narodov in priznanje njene zve-z s Sovjeti jo.
TOKIO. — Komunistična Kitajska je sporočila preko svojega radia v Pekingu, da zahteva kot del pogojev za mir, — sprejem v Zdr. narode in preklic obiram bne pogodbe med Južno Korejo in Zdr. državami.
Dalje je pekinški radio zahteval, da se od strani Zdr. držav, Japonske in drugih držav prizna zveza rdeče Kitajske in Sovjetske Rusije kot zaključeno dejstva.
Točke, ki jih bo zahtevala komunistična Kitajska na mirovni konferenci, so sledeče:
SPREJEM komun. Kitajske v organizacijo Zdr. narodov. Toi je zahteva, ki so jo Zdr. države že vnaprej označile kot nesprejemljivo točko pogajanj na politični konferenci v Koreji.
“MIRNA PORAVNAVA” korejskega vprašanja s prisiljenjem državnega tajnika Dullesa in južnokorejskega predsednika/ Rheeja, da se odpovesta svoji “zaroti”, s čemer ima pekinški radio v mislih vzajemno obrambno pogodbo, kista jio omenjena dva sklenila.
PODVZETJE KORAKOV, da| se omogoči komun. Kitajski “obnoviti normalne odnošaje” s svojimi “daljnovzhodnimi sosedi” s čemer misli verjetno Japonsko in druge orientalske, države, ki zdaj ne priznavajo kitajskega rdečega režima.
Radio, ki je bil oddajan v angleščini, je dostavil, da je to iz-črpek uredniškega članka, ki je izšel v /oficielnem glasilu komunistične stranke v Peipingu.
]4k
Wk,
'° rešimo tudi eno samo živ-s tem, da, opomnimo last-
het)6 *.ak*b ledenic, da se jih iz-ipj,;,6 /n poskrbe, da otroci ne Viol-^ °!	njih> Pa k,0lin zaTo-
Ven.”
“CK > -
.Kam je šlo mleko
l^a LSBORO, Ore. Farmar G. ^akoran^rea Se ■'e	čuditi,
rtai •	^°’ mu njegove koze
l£i0 v° 2rnerom manj mleka. — ši ^ Cn° j® rešil uganko,. Na pa-hodjj °Pa2il malo srnico, ki je brij 3 vimena do vimena ter sesala mleko koz.
P!
Km
Vremenski
prerok
pravi:
plQ ap6s deloma oblačno in to-0n°či jasno in bolj hladno.
Governer Lausche bo podpiral kandidata (elebrezze-a
Spel velika prometna nesreča; tri osebe mrtve, 9 ranjenih
Ranjenih je bilo šest članov ene družine z Maple Hts.
AKRON, O. — V soboto se je pripetila na Route 8, tri milje ed Chittenden’s Corners v severnem Summit okraju, zqpet strašna avtomobilska nesreča. Zaletela sta se namreč drug v drugega dva avtomobila, pri čemer so bile tri osebe ubite in devet ranjenih, nekatere med temi kritično.
življenje so izgubili dva zakonca iz bližine Kenmore pri Akronu in njuna tri leta stara vnukinj a, dočim je bilo ranjenih šest članov ene rodbine iz Maple Heights pri Clevelandu. Nadaljne ranjene žrtve so bile neka mlada mati in njena druga dva otroka.
Med ranjenimi, med katerimi ni nobenega Slovenca, je tudi 37 let stari Bernard W. Raimer, — predsednik Bedford Gear and Machine Products Co.
Novi grobovi
Frank Raddell
Po kratki bolezni je umrl v Foresthill bolnišnici Frank Rad-del, star 59 let, stanujoč na 1025 E. 174 St. Tukaj zapušča soprogo Louise, roj. Novak, pastorko Mrs. Mollie Brodnick, tri vnuke, brata Ludvika in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Ponikve pri Trebnjah, kjer zapušča hčer Marijo Torkar, dva vnuka, brata Jožeta in več sorodnikov.
V Ameriki je bil 28 let. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Zaposlen je bil pri NY-CRR zadnjih 26 let. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete in nato na Kalvarija pokopališče.
Mary Braidic
Po daljši bolezni je umrla na svojem domu na 1019 E. 145 St.
Mary Braidic, rojena Kavran, stara 68 let. Bila je vdova. Soprog Andrew ji je umrl 1. 1927.
Tukaj zapušča sinova Andrew in George, dva vnuka in več sorodnikov. Pred leti je vodila grocerijo na Addison Rd. V tej deželi je bivala 48 let. Bila je članica društva Majke Božje Bistričke št. 47 HBZ. Pogreb bo v torek popoldne ob 1:30 iz Jos.
Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., in nato na družinsko grobišče na Lake-view pokopališče.
Katarina Dacar Nagloma je umrla na svojem domu na 15434 Calcutta Ave.,
Katarina Dacar, rojena Sorn, stara 71 let. Tukaj zapušča soproga Blaža, doma iz fare Tržič na Gorenjskem, štiri otroke: —
Frank, Christian, Stanley in 'Virs. Christine Turk; 8 vnukov in več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Klanec, fara Kranj na Gorenjskem, kjer zapušča sestre Francko, Johano in Mici in brata Toneta ter več sorodnikov. V Ameriki je bila 39 let.
Pogreb bo v sredo zjutraj iz Jos. jnoviciatstva June Haver, kraso-Zele in sinovi pogrebnega zavo- tiča in do nedavna filmska ig-
Sedanji župan Burke, ki je guvernerjev intimni prijatelj, pa bo podpiral kandidata Porterja.
CLEVELAND. — Tukajšnji listi poročajo, da bo governer Lausche podpiral državnega senatorja Anthony J. Celebrezze-a v njegovi volilni kampanji za župana.
To bo zdaj prvikrat odkar obstoja team Lauscbata in Burke-ja, da imata governer in njegov; protežiranec Burke vsak svoje oz. različno mnenje v clevelandski kampanji za občinske volitve. župan Burke namreč podpira kandidaturo okrajnega inže-inirja Alberta S. Porterja, ki je kandidat demokratske organizacije.
Lausche pa Porter ju nasprotuje. Njegovo nasprotovanje temelji na tako imenovanem “Two Per Cent Ciuhu”, katera zadeva bo nedvomno igrala gotovo vlogo v kampanji, pa tudi na dejstvu, ker podpira Porterja Ray T. Miller, predsednik okrajne demokratske organizacije, s katerim si governer že dolgo ni “na' roko.”
Gov. Lausche doslej še ni komentiral glede bodoče županske kampanje, vendar je znano, da bo podpiral Cvobrezzeja,
Lausche je povedal svojim intimnim prijateljem, da mrzi izbiro kandidatov od strani “politične mašine”.
Burke, ki bo podpiral Porterja, je bil na konferenci z Millerjem, kjer so se odločili za Porter j a. O tej zadevi Burke baje Lauschetom še ni konferiral.
TITO SE NE BO VRNIL V OBMOČJE SOVI. ZVEZE
Tako je izjavil časnikarju Singletonu na Brionskih otokih. V zunanji politiki ne bo Jugoslavija nikoli več sodelovala s Sovjetijo v vseh vprašanjih. — Zaveznike svari, naj nikar ne poizkušajo odtrgati satelitov od Sovjetske zveze. — V NATO ali kako drugo zapadno obrambno zvezo ne bo vstopil zdaj niti ne pozneje! Zakaj ne?!
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Igralka — redovnica
LEAVENWORTH, Kans. — | Te dni bo končala svojio periodo
da na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Jeroma ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče.
Gary Marsich
V nedeljo zjutraj je umrl 21 dni stari sinček Ludwiga in Betty Marsic, — Gary Marsich. — Družina živi na 19018 Melville Rd. Dekliško ime matere je bilo Virt. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes dopoldne ob 11. uri, pogreb pa bo danes popoldne ob dveh iz Zakraj ško-vega pogrebnega zavoda na pokopališče.
-----o------
Velika povodenj na Japonskem; 143 mrtvih
TOKIO. — V bližini kraja Kyoto je neka Kizu prestopila bregove ter poplavila pokrajino. — življenje je izgubilo 143 oseb.
Rdeča armada žanje
BERLIN. — Sovjetska armada v Vzhodni Nemčiji je pričela žeti in pospravljati pridelke, ki so pričeli gniti in prhneti po poljih, ker ni dovolj poljskih delavcev in ker kmetje sabotirajo režim.
ZAHTEVAJTE UNIJSKI ZNAK
Delavci, trgovci, društva, zahtevajte na vseh svojih tiskovinah unijski znak! Delavci, poglejte vsako tiskovino, če nosi unijski znak, in če ne, zavrnite jo, ker tiskovina brez unijskega znaka je prišla iz skebske tiskarne, kjer se ne plačuje delavcev, da bi pošteno živeli! Zahtevajte unijski znak v svojo lastno korist in zboljšanje delavskega položaja!
tralka, ki je služila po $3500 na
BRIONI, Jugoslavija. — Predsednik Josip Broz Tito je dne 11. avgusta izjavil časnikarju jAlexu Singletonu, da se Jugoslavija ne bo nikoli vrnila nazaj v sovjetsko dbmočje, napovedal je, da bo pričela rdeča Kitajska izvajati “absolutno samostojno politiko” ter dejal, da ao zdaj izgledi za preprečitev tretje svetovne vojne boljši kakor so bili prej.
Takoj ob pričetku razgovora je dal Tito nedvoumno razumeti, da se Jugoslavija ne bo nikoli več vrnila k tesnemu sodelovanju s Sovjetijo glede svetovnih problemov, kakor je sodelovala ž njio pred prelomom z’ Moskvo.
Nič več sodelovanja s Sovjetijo
“Neglede na to, kako Sovjetska zveza spremeni svojo zunanjo politiko v pogledu izboljšanja odnošajev in reševanja mednarodnih vprašanj s pogajanji, se Jugoslavija ne bo nikoli več vrnila na svoj prejšnji položaj, to je k politiki sodelovanja s Sovjetsko zvezo pri vseh vprašanjih, neoziraje se na to, ali je tako sodelovanje v interesu Jugoslavije In želj miroljubnega naroda”, je rekel Tito poročevalcu.
Neodvisnost in popolna svoboda
“Jugoslavija si želi normalnih odnosov s Sovjetsko zvezo kakor si jih želi z vsemi državami na svetu. Mi hočemo ohraniti stališče naše neodvisnosti v vsem — zlasti pa hočemo ohraniti neodvisnost in popolno svobodo glede vseh mednarodnih problemov.”
ičasnikar je nato vprašal Tita,
teden, nakar bo postala redovni- kdo je prav za prav zdaj pravi
ca v St. Mary’s samostanu.
NAJNOVEJŠEVESTI
CLEVELAND. — Včeraj je ogenj uničil ogromno lesno skladišče Dougherty Lumber Co. yard na 4300 E. 68. St., kjer je bilo zloženega 17,500,-000 čevljev lesa. Materialna škoda znaša $5,000,000. Ogenj je nastal v nedeljo zjutraj kmalu po treh.
TEHERAN, Iran. — Šah Mohamed Reza Pahlevi je včeraj s svojo ženo zbežal ,iz dežele,
ko se je izjalovil iz kraljeve palače dirigiran udar, da se strmoglavi premierja Mohameda Mossadegha. Zunanji minister Hussein Fatemi je potem zahteval, da prevzame šahovo oblast v svoje roke svet regentov.
RABAT, Maroko. — V Maroku je bilo včeraj ubitih najmanj 28 oseb v izgredih, s katerimi so protestirali proklamaciji novega verskega voditelja. Med ubitimi je bilo šest Evropejcev.
BERLIN. — Sovjetska zveza je včeraj predlagala konferenco Velike četverice glede Nemčije v teku prihodnjih šestih mesecev. Prav tako je predlagala, da hi Nemčija prenehala plačevali reparacije in druga plačila zasedbenim silam s 1. januarjem 1954.
gospodar v Sovjetiji: Malenkov ali rdeča armada. Tito je odgo-voril, da ne eden ne drugi ter dodal:
“jSotvjietski voditelji se zdaj vračajo k politiki dajanja prednosti partiji, ki naj dobiva vo-
komunistična partija spet to, kar je bila in dobiva zopet vodilno vlogo.”
Manjša nevarnost vojne
Tito zelo dvomi, da bi katera koli mednarodna težkoča mogla “potisniti sovjetske voditelje, da bi pričeli vojno ali da bi poostrili mednarodne odnošaje. Mislim, da so Stalinova smrt in dogodki, ki so ji sledili, zmanjšali nevarnost vojne in agresije od strani Sovjetske zveze”.
Vprašan glede možnosti preloma med rdečo Kitajsko in Sovjetsko zvezio, je Tito odgovoril, da bo to odvisno od politike, ki jo bo vodila Sovjetska zveza na-•pram Kitajski. Absolutnega preloma morda ne bo, toda Kitajska utegne pričeti izvajati absolutno samostojno politiko in bo1 verjetno začela delati svoje lastne sklepe o svoji bodočnosti ter se oprostila vplivov od katere koli strani.
Nobenih trgovinskih overtur
Tito je rekel, da niso niti Sov-jetija, ki je zdaj poslala svojega ambasadorja v Jugoslavijo, niti njeni sateliti še naredili napram Jugoslaviji nobenih overtur za vzpostavo trgovine z Jugoslavijo. Trgovinske zveze so bile prekinjene pred petimi leti po blokadi Kominforme.
“Prav tako ne 'delamo nobenih overtur mi”, je dostavil Tito.
Nato je Tito posvaril zapadne sile pr&d vsako potezo, da izvabijo satelite od Sovjetije!
Velika uganka
Glede pristopa v NATO ali katero drugo zapadno zvezo, je Tito dejal “Mi smo še vedno nasprotni ustvarjanju blokov ali vstopu v Atlantski pakt, in tako bomo ostali tudi v bodoče.” — (Le zakaj, ko je vendar Tita za-pad postavil na noge in ko je od zapada odvisna njegova varnost ter, obstoj? Kdo naj pojasni to veliko uganko- Ali je morda Ei-senhowerju, predsedniku in vojskovodji po poklicu, znana nje-
Spet v uradu—
Dr. Anne Prosen, 22050 Lake Shore Blvd. Euclid, O., se je vrnila s potovanja in spet uradu-je.	i
Na obisku—
Frank Perkovič, Chisholm, Minn., sin Mrs. Jennie Perkovič, je prišel za nekaj dni na o-bisk v naše mesto. Dobrodošel in dosti razvedrila.
Registrirajte se!—-
V torek bodo odprli v raznih predelih mesta posebne urade za registracijo volilcev. Zadnji dan registracije je 20. avgust. — Naj se vsakdo pobriga, da bo do tega časa opravil svojo državljansko dolžnost, če ne bo pravilno registriran v volilnem i-meniku, ne bo mog,el jeseni voliti. V slovenskih naselbinah so uradi: St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave., Collin-wood High School, 15210 St. Clair Av©., Immanuel Presbyterian Church, 326 E. 156 St. in Woodland Hills School, 3504 E. 93 St.
Pozdravi iz Kanade—
Ga. Nija Natlačen, soproga pokojnega dr. Marka Natlačena, pošilja svojim prijateljem pozdrave iz Kanade, kamor je šla obiskat svoje otroke.
Napredek rojakov v službi— Anthony J. Race, sin Mr. in Mrs. Anton Race, 19800 Nauman Ave., ki je v armadi že od leta 1940, je bil nedavno povišan v podpolkovnika; Vatro J. Grili, odgovorni urednik Enakopravnosti, je bil imenovan za prvega policijskega prosekutorja v Clevelandu. čestitamo in želimo, da bi oba delala čast slovenskemu imenu.
V Colorado—
Mr. in Mrs. Hočevar in sin Eddy s 53. St. so se danes podali na pot v Colorado. Mrs. Hočevar gre obiskat sestro Mrs. Jenny Zalar.
dilno vlogo. Polagoma postaja | na rešitev? Ured)
LJUDSTVO IMA PRVO IN ZADNJO BESEDO!
MILOVAN DJILAS, znani Ti- šen je on, sploh v zapadni de-
lov komunistični propagandist, se pritožuje v “Ljubljanskem dnevniku” od 14. julija t. 1. nad sovražniki delovnih ljudi, katerih da je danes v Jugoslaviji še mnoko. Takole pravi:
“Kdo so danes ti sovražniki? Mnogo jih je. Naj navedem le
najvažnejše. To so ostanki starih režimov, stari buržujski pK> litikanti, ki varajo sebe in ljud-
stvo,^ da razvijamo pri nas demokracijo plod pritiskom Zapada (!), da popuščamo Zapadu, ne da bi jo razvijali zaradi nas fsamih, zaradi našega ljudstva. . . Mar niste opazili, kako se je v
v kavarnah in trgovinah znova začelo pozdravljati z ‘gospod’ ‘gospa’ in podobno, namesto ‘tovariš,’ ‘državljan,’ in podobno?” Itd., itd.
Mi seveda ne vemo, kako se zdaj v Jugoslaviji titulirajo, vemo pa, da je Tito naj večji GOSPOD v vsakem smislu in vsakem jeziku, pa naj ima že kakršen koli uradni naslov! Takih gospodov in gospodarjev kakr-
mokratični ureditvi ni!
Nato nadaljuje Djilas: “Edino množice, ki drže oblast v rokah, jo dejansko kontrolirajo in lahko dejansko zamenjajo to, kar je slabo, edino take množice so lahko in so v današnji dobi nosilec napredka, demokracije in socializma.”
Poglejmo, kako je s temi množicami, ki naj imajo v Jugoslaviji prvo in zadnjo besedo! V “Slov. poročevalcu” z dne 22. julija je objavil neki Rudi Jan-huba preko cele prve strani članek, čigar zadnji stavek se glasi “Naša zastava, v katero gledajo vsi napredni in svobodni ljudje sveta z zaupanjem, posvečena z vašo krvjo, visoko plapola nad zemljo, v kateri ležite, in na njej se blesti napis, za katerega ste padli: TITO, PARTIJA, LJUDSTVO!” — Kako se torej to ujema z Djilasovimi izjavami, da je ljudstvo prvo in vse in da je vsa oblast v rokah ljudstva? — PRVI JE TITO, ZA NJIM PRIDE PARTIJA, in šele
Prelom med AFL in unijo mizarjev
CHICAGO. — Voditelji AFL so izjavili, da ne bodo storili ničesar, da bi pregovorili unijo mizarjev, da se vrne nazaj v o-krilje AFL.
AFL predsednik George Mea-ny je dejal, da bodo tekom enega tedna razposlani ukazi državnim in mestnim unijskim koncilom, da črtajo mizarje iz vrst svojega članstva.
Unija mizarjev, ki šteje 822,-članov, je izstopila iz AFL kot v protest, ker se je AFL sporazumela s CIO, da se preneha s prigovarjanjem članstva ene organizacije za pristop v drugo organizacijo.
-----o-----
11 mrtvih v prometni nesreči na Japonskem
HIROŠIMA, Japonska. — Tukaj je padel neki avtobus 100 čevljev globoko v globel, pri čemer je bilo ubitih enajst oseb, 45 pa ranjenih.
Oče petih otrok ubit
COLUMBUS. — Richard Cutler, star 28 let, je bil ubit, ko je strmoglavilo letalo, s katerim se ie vozil. Bil je oče petih otrok
daleč za obema tema dvema je tista gmota, ki raztrgana in v pomanjkanju v potu svojega obraza gara in ki ji pravijo — ljudstvo! . . .
n
Ameriška Domovina
/*-IV« f I* ■ C-/% f%J—> • O IVI I
«firrassu.
«117 St. Clalr Ave.
UEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4-:00.
. SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. '
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
1	No. 162 Mon., Aug. 17, 1953
Nove melodije - staro besedilo
Tiste žalostne koračnice, ki so donele po moskovskih ulicah ob Stalinovi smrti, so kaj hitro prešle na nove melodije s starim besedilom. Izjave kremeljskih diktatorjev, propaganda ruskega časopisja, govori na zborovanjih, vse je dobilo neko novo, milejšo obliko. Zdi se, da je doba udarnosti, ki je cvetela pod Stalinom, minula; ali začasno ali trajno, bo povedala bodočnost.
V	čem obstojajo te nove melodije? Rusom samim obetajo znosnejše življenje: pravijo, da bodo zboljšali življen-ske pogoje, da bodo gledali, da pride na trg več blaga za vsakdanje potrebe, da cene ne bodo pretirane, da bo kakovost blaga boljša; zmanjšali so davčna bremena, kmetom v kolhozih in sovhozih so dovolili večjo prostost v obdelovanju ohišnic; pripovedujejo, da bodo začeli zidati nove hiše kar na debelo. Na drugi strani pa trdijo, da bodo uvedli več zakonitosti, da bodo prirezali samopašnost uradništva.
V	zunanji politiki gonijo seveda še zmeraj propagando za mir, v njo pa zavij'ajo komplimente Kitajski, snubijo Italijo in Francijo, se dobrikajo azijskim narodom, najdejo kar dosti dobrih besedi za svoje satelite. Le naše države ne morejo in jo napadajo kot po navadi, vendar pa je tudi tukaj zanimiva sprememba.
Za našega predsednika Eisenhowerja najdejo še kar dosti prijaznih besedi, zato pa se zaganjajo v njegovo administracijo in v posamezne politike, kadar jim zabrusijo v obraz kako bridko resnico. V odnosih do običajnih ameri-kanskih “reakcijonarcev” so pa seveda ostali kakor so bili in ne štedijo z napadi nanje v stari prostaški obliki.
Svet se sprašuje, zakaj in po čemu ta sprememba. Odgovorov na to vprašanje je toliko, kolikor je ljudi, ki znajo misliti. Zato se z vprašanjem — po čemu? — sploh ne bomo bavili. Narediti bi hoteli samo par pripomb, zakaj ta sprememba v taktiki moskovskih diktatorjev.
Predvsem je v diktaturah sprememba v osebi diktatorja zmeraj zelo komplicirana in nevarna zadeva. Noben diktator si še ni vzgojil vrednega naslednika, že zaradi tega ne, ker bi ga tak naslednik lahko spravil prezgodaj na oni svet. Tudi Stalin je pustil vprašanje naslednika odprto.
Zato so se takoj po Stalinovi smrti začela trenja med njegovimi nasledniki, morda bolj hitro, kot smo si mislili. O tem priča slučaj Berije. Zdi se, da sta se komunistična stranka in pa vojaštvo sporazumela v tem, da je treba policiji, javni in tajni, pristriči peroti; zato so morali likvidirati Berijo.
Partija, ki jo vodi Malenkov, hoče zopet dobiti v roke vso oblast nad civilnim prebivalstvom. V ta namen je treba počistiti z pristaši Berije, javnimi in tajnimi, kar pa ni lahko delo, kajti jih je na tisoče. Vsi ti so se poskrili, kolikor se je dalo, in gledajo, da bi se spravili v vrste Malenkova; nekaj jih je pobegnilo in ti vedo povedati, kako globoko in široko gre sedaj v USSR čistka pristašev bivšega policijskega boga. Ta čistka sedaj popolnoma zaposluje komunistično partijo v USSR, kajti hočejo pomesti s temi “izdajalci” korenito, ker so uvideli v nemirih po satelitskih deželah tisti teren, kjer bi jim ti “izdajalci” delali še veliko težav. Od poteka te čistke bo odvisno, ali bodo Berijo sodili javno ali ne, ako je namreč še živ.
Vojaščina pa hoče pri tem priti tudi na svoj račun. Poklicni generali ne, gledajo nikoli z lepim očesom na vojaške formacije, ki niso pod njihovo komando. In ravno to je bila dobro opremljena policijska vojska pod vodstvom Berije. Te vojske se bodo ruski generali hoteli znebiti in vprašanje ie, kako se bodo pobotali s stranko, ki to vojsko vendarle ne bi rada popolnoma razorožila. Poleg tega je že nastalo vprašanje, v čigave roke naj pride sedaj produkcija atomskega orožja. Gotovo je, da bi jo radi dobili v roke poklicni vojaki, vprašanje pa je, ali jim bo partija dala iz rok to strašno orožje. Predmetov za trenje med vojaščino in stranko je torej dovolj. Kdo ve, ali se jim bodo znali ogniti.
Sedanji vodja komunistične Rusije ima pa še drugo tiho željo; postati hoče Stalinov naslednik ne samo po besedi ampak tudi po moči. V ta namen mu ne bo treba samo odstraniti vse tekmece, ampak tudi zatemniti spomin na pokojnega Stalina. Zadnji Malenkov govor je bil tak, da bi bi! Stalin dal ubiti Malenkova na mestu, ako bi bil še živ kajti največji del tega govora se je nanašal na to, česa vsega še ni v SSSR, ali z drugimi besedami, česa vsega Stalin ni storil v svojem skoraj tridesetletnem vladanju. Narodi v SSSR so Malenkovu gotovo radi verjeli, kar je poročal o slabi preteklosti in prikrito o Stalinovih napakah, verjetno pa niso dali dosti na njegove obljube. Malenkov potrebuje torej časa, da bo izpolnil vsaj nekatere izmed njih,
Malenkovu je potreben čas, da počisti s pristaši Berije, da pospravi poleg tega še z morebitnimi drugimi tekmeci, da najde sporazum z vojaščino o nekaterih kočljivih vprašanjih, in da počasi zatre v ljudeh spomin na Stalinovo vsemogočnost.
Da pridobiti ta čas, je začel z novimi melodijami. Od starih melodij je ostala samo ena: Malenkov odkrito prizna, da je komunist in da se drži zvesto vseh komunističnih
dogm. Ko mu nove melodije ne bodo ve,č potrebne, se bojmesecev je tega, kar mi je neka vrnil ne samo k tej stari, ampak tudi ko ostalim starim melo-'Slovenka pokazala pismo, ki ga dijam. Po taki poti je šlo že precef diktatorjev, po tej poti je prejela od nekega svojega bra-bo šel tudi on, ako bo ostal pri moči in življenju.

BESEDA IZ NARODA
tranca iz starega kraja. V pismu ji razlaga, kako se je boril pri partizanih, zdaj pa je prejel nagrado, da je malo višji državni j uradnik, prejema primerno plane prostosti, ne miselne, ne du-1 č° m ravno njemu se ne godi
htcyne, ampak mora slepo udan skediti ukazom partije, ki jo vodijo nasilneži, ki se do svojih mest in položajev prikopljejo potom zločinov, zvijač in varanja. Take zglede nam dajejo: Stalim, Malenkov, Tito in cela
slabo. Kajpada, ta hvali Tita, ki mu je dal kos kruha in ga z njim kupil. In kar ta komunist partizan piše, to pa ta žena tu publicira na okrog, da je tam dobro, itd. Ali je pa res tako, to ta Slovenka ne ve, niti ne vpraša. Ka-
Joliet, 111. — Z Juretom sediva za njegovo hišo v hladni senci in gasiva žejo s hladnim “Pabst” pivom. V vnočih poletnih dneh se pivo kaj dobro prileže. Le eno , v slabo lastnost ima, če ga človek,110 zlvlienje, kakoršno vlada med precej pije, da mu začne trebu- |zver'nami m še tega včasih košček odganjati, namreč istopati munistlone politične in socialne iz njegovega telesa, kratko debe- metode Prekašajo. In za ljudi, liti se začneš, če si take narave, ,kl lzvaJaK> '^o politično in soda ti stvari, ki jih poješ in popi-lcialno Oljenje se nekateri v ješ hasnejo. Ko se včasih tako ^ nevednosti še ogrevajo tule branim piva in postavljam jdi med nami Slovenci. To mo-razne izgovore pred Jureta, ta!reJ° le tlsti ki 80 stranki fana-navadho. zamahne z roko in pra-,ltlčno slePo udinjani in upajo v;:	[.nekoč v njej ''' 1
vrsta drugih. Zato se tudi vodi-!ko i® drugim, kmetom, to seve-telji v vrhovih partije “čistijo” da tisto pismo ne pove. Vidiš, na med seboj z ubijanji drug drugega. Danes ta druge, jutri drugi nj.ega . . . Ali se more kak pošten človek, želeti tako življenje, tako “komunistično demokracijo in svobodo”? To niti človeško ni, pač pa neko džungelsko družab-
;nekoč v njej priti do gotovih Never mind Tone! Ako tijšarž in Po^ajev, drugi pa radi diši in stori, ga pij. To so samo ,nevednostl in nepoznan j a komu-
izgovori. Kar človeku diši, mu tudi stori. Sicer pa midva nisva več mlada, da bi morala gledati, da bi imela ravnici prave oblike trebuščke. To je za kake gizda-ve mlade ženske in dekleta, ki “fišajo’ za fanti in možički, za naju pa to ne velja.”
Jure ima deloma prav.
S takimi vprašanji, kakor je to, ali se iod tega ali onega debeliš, ali sušiš, se navadno dolgo ne ukvarjava. Tudi posebnih skrbi taka vprašanja nama ne delajo. Rada pa sva takoj v raznih političnih zadevah. Tako tudi danes, komaj sva se oddahnila pri pitju okusnega hladnega “Pab-sta” sva že pri iruski politiki, v kateri zadnje čase čudne stvari in čudni dogodki prikipevajo na površje.
“No, kako pa gledaš Jure na naj novejše dogodke in razvoje v sovjetski notranji politiki?” — sem pobaral.
Jure je izpraznil čašo, premaknil malo svoj stol in že je odgovarjal na mic/je vprašanje:
“Vsake stvari je enkrat konec. Zgodovina se vedno ponavlja in ponavlja se sedaj v Rusiji in se bo ponavljala naprej. Z vrčem se bodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije. Tudi pri politični sili je tako. Doslej se je še vsake; tiranstvo prej ali slej samo uničilo. Tudi komunistično nasilje v Sovjetski zvezi in v drugih komunističnih deželah, kot n. pr. v Titovini se bo prej ali slej samo uničilo. V to trdno verujem. Komunizem, kakoršnega je zasnoval Marks ni praktičen iz mnogoterih razlogov ne. Posebno pa ne zato, ker človeka ne osvoboja, pač* pa ga vklepa in zakuje v sužnost. Odvzame mu tisto po človeku za-željeno zasebnost, brez katere.
nizma. Drugih razlogov ne more bit. Kajti, če komunizem temeljito proučiš, prideš hočeš ali no,češ do zaključka, da komunizem ni res to, zakar ga njegovi propagandisti oglašajo, namreč, da bi bila v komunizmu kaka svoboda in demokracija, ampak je to neka tiranija, ki se vtihotaplja med narode z zvijačo in varanjem. Prodajajo komunizem za nekaj, kar ni res! In to je goljufija, varanje! Zato povdarjam, kako, se mora resen in resnicoljuben človek za tako goljufivo politiko zanimati? Zato kdor se zanima za tak napredek, kakor je Titov komunizem in njegovo naprednajštvio- in tega zagovarja in se zanj potegava, tak prodaja kaj zastrupljen in nevaren “Špeh” in tak je ali kupljen od komunistov, ali pa ne ve kaj dela. Kdor je pošten, tega ne more, kdor komunizem količkaj pozna tega ne more, pa tudi kdor je pri pravi pameti tega ne more, razen, če namenoma goljufa in zavaja. Drugih razlogov ni!” Tako Jure.
“Popolnoma imaš prav Jure,” sem odgovoril. “Res je čudno, poznam n. pr. ravno v naši naselbini par oseb, ki bi sodil da niso ravno to kaki zabiti ljudje, saj se imajo in se radi predstavljajo, da so nekaj več nad povprečnimi ljudmi. So imeli že kake urade v raznih organizacijah, itd. Pa prideš do te politike, ki jo je uvedel Tito: v zdaj žalostni in tužni Titovi Jugoslaviji, ki ne le da nima vina in kruha za reveže, ampak tudi nobene svobode in demokracije, pa ti zagovarjajo Tita in njegove partizane po čez in po dolgem. Kako bi si pa ti Jure to razložil?”
“Tudi za to so razlogi dragi moj Tone,” mi je pomižiknil Ju-člcvek ni svoboden. V komuni- ir e in pomigal z njegovimi mu-zem zakovan človek nima nobe- stačami ter nadaljeval “že več
tako se opirajo tisti, ki Tita hvalijo med nami. Sodi sam, koliko jim za verjeti?”
“Tudi dobro pojasnilo,” sem icdvrnil jaz. “Ampak, čudno, je pa le, da more Tito vleči toliko časa naprej ?”
“Bo tudi tega enkrat konec
Kaj sem videl in sliial v domovini
(Piše rojak J. T. iz Colorado)
adaljevanje)
Več tednov sem potoval po Sloveniji in Hrvaški. Strahote so mi ljudje pripovedovali. Jugoslavija ima skoraj pol milijona ljudi v zaporih. Bil sem tudi v Mariboru, kjer mi je neki bivši paznik mariborske kaznilnice povedal, da v bivši Jugoslaviji ni bilo nikdar več kot 90 do 100 kaznjencev naenkrat zaprtih. Sedaj jih je pa okrog 3,000. Če ima kdo kaj premoženja, ga zapro, premoženje mu odvzamejo in ga obtožijo, da je grešil proti novemu redu. Kaj vse se dogaja da-
hodil, po; lepem slovenskem, kjer so v travi rožice cvetele, v gmajni pa je kukala kukavica. Videl sem križe ob potih, postavljene pred več kot 100 leti. Pri teh križih so pogrebci nekoč postavili krsto na tla in zmolili očanaš za dušo pokojnega. In danes? Križi brez Križanega ali pa je truplu odbita roka, včasih pa tudi samo še roka visi na križu, vse drugo je zbito. Vprašal sem mimoidočega fanta, kdo to dela. “Saj veste kdo. Naš ata pravijo, da so to hudiči, da niso več ljudje. Pa ata tudi vedno rečejo, da bo že Bog kaznoval te komuniste!.” Vprašal sem ga, koliko
nes po Titovih jetnišnicah in jih je v vasi. “Nimamo jih do-
koncentracijskih taboriščih. Tito ima nad 100,000 mož OZNE, (UDBA), to je oborožene sile, brez vojaštva. Kamor se ozreš,
Tone? Tito bi se počutil zelo vidiš te mlade fante, pa tudi
srečnega, če bi bil n. pr. v tvoji ali pa moji koži, da bi mogel tako le svobodno koračiti na okrog, kakor midva koračiva tod le po Hickory in Broadway St. Ne
starejše v modrih uniformah, Clborožene z revolverjem, nekatere tudi z brzostrelkami. To je OZNA. Ljudje se oznovca tako bojijo, da se ga daleč naoknog
pozabi Tone, da Tita danes kol-Ugnejo, če bi ga imeli srečati. V ne nad 16 milijonov Jugoslova-lLjubljani na kolodvoru sem na-nov, ki bi ga danes rajši ko jutrblštel čez 60 takih postopačev. Ta-
poslali v večnost. Ta zavest Ti-
kim je dovoljeno krasti, tudi člo-
ta nikakor ne tolaži! Pač pa mu veka na cesti lahko ustrele, pa
1
li-1
greni sleherno minuto njegovega življenja. Veš Tone, je samo vprašanje časa, kedaij bo dano' slovo Titovi diktaturi, ki pa ne bo tako, kakor je n. pr., med navadnimi ljudmi, ki se poslavljajo: “It was pleasure to see you.” Itd. Ampak bo, podobno nekako tistemu slovu, s katerimi se poslavljajo od nepridipravov trdi gorski Črnogorci, ki pravijo, kadar se znebijo kakega lopova “Vrag ga dal, vrag ga vzel . . .!” Točno tako bo!” — je še trpko dostavil Jure.
Ne vem, če bi mogel kdo bolj pojasniti to zadevo, kakor jo je Jure. človek, pa naj se piše Stalin, ali. Tito, ali Broz, ali kakor že, ki je dal postreliti in trpinčiti toliko ljudi, kakor n. pr. ravno- Tito more težko imeti mir. no vest, pa če je še take zverinske narave. Ej, vest kljuje, kiji je, bolj kakor vsak črv. .
Končala sva razgovor o politiki in se razšla. Svet se vrti naprej in se bo, kako, to bo nam pa pokazala bodočnost.
Predaleč sem zašel z Juretovim pogovorom o politiki in zdaj manjka prostora za druge vesti. Jih bo pa drugič več. Za danes bi rad omenil le eno vest in ta je, da naša škofija v Jolietu ima neko malo sitnost na roki in ta je, da je neki 12 letni Lovrenc Prodehl dobil neke poškodbe, ko so zbirali in pobirali papir (Waste Paper) v šoli sv. Rajmonda. Poškodoval si je nekaj prst, nakar je njegov oče vložil tožbo za odškodnino $25,000.00 proti škofiji. Takih slučajev se dogodi dnevno in ni nič novega. Ampak v tej zadevi je to le, da je zelo važno, da so ustanove in posamezne družine, za take slučaje zavarovane. Take slučaje krije takiozvana zavarovalnina “Comprehensive Liability Insurance,” ki če se dogode, odgovar-j a do: višine zavarovalnine zava-, ravalninska družba. In taka zavarovalnina ni tako visoka. Za enodružinsko domovanje menda stane okrog $10.00 na leto. Za vsako nadaljno stanovanje okrog $3.50. Za ustanove, razne de-
ne bo nihče vprašal, zakaj so to naredili. Njim je dovoljeno; vse. Njih boljše polovice, ljudje jih nazavajo “gibajniške tovarišice,” imajo povsod prednost; v trgovini, pri mesarju, ostale ženske se z njimi ne zgovarjajo, ker ni varno1 in se jih boje, ker bi se lahko hitro znašle v zaporu ali na prisilnem delu. Narod strada, miličarji pa prirejajo take pojedine, da eden v drugega bruhajo, kradejo kjer hočejo.
Iz bolnic, šol in samostanov so spodili vse redovnice. Morale so se civilno loibleči in oditi, kamor so pač vedele in znale. To! je toliko opevana Titova svoboda in svoboda -njegovih Judežev.
V Sloveniji 72 fara nima nobenega duhovnika. 662 duhovnikov je bilo poimorjenih v vojni, največ pa v 8 letih Titove oblasti. Matere in očetje so mi tožili: “Kaj mislite kam bo to prišlo. Po šolah taka vzgoja, brez verouka, učiteljstvo je zastrupljeno s komunizmom. Otrokom vcepljajo v najpstudnejši obliki sovraštvo do Boga in vere. In vse to moramo molče, gledati in prenašati.”
Ko sem šel v cerkev, sem videl zabite “puščice” (nabiralnike). Davke in druge dajatve pa od cerkve zahtevajio. Stopil sem pod Misijonski križ in solze so mi privrele v oči. Vzdihnil sem: “Ti, Kristus ki si dal svoje roke in noge pribiti na križ, da si odrešil človeški rod, si toliko zasramovan.” Sram me je bilo, (da tudi jaz pripadam temu nesrečnemu narodu. Po polju sem
tudi tisti, ki jemljejo na potovanjih na svoje aute razne “hitch-hikefje,” to je peš-potnike, ki lob cestah prosijo autcmobiliste za vožnjo. Ljudje dobrega srca' mislijo, da storijo veliko dobro delo, ko tako-le poberejo kakega takega prosilca v svoj auto. Vse je v redu, če se nič ne zgodi. Ako pa se, je pa druga reč. Recimo, da se dogodi vam, ki poberete takega peš-potnika v svoj auto-
komun
lav’i
j Slovenska šola v fari svetega Vida
Vljudno sporočam vsem Slovencem, da bomo z odobri*
U r jo našega nadpastirja prevzvisenega nadškofa E. Hobana lavnica, urade, itd, so druge ce- j poškoduje, ali pa celo ubije. Ali ustanovili letos slovensko Šolo V farni katoliški šoli pri Sv. ne. Vendar zavarovalnina je,veste, da vas za poškodba lahko v v .	.	....	nizka, proti riziki, ki lahko vsak on toži, v slučaju smrti pa nje-
Fako bo ustreženo željam, ki SO mi jih izrazili starši čas nastane. N. pr. kak prodaja-jS°vi dediči. In to ne samo za otiok Starih in^novih naseljencev, ki Žele, da bi tudi njih lec kakih reči pride po vašibj par grošev, marveč za visoke ti-otroci znali naš lepi slovenski materin jezik.	(stopnjicah do vaših vrat, tam pa-|s°čake. čemu torej se izpostav-
Ueile bodo poklicne učiteljice — šest po Številu —, ki de in se poškoduje — lastnik hi-!ljati taki riziki? Kdor se pa boso dovršile učiteljišče še v stari ^domovini in se nekatere od še je odgovoren za to in poško- če je pa v njegovo korist, da je teh izpopolnile tudi na ameriških šolah.	Idcvanec lahko vas toži za to. Za [za take slučaje zavarovan. Dru-
Ucili načrt, ki bo V podrobnostih izdelan, bo vseboval koliko? Za tolike, kakor je ve-!ša|če se igra z nevarnim ognjem, v glavnem poučevanje slovenskega jezika (slovnice slov. lika poškodba in za kolikor na-l Pred kratkim se je poročila slovstva) in slovenskega narodnga ter nabožnega petja. —- viti,odvetniki mislijo, da je tre-1 Miss Dorothy Kure, hčerka zna-Poilk bo vsako soboto V prostorih šole Sv. Vida, ki jih	na	ba tožiti. Koliko dobijo je dru-'ne družine Mr.	in Mrs. Joseph
lašč za ta namen pripravljamo in preurejamo.	!ga zadeva, a nekaj vedno dobijo.	Kure, ki bivajo	na 422 N. State
Prav lepo vabim vse starše, da vpišejo svoje otroke tudi Navadno tožbo vleže za kakih St. v bližnjem Leekportu, z že-v Slovensko šojo. Vpisovanje bo vodila častita sestra pred* $25,000 ali $50,000, in če dobijo'mnom Lyle McGinn, ki’ služi niča V začetku šolskega leta, to je po 8. septembru 1.1.	,'le desetino istega je veliko. Zato	zdaj pri vojakih	v Fort Leonard
Iskreno prosim starše, učitelje in otroke, da bi molili k	biti zavarovan za take slučaje	Wood, Mo. Bilo	srečno!
Sv. Duhu za blagoslov našim skupnim vzgojnim prizade- je zelo dobra reč.	I Pa še drugič kaj.
vanjem	Rev. L. Baznik, župnik fare Sv. Vida.' Veliko riziko sprejemajo nase	Tone s hriba.
Znani ljubljanski Rudi Janhuba je na pr°s “Dneva vstaje” v Ljubljani 11 ? hote povedal resnico. GoViC1"00 o žrtvah vojne in krvave reV°^ lucije je dejal “Naj se blesti 113 pis, za katerega ste padli: Partija, ljudstvo. — Prvi v stari domovini je torej Tito ^ njegova korist, nato pride k°r1^ Partije in šele ono, kar ostari0, ■nezgoda. Naj se tisti peš-potnik Itdpade na ljudstvo. Ker PolU,
vadi nič ne ostane, ljudstvo veda tudi nič nima. čeprav .j munist, je Rudi tokrat goVrJ resnico.
Janez od “Glasa Naroda’ rad zaletava v profesorje ^ menda tudi učitelje. Skoro ^ dejal, da mu v šoli ni bilQ.^3i sebno všeč, morda je doo1 preveč “fajf” ali pa katero 1 prstih, če jih je utikal tja, tej ni imel nič iskati. Tito 111 ^ nikoli več v cerkev, odkar ^ je njegov fajmošter pri111 ^ klofuto, Janez pa ne mar3^*j, slišati o šoli, profesorjih ^ teljih, odkar mu jih je riej1. , eden od teh dal po prstih' Well, vsak po svoje!
sti,” je dejal, “samo dve hiši v vasi sta taki, veste, pa jih nihče1, ne mara.” Po vaseh imajo nastavljene plačane vohune, ki samo poslušajo-, kaj kdo reče, nato1 pa javijo milici.
(Dalje prihodnjič.)
V vročih poletnih dneh se rie vbada nihče rad z branjem in pisanjem, tako je tudi Bevček raje mahnil v zeleno naravo. Bil je celo v gosi, kot pravijo naši Gorenjci gozdu, in bi ga torej Prosvetin stric Matic lahko imenoval tudi “gošarja,” če mu ime Bevček dela težave.
* * *
Stric Matic se huduje na AD, ker ni črhnila niti besedice ° glavnem tajniku neke podporne organizacije, ki j,e “imel to smelo, da se ga je prijela prijetne šelesteča papirnata gmota, ki premaga vse /ovire razen smrti-Po moje fantje pri AD niso ma' rali mazati že zdavnaj umrlega pisatelja Ivana Cankarja, čigar ime so si “napredni” izbrali za eno svojih znanih /organizacij, ta nesrečni glavni tajnik pa ji pred' seduje.
* * *
“Naprednim ne gre v glav°» kako da imajo “odlični in izkušeni ljudje, kot sta A. StevensoU in Eleanor Roosevelt, dobro he' sedo za Jugoslavijo, AD pa trdi da je tam vse fuč.” Imajo reS trde glave! časopisi, jugoslovanski kot ameriški, popisujejo na dolgo in široko, kako so titovsk6 veličine in celo maršal sam ta svoja gosta slavile in jim nudil6 vsega — seveda na račun nar0' da. Ameriška gosta, ki sta š°' stoljubje v polni meri izkoristi la, morata pa v zahvalo reči ka^ ko pohvalno besedo, taka jo Pal! navada v svetu. AD se ni nik0'1 gostila za Titovo mizo, zato to obveznosti nima in lahko P°va polno resnico, če “progresivc1 nočejo verjeti njej, naj gred brat Kongresne zapisnike, pa h0 do tam brali isto. če je v Titc? vini yse tako dobro, le čemu m°2 vedno berači v Ameriki?
^r' Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
11. Razširjanje luteransfva v posameznih pokrajinah
Mestno življenje je imelo tudi Popolnoma protestantsski značaj.. Nestrpnost do katoličanov le bila tolika, da niso trpeli v mestu nobenega katoliškega pojava. Ko glavna mestna cerkev sv. Egidija še ni bila v oblasti protestantov, je nekoč gosposvetski dekan hotel v njej opraviti božjo službo. Toda četa protestantov ga je napadla, mu odvzela skrinjo s cerkveno obleko te njega samega ranila. S težavo se je rešil v bližnjo hišo. Mnogo so morali pretrpeti tudi romarji, ki so šli mimo mesta h Gospej Sveti. Opata Jurija iz Petrinja, ki je peljal tako procesijo mimo Celovca, so lutera-M nekoč ob mestu pri šentviških vratih s kamenjem nagnali.
Za Slovence, ki so bivali v Celovcu in bližnji okolici je težnji mestni svet dokaj skrbel, ker jih je hotel pridobiti za novo vero. Prepustil jim je špital-sko cerkev sv. Duha v izklju čno uporabo za luteransko bogoslužje. Pridige in drugi o-kredi so se tu vršili v slovenskem jeziku, vendar so za pridiganje nastavljali skoraj sa-tee Nemce, ki so bili vešči slovenskega jezika. Pod Knorrom te bil leta 1569. tu nastavljen Hans Gotsceer, preje predikant v Višnji Gori in po priimku soditi rojen Hočevar. Za njim se °teenja Anton Leban, ki pa celovškim veljakom menda ni u-ghjal, ker so morali 1. 1571. prositi slovenski meščani in kme-kte iz okolice deželni odbor, naj jim Lebana še puste za slovenskega pridigarja. Vendar s pro-®njo niso uspeli. V naslednjih teeh desetletjih (1572-1600) sta kila slovenska pridigarja pri Sv. Huhu Gregor Korbi in Gregor k’aschang.
te zapiskov mestnega sveta še povzamemo ,da je slovenski Utedikant imel izprva 80 goldi-ftarjev plače in prosto stanova-r!te, kar je bilo dovolj malo v Primeri z nemškimi predikanti, M te imeli na leto po 200 do goldinarjev, poleg tega pa se hiše in vrtove. Vsled vednih Prošenj se je Faschangu zviša-a Plača 1. 1599. na 150 goldi-harjev. Slovenski pridigar je teel oskrbovati mestni špital in ^tepnijske posle: pridige, krste, Poroke, pogrebe pri slovenskih teeščanih in 'okoličanih, ki so /si pripadali k samostojni slo-tenski župniji sv. Duha. Od le-a 1583. dalje so imeli tu pre-teanti tudi svoje (nemške) kr-stee, poročne in mrliške knji-^e’ ki nudijo zanimiv vpogled tedanje življenjske razmere M°vencev v Celovcu. — Lute-tetistvo je tu zaseglo razun ^testnega prebivalstva le še bli-'^jc slovensko okolico severno °d Celovca.
Hasilni prevrati, bodisi ver-P bodisi državni, povzročajo vadno vselej propadanje dis-Phne in nravnega reda, raz-^tedanost v mišljenju in živ-Y rilu, nestrpnost in sovražnost. ^se to se je pojavilo tudi v Ce-j Vcu.—Luteranstvo se je kma-°čilo v razne sekte, ki so se j, seboj napadale in prepi-jv,0' Hajsrditejši med njimi so teV PHstaši Matija Frankoviča, šk 02;Van* flakcijanci. Na Koro-ern je imela ta struja med anti in ljudstvom mnogo ]	2encev v Beljaku, Pliber-
g^’ Chnundu, špitalu, na Lurn-Sq6?1 P°lju. Hvalili so se, da ateov nauk naj čistejše o
ž:
Predih
Privri
Lutr
0, in se odlikovali z brez-Sv lrtemi, strastnimi napadi na ^ v nasprotnike. V Celovcu Hijeronim Haubold, dre^^6^ Plemiške šole, in An-gl ^ ^jan§, mestni predikant pri ja cerkvi, odločna flakci-ca> a hkrati z njima je služ-
boval tudi Ambrož Ziegler, njun strasten nasprotnik.
Prepir se je zanesel v šolo in na prižnico, kjer se je nadaljeval s tako srditostjo, da je slednjič mestni svet vse tri vročekrvne luterane iztiral iz mesta. Prav Andrej Lang, ki je bil preje predikant na Ungnadovem gradu Waldenstein in v Celju, nam nravno življenje v Celovcu slika v zelo temni luči: “. . . Sedaj se žalibog tako godi, da večji del ljudi ob novi veri postaja le slabejšh” Množe se tožbe o popivanju med božjo službo, o malomarnosti nasproti cerkvenim prireditvam, o prešuštvovanju m razuzdanosti med gospodo in meščani. Za opomine in grajo pridigarjev so imeli le posmeh in zaničevanje. Ko je bil nek plemič pismeno pozvan, naj se udeleži obhajila, je odpisal pre-dikantu: “Euer Anliegen hab ich vernommen, zu eurem Sakra-ment will ich nicht kommen.” (Vaše vabilo sem prejel, k vašemu obhajilu me pa ne bo.) — Ostro sodbo je izrekel že imenovani Lang tudi o razširjanju lu-teranstva pišoč: “Večji del pripada luteranstvu zgolj iz neved-nosti, zaradi oblastnikov in drugih veljavnih ljudi. Ker mnogi vidijo, da zemljiški gospodje in drugi ljudje postanejo evangeljski, se rešijo papeževe oblasti in trpinčenja, pa še sami pristopijo k novi veri, da so v dobri družbi in se prav nič od njih ne razlikujejo.”
Luteranstvo se je ohranilo v Celovcu mogočno in neupognje-no, dokler ni reformacijska komisija 1. 1600. s silo strla odpor deželnih stanov in katoličanom zopet vrnila njihove cerkve.
Glede na mogočni vpliv le Beljak, kjer je enako nova vera vse mesto obvladala.
Beljaška mestna cerkev sv. Jakoba je bila v srednjem veku dolgo časa podružnica Marije ob Zilji in pod patronstvom pl. Dietrichsteinov. Leta 1526., ko je mestna župnija postala samostojna, so odstopili Ditrichsteini svojo oblast mestnemu svetu, ki je zdaj nastavljal župnike. Ni dvoma, da je živahna trgovina, ki je šla preko Beljaka v Italijo, že zgodaj zanesla prve kali lu-teranstva med prebivalstvo. Odločilno je posegel vmes Vergerij 1. 1558. Ko se je mudil na a-gitacijskem potovanju po Goriškem in Furlaniji, se je vrnil v Nemčijo preko Beljaka. Mudil se je tu 15 dni in menda pričakoval denarja. S seboj je imel velike bale luteranskih knjig, katere je razdeljeval vsakemu, kdor jih je hotel imeti.
Ker so mu bile cerkve zaprte, je delal za luteranstvo po gostilnah. Nekega dne je govoril v mnogoštevillni družbi veljakov in meščanov. Vsled njegovih besedi se je beljaški župnik odločil,, da ne bo več maševal niti drugih katoliških obredov opravljal v svoji cerkvi, ampak le pridigoval. Vendar ta prva odprava katoliškega bogoslužja ni bila stalna. Vergerij, ki je o-stal v zvezi s svojimi somišljeniki v Beljaku, piše namreč 23. ;m;a!ja 1. 1564.,: '“Sporočajo mi, da je maša iz Beljaka iznova izključena . . . Oblast bamberške-ga škofa sicer še ni odpravljena, toda menim, da Beljačani niso nespametni in vedo, kaj delajo, ako so se maši odrekli.”
Isto leto čujemo o nekem pre-dikantu, ki je bival v mestu, in o javnem odpadu mestnega župnika, ki se je v cerkvi slovesno poročil. Isto je storil minoritski gvardijan, ki je poslej s svojo družino bival v napol podrtem samostanu. Vendar se je v minoritski cerkvi še ihekaj časa ohranila katoliška božja služba, med tem ko so bili pri
AUG. 1953
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
AVGUST
20-21-22-23 — Četrti letni kar-
nival in bazar Katoliških veteranov št. 1655 na šolskem dvorišču sv. Vida.
23.	— Vrtni koncert združentih pevskih zborov na farmi S. N. P. J.
SEPTEMBER
6. — Dvor Baraga, št. 1317 Katoliških Borstnarjev priredi piknik na parku društva sv. Jožefa — bivša Močilnikarjeva farma.
4. — Društvo “Danica” št. 11 S. D. Z. pridedi v Slov. nar. domu na St- Clair Ave. v proslavo svoje 40-letnice banket in ples, pri katerem igra Pecon-Trebar orkester.
OKTOBER
17.	— Društvo Danica št.. 34 SDZ
priredi kokoššjo večerjo v SDD na Prince Ave.
18.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v cerkveni dvorani družabni večer.
24.	— Društvo “Napredni Slovenci” št. 5 SDZ priredi ples-
no veselico v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Frankie Turek in njegov orkester.
25. — Podružnica št. 25 Slov. ženske zveze priredi v cerkveni dvorani sv. Vida banket za 25 letnico obstoja.
30.	— Demokratski klub 23. Varde priredi v SND na St. Clair Ave. svoj običajni letni ples. Igrata Johnny Pecon in Louis Trebar.
31.	— Društvo sv. Štefana št.
224 KSKJ priredi zvečer v Hrvatskem domu na 6314 St. Clair Ave. svoj letni ples. I-gra Triangle Trio.
NOVEMBER
1.—Glasbena Matica nastopi z
operama “Cavaleria Rustica-na” in “Pagliacci” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
14. — Klub 13 pripravlja večerjo s klobasami in kislim zeljem od 7. do 10. ure zvečer v SND na St. Clair Ave. Godba!
DECEMBER
6. — Pevski zbor “Slovan” ima koncert v AJC na Recher Ave.

Toliko snovi imam na razpo- ji je stal odbor, ki so ga tvorili
lago, da bi skoraj prosil urednika, naj mi dvakrat na teden odpre vrata svojega lista. V A. S. ,sem se zadnjikrat zleknil čez cele pol strani. Nemara se je že kdo ustrašil češ: “Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti.”
Pa če tudi ne bom mogel pisati o vsem, o čemer bi rad, ene stvari ne smem opustiti. In to je o farnem delu za našo mladino in njeni razgibanosti.
Naša doraščajoča mladina je organizirana v tako zvani Catholic Youth Organization, skrajšano C. Y. O. Članstvo se je v zadnjih dveh letih več kot podvojilo. Duhovni vodja te organizacije je naš gosp. kaplan Hlebš Milan. Društvu je predsedovala neutrudno delavna mladenka gdčna. Markoja Anica; ob strani
g. Tony Cicek, in gdčna. Duh Cecilija.
Društvo je imelo redne sestan- ležiti, kakor se spodobi za prave-
Nekaj posebnega so naši ministrant je. Nobena fara se ne more meriti z našo, glede skrbi za ministrante — pa tudi glede ministrantske vneme ne. Neke vrste kapiteli ministrantskega moštva je bil Vilko, mlajši sin podpisanega. On je razporejeval ministrante in pridno zapisoval njihove udeležbe pri službi bož ji. Osem najvnetejših ministrantov je doseglo izredno nagrado, da so smeli iti za dva tedna na brezplačno letovanje.
Sredi države New York je prelepa gorska veriga z imenom Shawangunk. Ta je pravzaprav podaljšek znamenitih planin z imenom Catskill. Vse gorovje je eno samo letovišče. Središče gorovja Shawangunk je mesto Ellenville. Njegovo prebivalstvo' se v poletnih mesecih početveri.
Nad mestom Ellenville v višini 2,000 čevljev imajo salezijanski očetje dve lepi počitniški koloniji, ali -kakor pravijo “Čampa.” Tja gori je naš župnik namestil svojih osem mladih prijateljev in tu je naša altarna mladina preživela dva prelepa tedna sredi gozdov in logov ob prepevanju ptičkov in čričkov.
Stroške za to velikodušno gesto krijejo delno farne organizacije, deloma fara sama —, najgloblje, pa se zdi, bo moral poseči v žap sam g. župnik.
Na ta način seveda so fantje strnjen)! s svojimi iduhovnimi voditelji. V bodoče bo ta strnjenost še bolj strumna. Kakor berem v današnjem farnem bu-letinu, bo v sredo dne 19. avgusta t. 1. pri nas celo neke vrste ministrantski kongres ali občni zbor. Le pogum mladi fantje! Za dobro stvar gre in v dobrih rokah ste.
Ker že uživam sloves, da mi ničesar ne uide, moram vsekakor prinesti na svetlo še najnovejše odkritje in ga vestno zabe-
mestni župni cerkvi nastavljeni sami predikanti. — L. 1572. se še omenjajo nekateri redki katoličani, ki so pa kmalu popolnoma izginili. Šest let pozneje je bilo že vse mesto lutrovsko. — Flakcijanstvo je tudi tu povzročilo hude spore.
(Dalje prihodnjič)
ke vsak petek zvečer in je skrbelo tudi za cerkveno petje pri angleški službi božji.
Na pobudo g. Louis Vegija se je pri društvu ustanovil športni odsek, ki je gojil Baseball int Softball. Mladi klub se je teden za tednom meril na športnih, igriščih z drugimi farnimi klubi v Bridgeportu. Dosegel je že prve uspehe in nekaj klubov že tudi namlatil, dasi jih je seveda največkrat dobil po hrbtu.
Dekleta za fanti niso hotela zaostajati. Organizirala jih je gdčna. Mary Bunkotczy. Ne vem, kje je bilo več vneme; ali pri fantih ali dekletih. Vseka-
ga kronista. V fari obstoji še ena mladinska neformalna organizacija. Sesta\;l.j,a jo petero deklet, ki s požrtvovalno vnemo čistijo naša cerkev petek za petkom. Če imenujemo ministrante p©' angleško; altarboys, moram ta dekleta imenovati altar girls. Ne vem, kakšna nagrada jih bo doletela. Vsekakor pa . moram ohraniti njihova imena, če bo kedaj kdo pisal zgodovino sve-tokrižke fare. To so gdčne. Minka Koprivec. Bukovec Anica, Marjetka in Stela Svikert ter Marija Berlekovic.
Bodi dovolj za danes. Naj bo današnji dopis nov dokaz, da
kor pa dekleta v ničemer niso! mojemu zvedavemu očesu res
ne bo ušla nobena stvar. Vsak pride na vrsto ob svojem času.
Anton Lagoja.
ostajala za fanti, tudi v uspehih in neuspehih ne.
Društvo C. Y. O. je preteklo nedeljo napravilo svoj letni izlet v znamenito obmorsko zabavišče Rye Beach v državi N. Y.
Dasi jim je vreme nagajalo in. je začelo celo deževati, vendar nobena ovira ni mogla ustaviti
njihovega avtobusa in preprečiti! čar j i v Sloveniji dober promet, njihove dobre volje.	»Ves idealizem borcev proti alko-
Vesti iz Stavenije
Pijmo ga, pijmo ga . . .
že od nekdaj so imeli gostilni-
RIBJI GOVOR — Prvič v zgodovini so vlovili ribje glasove na govorilni trak, ko se je neki nemški zvočni tehnik potrudil v akvariju Zahodnega Berlina posneti ribje “kramljanje.” Menda bo treba opustiti rek ‘Molči kot riba,’ Nemec je namreč dokazal, da dajo 'tudi ribe od sebe neke glasove. <
holizmu ni zalegel, da bi se potrošnja alkoholnih pijač znižala. Abstinente so smatrali za nenavadne ljudi. Kaj radi so jih smešili. Ljudje so pili vino, žganje, mošt — kadar je prilika nanesla.
Zdaj so prilike še slabše. Eni pijejo iz obupa, drugi iz jeze, — tretji — in teh je najbrž največ — pa iz navade. Zdi se da se je povsod uveljavil pregovor, da je “šnops dober zjutraj čez dan pa kadar je.”
Pred tremi leti so v Ljubljani popili 3 milijone litrov vina in drugih alkoholnih pijač. Lani pa je znašala potrošnja 7,467,236 litrov v skupni vrednosti 918,-734,000 dinarjev. Potrošnja se je torej v dveh letih količinsko več kot podvojila.
Nikogar ni, ki bi proti temu nastopil. Režim ve, da alkoholu predani ljudje še niso nikoli v zgodovini ničesar pozitivnega u-stvarili. Zato pusti ljudi piti. . .
Gonja proti škofu Deržečniku
Tole javlja “Ljudska pravica” od 24. junija iz Guštanja:
“Na množičnih sestankih Socialistične zveze delovnih ljudi na Ravnah na Koroškem smo člani razpravljali tudi o zunanjepolitičnih v p r ašanjih, zlasti pa o stališču in intrigah Vatikana do- socialistične Jugoslavije in o zadržanju pretežnega dela visokega klera do našei socialistične graditve. Govorili smo tudi o tem, da pride škof dr. Deržečnik na Ravne birmovat. člani Socialistične zveze iz delavskih Raven se s tem ne strinjamo. V Deržečniku vidimo človeka, ki ima skrajno negativen odnos do naše socialistične graditve. In zaradi tega naj ve, da na delavskih Ravnah ni zaželjen. Člani SZDL na Ravnah načeloma nismo proti svobodnemu izvrševanju verskih obredov, želimo pa, naj ta obred izvrši duhovnik, ki ima lojalen odnos do ljudske oblasti.”
To je pa res verska svoboda, če komunisti, ki so tako brezverci in svojih otrok ne kr-ščujejo, odločajo o tem, kdo sme in kdo ne sme birmovati.
•-----o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Hiša z osmimi sobami, štiri spodaj, štiri zgoraj, prenovljena in na novo okrašena, je naprodaj na 7215 Myron Ave. _________________-(162)
Išče stanovanje
Zakonski par z 6-letnim sinčkom išče 4 do 5 sob z najemnino do $50. Najraje na vzhodni strani. Kličite RE 1-8264.	(163)
Hiša naprodaj
Moram prodati hišo, ki ima 6 lepih velikih sob, blizu E. 120 St. in St. Clair. Plinska kurjava, velik lot, dovoz na strani, in garaža. Vzamem najboljšo ponudbo. Kličite GL-1-0053.	(165)
Soba se odda
Odda se opremljena soba v Collinwoodu zaposlenemu moškemu. Vprašajte na 14915 Pepper Ave., ali kličite po 5. uri GL 1-3116.	(162)
Naprodaj
Zidan apartment z 6 stanovanji, 4 do 5 sob vsako in od 2 do 6 sob vsako na 1382 E. 81 St., ali kličite HE 1-6171.
(165)
Hiša v najem
Hiša s 6 sobami se odda v najem na 24700 Highland Rd. Kli-čite IV 1-6662.__________(1_62)
Hiša naprodaj
Proda se hiša 7 sob za 1 družino na 545 E. 118 St. Tretje zgotovljeno, trden betonski dovoz v dobrem stanju. GL 1-0928. Najboljšo ponudbo čez $12,300 sprejmemo.
— (166)
Ženske dobijo delo
Ženske za čiščenje
Nočno delo 5 dni v tednu Dobra plača od ure Stalno delo
ADVANCE WINDOW CLEANING CO.
1453 E. 66 St.
EX 1-7575
____________________(x)
Moikl dobijo delo
0LIVER
POTREBUJE
POWER
MILLING MACHINE OPERATORS
LO SWING LATHE OPERATORS
SMALL TURRET LATHE
DRILL PRESS SMALL SINGLE SPINDLE
HOBBING MACHINE OPERATORS
‘ WELDERS (Arc Electric)
PAINTERS (Spray Finish)
LARGE TURRET LATHE
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Incentivna plača za produkcijo od začetka. Dodatek za življenske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Skupna zavarovalnina in načrt za pokojnino.
THE OLIVER G0RP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
(162)
FORD MOTOR COMPANY
17601 Brookpark Rd.
potrebuje
MACHINE
OPERATORS
ASSMBLERS
Visoka plača od ure.. Idealni delovni pogoji. Prosimo, prinesite ta oglas s seboj, ko se oglasite v našem employment uradu na Engle Rd., južno od Brookpark.	(162)
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN TOOL ROOM HARDENER MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovnin koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 Street
(166)
WEAN
ima dela za Assemblers (Izkušeni na težkih strojih) Assembly Helpers , (priložnost za one z omejenim mehaničnim šolanjem) Horizontal Boring Mill Machinist Apprentices 1. in 2. šift
45 ur na teden; dobra plača od ure, brezplačna zavarovalnina in bolniški stroški. Druge koristi.
WEAN EQUIPMENT CORP.
22800 Lakeland Blvd. Cleveland Transit Bus No. 5 Employment urad odprt od pondeljka skozi soboto
________________________(162)
Freight Handlers
Skladarji v starosti do 45 let. 40 ur na teden. Dobra plača od ure pri New York Central Railroad, Orange Ave. Terminal.
Oglasite se pri Mr. Sands, Timekeeper,
Room 210
East 15th & Broadway
(163)
J. S. BAAB
Golobček

Kakor na dlani so stali pred njim verniki iz Treštic in Poljan v cerkveni ladji. Marijin praznik, blagoslov sveč, lepo vreme kakor tudi to, da je počivalo vsako delo na polju in v cukrani, da tega dne ni bila na vrsti nobena narodna slavnost, ne izlet, niti shod, — najbolj pa to, da so danes jaslice zadnji dan na oltarju, vse to je po srečnem naključju pripomoglo, da je bila cerkev nenavadno polna. Pri obhajilni mizi so se tiščale glave otrok, za njimi so stale njih matere, pri Marijinem oltarju so' se gnetla nali-špana dekleta, v klopeh so se skalnjali stari preužitkarji s starkami, pod korom so se kakor vedno naslanjali na stene in stebre fantje in vsi zamudniki, ki so prišli potem, ko je že odzvonilo in niso mogli priti več naprej. Vsa ostala mestna gospoda pa je bila zbrana na koru.
Holoubek se je ozrl po cerkvi, nato oči priprl in bolj na pa-
nes takoj v svoj stari ton, brž ko je prebral evangelij, “vas prosim, da ne bi dremali, ampak vsi pazljivo poslušali, zato ker vam danes na tem svetu govorim poslednjič.”
Te besede so kakor blisk švignile po cerkvi in vse pretresle.
“Da, tudi jaz lahko rečem s častitljivim starcem Simeonom* 'Gospod, odpusti svojega služabnika v miru,’ kajti zaradi bolezni ne morem več dobro izvrševati vseh dolžnosti svojega stanu, zato vas zapuščam in grem v pokoj na svoj dom. Danes bi vam pa rad povedal nekaj besed na slovo.”
Ženske so začele mosljati, beli robci so se dvigali kot metulji in se dvigali k očem.
“Jokati vam ni treba, saj za jok ni nobenega vzroka,” jih je Holoubek takoj opomnil in roke so takoj pokorno omahnile nazaj k molitvenikom, “toliko sem vas v teh letih vendar naučil, da se z nikomer za večno ne ločimo, ampak samo začasno,
met bral praznični evangelij o in da vsi, ‘po dolgi, trudapolni
očiščevanju Marije Device v jeruzalemskem templju. Ko je bral Holoubek: “In zdaj pustiš svojega služabnika. Gospod, pb svoji besedi v miru,” se mu je pri teh besedah glas občutno zatresel, tedaj ko jih je bral in tedaj ko jih je na pamet ponovil kot začetek svojega običajnega nagovora. Vse njegove pridige so vedno izhajale iz svetega evangelija in obravnavale dejavno krščanstvo. Cesto niso bile povsem govorniško zasnovane in prednašane, marveč v preprosti in prisrčni besedi govorjene, tako da so pogosto bolj sličile krščanskemu nauku neko pridigi.
Holoubek je včasih stavil celo vprašanje, pa ne samo otrokom ampak tudi odraslim. Ti pa so mirno odgovarjali. Kakor hitro pa je župnik izgovoril besedico “torej” in začel govoriti o Mariji, materi Jezusa Kristusa, je cerkovnik prišel s kadilnico iz zakritij e in vsi so vedeli, da se bliža “Amen”.
“Sedaj pa, dragi moji župlja-ni,” je prišel Holoubek tudi da-

in'

1
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
JiPavlina
Perushek
ki je umrla 17. avgusta 1952
Soproga ljuba, mati mila, več ne čuje se Tvoj glas, leto dni je že minilo, odkar si zapustila nas.
Leto dni grob Te krije, ko v večnost si podala se, lepša zarja zdaj Ti sije, mi pa vsaki dan v molitvi spominjamo se Te.
Žalujoči ostali:
LUDVIG PERUSHEK, soprog SINOVI in HČERE
Willard, Wis., 17. avgusta 1953.
zemski poti se znajdemo na nebu drug drugemu nasproti,’” je pri tem navajal Holoubek svojega ljubljenega pesnika (* Ce-lakovski: “Pocestnij”.) ter takoj nadaljeval brez vsake lažnive narejensti suho in trezno: “Živel sem tu med vami in često si nisem vedel sveta, kaj početi z vami. Vaša narava namreč ni ustvarjena iz nobene čiste kovine, ne iz Zi|ate ljubezni, [ne iz jekla vere, niti iz srebra upanja.
Toda spet niste zgneteni samo iz gline nevere, niti iz blata mlačnosti, ker znate zaplame-neti in se navdušati, kakor ste pokazali ob letošnjih božičnih praznikih. Vi ste neki poseben srednječeški duševni bron, zagonetna zlitina, čudovita zvono-vina neznane in skrivnostne zmesi. Od vsega imate nekaj, v vsem ostajate polovičarski in nedosledni. Ničesar ne umejete samostojno premisliti in do konca speljati. Ne ljubite nič izrednega, toda kot duševni lenuhi se vedno in v vsem prepuščate modnim trenutnim smerem in tokovom.
Kakor pločevinaste vetrnice na strehi se tudi vi ravnate in sučete po vetru. Verujete, pa čez noč postanete neverci, ljubite, pa takoj spet sovražite, upate, toda že prihodnji trenutek v obupu vijete roke. Na Boga se ne spomnite, dokler vam voda ne teče v grlo. Ko se že potapljate, tedaj pa kličete: Oče naš , . .! in hočete, da bi se Bog takoj oglasil in vprašal.
Kaj pa želiš? In brž ko odgovorite: Tesno mi je pri srcu, ali: duša mi je bolna, ali: življenje mi je zagrenjeno, bi moral Bog vse pustiti in reči: Takoj ti po-morem! Tedaj pa vsi takoj vpijete: Meni najprej, najprej meni! Ako vam pa Bog takoj ne pomaga, že godrnjate:	Molil
sem, pa ni nič pomagalo. Ko bi bil Bog, ne bi smel trpeti krivice. Čemu še moliti, čemu še noditi v cerkev in prejemati svete zakramente. Čemu po veri živeti. — Odgovorite, zanikajte, če morete. Ali niste takšni?” Župljani verno priznavajo, prikimavajo in jim je kar prijetno, da jih gospod tako prijema in jim naravnost v oči govo-, kar veseli so tega duhovnega 'aičanja.
“In jaz,” je Holoubek nepričakovano zasukal, “a, jaz sem še večji slabič kakor vi vsi skupaj. Hotel sem vas iz vaše zaspanosti zdramiti, toda zastonj
sem vas dražil, odprli ste samo oči, zagodrnjali, čemu vas vznemirjam, obrnili ste se na drugo stran in dalje dremali. Jaz pa si nisem vedel z vami sveta in pomoči. Nedostajalo mi je zmožnosti in moči, da bi si vas mogel podvreči, da bi vas mogel potolažiti, ozdraviti, vas dvigniti ter na srce prižeti. Peklo me je, da nisem tak duhovnik, kakor ga vi potrebujete, in zato vas prosim, da mi to odpustite in nič slabega o meni ne držite v spominu.”
Tudi te besede so župljanom po godu. Kaj bi to! Sr borit in trmast kavelj si bil nekoč kakor oven, pa vendarle dobričina, si ponavljajo že znano sodbo. Holoubek pa jim ne da mnogo časa za brezpomembna razmišljanja. Odkašlja se in znova sproži: “Torej moji dragi župljani,” v zakristiji so po teh besedah zarožljale verižice na kadilnici in mežnar Jina se je z ogrinjalom preko roke in z očmi, uprtimi na pridigarja, prikazal med vrati, “takoj bom skončal, Jina! Poslavljam se od vas vseh, pravim vam zadnji zbogom, velikim in majhnim, in vas priporočam močnemu varstvu matere našega Gospoda Jezusa Kristusa ter vam želim tri reči: naj prej, da bi 'ljubili Boga in se vedno zatekali k njemu in ne samo tedaj, ko vas sila priganja. Drugič, da bi se vsi skupaj menoj sešli v nebesih. In nazadnje, da bi dobili boljšega župnika, kakor sem bil jaz. — Amen.”
“Doddli nam to nebes Gospod,”’ so iz navade odgovorili vsi župljani, Holoubek pa se jim je ljubeznivo in hvaležno nasmehnil, odprl tabernakelj in jim podelil blagoslov.
XI. Konec vsega za vedno
Kot da bi na treštickem zvoniku ob burji iztresel pernico, tako naglo se je razvedelo med župljani, da bo župnik odšel že jutri ali pojutrišnjem. Otroci so jokali in zbudili tudi v srcih starih spečo ljubezen. Holo-
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad.
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamini First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave bi E. U Si.
ubek kar ni mogel iz cerkve domov. Ljudstvo je nanj čakalo in, ko je vendar le prišel s kaplanom iz zakristije, so se tiščali okrog njega, mu podajali roke, mu želeli srečo in se mu zahvaljevali. Slišali so se pa tudi uporni glasovi: “Ne pustimo vas proč, niti ne pustimo drugega duhovnika sem; dokler boste živi, ne smete od nas.” Mlademu kaplanu so mravljinci gomazeli po hrbtu od tesnobe, Holoubek ni prilival olja na ogenj, kajti vedel je, če bi se za te vzklike zmenil in jih skušal dušiti, da bi se plameni tem bolj razgoreli. “Pojdimo, le pojdimo,” je vlekel upravitelja proti župnišču in, o-prt na kaplana, pogumno hitel m se prerival skozi množico.
Šele doma se je oddahnil. Bariča jim je postregla s kavo, Holoubek pa je predstavil svojega brata in se upravitelju pri zajtrku izpovedal. “Dekan me sili v pokoj in po pravici. Saj sami najbolje veste, kako težko hodim, šolarji me vozijo v šolo in iz nje, ob pogrebih šepam, da je grdo, čim dlje, tem večji in hujši pohabljenec sem. Moj prijatelj, kanonik dr. Souček, me je že pred časom zaupno opozoril, da me nameravajo zaradi neozdravljive bolezni upokojiti, da ne bi bil iznenaden, ko bi dekret nenadno prišel, in tako sem sklenil, da jim grem naproti in pokažem, da nisem navezan na mamon, da me ne drži tu župnija in njeni dohodki.”
“To vendar vsi vemo. Navajeni smo drug na drugega. Vsekakor lahko dočakate še visoko starost. Dajte se premisliti,”’ ga je pregovarjal upravitelj.
“Zato je, dragi prijatelj, že prepozno. Saj tu že sedi moj naslednik,” se je smehljal župnik in pokazal na mladega ka-
plana. “Hn midva, gospod kaplan, bova šla takoj na delo. Ne bo dolgo trajalo. Cerkveni h1 župnijski inventarji so urejeni-Izkaz o setvi in letini ter seznam o mlačvi pa imam v mizni-ci.” ’
(Dalje prihodnjič)
Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik
"KATOLIŠKI MISIJONI"
V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi.
Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina.
Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa ?1 več. Pišite na naslov:
REV. CHARLES WOLBANG, C.M.
500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A.
Se je čas za potovanje v stari kraj!
Pozno poletje in zgodnja jesen sta v starem kraju posebno prijetna. Vreme je v tej dobi leta veliko stalnejše kot v maju ali juniju. V gorskih dolinah in na planinah je dovolj hladu, ob morju pa sonca in priložnosti za kopanje. Tudi na ladjah in letalih ni v tej dobi takega drenja kot spomladi in v zgodnjem poletju. Kdor bi torej želel izkoristiti ta čas za obisk starega kraja, naj se nemudoma obrne na tvrdko August Hollander, ki mu bp v najkrajšem času oskrbela vse potrebno. ^
Gospodarska stiska v naši stari domovini še ni minula. Blaga je sicer na trgu dovolj, toda ljudem manjka DENARJA. Tvrdka A. Hollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije po najboljšem menjalnem tečaju.
Nekaterih stvari v Jugoslaviji ŠE VEDNO PRIMANJKUJE, sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Hollander pošilja pakete po naročilu, odpošlje pa tudi tiste, ki ste jiih sestavili sami, če jih prinesete v pisarno.
AUGUST K0LLANOTR
6419 St. Clair Ave.	HE 1-4148
Cleveland 3, Ohio


! WHW**ii********************4^*4H«!*M^HHMHhWHHh*+*«
•	..... —------------------=======x=========
1
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
BI 17 St. CUir Avenue	HEnderson 1-0628
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgičn® umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudj postaje križevega pota v bakru, mavcu v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za s|i' kana okna, paramente, prapore, kelihe & monstrance.
6519 St. Clair Ave.	Tel. HE 2-129°
Cleveland 3, Ohio

DIPLOMATSKA INTERVENCIJA — Ameriška zastopnica v Rimu ga. Clare Boothe Luce je otvorila igro Globetrotters košarkarskega moštva v Rimu. Moštvo je na svojem potovanju po Evropi igralo tudi v Italiji.
Naznanilo in Zahvala
Žalostni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni umrla naša draga mati in tašča
Rose Krall
Pokojnica je, previdena s sv. zakramenti, zatisnila svoje mile oči dne 17. julija 1953.
Rojena je bila v št. Vidu pri Stični na Dolenjskem leta 1878. V Ameriko je prišla leta 1906.
Pogreb se je vršil 21. julija iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je bila za pokoj njene duše darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih obredih je njeno truplo bilo prepeljano na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd. ter položeno v družinsko grobnico k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem prav iskreno zahvalimo vsem, ki so ob krsto položili tako lepe vence cvetja ter naši dragi pokojnici izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnico kropit in molit ob njeni krsti ter tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom in članicam društev sv. Helene št. 193 KSKJ, podružnice št. 10 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete, ki jim je pokojnica pripadala, za lepo slovo od svoje umrle sosestre.
Lepo se zahvalimo pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnice.
Naša iskrena zahvala č. g. Father Matiji Jager za molitve ob mrtvaškem odru, za darovano sv. mašo in za spremstvo na pokopališče.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago brezplačno svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče.
Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje in vsem, ki so nam ob času smrti pokojne bili na pomoč z dejanjem in naklonjenostjo.
Hvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Ljuba mati, stara mati in tašča, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te zemlje, ki Ti je bila Tvoja druga domovina! Za vso Tvojo ljubezen, ki smo je bili deležni vse naše življenje, za vse skrbi, delo ia težave, ki si jih imela z nami, ko si nas odgajala in vodila na težki poti življenja, naj Te dragi Bog obilno poplača na onem svetu! Mi pa se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali v naših mislih in molitvah.
Žalujoči ostali:
MIKE, FRANK, in JOSEPH (PAT), sinovi KATHRINE, FRANCES, in FRANCES, snahe KATHRINE, ALLEN, PATRICK, in NANCY, vnuki in vnukinfe
Cleveland, Ohio, 17. avgusta 1953.