JJ"t toinfa od SHoHm 1947 *ot tedn.k - Od 1. januar-a 19S8 kot poltednik - Od Januarja 1960 trikrat te-dCnsk°. in sicer ob pone-J1^, sredah in sobotah KRANJ, SOBOTA, DNE 14. SEPTEMBRA 1963 LETO XVI. — ŠT. 107 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ta?1 p0*nan uspe5ne'e Premaguje naravne težave. Ponoven dokaz! Na novi ljubeljski cesti bodo za-te: "ro«fAa Beg«njskega plazu zgradili poseben predor, na katerega bodo pozimi zdrčale snežne Promet pa se bo lahko zaradi plazu nemoteno odvijal Priprave na elektrifikacijo gorenjske proge Trenutno so na vrsti številni remonti Do leta 1965 novi tirni sistem — V 24 urah pelje po gorenjski progi 6( do 70 vlakov — V Žirovnici gradijo električno napajalno postajo Elektrifikacija gorenjske železniške proge — o nujnosti I Pretežni del gradenj te pridobitve ni potrebno še posebej razpravljati — bo zahtevala tudi uvedbo novega tirnega sistema, in sicer po sedanjih predvidevanjih do leta 1965. Predvideno je namreč, da se bo v prihodnjih letih osni pritisk na gorenjski železniški progi znatno povečal, hkrati pa so dosedanje tirnice tudi že dokaj izrabljene. Zato bo treba namestiti nove, močnejše tirnice, ki bodo od dosedanjih višje (in seveda tudi močnejše) za šest milimetrov. še to leto Nove kretnične naprave Na železniških postajah Lesce in Otoče so letos uvedli kretnični sistem oziroma nove kretnične naprave, ki bodo omogočile, da bodo vlaki lahko hkrati uvozili na postajo. Sanacijo kretnic opravljajo tudi na postaji Javornik. Na odseku med Kranjem in Pod na r-torn so izvedli regulacijo tirov letos, korekcijo lokov na odseku Lesce—Žirovnica pa že leta 1961. Tudi v Radovljici bodo v zvezi z elektrifikacijo gorenjske proge preložili železniški tir na novo tTAso. Trenutno pri tem obstajata! dve varianti, vendar kaže, da se i bodo za to pristojni že v nekaj dneh odločili, katera varianta bo j najustreznejša. Ena namreč predvideva, da bi zaradi preložitve že-; lezniškega tira na nižjo traso od sedanje speljali od postajnega poslopja do novega tira stopnišče in zgradili nizek peron. Po drugi varianti pa bi železniško postajo prestavili. Od Kranja do Globokega je železniško gradbeno podjetje že dokončalo betonske temelje za železne noslvce za bodočo električno vleko. Pretežni del omenjenih gradenj oziroma rekonstrukcij naj bi opravili le tO \c\n, tako da bi lahko prihodnje leto prišel na vrsto1 odsek med Kranjem in Ljubljano. Vsa dela izvaja, razen betonskih temeljev na odseku Kranj—Globoko, sekcija /a vzdrževanje prog Jesenice. Normalen potek del pa Izredno ovira post promet, sa| na primer v 24 urah pelje po gorenjski progi kar 60 do 70 vlakov. Promet je namreč gost zlasti sedaj, ko transportiraio mnogo sadja, še vedno pa vozijo tudi razni sezonski brzovlaki. Zato so včasih Nadaljevan le na 2. strani i »ku^8 finske •pSlJgne Jesenice *0,«unalno J° razširilo javnost h • ayila \ Jesenice. Sprcicl ^lvJtva lada za finansiranje »iaVice trn Blt>d' od,ok ° Ponosu ^Pnost r liania vod na Vodno *anii*r0ren'ske in tako dalic-S^, ie bila tudi raz- i^nesa ritvi dejavnosti Ko-uHanl ?od)etja Jesenice za £konVnega PreV°Za- fcfcL>^organizacijlprfr Jetje ,n„ ker 13. . sept. bila 6. — Danes po-skupna seja n Požarne varnosti v pravila zavoda za Kaj je pokazal tržiški posvet o statutih delovnili organizacij Brez odlašanja z razpravami Misli proizvajavcev naj najdejo svoje mesto v napisani besedi in to naj bo tudi izhodišče statutov delovnih organizacij — Statute bo treba tudi po sprejetju še nenehno izpopolnjevati Iz razprave na torkovem posvetu o statutih delovnih organizacij, ki so ga organizirali občinski sindikalni svet, občinski odbor SZDL in občinski komite ZK v Tržiču, je mogoče povzeti nekatere ugotovitve, ki se bolj ali manj nanašajo na vsa podjetja v tržiški občini. Statutarno akcijo so namreč delovni kolektivi razumevali le kot politično akcijo, ne pa kot nujno družbeno in ekonomsko potrebo. Proizvajalci so pozabljali, da je statut del njihovega vsakdanjega življenja in da to ni nujno — administrativno predpisano zlo. Ko bodo v kolektivih to razumeli, potem bodo tudi dosedanje dokaj šibke priprave hitreje stekle. 'i vozili to dovo- Nc bi na tem mestu podrobneje obravnavali anaMze o stanju tfan, ^enir'v"1'1 komunalno pod- glede priprav za izdelavo statutov, „,sDort - . eknomsko enoto It, Jjbo *or podjet-uspešno rc-barke«. Po- obračunom, a razširitev potrdila, Je^ov ?ejaiTlot nov in lep vir *u'i s« ?ih f^rounalno > i tadnje čase > raztopljene ^NiT'r javnosti so po-Ha " lekatt \°dovod Jesenice in WuPni Z- 7imlJiSkih zadev le 1 *a v °beh zborov ime-V,6 na dirupravuel.ia osnov- ^ Uh^Koroški Be!i prof. pa bi navedli še nekatere Izseke iz razprave in sklepe, ki jih Je torkov posvet sprejel. Zakaj tako? Ker je razprava postavila premalo konkretnih vprašanj, je prav tako razprava sama odgovorila — /akaj tako. Ce bi namreč po podjetjih bolj razpravljali o statutih, loge niso zadovoljivo opravile, da potem bi nedvomno imeli na tor-so priprave za izdelavo statutov kovem posvetu kopico konkretnih preveč razdrobljene in da noben j vprašan j (na primer mesto In vlo-statut ne obravnava ekonomike in ga direktorja, oblike nadaljnjega organizacije podjetja, tega po- Izpopolnjevanja sistema delitve vsem specifičnega poglavja, ki da- itd.). Zato naj bi podobne posvete Je statutom svojevrstni pečat. Pač organizirali v čim krajšem času, ki Jo Je pripravil ObSS Tržič; in sicer to, da se je delo s tem v zvezi omejilo le na ožji krog ljudi, da je v občini še nekaj podjetij, ki komisij za izdelavo statuta sploh še niso imenovnle, da subjektivne sile tokrat svoje na- ko se bodo odprli določeni konkretni problemi. Torkov posvet naj bi pomenil spodbudo subjektivnim silam, ki bodo morale biti v nadaljnjih pripravah idejna gibalna slia. Kasnejše konkretne razprave naj bi po mnenju torkovega posveta organizirali v manjših (morda strokovno ozkejših) krogih. Kadar pa bi obravnavali načelne stvari, bi bil spet dobrodošel takšen krog, kot se je na primer zbral v torek. Sodelujejo naj vsi proizvajavci Nedvomno pa je eden izmed najpomembnejših zaključkov tor-kovega posveta, naj v delovnih kolektivih takoj — torej brez slehernega odlašanja prično z razpravami o statutih delovnih organizacij, v katerih naj sodelujejo vsi proizvajavci od prvega do zadnjega. Pametno bi bilo, da bi tudi v podjetjih ne razpravljali na enem sestanku o celotnem statutu, ker je to praktično skoraj nemogoče, temveč, da bi se omejili na posamezna poglavja. Skratka Nadalievanie _ na 2. strani « ^šunjski plaz bodo jSnali v kozji rog te?**** d8radnJi nove moderne avtomobilske ceste od d N orni LJubel.1a napredujejo, kljub temu pa so pre-•° PogodK sti' ki so prepričani, da bo cesta končana Vn ko Cga roka "~ to *e do konca Ieta 1963, Ce bo S|0,llllo v tn takžno nekateri napovedujejo, bo to neki?0 Vr Ve*llc prI(11 izvajavcem gradbenih del na tej c?sli. ^ ča!me z močnimi nalivi pa utegne za daljši ali Prekiniti dela. 400 metrov *kv Kran• Je Posebna ekipa za asfaltiranje cest Cestnega pod-br1*nov,U asfa,tirala nadaljnjih 400 metrov cestišča. «nko da a.sfa|?. a's«hirani del ceste samo neprekinjeno nadaljevanje ^ rt.,v°?-iir> .lrr"10fTa cestišča od carinarnice proti dolini. Asfaltno ^r^lo^v'* zaklepa in jo nosipaio po cesti . Celr.t!Sneie — 'n to takrat, ko bo z grobo plastjo betona deset centimetrov . —- ]lit. skem zasedanju po uvodnem govoru predsednika Tita, v rem je razložil nase poglej ^ mednarodnega sodelovanja '» iitja, so dokazala, da bo Tlyttfr va zelo živa In poglobljena. ___i—ii- ____i______.Hrne UBM , sednlk Interparlamentarne""^ najstarejše med mcdna^đBl političnimi organizacijam*, "^fat najstarejše sjal: »Od svoje ™*°L, si je unija zmeraj Prfza - - ostati na čelu sli, «" w S tem pa razumljivo dajejo dra- 7a ^ za napredek aove«™^ Dosedanja zasedanja parlamen no od tokov v mednarodnih od- štva in med seboj izmenjujejo tarcev sveta so že prispevala ve- gocen prispevek k odstranjevanju predstavniško demokracij0-* noslh. mnenja o najbolj perečih proble- liko naporov, da bi našli neki raznih nesporazumov in spo- vodja madžarske parlament**^ Prvi govornik na sedanjem za- min časa in razvoja. sprejemljiv obrazec za zagotovi- padov. delegacije znanstvenik Erfeh sedanju medparlamentarne unije. Razen Združenih narodov je tev trajnega miru. Spomniti se Beograjsko zasedanje Je v no- nar . rf . j dft mMkov*kl eP°T ki se ga udeležuje okoli 500 se- parlament narodov najbolj mno- moramo samo nekaterih važne j- vih pogojih, ki precej obetajo. zum ^ U8pgn slučaja, ker bo natorjev In poslancev iz 59 cvrop- žično ln najstarejše mednarodno ših priporočil, Id so Jih sprejeli v Mednarodni odnosi so se v mar- * *" "l U3PBn » * LrvoS skih in Izvenevropsklh, je bil naš telo. Letošnjega zasedanja se zadnjih letih, da bi rešili p'ereča slčem razbistrili. Crtani so neka- aa'jnji mednarodni rax ^ predsednik Tilo. Njegove besede, udeležuje že 58 parlamentarnih mednarodna vprašanja, ki so teri sporni problemi, doseženi so zal, da Je pomirjenje p prepričevalne in domače, pomir- skupin iz prav takšnega števila ogrožala mir. člani Interparla- prvi sporazumi in mednarodna dovinske nujnosti. — z' Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki G Ljudje in do^ n T Nesreče PREOBREMENJENOST BOTROVALA SMRTNI NESREČI V sredo zjutraj se je na strmi gozdni cesti nad Martuljkom prevrnil »Unimog« KR 45-86, ki ga je upravljal Jože Zupan. Voznika je pri tem vrglo iz kabine v prepad, kjer je obležal mrtev. Pokojni Janez Zupan je za podjetje »Gozdno gospodarstvo Bled« vozil v. »Unimogom« betonske cevi za kanalizacijo, ki jih polagajo prav na tem cestnem odseku. Vozil je i/ vasi Log proti Srednjemu vrhu. Zaradi slabe ceste, razora-ne od nedavnega neurja in preobremenjenosti, kakor tudi strmega v/pona (40 promil) se je vozilo prevrnilo in obležalo na desnem boku. šofer je pri tem pnricl skozi vrata, sovoznika ni bilo, v približno 16 metrov globok prepad. Bil je takoj mrtev. Stanko Soldo in Marko Galić, delavca, ki sta »Unimog« nakladala, sta vedela povedati, da smrtno ponesrečeni Janez Zupan v dveh primerih poprej ni hotel peljati po tem razoranem in razmočenem cestnem odseku. Tokrat o.i je svoje mnenje spremenil, kar ga je stalo življenje. Pri GG Bled je bil pokojni Zupan vzoren šofer. Star je bil 42 let. Zapustil je ženo in poldrugo leto starega otroka. g MED V02NJO GLEDAL NAZAJ V sredo zjutraj je v Kranju na Savski cesti pri hiši št. 26 trčil Danilo Dražil z motornim kolesom LJ 18-405 v tovornjak KR 21-63, ki ga je vozil Anton Pernar. Do nesreče je prišlo, ker je motorist gledal med vožnjo nazaj in prepozno opazil tovornjak. Motorist se je težje poškodoval, na motorju pa je za okrog 40.000 din škode. e VINJEN MOPEDI8T Na cesti II. reda pri odcepu Križnarjeve poti v Kranju je dne 12. septembra ob 0020 trčil moped i si Peter Rogelj v pešca Janeza Burgarja. Mopedistje zaradi vinjenosti pretesno prehiteval pešca. Pri tem se je le mopedist lažje poškodoval. Ta teden so na progi med Žirovnico In Lescami popravljali železniško progo in ta dela so že priprave za elektrifikacijo gorenjske železnice. V ozadju je videti tudi poslopje za električno napajalno postajo, ki ga prav te dni gradijo nedaleč od žirovniške železniške postaje Ljudsko posojilo -najučinkovitejša pomoč vseh delovnih ljudi Na Gorenjskem smo z odobravanjem sprejeli zakon o ljudskem posojilu za pomoč Skopju — Te dni bomo končali tudi vse tehnične priprave za izvedbo vpisa posojila Vest o sklepu zvezne skupščine, da bi še letos potrebnih 30 milijard dinarjev za gradnjo stanovanjskih objektov v Skopju zagotovili z vpisom ljudskega posojila, je tudi na Gorenjskem naletela na popolno odobravanje. S tem so se soglasno pridružili k mnenju zveznega izvršnega sveta in zvezne skupščine, da je ljudsko posojilo trenutno najučinkovitejša oblika pomoči vseh jugoslovanskih delovnih ljudi pri obnovi makedonskega glavnega mesta. Služba družbenega knjigovodstva bo to akcijo tehnično izvedla, zato so bili pri gorenjskih podružnicah službe družbenega knjigovodstva že sklicani s tem v zve ln obenem politično mobilizirale vse naše delovne ljudi za izvedbo te humane akcije. Na občinskem odboru SZDL v Nadaljevanje s 1. stran i Trenutno so na vrsti številni remonti premori med odhodom enega vlaka in prihodom drugega dolgi tudi samo po deset minut. Sleherno minuto pa je treba izkoristiti. Delavci delajo na progi od deset do 12 ur. Dve napajalni postaji Za napajanje električnega železniškega omrežja že gradijo v Žirovnici električno napajalno postajo, druga tovrstna postaja pa bo v Vižmarjih. Na gorenjski progi bosta torej le dve napajalni postaji. Po elektrifikaciji je predvideno, da bodo vozili vlaki na odseku med Jesenicami in Kranjem pov-1 sv« »prejei *e vet m~rinV0 jt»l" prečno 70 kilometrov na uro, na da W priprave za lzdeia* odseku Lesce—Žirovnica pa celo tov delovnih organizacu 80 kilometrov na uro. Od Kranja 2 Brez odlašanja z razpravami - prav bi bilo, če bi v kole* ^ sestavili nekakšen P****1"^ prav. Poiskati Je namreč » čeni roki, v katerih izdelati urbanistične h Dokler ti načrti ne o°T ]e, * lani, bo možno grfxd% bene namene mogo£,£'urf>r ob upoštevanju bo uporabo zemlji*** splošni nističnih načel. .. Odlok o gradbenih sgr v občini Kranj, ki f tfP jel okrajni JJ^Jg* je % Kranj 28. marca «5/, j j J veljavi. Pristojni » * p r vedno Majajo dovollfW uporabo zemljiSc v ^ ^ namene na podlagi w» Qi ka po zazidalnih naC£ up^j ma skicah ali Pa X."nistiC vanju splošnih «rba" načel. \ bo Tako kot doslej odpravi odloka < • 'h 0 okoliših izven vPljvnt zgr čij možno preurejaj »t ali graditi nove, ven£,volleI1J 1» podlagi izjemnega v za uporabo zemlji-ne namene in lokalne potrebe . n3s^ osnovnega značaja # Gradbeni interesent« . sklenil fiksno Pp^Tp^ kup zemljišča le informacije, da }f J preiti" zidljiva, ne da bi £ dobil dovoljenje ^ ^ na tem 7.emlllS^11 ., tia H na tem zemljp"** ji na s:. odločbo), je to stori'Ja ^ odgovornost, kar v prihodnje Ivo Miklavž pjjjJJ nje in ko^jcifl^ občinske skuPs Zanimanje za kadrovsko šolo naraŠ^ Kranj, 13. septembra — Že teden po tem, ko je izvršni svet SR Slovenije potrdil sklep o ustanovitvi višje kadrovske šole v Kranju, se je zanimanje za to šolo izredno povečalo. Predvidevajo, da se bo letos v oddelke za kadrovsko dejavnost, za varnost pri delu in za poslovno organizacijo na novo vpisalo okoli 100 slušateljev. Danes zjutraj je bila v uprav- nih prostorih zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela prva seja začasnega sveta višje kadrovske šole, dopoldne pa tiskovna konferenca. Na konferenci so predstavniki zavoda in šole ter gospodarskih zbornic seznanili novinarje z dosedanjim delom šole in perspektivami za delo odslej, ko je bila šola družbeno priznana, šola je namreč edina v držaji za omenje- na tri področja in s jfH^* J? načinom dela. *^&Mfal> grame imajo višja t ^frO * nostna šola m vlSJ*išja šola v Zagrebu ter ^ % ska šola (pravr tako- p oddelkom) v Beogiao pv* , j Zaradi tega se £ -e t»p, kranjsko šolo P°V^UJ Vojf> drugih republik^ q * so izrekli celo Pob?^'pos^ pri njih uredila svojo V 4 i .^1 it \\ k\ i\\ \\\\\ Bohoti M. septembra 196* £a smotrnejše delo m^JP^u so ustanovili zavod uslužnostnih dejavnosti — V sedanjih pro-°«h ne more servis niti koraka naprej — Zavod bo prevzel tudi fi-na«cne posle hišnih svetov bodo?ikS'°vanJe uslužnostnih dejavnosti pri stanovanjskih oziroma Trenutno zaposluje trž wvedio jjevnlh skupnostih čimbolj smotrno Jn rentabilno. Ta Je j vod usiu^n0stniH dejavne V Trfu °aJti t U *° Se med P™1"1* na Gorenjskem odločili, da poskušajo subjektivnih momentov niso bili bilo ne °bllke dela oziroma medsebojnega sodelovanja, da bi j najbolje urejeni. tržiški za-javnosti približno 50 ljudi in ima v svojem sklopu varstveno-vzgojne ustanove v Tržiču, varstveno-vzgojno ustanovo na Ravnah in servis sedanje stanovanjske skupnosti Tržič. V perspektivi bo prišlo v sklop zavoda tudi to, kar sedaj dtvntj,0 do tega, da Je stanovanjska skupnost Tržlč-cei:!er pred neto Dot .J^^novila zavod uslužnostnih dejavnosti ln to ustanovitev Wv28oin r na nrimer varstve Podobi n ustanove. servise in Pa ne bi bilo vse to Vsaka ustanova in obrati, ki so odslej združeni v zavod usluž nostnlh dejavnosti, bodo imeli sPada pod sedanjo stanovanjsko svoje delovodje, oziroma pred- skupnost Ravne (pralnice itd.), stojnika, zavod sam pa bo skr- V sklop zavoda spada, kakor bel za rentabilno poslovanje in j smo že omenili, tudi servis seda- Uott hj?.0 in da ta razdroblje- razvoj teh obratov ter bo tako s "•h oi bi Povzročala nepotreb-^teiSn,R višJih stroškov, so v en "kanove in obrate združili fcl^d. Ta zavod bo tem razbremenil bodoče krajevne skupnosti. Zavod bo prevzel tudi finančne in upravne posle hišnih svetov, ki doslej ponekod spričo nje stanovanjske skupnosti Tr žič, ki opravlja različna usluž-nostna dela (kleparska, mizarska, elektrotehnična itd.). Problem, s katerim se bori ta servis, pa so prostori, ki pravzaprav ne zaslužijo tega imena. Servis ima iz dneva v dan več posla, prostori pa so nemogoči in tako praktično preprečujejo nadaljnji razvoj tega servisa. Edina sreča je v tem, da so boljše perspektive že na obzorju. Servis bo namreč prihodnjo pomlad dobil (vsaj sedaj je tako predvideno) nove prostore v delu sedanjega obrata II tovarne Peko. Tako bi imel servis del prostorov v tem poslopju, del pa v Bečanovi ulici. Servis obstaja že od leta 1959 in bo letos kljub omenjenim nevšečnostim I prostori ustvaril 24 milijonov dinarjev realizacije. Ali že veste. Sil •» not! ^"Snostnih dejavnosti v Tržiču ima čedalje več dela. ^Hlo fe^V8^ t0» »daj ono in priskočiti Je treba na pomoč. Pomnika na naši naši sliki zato ni osamljen primer ... da bo danes In jutri (14. in 15. septembra) SREČANJE PLANINCEV pod Storžičent. Tam bo tudi planinska zabava. Prevoz do KopiŠča je organiziran; odhod je izpred PD Tržič danes ob 18. uri in jutri ob 8. uri. Na srečanje vabi tržiško Planinsko društvo. ... da v Podljubelju gradijo vodovod in da so te dni že pričeli polagati v jarke cevi. ... da Je že objavljen izid žrebanja ljudskega posojila v občini Tržič. Upravičenci l&h-kn dvignejo denar na občinskem odboru SZDL Tržič, poslopje občinske skupščine, drugo nadstropje. ... da ob novem šolskem poslopju na Zalem rovtu gradijo tudi stanovanjski dvojček, kjer bosta stanovala hišnik in šolski upravitelj. ... da je znašala mortalnost (Število umrlih na tisoč prebi-vavcev) v tržiški občini leta 1961 7,66 in da je tako bila na predzadnjem mestu (na zadnjem je bila Sk. Loka) med gorenjskimi občinami. Poklicno usmerjanje med ponkom Kranj, 13. septembra — Včeraj je bilo na Brdu pri Ljubnem posvetovanje o poklicnem usmerjanju na osnovnih šolah, ki ga je organiziral zavod za zaposlovanje delavcev Kranj, udeležili pa so se ga predstavniki zavodov strokovne komisije za to dejavnost, predstavniki zavoda za prosvetno pedagoško službo in poverjeniki t desetih popolnih osnovnih šol kranjske občine. Na posvetovanju so obravnavali okvirni program za poklicno usmerjanje na šolah v šolskem letu 1963-64. Razpravljali so po skupinah ln posamezne postavke skrbno pretehtali. Posebno so se zadržali pri vprašanju, kako bi poklicno usmerjanje čimbolj uspešno j vključili v pouk na reformirani I šoli. Uspeh bi bil lahko popoln, 1 če bi učencem od 1. do 8. razreda I na nevsllllv način In vezano poda-I jall znan le o poklicih. Ce pri tem ne 1)5 bile ob strani tudi možnosti zaposlitve, učenec ne bi Imel j težav pri Izbiri poklica, ki bi mu bil všeč ln za katerega bo lahko j našel zaposlitev. Ovira dobremu delu je predvsem pomanjkanje literature o poklicih. Več kot do-• slej naj bi se pri poklicnem i usmerjanju posluževali ekskurzij ! v podjetja, zavode ln šole. Okvirni program poklicnega usmerjanja obvezuje vse, ki se s tem ukvarjajo, da upoštevajo njegove smernice, posebno pa še učitelje, da poklicno usmerjanje vključijo v učne programe za ustrezne predmete. — S. KID »Simon Jenke« je pričelo s pripravami Mavčiče — KUD »Simon Jenko« Iz Mavčič se je že pričelo pripravljati na letošnjo jesensko oz. j /imsko sezono. Preden bodo za- | uli s predstavami, bodo uredili j še notranjost dvorane. Do sedaj j ima dvorana le provizorične sto- I le, ki ne dajejo lepega videza, še | manj pa udobja. Zato prav v tem | časa obširno razpravljajo o nakupu novih stolov. Sklenili so, j da jih bodo kupili okoli 200 v | tovarni Stol v Duplici, stali bodo j okoli 700 tisoč dinarjev. Na bal- 1 konu bodo stole montirali tako, i da jih ne bo mogoče premikat! v dvorani pa jih bodo postavili tako, da iih bodo lahko odstra- ! nili. Prebivavci pričakujejo, da bodo že jeseni imeli lepo opremljeno dvorano. — R. Razumevanje ^movolja »oSkih i?đnii dan srečanja pri-j^rknern g0renJskih partizanov je°r^Jske8UdeIeženci proslave z Do h^ove So se vračali na svo- ^S^Tlk KladiJ in dal'° '- * je n*\ dolini. Naneslo je, Odgovornost planiranja proizvodnje je potrebno zaostriti 10 občinskega odbora SZDL na Jesenicah Je na zadnji seji razprav-1 ga blaga za tujo valuto z 20 odst. 11 al o rezultatih gospodarskih organizacij v prvem polletju letos, popustom in izkoristiti vse mož-Ugotavljal Je vzroke slabega gospodarjenja In sprejel vrsto sklepov, nosti, ki jih nudi maloobmejni Pet v— "aui-siu j*-> «0u, svoiwl Dlvših borcev ustavj-*!>vN J^1 avtomobilom pred Sktv,-' Vrat JC bi,a nekai minut S«tu0Wa so bila zaklenjena. bii^aJ bi'° videti za mizo uV*rj"n7l0V- Spet trkanje. Na »e w Je enega izmed gostov ^ & °dPrla. 7Lačni*7mo, H,!6 ^n^Ce ni ve*- Sendvi-ii|jJe).« pikalo *«v * {- t^vT".80 dejali prišleci. *oi-]e zmharice ni v SrS* Sjka,° Pa dobre « ei],,Je deja,a. arica, mla^e dfr »Vi]*',6 se *SaJ ste z avtom. **f) T (m, na KladJ*e do ^•(U Cer • zasebni gostilni s katerimi bo mogoče doseči pozitivno letno bilanco v posameznih gospodarskih organizacijah in v celotnem gospodarstvu občine. Po 23Pa .Je direktor naro-"Uri ne smemo dajati Venri obratovalni čas do H ,v lahlo bi v takih dndl "0: j? Predaj nedvomno podal |- Sjeaj «e b?ani *** - pa Vc.' ki tar^ namesto nas prišli V'* L e Za , Prenočujejo in hi K°t 10 tem minut trkali? se da zaključiti, I turist**0^0 07 ■ za »Pre-*tlUli posluh. — St.S.1 Z izpolnitvijo družbenega plana s 50,4 odst. ne smemo biti zadovoljni, saj bi vrsta podjetij z boljšo organizacijo dela ln z večjo produktivnostjo lahko dosegla polletni plan z višjo realizacijo. Miselnost, da je bolje manj planirati in več doseči, kot pa postaviti višji plan in se boriti za njegovo izpolnitev, je negativna. Kljub nizko postavljenemu planu ob polletju ga vrsta podjetij ni j dosegla. Po podatkih družbenega I knjigovodstva je plačana realiza- j cija glede na leto 1962 dosežena 1 samo z 98 odst., materialni stro- { ški pa s 102 odst. To pomeni, da dohodek v občini Še vedno pada, s tem pa tudi vsi skladi. Delovne organizacije bodo mo- j rale zaostriti družbeno odgovor- j nost do planiranja in programi- j ranja proizvodnje. Samoupravni j organi, sindikati, vodstva podje- j tij in ostale organizacije pa bodo morali zastaviti vse sile, da sc . proizvodnja v drugem polletju iz- | boljša in letni plan realizira. Z : organiziranim načinom dela in ! odgovornostjo samih proizvajav-cev bo potrebno izboljšali de- lovno disciplino v podjetjih ln težiti, da se bo povečal Izvoz. V izvoz bo treba vključiti še ostala podjetja, ki imajo za to pogoje, promet. Razvoj posameznih podjetij bo potrebno sistematično zasledovati in jim nuditi vsestransko pomoč. Za boljše gospodarjenje v občini naj hI služba druž-banega knJigorpdstva redno spremljala ln njpgcčno proučeva- i <>!:.,•!,". ati izvoz blaga, ki j la gibanje gospodarstva v občini ga primanjkuje na domačem tr-1 Zbor delovnih skupnosti pri ob-gu in najprej zadovoljiti potroš- Sinak) skupščini pa naj bi spremnika. Večjo pozornost bo potreb- 1 ljal gospodarjenje posameznih no posvetiti prodaji industrijske- delovnih organizacij. — U. Objjektivni in subjektivni vzroki ne o občinskem statuta c da je Ml doti K?k* Vlim,ta občine Skof So ? lav«' S" sc M* VA "%f ^ne«"? ra?mavo. To pa mo z novej-'• rt L so Kra'cvnc organlza-Nr^elilT 86 obveza,e. da bo-%ean0snuU!- občinskega Nft8e Wini' zb,ra,c n'lhove ^ C?^nskVP0mbe ,er iih po* I** statutarni komlsl-j statuta po internih skupinah. 00 Priapel« pripombe | St. S. uskladila, nato pa bodo osnutek obravnavali zbori volivcev. . Razen tega je predvideno, da bodo v teh dneh družbeno-poli-tične orgnnlzaclje, organi Javne uprave kakor tudi organi samoupravljanja v podjetjih In sindikalne podružnice prirejali javne tribune. Na teh tribunah bodO razpravljali o osnutku občinskega S 15. 8. 1963 so po odobritvi na Jesenicah pričele veljati višje cene mesa, kar je povzročilo med potrošniki negodovanje. To pa predvsem zato, ker z vzroki podražitve niso bili seznanjeni. 7a jeseniški trg se opravi prek 90 odst. odkupa živine izven občine, največ na Hrvatskem. V preskrbi z mesom je občina v celoti odvisna od dovoza živine iz ostalih krajev. Pomanjkanje živine za domačo preskrbo so povzročili: stroga priporočila o prepovedi klanja telet, ki so sposobna za pitanje, znatno presežen izvoz živine in mesa, vceje potrebe mesar-sko-prcdelovalne industrije in končno še povečana potreba zara-radi velikega obiska tujih turistov. K naraščanju cene mesu so predvsem prispevale neupravičene takse za odvoz živine. Tako so krive podražitve mesu razen objektivnih tudi neupravičene zahteve raznih zadrug in poslovnih združenj, ki nezakonito priračunavajo k odkupnim cenam dodatne provizije in takse, to je stroške, ki jih stvarno nimajo. Med te spadajo prenisi živinskih polnih listov, parkiranje kamionov, veterinarski pregledi, pomoč pri odkupu, pomoč pri nakladanju živine itd. Razumljivo je, da pri- bitki nanesejo okoli 30 din na 1 I i ''ive teže. Procent klavnosti ta znesek še podvoji. Prav bi bilo; da bi zadevo proučili okrajni in republiški pristojni organi in izdali ustrezne ukrepe proti speku-tal ivpemu in neupravičenemu prt bijanju provizij in taks na prodajno ceno živine. — U. $e več napisnih tabel Jesenice — V letošnji sezoni je bilo nameščenih na Jesenicah lepo število raznih reklamnih napisov, ki opozarjajo domače in tuje turiste na menjalnice, hotele, restavracije in trgovine. Ti napisi so ponekod bolj, drugje manj lični in zopet eni samo v slovenskem, drugi pa v več jezikih. Te napisne table dajejo Jesenicam turistični videz in konec koncev niso le reklama, marveč hkrati dobra inlormacija. Podobni napisi pa bi bili potrebni tudi kot kažipoti, saj tujci n. pr. ne vedo, da je moč priti po novem mostu ni Javornlku pO bližnjici do Bleda, pa tudi ne za nevarnosti raznih ozkih grl skozi Jesenice. — U. (z naših kolektivov Podjetje z novim iiaenom Načrti edine jugoslovanske tovarne obutvenih strojev in opreme — Od popravil do serijske proizvodnje Manjša kranjska gospodarska organizacija, ki smo jo do nedavnega poznali kot »Remont čevljarskih strojev« si je pred kratkim nadela novo ime — TOSO, kar je kratica za »Tovarno obutvenih strojev in opreme«. Ime so zamenjali, ker staro ni več ustrezalo. V zadnjem času so se namreč v podjetju odigrale pomembne spremembe, ki zaslužijo vso pozornost. Predvsem naj navedeni, da je bilo podjetje ustanovljeno zatu, da bi skrbelo za remont strojev jugoslovanske čevljarske industrije. Ker Je bil uvoz novih strojev iz leta v leto bolj otežkočen, so po naročilu izdelali posamezne stroje za posamezna podjetja. V drugem polletju letošnjega leta pa so začeli s serijsko proizvodnjo, katere prednosti nI treba še posebej poudarjati. Obenem so pripravili sedemletni program razvoja podjetja, ki obeta desetkrat večjo proizvodnjo, petkrat več zaposlenih In nove — primerne delovne in upravne prostore. Predvsem pa možnosti pokrivanja potreb jugoslovanske obutvene industrije in pogostejše poseganje v Izvoz. Dva pomembna prototipa Sprejeli so že 25 tipov čevljarskih strojev, ki so jih podjetja naročila. Ker so izdelovali le po en stroj enega tipa, je bila proizvodnja seveda zamudna in zelo draga. V tem času so se omejili na 7 tipov, od vsakega bodo naredili po 5 do 12 strojev. Večji del proizvodnje so že prodali. Pripravljajo prototipa dveh pomembnih strojev. Prvi je elektronski sekalni stroj, ki ga bo mogoče uporabljati tako za sekanje usnja kot tudi kartona, blaga in podobnega. Njegova prednost Je v tem, da izključi pritisk takoj, ko preseka, obenem pa zagotavlja izredno varnost delavca, še pomembnejši je stroj za toplo vlečenje konice čevljev. Prototip bodo verjetno izdelali do aprila prihodnjega leta. V manjših serijah izdelujejo klasične hidravlične stiskalnice, hidravlične agrostiskalnice za lepljenje spodnjih podplatov in druge stroje, ki jih najlaže označimo, če povemo, da skupaj s strojema, ki sta v pripravi, sestavljajo kompletni strojni park za lepljen.) obutev. Iz malega raste veliko Lansko leto je bil bruto produkt podjetja 100 milijonov dinarjev, letos naj bi bil 120 milijonov, prihodnje leto 160 milijonov in potem vsako naslednje leto več, tako da bi leta 1970 dosegel ie 1 milijardo 250 tisoč dinarjev. Namesto sedanjih 56 zaposlenih naj bi tedaj delalo v podjetju 300 delavcev. Tako predvideva sedemletni plan razvoja podjetja, ki Je tako temeljito In podrobno obdelan, da res zasluži vso pohvalo. Pomembno področje bo v prihodnje, ko ne bodo več Izdelovali le po naročilih, predstavljalo proučevanje tržišča in hitro izpolnjevanje njegovih naročil. Primer: če zaradi novih modnih modelov čevljev tovarna potrebuje nov stroj in ga tedaj, ko bi ga že potrebovala, šele naroči, bo prav gotovo vse zamudila. Ce pa bo tovarna strojev vedela, kakšne stroje bodo tovarne čevljev potrebovale In jih bo tudi pripravila, do zaostanka ne bo prišlo. V prihodnjih sedmih letih naj bi podjetje postopoma dobilo tudi nove prostore, saj sedanji ne ustrezajo. Okoli 500 milijonov dinarjev bodo predvidoma investirali v objekte in opremo, okoli 400 milijonov pa v obratna sredstva. Upajo, da si bodo polovico sredstev prislužili sami, ostalo pa naj bi dobili s krediti. Prvo etapo izgradnje bodo verjetno zastavili prihodnje leto. TOSO v Sudanu # Prav te dni tečejo razgovori o prvem Inozemskem naroČilu za • to podjetje. »TOSO« Kranj In »KOSTROJ« Slovenske Konjice # naj bi skupaj opremila usnjarsko-čevljarski kombinat, ki ga • bodo v Sudanu odprli prihodnje leto. V kombinatu bo 80 odst. 0 jugoslovanske opreme, od tega polovico strojev, ki jih bodo O izdelali v TOSO. Dogovarjajo se tudi o naročilu za 27 strojev O za Vzhodno Nemčijo. — S. Delo pri novem stroju hitro napreduj« »OBOTA, 14. septembra^ Po pričetku pouka na šolah radovljiške komune Korak naprej v prizadevanji S poukom na vseh šolah radovljiške komune so pričeli pravočasno Nova organizacija šolske mreže je pokazala ugodne rezultate — za P bližno 500 učencev je zagotovljen prevoz v šolo — S sodobnim naČifl pouka bo mogoče pričeti le v novih šolah — Delovni kolektivi si P*8* de vaj o izboljšati pogoje šolanja Zagotovili so prevoz z avtobusi Pouk na osemletkah v Radovljici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, v Gorjah in na vseh podružničnih šolah se je pričel brez večjih težav in zastojev. Število učencev, ki so se letos vpisali v osnovne šole, se v primerjavi z Iožaj mnogo ugodnejši kot pred leti — tako po številu novo nameščenih učiteljev, kot po kvalifikaciji. Na višji stopnji večinoma poučujejo predmetni učitelji ln profesorji. Prvi uspehi Prizadevanja za zboljšanje materialnih pogojev šolanja so že lanskim ni dosti spremenilo. rodiia prve uspehe. V Gorjah bo Najmočnejši sta osnovni šoli v kma]u dograjena nova šola, na Radovljici in na Bledu. S podru/- BIcdu v Radovljici in v Bohinj- mcn.mi solarni združujeta nad ski Bistrici pa se je delo tudi že ncev. Samo radovljiška premaknilo z mrtve točke. Na 2.000 jih ima skupaj s šolami Begunje, Bledu imajo že pripravljene do Mošnje, Ljubno in Ovsiše 1.170; Razgovor o brezskrbnih šolskih počitnicah je zamenjal pomenek o šoli Na kratkem valu # RADOVLJICA — Pri občinskem sindikalnem svetu so se v tem tednu zvrstili trije posveti. V torek je komisija za statute obravnavala sedanje uspehe pri sestavljanju statutov delovnih organizacij, v sredo pa so člani predsedstva na svoji redni seji razpravljali o kadrovskih in drugih vprašanjih v zvezi z letno skupščino sindikalnega sveta. Na prvo sejo se je sešel tudi novoustanovljeni strokovni odbor sindikata za javne službe. Izvolili so predsednika in obravnavali naloge odbora, ki jih je sprejela nedavno ustanovna skupščina. 0 LESCE — Tovarna Veriga je za otroke zaposlenih staršev iz Lesc pripravila in finansirala adaptacijo prostora, v katerem bodo odprli oddelek za otroško varstvene ustanove. Sprejel bo lahko večje število otrok staršev, ki so zaposleni v kateremkoli podjetju. Oddelek bodo kmalu odprli. Že za začetek bodo sprejeli v varstvo 20 otrok. Tudi radovljiški varstveni ustanovi so se letne razmere precej izboljšale, število otrok se je povečalo na 37. # BLED — že prve dni septembra se je število gostov na Bledu zmanjšalo. Vendar so nekateri hoteli še zelo dobro zasedeni. Najbolje je v hotelu Toplice, kjer je bilo še okoli 300 gostov. Hotelske kapacitete skupaj z depandansami so bile še polno zasedene. V dneh slabega vremena se je precej gostov zadrževalo v čitalnici kazine in drugod. Ob sončnih dnevih pa odhajajo turisti na krajše sprehode po okolici in na izlete, ki jih prirejata Kompas in Izletnik. Še letos žičnica na Komno? Komna — V minulem tednu | dni v Bohinju, zatem pa prehodijo smo obiskali najlepši in največji i še Triglavsko pogorje, žičnica bo planinski dom v Julijskih Alpah' obiskovavcenj Komnc prihranila blejska pa okrog 900 skupaj z Bohinjsko Belo in Ribnem. Z lan-j sko reorganizacijo šolstva, ko so 'ustanovili centralne in podružnične šole, se je stanje v šolstvu nekoliko zboljšalo, zmanjšali so se stroški za Šolanje otrok. Učencem višjih razredov so v središčih omogočili kvalitetnejši pouk na popolnih osnovnih šolah, število vozačev se je s tem pre- —- Dom na Komni, ki ima prek 100 ležišč, upravlja pa ga PD Ljubljana-matica. Seznanili smo se z delom pri gradnji žičnice do tega doma. Prav v tem času namreč delavci sekajo drevje in odstranjujejo grmičevje in je sedaj že lahko videti traso bodoče žičnice. Vznožna postaja bo pri Savici v Bohinju. Od upravnika doma smq izvedeli, da bo žičnica stekla že v letošnjem letu, če bo vreme ugodno in če bodo potekala dela po predvidenem načrtu. žičnica na Komno bo za* razvoj zimskega in letnega turizma velikega pomena. S komne so prelepi razgledi na Bohinjsko jezero, na vso Gornjesavsko dolino, izredno lepi izleti v Triglavsko pogorje, saj smo v dobrih dveh urah že lahko pri Sedmerih jezerih, v petih pa prek Doliča na vrhu Triglava. Do koče pod Bogatinom je le borih 15 minut, do Črnega jezera slabi dve uri, na Krn pet ur itd. V zimskem času pa so izredno lepa smučišča, predvsem v dolini pod Bogatinom. V ta lepi triglavski svet prihaja čedalje več tujcev, predvsem Avstrijcev, Nemcev, Italijanov in drugih, ki se ustavljajo za nekaj dobri dve uri peš hoje. — R. končne načrte za zgraditev novega šolskega krila, v Radovljici pa je prav tako že določena lokacija, pripravljajo pa tudi idejne načrte. Podobno je tudi v Bohinjski Bistrici. Vendar so za pouk v vseh, centralnih šolah še zelo težko. Učilnice so zastarele in premajhne. Nujno potrebnih kabinetov, opremljenih prostorov za poizkuse, risalnic, delavnic za tehnični ali kuhinj za gospodinj cej povečalo, vendar pa je svet, ski pouk ter telovadnic šole sploh za šolstvo zagotovil vsem šoloob- i nimajo. Krajevne skupnosti in veznim otrokom prevoz z avto- j zbori volivcev so že spregovorili busi. Učenci za prevoze plačajo o teh problemih in zahtevali grad-le četrtino stroškov, ostalo pa njo novih šol. Občinska skupšči-pokrijejo iz sredstev sklada za na je prva razpoložljiva sredstva šolstvo. Tudi glede zasedbe učnih namenila za gradnjo šole v Gor-mest je stanje po šolah radov- j jah, kjer je bil problem največji. Ijiške komune zadovoljivo. Čeprav! V skladu s perspektivnim progra-niso zasedena stoodstotno, je po-1 mom, ki ga je sprejel bivši ob- činski ljudski odbor ^Jjjj} bo potrebno že v bliinJ1 P ^ nosti uresničevati nadajnJ gram gradnje centralnih »° • Varstvo šoloobvezne mladine Navzlic objektivnim se delovni kolektivi P"*8" zboljšati osnovne pogoje t» nje otrok. V Radovljici P"^ Ijajo ustanovitev oddelka * $tor stvo otrok v okviru šole. * p že imajo in pričakujejo« ^. bodo lahko kmalu odprli- ^ četek bodo sprejeli v vars ^ kih 60 šoloobveznih otrok s ^ ki so zaposleni in imajo n pogoje za šolanje. v &Tatjane Od-rovc« na Planini. Nastop službe je možen takoj. Upravni odbor občinske turistične zveze Radovljica razpisuje delovno mesto TAJNIKA obč. turistične zveze Radovljica. Pogoji: visoka strokovna izobrazba z njmanj 5 let prakse v turistični stroki na vodilnem položaju aH srednja strokovna izobrazba z najmanj 10 let prakse v turistični ali sorodni stroki na vodilnem položaju. V obeh primerih jc potrebno znanje tujih jezikov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe z navedbo osebnih podatkov, šolske izobrazbe, dosedanjih zaposlitev in znanja tujih jezikov pošljite na naslov: Občinska turistična zveza Radovljica, Kosovelova 2, poštni predal 22. Obrtno 'podjetje KOVINOSERVIS na Jesenicah sprejme takoj za vodenje kleparske delavnice SAMOSTOJNEGA KLEPARSKEGA MOJSTRA ALI VK KLEPARJA s prakso na vodilnem mestu. Samsko stanovanje zagotovljeno. Osebni dohodki po dogovoru. Servisna služba Stanovanjskih skupnosti, Kranj razpisuje delovno mesto: VODOVODNI INSTALATER kvalifikacija in prost vojaščine Interesenti naj sc javijo osebno ali pismeno na upravi podjetja Kranj - Tavčarjeva ulica 45. LOTO Začasno poročilo za 37 .kolo lota Začasno poročilo za 37. kolo lota žrebanje je bilo 11. septembra 1963 29, 48 iri dodatna 26 PETICA — 789.533 ČETVORKA — 7694 TROJKA — 496 ČETVORKA Kranj (1) 46-K-786803/4 TROJKE « BJcd 73 028838 2 t Domžale 28 K 760062/4 £ Jesenice 39 K 782160-4 K 782178 4 K 782188/4 % Kamnik 41 J 624805/4 0 Kranj 46 112834/2 K 786763 4 K 786,798 '4 K 786841/4 $ Radovljica 72 K 759653 4 K 759666/4 K 759682/4 ® škofja Loka I '062853/2 K 796738 '4 K 760067.4 K 782161 '4 K 782188 4 J 614104 4 J 624814/4 K 786762 '4 K 786764/4 K 786820 4 K 786847 4 K 759665 4 K 759674/4 K 796736/4 K 796740 4 Stanovanjska skupnost Ptuj kupuje KOMBINIRANI MIZARSKI SKOBELNI STROJ Interesenti, ki so pripravljeni prodati, naj P°n «rfg pošljejo na naslov: Stanovanjska skupnost Ptul' MDB 1 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ razpis z MESTNIM GLEDALIŠČEM LJUBLJANA »premierski abonma« za sezono 1963/6* •M M** gledališče ljubljansko 9™ iovo gledališče 2 prem$ Dokončno poročilo za 36. kolo lota — žrebanje 4. septembra 1963 Petorke — 304.145 Četvorke —'5.823 ' Trojke — 482 Rok za izplačevanje do 12. novembra 1963 Za abonma bo Mestno 6 do 7 premier in Prešernovo Vpisovanje za abonma bo od 10. do 14. sep od 10. do 12. ure in 16. do 18. ure. n Vse ostale informacije dobite v pisarni Prc gledališča in na telefon 23-55. ^ tfW Hkrati vabimo ljubitelje — amaterje v staro«** ^ dalje, da se prijavijo k sodelovanju pri Prešerno lišču. Prijave sprejemamo v istem času kot abonent«« »ISKRA« Kranj $ tovarna elektrotehničnih in finomehan izdelkov sprejme VEČJE ŠTEVILO UČENCEV V GOSPODARSTVU (vajencev) za izučitev poklicev: struga1*' rezkavec, orodjar. Pogoj: st^1 o*1 dokončan sedmi razred osemletke, ^ejeK 15—18 let. Ponudbe sprejema kadrovski o ^ tovarne »Iskra« Kranj, Savska loka 4 do tembra 1963. 744084 ^52*. U. septembra I963 *ot-trtt v cestnem muzeju v Kranju: JOSHUA REYNOLDS - e v rumenem (olje) Na Bledu razstavlja Janez Sedej Ob Sedejevi razstavi bi spregovorili najprej nekaj obrobnih besed o tem, kar je že dolgo časa v središču besedičenja ne samo ob razstavah raznih slikarjev-arnaterjev, temveč tudi ob gledaliških predstavah amaterjev in pri podobnih prireditvah na relaciji amater-akadem. izobražen umet -nik. Bistvo Je v ljubosumju akademika do človeka, ki se iz potrebe in veselja ukvarja z gledališčem, slikarstvom in tako naprej. Prvi odreka dragim kvaliteto in zanimivo, le-to dobimo večkrat v obilnejši meri pri amaterjih. Ne vedno, večkrat pa. Jasno je, da je tudi med amaterji precej »razbeljenih« glav, ki si domišljajo, da so s prvim uspehom zajeli z veliko žlico, in prav med slikarji- amaterji ali bolje slikarji-laiki v Zireh je nekaj tega vrenja; ki kipi tako daleč, da jim celo pisec teh vrstic ni merodajen ocenjeva-vec in se sklicujejo edino na starosto slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Razen tega cepijo svoje sile z ljubosumjem in ne priznavajo prav Sedeju zasluge za svoj vzpon. Ker poznam njihovo delo, .si upam to trditev zagovarjati in je le škoda, da mi je tu prostor preskopo odmerjen za podkrepitev in obrazložitev. Za razstave v prihodnje naj velja ie naprej edini merodajni kriterij: kvaliteta, ne pa vprašanje: amater-akademsko izobražen. •"•^ŽSlgovo gledališče pred sezono 1963-64 ^delovanje I Mestnim gledališčem ljubljanskim *ra*ti kakšen bo letos pro-1 clejevim delom Oseba, ki Jo iščem ,:tpraVn ,ern°vega gledališča. 2*b*t gledališča Marjan P°dba , ic Povedal, da je ublian^ Mestnim gledališčem W_ m že sklenjena. otvorilo MGL v,m delom Kar Sha-hočete. SC81' satirično •>&»..!? *reh ^stavn u aeiom Kar hočete JJlice v počastitev 400. ob-*fcamJ.s.tva slavnega angleške-v novembru bo-komedijo fc^vaf08fe,n- Sodobnost bo ob-tL1^«/ 0 B°Sdana Jovanovi- 1 V1 iS ho bT-i " Koorivicc. Razen j ^^ortiT73'0 MGL i'° 'anuar- Mri* *bti**% 7a name' p;i uPra-■» <**&Vr h,,f'n POg°dbo '■ Utđi Vf'' ' novim letom. Sjvojl gjaci iBravci ne bodo loJ^r mi?^.skl,pi"! - dramska Obe deli bosta združeni v eno predstavo in obravnavata povojni čas in iskanje izdajavcev. Sledilo bo delo Stevensona Otok zakladov in de Stefania Sobota greha. Tudi na naše najmlajše gledališče ni pozabilo. Ura pravljic se bo pričela po 15, oktobru. Postala bo zanimivejša, ker bodo poskrbeli za sodelovanje z dramskimi krožki šol in baletno skupino Svobode. Za novoletne praznike bodo deli Hep Van Delfta Hura soncu in dežju. Kasneje pa bi uprizorili Še Ericha Kastnerja Emil in detektivi. Poskrbeli so za vse. Povabili bodo tudi ljubljansko Dramo in tako bo program še bolj bogat. Kakšen bo razpored abonmajev in katere predstave bodo zanje? MGL bo imelo predstave za vse abonmaje, PG dve deli. ostalo pa bo za izven. Celoten abonma bodo imeli Iskra, Tekstilindus, Sava in en abonma bo za ostala podjetja. T. V. Ob Sedejevih slikah se tudi ne bomo spuščali v razglabljanja — kakšen slikar je, amater, laik, na-ivec, nedeljski slikar, ker je to stvar obsežnejše razprave, ki pa ne sodi v dnevni tisk in je današnja umetnostna zgodovina ifl ni dokončno opredelila. Jasno je samo to, da Je s svojo kvaliteto presegel ozke meje povprečnosti in si priboril pravico razstavljati kjerkoli. In tistim, ki merijo uspehe s tujimi merili: komaj nekaj mesecev po prvi samostojni razstavi v loškem muzeju je razstavljal na veliki razstavi laičnega slikarstva v Baslu (od tu tudi izvira poimenovanje slikar laik) ob Slikarjih, kot so Rousseau, VI-vancos, Schottll in drugi in naš Generalič). Za oceno Sedejevcga slikarstva nam ne pomaga vzdevek »slikarja preprostega srca«, ker nam ta ocena nc pomaga k razumevanju njegovega slikarstva, niti ga nc karakterizira. Toda kakšna merila lahko vzamemo? — Predvsem tri stvari nam pri pomore io do definicije; odnos do predmeta, način upodobitve in uporaba slikarskih sredstev. Naj upodablja pokrajine (in to največkrat) ali scene Iz kmečkega življenja (kar upodablja malokrat in še to bolj po kraju) ali cirkus ali figuraliko, same stvari, ki jih ne iipodablja zaradi slikarske vrednosti, temveč bolj iz čustvene potrebe. Kjer Sedej znano krajino naslika, jo preprosto pojasni in si jo v sliki prilasti in ne slika tisto, kar večkrat opazuje, temveč tisto, kar je o tej krajini zaznal, kar o njej ve na pamet. Natančno opisovanje posameznosti v zajetem motivu ne moremo opredeliti niti kot naturalizem niti kot realizem, temveč ga lahko vsaj deloma opredelimo v vrsto poetične realnosti. Čopič in barva kot orodje slikarjevega rokopisa sta pri njem natančna, nimata pa kljub veliki natančnosti še prave veljave, posebno ne barva. Odločujoče pri Sedeju je. da sicer ni še dokončno prekinil koraka 7. recimo slikarjem »naiv-cero« v sebi in je pa že slikar iz vsega doživetja. Je v svojem razvoju že tako daleč, da ga moramo obravnavati samo kot slikarja in puščati ob strani vse morebitne nazive, ki bi mu to priznanje kratili. — A.PAVLOVEC Ob 109-Iefmci kranjskega kulturnega prebujenja lekcija bo najprej cj : Pre(isPros,avo ob 100-letnici tofcorir^ v kraniski čitalnici- v J4 ^do Veliko besedo sodelova 1?- predvojne čital-Brulinovo delo ie vzeta iz borbe nasloiavcev na plantažnih v*!?** Bu° »Tj« i7~*et- Se k ^diI° bo Slih j, CeSrbel? »slednjega dela je "a. ^Vr6'1 sredstva, bo upri-*». ^v-Brechtova Beraška oi^dih Vim Kup« 9, se bo predstavil z 10 in Ma- (Nadaljevanje s prejšnje številke) V pravilih, ki jih je izdala NARODNA ČITALNICA ob ustanovitvi, je pod nameni društva navedeno tudi prirejanie iger. Ko sc je eitalniea preselila v nove prostore »Pri PeterČKU«, si je v dvorani V prvem nadstropju uredila za takratne razmere prav primeren oder, na katerem so člani čitalnice leto za letom uprizarjali gledališke igre. Kakor je bila ta dejavnost v začetku skromna, saj je primanjkovalo del in igravcev, je bila 14. januarja 1905 predstava »Dobri sodnik« dostopna vsem, tudi nečlanom. Uspeh je bil popoln, dvorana razprodana. Od tega dne dalje so bile vse predstave resnično ljudske. Odsek je postal samostojen leta 1907. Sestavil je pravila, v odboru pa so bili razen predsednika, tajnika in knjižničarja še režiser, njegov namestnik, rekvizitor in inscenator. Delo na odru je zaživelo zlasti po prvi svetovni vojni, ko se je gledališki oder NARODNE ČITALNICE v Kranju (ta naziv je odsek sprejel na občnem zboru 14. 9. 1923) preselil 1. 1925 v novozgrajeni narodni dom (sedanji delavski dom). Takoj v prvi sezoni jc bilo 32 predstav. V teh prostorih je gostovala razen ljubljanske drame tudi ljubljanska opera, gostovali pa so tudi drugi poklicni odri. Za izobrazbo igravskega kadra in naraščaja Je čitalnica poskrbela z igravskimi tečaji. Dva taka tečaja sta bila že leta 1887 in 1889. Po prvi svetovni vojni je priredil oder nekaj takih tečajev, prvega v sezoni 1928/29 pod vodstvom prof. Osipa Šesta. Igravci in igravke so na teh tečajih mnogo pridobili in so s pridom uporabili pridobljeno znanje pri uprizarjanju- zahtevnih domačih in tujih del. Znano je, da jc bil gledališki oder NARODNE ČITALNICE v Kranju, tako po kvantiteti kot kvaliteti uprizorjenih del, eden izmed najboljših podeželskih odrov v Sloveniji. V letih obstoja si je oder. ustvaril eno izmed najbogatejših (okrog 4000 zvezkov) gledaliških knjižnic, prav tako tudi gledališko garderobo z rekviziti. (Nadaljevanje prihodnjič) 22. Inženir je ležal pred živo ograjo. Sam sebi se je zdel kot ranjena in preganjana zver. Izmučeno in sestradano telo je komaj vzdržalo naporen beg od vagona do te ograje. Srce mu je močno udarjalo na hladni zemlji, da ga Je lahko razločno slišal. Primanjkovalo, mu je zraka, zato Je na široko odprl usta, da bi ga zajel. Bil je podoben preganjani, upehani ln izmučeni živali. 23. Po cesti Je ropotal avto. Pri razbitem vlaku so še vedno kričali in streljali. Inženir nI Imel več moči, da bi karkoli storil. Zlezel je še globlje v ograjo. Kamion sc jc približa! z ugašenimi lučmi. Ko je obstal, je inženir slišal: »Tu je bila gneča! Naleteli so na mino! Izginlmo čimprej od tod, da nam še kaj ne naložijo. Gremo domov! To nas nič ne briga!« 24. Vrata od kabine so zaloputnila ln apet ae Je zaslišal ropot motorja. Od vlaka so se slišali klici na pomoč. Nemci bo streljali v zrak, da bi priklicali kamion. Toda kamion Je peljal dalje. Inženir se je z zadnjimi močmi oprijel karoserije tovornjaka ln se prevrnil na težke vreče na avtomobilu. Po vonju Je spoznal, da je v vrečah cement. Mkicil T°* GOLOSOVSKI ^iim verjeti 34 >>lno.. ta me spodaj.« ^^afa*Ml da *e ,mel ° ki Je ukazal, naj prideta semkaj, mi je nato ,J: **Hb ^ povem naslednje: sekretar ilegalnega mestnega ko-%y ^da te Georgij Lagutenko, ki je, kakor vesta, v zaporu, 4L dni prepeljan semkaj, v Rečensk,« je začel Moto- SiJ^V Jv° ^Bšal Igor. 1S%imV|* bolt m° in to na osnovl podatkov, ki smo Jih prejeli, ^U^tent teki načelnik standartenfuhrer Gerd prirediti pro-i*ki Okreta 8pc!ktaIcel, v katerem bi naj glavno vlogo igral - S*5* Iz r bi Berlina bodo are- menda prispeli dopis- k^to*1*5* Prid* ,n fi,m9kJ »nemavok Gerd meni, da mu bo uspelo Nih.^oko na nemško stran. Ta korak vidnega komunista KLe8ll ,m rek,amirati in izkoristiti v propagandne namene... uJ^JIjSv^**1 in deSlfrira11 radijsko sporočilo, ki ga Je Gerd •^l^j^kemu gauleiterju Erichu Kochu. To sporočilo vse-»ačrt te akcije, ki so jo kratili JJačrt K'...« »To Jim ne bo uspelo,« Je rekla Galja. »Lagutenko fe Izreden človek.« »Ne gre za to,« je odgovoril Motovilov. »Obstaja sklep za premestitev Lanu tenka iz Pribelska v Rečensk. Mar vama je Jasno? To moramo izkoristiti. Z eno besedo, vama so zaupali nalogo, kako, kako naj bi izpeljali Lagutenkovo rešitev iz zapora.« »Pri bogu, ta reč nI lahka. Naloga Je vražje težka,« je odkimal Igor. »Takoj bosta razumela, čemu so prav vama zaupali to odgovorno nalogo. Povejte, Galja, mar poznate dekle, ki se piše Valentina Azarova?« »Malce se je spominjam,« je odgovorila Galja po dolgem pre-molku. »Ce se ne motim, sva se skupaj učili v isti šoli. Azarova je bila nekako dve leti starejša od mene. Bila sem v sedmem, ona pa v devetem razredu. Da, tako je! Res se je imenovala Valentina ... Igrala je v šolski dramski sekciji. • • Zdi se ml, da Je Igrala v vlogi Katarina v .Viharju* Ostrovskcga.« »Dober spomin imate,* jo je pohvalil Motovilov. »Torej, ta Azarova je izdajavka. Osramotila je tudi spomin svojega soproga, ki Je kot častnik padel na meji. Zdaj Je ljubimka gestapovskepa načelnika Gerda in živi v njegovi hiši ter igra vlogo gospodinje.« »Spominjam se njenega obraza,« je zašepetala Galja. »Bila je lepo dekle ... Fantje so se venomer motali krog nje ...« »Skupaj z Gerdom sta sc vselila v dvonadstropno vilo v Ulici Kocjubinskega. Po njihovem ukazu so v to stanovanje privlekli najrazličnejše pohištvo. Kajpak — te perzijske preproge, umetniške slike in pohištvo so naropall v stanovanjih ljudi, ki so jih Nemci postrelill aH poslali v taborišče. Gerd ima v mestu neomejeno oblast, Valentina pa velik vpliv. Z lahkoto kogarkoli zaposli na pomembnem položaju aH pa ga reši pred prisilnim delom v Nemčiji. Toda njeni prijatelji so prav takšni izdajavd kakor ona ... Azarova sovraži poštene ljudi in rodoljube in jih neusmiljeno preganja. Izdala je skupino komsomolcev. To žensko sovražijo stari in mladi. Zato se upravičeno boji, da Jo bo nekdo umoril. Nikoli ne zahaja sama iz hiše in se ne druži z neznanci. Poskušali smo navezati stike 7. njo, vendar zaman. Zelo Je strahopetna in nezaupljiva. Poskušajte jo kje srečati in se z njo spoprijateljiti. Lahko ji poveste, da ste se tudi vi poročili z nemškim častnikom. Ce bo treba, vas bo takšen častnik tudi spremljal. Skupaj sta obiskovali šolo ln tako bi lahko dosegli, da bi vam zaupala ...« »Bojim se, da to zdaj ne bo zaleglo,« je odkimala Galja. »Valentin* me sploh ne pozna. Spominjam se Je zato, ker je s"''el na šolskih prireditvah in ker je bila med učenkami v Šoli dekle, ki so jo vsi opazili, kar zame na bi mogli reči...« »Da-a-aa, to seveda spreminja vso reč,« se je namrščil Motovilov. »Upal sem, da se vsaj poznate...« »Ne, ne! Nikoli me ni videla in čc me že Je, se me prav zanesljivo ni zapomnila.« »Ne gre, to je slabo,« je nezadovoljno rekel Motovilov. »Vendar ni treba obupavatl, morda ie tako bolje,« je zamišljeno rekla Galja. »Imeli pa sva skupne znanke. Spomnila se bom, kakšne vloge je igrala v dramski sekciji. Pogovorile se bomo o naših predavateljih. Z eno besedo, marsikaj le treba premisliti in to je dobro. Razen tega moramo biti zelo previdni, pretehtati bo treba sleherno besedo ln dejanje ... Nadaljujte ...« »Sodili smo, da boste prek Valentine zvedeli za točen datum Lagutenkove premestitve v tukajšnji zapor in da boste z njeno pomočjo lahko poskušali rešiti ujetega sekretarja. Gerd Ji popolnoma zaupa in tako sme obiskovati zapor in prisostvovati zasliševanjem. Menda ni treba posebej pojasnjevati, toda za nas bi bilo hudo pomembno, če bi se z njo spoprijateljili... Toda to ni vse ... Ni dovolj, če iztrgamo Lagutenka iz gestapovsklh krempljev, najti ie treba tudi varno skrivališče, kamor bi se zatekel, dokler bi ga iskali. V Levoberežni ulici stoji lesena hišica. Pripravna je in primerna za takšno reč. Ne stoji tik zraven ulice, temveč globlje n;» dvorišču. Za hišo je velik vrt, ki se spušča proti reki. Jutri sc bosta preselila tjakaj, v svoje novo stanovanje. V tej hiši bosta pripravila skrivališče za LflgUtčflkfl, te bi beg uspel. Tako, to je vse, kar tfaj bi vama sporočil. In zdaj se odnočijta. Pozno jc.« »Izmenoma bova mnra'a spati,« jc v zadregi rekel Igor, l.o sta ostala sama. »Naspite se, ob šli- I« pa vas bom prebudil.« »Mar sva v nevarnosti?« se je začudila Galja. »Ne, toda ...« 459 SOBOTA, 14. «ep Šport • Šport V sredo zvečer Je bila na Jesenicah prijateljska košarkarska tekma med moštvom Jesenic in kranjskega Triglava. Domači, ki so člani II. republiške lige, so v prvem polčasu igrali enakovredno in celo vodili, vendar so jih bolj izkušeni člani I. republiške lige končno premagali s 5 točkami razlike. — Končni rezultat je bil 72:67 za Triglav, medtem ko so polčas domačini odločili v svojo korist z 38:26. — Na sliki Je prizor s tega prijateljskega srečanja V Kranju se je sestal odbor za napredek atletike Kranjčani v mladinski reprezentanci Slovenije Šnort • Šnort 9) Šnort • Šport • Šport • Šport • Šnort • Šport © Šport • Šport ♦ Športi Šport • Šport • Snort*J£ Dobro razpol* ženi strelci Nedeljsko prvo kolo i nogometne lige se je » jtf fp pričakovanimi izidi, le d*jjutffl žič proti Mladosti 1« z ve*]o proti Jesenicam zinagalaJji P razliko kot smo predvidevai • že, da Tržičani kljub ne $ --"ilifikacijah za vstop j0 v izgubili volje; ■(■>mr>n ioni V torek se je v sejni dvorani občinske skupščine Kranj sestal odbor za napredek atletike pri AZS. Med drugim je sestavil tudi ekipe, ki se bodo udeležile proslave 90-letnice jugoslovanske atletike v Som-boru, mednarodnega tekmovanja v Sieni (Italija), kvalitetnega mitinga v Kočevju in republiško reprezentanco za »KUP REPUBLIK«, ki bo 5. in 6. oktobra v Tuzli. Slovensko mladinsko reprezentanco sestavljajo: 100 in 200 m — Protič, Marjan Galjot (oba Triglav); 400 m — Verbič, Gorenc (oba Olimpija — Svoboda); 800 m — Gorenc in kvalifikacije Geohelli (Ljubljana); Mole (O-S); 1500 in 3000 m — Zuntar (Kladivar), Kosabcr (Rudar), in rezervi Kofler (Lj) in Ambrožič (O-S); 110 m ovire — kvalifikacije Horvat (Lj), Slan-der, Deželak (oba KI), Kemr, Pirš (oba Branik); 400 m ovire — Pirš in kvalifikacije Veselak, aKrnjc (oba KI); 1500 m zapreke — Hafner (Tr), Tratar (KI), rezerva Cižek (Br); 4 krat 100 m — Triglav ali M. Galjot, Protič in kvalifikacije Stane Galjot (Tr), Slana (Br), Leskovšck, Veligov-iek (oba Kl), Kulovec, Bartol, Kovač (VSi O-S); 400 krat 300 krat 200 krat 100 — Verbič, Gorenc, Protič, M. Galjot; v'šlna — Vivod in kvalifikacije Medvešček Sobotni razgovor Odlični dosežki kranjskega strelca Po končanem letošnjem republiškem strelskem prvenstvu za člane, ki je bilo od petka do nedelje v Ljubljani, Je v Kranj prišla vesela vest. Član strelske družine »Sava« FRANC PETERNEL je namreč na tem tekmovanju dosegel Izreden uspeh, saj je osvojil dve prvi mesti in eno drugo — to pa v tako močni konkurenci, kot je tokrat bila, ni kar tako. Po tem usnehu smo ga zaprosili za kratek razgovor. 0 Povej nam, prosim, nekaj o pripravah in o letošnjem prvenstvu nasploh! »Priprave na to tekmovanje so bile za kranjske strelce zelo uspešne, kar dovolj zgovorno kažejo rezultati. Jaz sem na primer v hitrem streljanju z malokalibrsko pištolo na silhuete dosegel 570 krogov od 600 možnih in s tem rezultatom osvojil prvo mesto in zlato medaljo. To je bil tudi novi republiški rekord, ki ga je s 568 krogi branil Ljubljančan Franc Planine. (Naj k temu dodamo, da je sedanji svetovni rekord v tej disciplini v rokah Fipca Pentlja Lin-suovve, in sicer znaša 588 krogov). — V tej disciplini sem zadnji strel oddal desetinko sekunde prepozno, zato so ml zadnjo 9 odvzeli, sicer bi dosegel celo 579 krogov.« {t) Koliko časa že streljaš s pištolo? »štiri leta, tekmujem pa letos drugo leto. Streljam tudi s precizno malokalibrsko pištolo, kjer sem bil s 540 krogi prv.i z »Drulov« pištolo pa sem s 518 krogi osvojil drugo mesto. To je bil moj osebni rekord. Razen tega sem nastopil še i MK puško domače izdelave In s 505 krogi zavzel tretje mesto, medtem ko sem bil z vojaško puško sedmi.« K Izvedeli smo, da boš na letošnjem državnem prvenstvu nastopil kar v petih disciplinah. Kaj pričakuješ od tega prvenstva? »Konkurenca za najboljša mesta bo zelo huda, zato 7)n morem reči, kako se bom uvrstil v posameznih disciplinah. Upam na najboljše.« • Z letošnjimi uspehi je Peli ternel kot posameznik do- segel toliko, kot doslej še #) nihče izmed gorenjskih 6 strelcev, zato mu mnogo 41 uspehov želimo tudi na dr- # žavnem prvenstvu. — R. C. (KI), Torkar (Lj) daljina ln tro-skok — kvalifikacije Švab, Pri-stov (oba Tr), Veselak, Adamič,1 Kronovšek, Veligovšek (vsi KI); palica — Hrženjak (Br), Pilih j (KI); krogla — kvalifikacije Sat-1 ler (Tr), aBrišič (Br), šega (Kočevje), Vivod (KI); disk — Juh (Ru) in kvalifikacije Kosec (Ru), Gajšek, Lednik (oba KI); kopje — Mušič (O-S) in kvalifikacije školnik, Barišič (oba Br), Kava-lar (KI); kladivo — Bukovec, Golob in rezerva Coh (vsi Br). Reprezentanca mladink bo sestavljena po slovenskem prvenstvu, ki bo v nedeljo v Ljubljani. Kvalifikacijsko tekmovanje bo 22. tega meseca v Celju. Za vo^'o renrezentance je bil določen Inž. Janez Podnebšek iz Kranja. — Tudi na tekmovanje v Kočevje so povabili nekaj kranjskih atletov — šuštaršlča (višina), Verd-nika, Cvirna, Šesllča (5000 m), švedsko štafeto in Sajevičevo (100 m, daljina). — M. J. Za rokometni pokal Koper: Mladost 11:16 Tekma, v kateri je prišla do izraza rutina in izkušenost igrav-cev Mladosti, ki so brez večjih težav nadigrali in premagali domačine, je bila odigrana v zelo lepem vremenu. Za moštvo Mladosti je to velik uspoh, saj so nastopili brez poškodovansga Ankeleta, ki verjetno ne bo nastopil na nedeljski tekmi Mladost : Krim. Mladost 5:0 w. o. Piran v 'kvalifikacijah za vstop niso izgubili volje; nastop ^ nespremenjeni postavi, ^ $ se je poleti tu in tam su p mislijo nekateri igrava , p pustiti, drugi pa prenenj ^ stopati. Visoka zmaga • tek-nad lanskoletnim neV, «310«^ mečem daje slutiti, da ^jjti vajo fantje tudi letoS najvišje mesto. . j,il $ Tudi ihanski Tabor je x ma uspešen proti Pre {a J* 4:2 (3:0), prav tako PaSv0bO* svojem igrišču moštvi jVOj> in Železnikov P«"1*?8^ s K nasprotnika; prvo B'e.a 5 V (3:0), drugo pa Jesenice ^ (3:0). - Torej _ so bU' Vj uspešni domačini, ki s° p s*os

nosti, saj je v štirih kupno »padlo« kar & friž'8 Tekma škofja Loka : ^ jc mla zara di deževnega ^ preložena, Moštvo $ayi%e V je kot zmagovavec oDČ1" o« J* vključilo v to konkurent, bilo v prvem kolu pr°SI Lestvica po I. kolu: ^ J Tržič Železniki Svoboda Tabor Prešeren Bled Jesenice Mladost 1 1 1 1 1 1 1 0 0 7.2 i o o : p 1 o o ; j 1 0 ! ?! o l r, Lestvica strelcev gorenjske nogometne Hge ^ V prvem kolu gorenjske nogometne lige se je na je vpisalo 13 igravcev (oziroma 14, če upoštevamo avtog°'' joV. N*'' dosežen na tekmi Tabor : Prešeren), ki so dosegli 23 t°. jC \fi učinkovitejši med njimi je bil Zeleznikar Janez Demšar, šestkrat premagal jeseniškega vratarja. • 6 GOLOV — Demšar (Železniki), • 3 GOLI — Skrjanc (Svoboda), • 2 GOLA — Sovič (Prešeren), Mejak (Tabor), . (*J • 1 gol — Pavšek, Mežek, Krašovec, Tišler (Tržič), ^'^^ lezniki), Kačar, Komel (Jesenice), Jovičič (Tabor) 10 (Bled), • AVTOGOL — Tabor (Ihan) mali oglasi • mali oglasi prodam V Piranu prodam hišo primerno za počitniški dom ali obrtnika z 9 prostori. Voda, kanalizacija, dostop z avtom. Informacije — Piran, Vilfanova 5 3443 Prodam 2 strešni okni, ročni vozlčeK in mandolino. Kranj, Zla-1 to polje 11 3346 Prodam dobro ohranjen FIAT 750 s prevoženimi 26.000 km. Kranj, Kidričeva 12 3396 Poceni prodam pohištvo za pisarno v svetli barvi, škofjeloška 56 3401 Prodam nov televizijski sprejemnik znamke RR Niš — Naslov v oglasnem oddelku 3408 Pradam novo vodno motorno črpavko »Tomos«. Podlonk 23, Železniki 3417 Prodam lambreto LD 150, letnik 56 za gotovino ali na ček. Lesce 181 3418 Prodam prtljažnik za OPEL REKORD. Jesenice, C. žclezar-jev 25 3419 Prodam 70 kv. m iveric — plošče, debelina 22 mm. Ogled dne 16. t. m. popoldne ali na telefon 2403, nterna 001 3420 Poceni prodam skoraj nov štedilnik Goran. Kranj, štirnova 12 3421 Prodam 2 težki svinji za zakol. Cerklje 33 3422 Prodam prašiča od 70 do 80 kg težkega. Sp. Brnik 21 3423 Prodam prašiča od 70 do 80 kg težkega. Cerklje 113 3424 1 Prodam les za opaž, tesan in 1 opornike (punte). Naslov v oglas-nem oddelku 3425 Prodam slamoreznico odmetav-ko, gnojnično črpavko na kolesih in motorno kolo italijanske znamke na 3 prestave. Janez Križaj, Sr. Bitnje 18 3426 Prodam novo ploho 5 x 3 m. Naslov v oglasnem oddelku 3427 Prodam ali oddam lokal na prometnem kraju v središču Kranja. Ogled od 12. do 16. ure. Naslov v oglasnem oddelku 3429 Prodam gozd po zelo ugodni ceni pri lepi cesti. Naslov v oglasnem oddelku 3428 Prodam slamoreznico na motorni pogon v dobrem stanju, smrekove in hrastove plohe ter deske. Voglje 43, Šenčur 3430 Prodam otroški voziček Tribd-na. Tine Jenko, Kranj, Kocjano-va 13 3431 Prodam 15 panjev čebel žnldar-šiče. Malovrh, Kranj, Stražišče 38 3432 Prodam 2300 kosov rabljene za-rezne strešne opeke, vzidi j Iv štedilnik z bakrenim kotlom ln pumpo za vodnjak s cevmi. Ostanek Kranj, Skalniea 14, Planina 3433 Prodam 2.000 kg jabolk za namakanje, imam pa tudi zimska jabolka na izbiro. Blaž Urbane, Pangeršica 2, Golnik 3434 Prodam blizu 2.000 kosov strešne opeke folc. Eržen, Kranj, Koroška 57 3455 Zahvala Ob tragični izgubi našega dobrega, skrbnega in zlatega moža in očeta Lojzeta Remica se najtopleje zahvaljujemo vsem darovavcem cvetja, pevcem in vsem ostalim, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna hvala celotnemu kolektivu Kranjske opekarne za vso pomoč, ki so jo nudili ob težkih urah. Žalujoči: žena, sinovi in ostalo sorodstvo Prodam opornike (punte) in razne tramove. Kranj, Suha 20 3436 Prodam ročaje za lopate. Mihe vc, Lom 24, Tržič 3437 Prodam malo rabljen zelo dobro ohranjen osebni avto FIAT Zastava 1100 tip 103 D. Plačljivo tudi s čekom. Poizvedbe po telefonu 2993 ali oglasnem oddelku 3438 Prodam vetrobran. Olšcvck 12 3439 Kravo dobro mlekarico 00 teletu prodam. Karun, Povije, Golnik 3440 Prodam sadje za žganjekuho v Podljubelju. Kranj, Partizanska 6 3441 Prodam 5 mesecev starega žre-beta. Šmartno 28, Cerklje - 3442 Prodam kromatlčno harmoniko zelo glasno, 5-vrstno, 120 basov, znamke Meinel-Herold za 48.000 dinarjev. — Goričan,, Tržič, Trg Svobode 9 3463 Prodam 2 prašiča težka po 50 kilogramov. Prebačevo 27 3464 Zaradi vojaščine ugodno prodam Topolino C. Ogled v soboto popoldan. — Drašler, Kranj, Staneta Žagarja 52 3465 Prodam televizijski sprejemnik Orion. — Naslov v oglasnem oddelku ' 3466 Prodam bel emajliran štedilnik in enofazni števec. — Šenčur 259 3467 Prodam štedilnik Goran. — Cesta talcev 75 Prodam skoraj novo slamoreznico na motorni pogon. — Kupim tri jer za čiščenje žita. — Lojze Koželj, Hotemože 16, valjčni mlin, Preddvor 3469 Prodam 2 koze. — Hotemaže 15 3470 Prodam kravo po izbiri. Krani, Jezerska 44 3471 Prodam 100 kg težkega prašiča. Zalog 51 3472 Prodam gajbice. Kranj, Drulov-ka 49 3473 Prodam moped skuter. — Ko-krica 16 3474 Prodam fiat topolino »Kombi«. Ogled vsak popoldan. — Franc Eržen, Kranj, Zanova 14 3475 Prodam NSU primo s prevoženimi 4000 km. Dam tudi na ček. Trgovina Slovenija avto Kranj 3476 Prodam kompletno večjo otroško nosteljlco. — Boštar, Kokri-ca 103 3477 Prodam 9 mesecev brejo kravo, ki bo četrtič teletila. Ješe, Poli-šica 6, Podnart 3478 Prodam lep moderen globok otroški voziček rumeno barve. — Lonarnik, Pot na Jošt 21 3479 Prodam 2 radio aparata in 100 kilogramov tera za impregnacHo lesa. — Cerklie 30 3480 Prodam 90 kg težkenra prašiča in električni strešni železni dro«r. Kranj. Cesta na Klanec 9 3481 Prodam plemensko tellco frizij-ske pasme in kravo,, ki bo v kratkem teletila. — Naslov v oglasnem oddelku. 3482 Prodam odlični NSU maksi 175 kub. centimetrov, nov s prevoženimi 3000 km. — Hobovše 14, Gorenja vas nad šk. Loko 3483 Prodam stanovanje v okolici Tržiča. — Ponudbe poslati nod »Prazno stanovanje« 3484 Prodam pisalno mizo in televizijski sprejemnik RR Niš z ante-to. — Zupančič, Kranj, Partizanska 24 3485 Prodam gojeno vrbo. Poizve se pri Belci jan, Valburga 41, Smlednik 3486 Ugodna prilika! Prodam zazidljivo parcelo na Klancu pri Kranju v izmeri 560 kv. metrov. Voda na parceli in odobrena lokacija. — Naslov v oglasnem odd. 3487 Prodam žensko kolo za 9500 dinarjev, dvoje malih popravil potrebnih otroških koles za 4000 dinarjev, otroško stajico za 1200 dinarjev in dvoje popolnoma novih posteljnih mrež po 3000 din. — Zoreč, Tekstilna šola, stranski stanovanjski vhod. Ogled od 13. do 15. ure 3488 Kupim smrekove hlode. Naslov v oglasnem oddelku 3489 Ugodno prodam rabljeno pohištvo. — Naslov v oglasnem odd. 3498 V Kranju aH bližini Kranja kupim hišo primerno za obrt ali manjše gospodarsko poslopje. Ponudbe poslati pod »Nuino — hiša« 3444 Kupim 501 kotel za žganjekuho. Naslov v oglasnem oddelku 3445 Majhno hišico, lahko tudi s preužitkom ali brez, ki bi jo uporabljal za vikend, kupim. Ponudbe poslati pod »Vikend« 3446 Kupim novejšo hišo, lahko nedograjeno, prodam pa suhe smrekove plohe. Naslov v oglasnem oddelku 3447 Kupim dobro ohranjen FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 3448 Kupim hišo v gradnji ali pod streho v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3449 Kupim 135 m bakrene žice 10 kvadrat. Kokrica 26 a 3490 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna 1300, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek • sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnikc SO din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. V 82. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama in stara mama Štefanija Balderman roj. Podreka Pogreb pokojnice bo v nedeljo, 15. septembra ob 16. uri iz hiše žalosti škofja Loka, šolska ulica 2 škofja Loka, Kranj. Jesenice, Volče, 13. septembra 1963 Žalujoči: Otroci: hčerka Mirni, sinovi Ivan, Andrej, Metod in Rudi z družinami ter ostalo sorodstvo. Avto-moto društvo Cerklje prireja tečaj za voznike amaterje. Interesenti naj se Javijo do 19. septembra v društveni pisarni v zdravstvenem domu v Ccrkliah. Odbor 3450 Pekarna Kranj zaposli izpraša-nega kurjača za toplovodne naprave. Lahko tudi honorarna moč. Ponudbe poslati: uprava Pekarne Kranj — Dražgoška ul. 8 Spoznati želim prijazno dekle učiteljico aH kaj drugega, visoko 152 — 155 in od 22 — 26 let staro. Resen odeovor na »Iskrenost« v oglasni oddelek 3452 Preklicu jem in obžalujem vse neutemellene obdolžltve in razžalitve izrečene proti Ivanu Grašiču j in se mu zahvaljuiem, da je od-stonil od tožbe. Filip Oštir, Gorice 3453 Sprejmem kako honorarno delo v čevljarski stroki. Ponudbe oddati pod »Vesten« 3454 Takoj sprejmem torbarske«ra no- j močnika in prešivavko. Nudim i tudi stanovanje. Ivan Jakonin, j Krani, Maistrov trg 9 3455 Oddam družinsko starv^vanje v bližini šk. Loke v turističnem kra- j ju. Primerno za upokojence. Po- j nudbe pod »Takoj — šk. Loka« 3456 ; Solidnemu moškemu oddam sobo. Mila Rekar, C. 31. div. Kopališka 3457 - Mizarskega pomočnika in vajenca za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj- ^ _ stanovanj*- ,. $v dogovoru. - Stanov^-preskrbljeno. Jože ?*teV 3J Cenjene goste obve«^^ bo gostilna Lakner_» ^ od 16. do 30. septembra *» ^ Eno in pol sobno st^50ti ^ pritiklinami v bloku na^tJjJ vega gasivskega doma ^t." za večje v ožjem delu ^ S izve se v novem gasilne Dne 10. 9. 1963 «em fc«ijj do Trate izgubil črno a* j,. zadrgo z večjo vsoto den r0t» Z, sim najditelja naj bi; j&g, ji nagradi vrnil aktov v oglasnem oddelku x>&*u4 V maju mesecu mh*** Narodni banki ali v P°J%»K« % domu v Kranju stanov ^ «.j ne. Boni so v vredno«.* din. V letu 1964 pa se pj„j<#*£ ko menjali za denar. , ^ prosim, nai Jih vrne P«? pfl> di. Peter Razpet, Kranj- ^ Sprejmem sobosHk^Jjfe pleskarskega vajene® ^ ' mi 7. razredi oseml«"g ptfa Cigrovski, Gorenjska ' »1 Sprejmem vajenca ^ ^ karstvo in pleskarstvo. sr v oglasnem odd^Jku p0*^jil Sobo oddam prf rfrfk 150.000 din. - Naslov v r oddelku «eOpr' «)' Oddam podstrešno " M«$J no sobico, škofja L° ^ trg 3 „xfl d»V AMD Šenčur obvesej*$aJ ' neka! prostih mest «■ B n'kov amaterjev A " da. Z rile in voznikov mope ' \b- y. tečaia bo v ponedelif*; ge^j tembra 1%3 ob l7- un ^ ju št. 224 br*f> iti d* *rt\ 01 Iščem 2 delavca *f vaslnžck no učinku ^ Nf> (lahko nekvalificiran^, & službe takoj. - Kc lCr»y nizacija, škofjeloška - v nkO^ * žensko, lahko vvg po<> Iščem za dopoldan*** l0.o0y 4-članski družini. f|a ' Zfl Oda™ .oh« «-5g *jg ne šole kot sost v oglasnem odele"«1 uo P^p)*' Snre-rnem POS«pdWj- ]ei * nlco, staro od 25 do J oi\^ čam dobro. - Naslov j. oddelku k0|