259 Številka._ Ljnbljana, v soboto 12. novembra. XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MOD.
lahAja vsak dan sveenr, iajimli nedelje in pr&anike, ter valja po polti prejemati aa avatro-og er ika dežele aa vse leto 1B gld., ea pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jeden ■eaec t gld. 40 ar, — Za Ljubljano bris pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., aa četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden meBec l gld. IO kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr.
na meeec, po 30 kr. aa detrt leta. — Za tuja dežele toliko »e«, kolikor poštnina cnnAa. Za* ok Danila plačuje aa od cetiriatopne petit vrste po 6 kr., ce ee oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali veCkrat^ tiska. Dopisi naj ae iavole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in apravništvoje na Kongresnem trgu it. 12. Upravuifitvn naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vee administrativne etvari.
Kdo je kriv?
Mi Btno že opetovano in pri vsaki priliki na-glašali, kako neljub nam je strastni časnikarski boj, ki se je unel zlasti po katoliškem shodu mej našim listom in glavnim glasilom Mahničeve stranke reete v tem glaBilu zoper nas. Niti za trenotek nismo bili v dvomu, da tak boj ne more biti v čast slovenskemu imenu, da mora marveč biti v očitno kvar celokupni slovenski stvari. V Bvesti smo si bili, da mora ta nedoatojni boj skrajno neugodno uplivati na naše složne rojake v sosednih kronovi-nah, da jim mora greniti narodno delo. Zategadelj postavili umu se, v kolikor je to pri takih političnih razmerah sploh mogoče, iz vHega početka na defenzivno stališče, precizovHli smo svoje in smelo rečemo slovenske inteligencije stališče nasproti nekaterim sklepom katoliškega shoda, svarili smo. kjer se nam je svarilo po naj boljši vesti videlo potrebno, v ostalem pa smo se omejili na samoobrambo in trdno zavest imamo, da po nepotrebnem nikdar nismo izzivali. Kdor je pazno motril boj, osvedočiti se je moral, da naša pozicija ni lahka in da imamo polne roke dela, braneč Be zoper naj-sfrastnejše napade fanat'uovane „katoliške Ifgfe- na našo narodno Čast in poštenje. In da si ne pustimo jemati ter blatiti teh svetinj, tega nam to mda ven-der ne more v zlo šteti nihče, komur bije v prsih še slovensko arce. Prosili in rotili smo nasprotnike opetovano, naj se odpovedo v interesu skupne slovenske stvari takemu boju zoper slovenskega brata — a glas upijoČega v puščavi ost^l je dosihdob ta naš apel in prej ko slej slepi se prosti narod ter hujska zoper posvetno inteligencijo.
Agresivni Hmo bili, smo in bodemo le tedaj, kadar je šlo in gre za kratenje naših skupnih narodnih pravic, kadar nam je braniti našega jezika veljavo in zato, ker neizprosno odkrivamo vsak greb zoper te uarodue svetinje, ker se ne strašimo imenovati grešnika in naj se nahaja tudi v škofovski in kapiteljski pisarni Ljubljanski — zato smo nasprotniki vere in cerkve. Da smo pa v tem pogledu vselej v črno zadeli, v to nam je dokaz trdovratno molčanje naših nasprotnikov na odkritje ale e Detela-Klofutar in nedostojna agitacijo za bojevito tiskovno društvo, na naš odpor zoper Škandalozne
LISTEK.
Fiat iustitia . . .
Milostiva!
Zadnjič veleli ste mi, naj Vam natančneje opišem onega starega velmoža, ki je čez 20 let iz Nemškega Gradca doli po slovenskem ozemlji krmaril sveto pravice čoluiček. Želeli ste tega opisa zato, ker se Vam jo jaku priljubila zadnja njegova polslužbena prispodoba o pravem in pristnem sodniku. Sodnik bodi kakor sramožtjiva devica, naj ne gleda ni na desno ni na levo — rekel je on.— in naj v Ljubljani (namreč sramozljiva slovenska devica)' pogumuo bodi v gledališče k nemškim predstavam, — rekel sem Vum jaz.
Pri tem mojem pristavku pogledali ste me b svojimi lepimi očmi, Češ: preskrbite nam narodnjaki boljše zabave, pa ne pojriemo k nemškim predstavam ! — Nisem sicer odbornik našemu Dramatičnemu društvu, a veuder sem imel sočutje z Vašim požoljenjein za glasbenimi nasladi lahkokrile nemške muze in ruhločutuo sem obmolknil.   Meni sicer v
BRes postalicae* itd., itd. — Tu pač ne smemo in ne moremo odložiti orožja, to zabranjuje nam naša narodna dolžnost in to uvidevati bi morali v prvi vrsti naši izvenkranjski rojaki, ki najbolje vodo, kako pazno in odločno treba stati ob braniku narodnem.
Čemu vse to danes zopet in zopet naglašamo? Zato ker   nas boli,  da hote" stati   ponekod možje, kateri so o priliki Svetčevega banketa dokazali so glasanje svojih idej z nami, nekako nad strankami, da nas mečejo v isti lonec a fanatizovanimi ligaši in da tudi nam pripisujejo nekoliko  krivde na nesrečnem razkolu. „Nova Soča", od katere bi bili to najmanj pričakovali in katera   se ima  sama boriti proti jednakim napadom, kakor mi,   priobčila je v svoji včerajšuji številki dopis iz Ljubljane, v kate rem se dele zaušnice na desno in levo in ki govori brez razločka stranke o ^časnikarski srboritoBti in razposajenosti ljudij, ki zlorabijo potrpežljivost in materijalno podporo naročnikov, o časnikarski burki na desni in na levi odstrani ljudi, „ki bo jim predobro godi, ki se pa Še niso naučili resno misliti, a še manj  moško značajno  za narod delati". V kolikor  naj bi   bile  pisane te besede tudi na našo adreso in v kolikor bi se utegnile tako tolmačiti, moramo jih mi  s vso  odločnostjo odklanjati. Ali naj Be nam dokaže, kar se nam hoče predbacivati, ali naj se da točno pojasnilo meglenim in dvoumnim obsodbam.   Qui bene distin-guit, bene docet.  To prosimo in želimo. Mi od nikogar ne  zahtevamo, da  naj se  aktivno pridruži našemu boju in odporu in naša krivda ne bo, ako se bo  ta boj (kar  naj Bog zabrani!)   razširil tudi preko deželnih naših meja, pač pa zahtevamo, da Be nam ne odreka priznanje narodne nesebičnosti in prepričanja in da Be nas ne žali b frivolnim očitanjem zlorabe kake materijalne podpore.   V tem pogledu imamo čisto vest in k nikomur ne bodemo hodili v šolo.   Slabo uslugo pa tudi stori slovenski slogi oni, ki imenuje  »časnikarsko   burko" križev pot kranjskemu uaprednjaštva zoper tendencije, katere  so na kvar v prvi   vrsti Slovencem  ob jezikovni meji.
Toliko v obrambo in v blagohotno uvaževaoje. Clara pacta, boni umici!
gledališči bolje ugaja fina veseloigra ali pa klasična drama, nego duhoviti napevi kakor: „In mir sieht man den Vater, was moglich vvar das that er, das that er, ja, das that er!" — ali — r I miner zu undic', dodiof, tredici, tralala, tralala!" — ali — „Giiias euch Gott, alle mit einander, alle mit ein-ander !" i. t. d. i. t. d., akopram sem sam pri kupici pristnega cvička navdušen „krokaru, a nisem Vas hotel Žaliti z izrekom odličnega tujca, ki je, uvidevši , da zamore nemško gledališče napolniti zgolj le opereta, zamrmral malomarno: „Das reinste Cirkuspublikum."
Toda nazaj k nalogi, katero ste rat stavili.
Moje početje pač ni lahko, kajti prvič nima nuŠ vpokojenec nobene romantične strani (vsaj v starejih letih ne) katera bi Vas utegnila navdušiti in zabavati, drugič pa ni lahko pisati tudi pod črto ne, o ljudeh, ki so stali ob zibeli našemu tiskovnemu zakonu.
Kar se tiče prvoomenjene strani, prepričuje naj Vas njegov lastni izrek, da se ni nikoli bavil z umetnostjo in lepo literaturo. Tako je mož pisal nedavno uredniku glasovite Celjske „Deut-iche VVacht", kar Vam pač zadostuje! Toda jedna negativna kre
Državni zbor.
Na Dima ji, 11. novembra. Vse zanimanje koncentriralo se je v današnji seji na pravosodnega ministra odgovor na interpelacije grofa Pininskega glede ministerske naredbe, zadevajoče vodstvo porotnih obravnav. V blagi obliki izrekel je minister rezko in jako umestno sodbo.
Začetkom seje interpelirajo posl. Plener in tovariši pravosodnega ministra radi oprostitve mizarskega pomočnika Vaclava Bosaka, ki je v Pragi z revolverjem streljal na nekatere osebe. Interpe-Janti trde, da je bil mož oproščen, ker je Čeh in je ravnal iz sovraštva proti Nemcem. (Faktično je bil dotičnik oproščen ker je slaboumen).
I'osi. dr. Gessman in tovariši interpelirajo radi draginjskih priklad poštnim in brzojavnim uradnikom ; predsednik naznani dopis okr. sodišča v Kraljevcib radi sodnega postopanja proti poslancu Nedelli, kateri dopis se odkaže imunitetnemu odseku, vrh tega interpelira še dr. Schlesiuger radi trgovine z dekleti, posl. Kobler in Hofmann pa o nekih nevažnih rečeh.
Pravosodni mioister grof Scbonborn, odgovarjajoč na interpelacijo grofa Pininskega radi izdanega ukaza o vodstvu porotnih in sploh kazenskih obravnav, čita ves svoj ukaz, iz katerega je vidno, zakaj je izdal to naredbo. V tem ukazu razpravlja minister najprej splošno o uredbi porotuih obravnav, konstatira, da se vrše preiskave tako, kakor da bi bila podlaga sodbi nabrani materijal, ne pa glavna obravnava, kar razen drugih nepravičnih rečij tudi to prouzroča, da se pri glavni obravnavi razpravljajo reči brez pomena. Vodstvo obravnav izročiti je samo takim sodnikom, od katerih je pričakovati, da bodo mogli varovati s potrebnim taktom dostojanstvo sodišča. Takih sodnikov je mnogo, a vender so je opazilo, da so sa ugnezdile razne nedopustne navade, katere obsojajo najširši krogi prebivalstva. Sodnik razglaša sodbo v imenu Njega Veličanstva cesarja. Če pa sodnik pozabi resnobo obravnave, če dela opazk**, katere ne spadajo k stvari, če se dotiku dnevnih vprašanj, političnih ali narodnih, ali če dela celo neumestuo dovtipe, oškoduje s tem ugled sodišča.  To nikakor
post njegova utegne Vas vender zanimati, to je namreč njegovo briganje ali prav za prav nebriganje za slovenski jezik. Milostiva Bte vrla narodujakiuja ter izdaste vsaj toliko za družbo sv. Cirila in Metoda, kolikor za gledališko ustopnice k nemškim predstavam, zato naj Vam iz življenja našega slav-Ijenca in iz njegove slovenščine povem par zanimivih dogodbic.
Minulo je kakih pet let, ko je mlad notarski kandidat pred strogo komisijo delal praktični svoj izpil. in tako stopil prav blizo onemu častitljivemu stanu, ki je opravičen napravljati mimo druzega — žeuitne pogodbe, kar Vam je itak znano. Z nekim vzvišenim zadovolistvom napovedal se je pri sedaj vpokoienl „eMcelenci" k uvdijenci, da se boljo upozna s svojim vrhovnim nadzornikom. Opomniti treba, da je bil mladi kandidat rodom Slovenec, doma blizo Ptuju, kjer je zibel tekla tudi našemu „ekscelenci". Mala ekscelenca stala je za visoko pisalno mizo in naš kandidat ga v svojem strahu niti opazil ni, dokler se ni oglasilu rezkim glasom: — „No, was wollts deun ihr Slovenen? Ihr seid nie ruhig, wollta imraer eiue noue Sprache haben; das ist ja gur uicht nothwendig !   Mein Vater war
ni v soglasji z dostojanstvom sodnika, če se zato-žencu roga in sploh ž njim ravna, kakor da je že dognana njegova krivda. Sodnik ne sme nikdar pozabiti , da je pričam često jako mučno storiti kako izpoved, zato je pričam izpovedanje olajšati iu to vsem brez razločka ter ž njim ravnati uljudno in prijazno. Kakor pa mora sodnik v tem oziru vestno postopati, tako mu je paziti, da bodo tudi drugi jednako postopali s pričami. Kazenski pravni red skrbel je za zagovorništvo izdatno. Vodja obra v. nave mora vedeti, da zagovornik ni tuj element, ni pritiklina pravdi, ampak sodišču potreben za pravičuost sodbe. Prav zato je treba zatožesca, kateri nima zagovornika, z nepristranskim vodstvom podpirati, a tudi Če ima kdo zagovornika, mora predseduik z isto nepristranostjo skrbeti, da se dobe dokazi za zatoženčevo uekrivdo, kakor za krivde. Tu je treba z vso silo skrbeti, da se zadosti inten-eijam zakona in zagotovi pravična sodba. Zagovor-nikovo stališče določa zakon; zagovornik je z obto-žiteljem jedmtkopraven in v tem zmislu jemati je na osebo zagovornikovo primeren ozir. Isto tako pa je tudi skrbeti, da ne prekorači zakonitih mej. Dokler traje dokazovanje, sme zagovornik stavljati zatožeucu in pričam vprašanja, ne sme pa delati opomenj, katere spadajo v plaidover. Vsska kritika o postopanju prič je nedopustna. Sodnik lahko ustreže tej zahtevi, če se vsi tunkcijouarji drže svojih mej in če se vrše obravnave dostojno in resuo; potem tudi uihče več ne bode mislil, da je zatožba že toliko, kakor obsodba. Obžalovati pa je, če so se v nekaterih slučajih valed nerodnosti ali nepremišljenosti, vsled želje iznesti kaj pikantnega, valed brez-taktnosti ali celo hudobnosti spravile pred sodišče reči, katere niso bile v zvezi z obravnavo. Tu treba najti pravo mejo in zato je varovanje privatnega in obiteljskega življenja resna dolžnost vodje obravnave.
Nudalje odgovoril je pravosodni minister na interpelacijo posl. Biankiuija radi razpisa služeb pri Zadrskem sodišču, kateri razpis je bil priobčen samo v italijanskem jeziku. MiniBter se je skliceval na to, da je bil ta razpis v drugič v obeh jezikih razglašen. Glede razpisa kadetskih mest v bram-bovskih kadetnih šolah rekel je minister, da se je razpis razglasil v službenem jeziku.
Zbornica vzela je ministrova pojasnila z odobravanjem na znanje in prestopila na dnevni red ter nadaljevala razpravo o zgradbi kanala iz Dunava v Odro.
Posl. Evner polemizira s finančnim miui-strom, ker je v svojem ekspozeju svaril tiste, ki žele zgradbo kanalov, češ, da sedaj ni denarjev za to. Kanali so potrebni in njih zgradba jeden pogo jev naravnemu napredovauju. Ker železnice ne morejo več zadoščati vsem zahtevam, treba je kanalov, torej naj vlada zgradbe kanalov ne zadržuje, ampak pospešuje. Dandanes je tudi tehnika pomogla toliko, da je moči graditi kanale tako, da lahko po njej vozijo večje ladije nego kda) poprej. Vlada se sicer bavi s to reejo, a vender ne tako resno in intenzivno, kakor je želeti, ker še ni ustanovila posebnega departemeuta za vodne zgradbe.
Posl. dr. Kronawetter priporoča, naj se premeni odsekov nasvet v toliko, da troškov ne bode plačati samo Dunaju, ampak vsem prizadetim
auch Arzt in den wind schen Gegenden, hat aber sonst uichts gekannt sls: — kaj te wali (fali) — und JBt sehr gut damit ausgekommen, hat sich auch Geld erspart. — In tako je šlo naprej v razvijauji te lepe, praktične teorije več kot pol ure, da ljubi kandidat še k sapi ni mogel ! Milostiva, kaj bi se ne stisnil na srce tak človek, ki ima za Slovence tako obilico praktičnih besed! Pa saj jih pri nemških predstavah Ljubljanskih še toliko nimajo! Za naš jezik se torej mož dosti ni brigal in ni mi znano, je li kedaj kakega kandidata poskušal, koliko ume slovenščine, vem pač, da jih je povpraševal prav po nepotrebnem, umejo li nemški in to nas vede — do druge dogodbice.
Pred blizo desetimi leti izdal je bil namreč tedanji vodja pravosodnega ministerstva ukaz, da smejo kandidati iz slovenskih pokrajin sodni izpit polagati.deloma tudi v slovenskem jeziku, ako hočejo. Milostiva dobro veste, kak hud prelaz je sodni izpit za avskultanto in uadobudne ženine Vaših izvoljenk — odpade mi torej vsako razlaganje. Naši eksami-minandi pa so tudi že takrat dobro poznali velik strah izveHtne gospode pred slovenščino in uvažujo svoj lastni strah pred komisarji pustili so ministrovo
občinam. Kanal naj ae združi z Dunavom čim bližje Dunaja.
Posl. Neuber uvažuje vprašanje, kakšna bi bila rentabiliteta kanala ter izreče prepričanja, da bi bil kanal velike važnosti za eksport. Če ne bodo kanali kmalu gotovi, izgubili bodemo vso trgovino z Balkanom. Železnice so nasprotniki kanalov in to je obžalovati. Za Dunaj je zgradba kanala živ-Ijensko vprašanje.
P si. dr. Promber pravi, da od resolucije sicer ni dosti pričakovati, a ker je inozemska družba poprijela se te reči, je upati, da ae ugodno dožene.
Posl. dr. Rutowski poudarja, da tako, kakor napredujeta Rusija in Nemčija, tako se slabi naš položaj. Najboljši dokaz je izseljevanje. Zgradbi kanalov se ni moči resno upirati.
Ko so še nekateri drugi poslanci priporočali nasvet, vzprejela je zbornica resolucijo, s katero pozivlje vlado, naj se brez odloga Joti zgradbe ka nala iz Dunava v Odro, naj ga zveze z Labo ter eventuvelno dovoli podjetnikom državno podporo. Razprava se na to zaustavi in čitajo se nekatere interpelacije.
Posl. Biankini interpelira trgovinskega ministra, če mu je znano, da so kot učitelji na mornarskih šolah nastavljeni častniki, kateri niso zmožni hrvatskega jezika.
Pred koncem seje oglasil se je posl. doktor Lueger in rekel, da je pri neki naknadni volitvi v neki odsek posl. Szczepanovvki oddal glasovnice odsotnih poljskih poslancev. To je tem bolj grajati, ker je zbornica o svojem času posl. Schneiderja radi jednakega čina kar najstrožje sodila.
Prihodnja seja v soboto dne" 12. t. m.
Politični razgled.
ftlotranje dežele.
V Ljubljani, 12. novembra. Iz Hohemcartovega kluba.
„Konservative Korrespondenz", oficijelno glasilo Hobenwartovega kluba, zavrača v zadnji številki poročila nekaterih Lvovskih in Praških listov glede razmer v konservativnem klubu. List trdi, da se krize v stranki nikakor ni bati, ker nepre-mostna nasprotstva ne obstoje. Vsa ta poročila nimajo drugega namena, nego poiavedeti, kakšne bo prav za prav razmere v tem klubu, kajti posvetovanje o situvaciji bilo .je jako mirno in stvarno. Tudi poročila levičarskih listov o diferencijali mej Slovenci so neresnične in samo brumne želje.
J*remetnba tiskovnega zakona.
Državnega zbora tiskovni odsek bavi se jako resno in temeljito s premembo zastarelega in novinarstvo močno ovirajočega tiskovnega zakona. Odsek je po dolgem posvetovanju in navzlic obilnemu nasprotstvu ukrenil nasvetovati, naj se dovoli svobodna kolportaža in naj se odpravi časnikarski kolek in v kratkem prišla bode vsa ta reč pred državni zbor. Dotična debata bo gotovo zelo zanimiva ; vlada, katera je ustavila v proračun za 1. 1893 kar lx 2 milijona gold. dohodkov od časnikarskih kolkov, ho bo sicer upirala, a vender bode zbornica vse predloge vzprejela, seve da jih bo potem gospodska zbornica vse zavrgla in- to je uzrok, da vlada tako hladnokrvno gleda vse priprave poslancev.
Carevih na Dunaji.
Danes se je s posebnim dvornim vlakom pripeljal ruski carevič  v habsburške  monarhije pre-
naredbo nekaj let v prahu. Slednjič pa si vzame vender jeden pogum ter se oglasi, da bode delal izpit v slovenskem in nemškem jeziku. Milostiva, postala bi preveč nervozna, ako bi Vam pripovedoval, kaj se je vse pripetilo tistemu siromaku, a konečno premagale so se vse zapreke in naš avskultant napravil je izpit kakor je želel, namreč v obeh jezikih.
Po prestani torturi pa se je oglasil pri naši ekscelenci in prve gromke besede „ekscelencherja" so bile: „Was vvollen Sie, kbnnen Sie deutsch?" Izprašanec mu je na to odgovoril precej po domače iu potem se je kratek pogovor tudi drugače nadaljeval, a stvar se je razglasila takisto, da mi ni znano, je li kasneje še kak avskultant sodni izpit delal tudi v slovenskem jeziku. Glede na našo go-lobjo narav zatrla so se taka poželjeuja menda že v korenu in tu — ni se gledalo ne na levo ne na desno! Toliko še vem, da tisti drzni avskultant ni hodil dolgo več po beli Ljubljani, ampak da so ga poslali daleč od imenitnega sveta, tja nekam mej Dolenjsko gričevje, kjer je menda Se!
Sedaj pa pride še zares lepa stran ekscelencherja! On je poslal mnogo lepih štajarskih Sluvun-
stolnico, kjer bode nekaj dnij gost presvetlega vladarja. Za vzprejem bodočega ruskega cara delajo se velike priprave, kar je dokaz, da so na dvoru vsaj nekateri uplivni možje vse druzega mišljenja, kakor v palačah madjarskih in nemških ministrov. Političnega pomena ta obisk careviča gotovo nima, samo dokaz bo, da vladajo mej vladarskima obite-liema habsburško in rusko ugodne in prijateljske razmere.
Ogerska kriza. Finančni minister v Szaparyjevem kabinetu dr. Wekerle sestavil bode novo ininisterstvo in sicer na podlogi znanega programa liberalne stranke — to je začasna rešitev krize, ki je politikom delala toliko preglavice. Dr. Wekerle ostane tudi finančni minister. Ker je imel Wekerle nenavadno dolgo avdijencijo pri cesarju, sodi se, da sta cesar in on določila pravce politiki v nekaterih važnih vprašanjih, v prvi vrsti v cerkvenopolitičnih, glede nekaterih rešitve je cesar primasa Vas/aryia, poklicanega nalašč na Dunaj, osobno obvestil. Politični nazori dra. Weckerla so splošno znani; imenovanje \Ve-kerla ministerskim predsednikom zmatrati je za dokaz, da je krona privolila v izvršitev liberalnega programa. Kako bode to Wekerle poskusil, ker je magnati8ka zbornica nusprotua civilnemu zakonu, še sedaj ni moči ugauiti. Najbrž ostanejo vai dosedanji ministri na svojih mestih, samo na mestu grofa Sza-parvia utegno postati minister notranjih rečij dr. Štefan Tisza.
Francoska kriza.
Loubetovo ininisterstvo ne stoji na trdnih nogah, četudi je dobilo dvakrat zapored zaupnico parlamenta. K temu mu je pomagal splošni strah, ki je nastal vsled zadnjega atentata. Predvčerajšnjim zahtevala je vlada, da je začeti posvetovanja o pre-membi tiskovnega zakonu še pred posvetovanjem o proračunu iu zbornica je v to dovolila. Načrt sam pa nikakor ne ugaja poslancem, ker bi po tem načrtu vlada ne imela samo moč, postopati voper anarhistične spise, ampak sploh proti vsem opozici-jonalnim listom. Vrh tega je novi načrt zakona samo posnetek zakona, ki je bil v veljavi za Časa cesarja Napoleona in to že zadošča, da vzbuja sum o poštenosti vladnih namer. V sredo začela se bode razprava in skoraj gotovo se more reči, da bo pri tej priliki nastala ministerska kriza, kajti radikale!, ki so zdaj pomagali votirati zaupnico ministerstvu, obrnili bodo pri tej razpravi meč proti vladi. Angleške razmere.
Vsa znamenja kažejo, da bode v prihodnjem zasedanji angleškega parlamenta nastala srdita borba mej liberalci in korservativci. Salisburv dokazuje, da ima gospodska zbornica absolutno pravo zavreči vsako predlogo, naj jih je poslanska zbornica še tolikokrat vzprejela. Isto tako se more parlament tudi braniti, če bi kraljica imenovala nekaj novih pairjev. Liberalci se seveda upirajo tem načelom zelo odločno, dokazujoč, da se da temu kaj lahko v okom priti. Novinarska ta borba je tako intenzivna, da ni dvomiti, da bode prenesena tudi v parlament. Sicer pa delata obe stranki, liberalna in konservativna velike priprave za bodočo borbo.
Dopisi.
Iz Krmi ju, 10. novembra [Izv. dop.J (V obrambo zoper „katoličko" sumni-č e n j e.) V „Slovencu" oglaša se že delj časa neki dopisnik z „dežele". Sodeč po poročilih v njegovih dopisih biva mož ali v Kranji samem, ali pa je bližnja okolica  našega mesta tako srečna, da ga
JB0F~ Dalje v prilogi. "^MI
cev na Knmjsko in marsikatera košata Kranjica vpregla je svojega deželBkega soseda v sveti zakonski jarem. To Vam je vender po godu, milostiva, ka-li? Slučaj je namreč nauesel takisto, da so štajerske adjute dobivali sami Nemci, štajerski Slovenci pa so se pošiljali na Kraujsko, kjer smo jih pa radi Bprejemali, kajti Kranjice slove, kranjski juristi so pa itak pretrdoglavi za pokorščino, ki jo je treba posebno v zakonskem stanu! Tisti izmej pridobljencev, ki niso bili trdni v naši materinščini, ostali so po mestih, kjer se goji tudi še nemščina, drugi pa, ki bo znali oba jezika dobro, poslali so Be v dežel duše past in pravico varovat.
Tako ste imeli, milostiva, v vpokojenci dobrega pomagača pri Vaših genijalnih ženitnih namerah in to je mnogo! Kdo ve, bode li tudi naslednik tak Vaš podpornik!
Časten torej spomin neprostovoljnemu protek-tnrju štajersko kranjskih narodnih rodbin! Čast komur Čast gre — „tiat iustitia", kakor je tako rad govoril naš junak! Kako bi se nadomestil ta protektor, to Milostiva, Vam pove jutri po nemški predstavi Vaš čisto udani in pokorni
Iiesnicki.
Priloga ^Slovenskemu Narodo" gt 259, dnć 12. novembra 18^2.
sme prištevati svojim. Živi se ta dopisnik večinoma od „Slov. Naroda" in ker mu ta tečna hrana — kakor se vidi — prav dobro ugaja, upamo, da bode Se dolgo ostal zdrav in vesel ter nas dolgočasil s svojimi dopisi. Po vzgledu zloglasnih .Ligaše vM tudi on trga iz „Slov. Naroda" posamezne odstavke, razlagajoč je potem bolj ali menj neslano po svoje in podkrepljujoč svoje trditve z neresničnimi fakti pride seveda vedno do nelogičnih zaključkov. Mož ni niti originalen niti dovtipen, a strašno lahkoveren. Vsled slednje lastnosti posreči se mu sem in tja kak neprostovoljen dovtip, o čemer se lahko prepričate iz odstavka, spodaj navedenega. V obče so pa njegovi dopisi strašno dolgočasni, in mi bi se gotovo ne bavili s častito njegovo osebo, ako ne bi imel neke dobre lastnosti. Vidi se nam namreč iz njegovih dopisov, da mož ni hudoben, da vodoma ne zapiše kake neresnice (zato tudi nečemo reči „laži"), da je o vsem prepričan, kar pripoveduje in da bi istinitost svojih včasih še tako budalastih trditev potrdil i s prisego. Ker iz njegovih ne ravno duhovitih dopisov veje nekak duh resnicoljubja, utegnilo bi to premotiti nepoučenega bralca in zaradi tega se nam je danes pečati z nekim odstavkom dopisa „z dežele" v 248. št. „Slovencevi", v katerem se ta „brumni" gospod blagoizvoli spominjati dveh dogodkov v našem mestu, o katerih pa nam ni znanega ničesar.
Ta odstavek slove od besede do besede tako-le: „„V isti štev. 236. piše „Narod": „Prav je, ako prebivalstvo pri vsaki umestni priliki izkaže uda-nost svojemu vrhovnemu dušnemu pastirju, dočim ga kot takega nihče in nikdar napadal ni," — Na to izjavo drznemo se povprašati svoje Ijubeznjive nasprotnike: Ali Vam ni znano, da gredo škofje kot „vrhovni dušni pastirji" posvečevat cerkve in delit zakrament sv. birme? Ali Vam ni znano, kdaj in zakaj je pripotoval kdo Vaše stranke v starodavni verni Kranj" „adhoc" — agitovat, najse saj kolikor moč zapreci preuzv. knezoškofu kot „vrhovnomu dušnemu pastirju" — ovacija? Še jedno vprašanje: „A 1 i Vam ni znano, kako „o 1 i k a n o" ali kali — so sramotili somišljeniki Vas liberalcev - brezvercev naj častitljivejše obrede posvečevanja katoliških božjih hiš, tako da jim je ali pa bo po oblastvih prisojeno segati v žep ali se celo pomakniti za „ k u 1 i s e u j e t n i š-n i c ? — Kdo meče pesek v oči ljudstvu, ki sicer razjarjeno od takega vedenja domačih „olikancev" se je vender vedlo dostojno in vzgledno. Tukaj je menda pač umestno svarilo: „Rodite previdni!""
Quod erat demonstrandum — in ovržena je trditev „Narodova". Pobožni bralci „Slovenčevi" so se bržkone križali nad temi brezbožnimi ..somišljeniki Vas Ljubljanskih liberalcev", a mi, mi smo se smijali, prav od srca smijali, dasi je bil vseh svetnikov dan, ko smo brali to klasično dokazovanje, podprto seveda z „neovrgljivimi" fakti. Strela božja! kdo Vas je pa vender tako nabasal č. g. dopisnik ? Ali res verjamete vsaki stari bab-nici, ki Vam obesi kaj na nos v svoji neumnosti in sovraštvu do nas „kranjskih antikristov?" Kaj hi bili tako skromni ! Kar naravnost povejte, kdo je prišel v „starodavni verni Kranj" agitovat. Vi ste v tej zadevi izvestno bolje poučeni nego mi, ker se celo veste, natančno, da je prišel dotičnik agitovat kar z namenom, da se zapreči ovacija knezoškofu „k o t vrhovnemu dušnemu pastirju".
A to vse še ni tako hudo, veliko lepše je še ono o „globali" in „jetnišnicah I* Ker nam pripoveduje g. dopisnik te pravljice v jednem in istem odstavku, kojega je posvetil našemu mestu, ker se ne vemo spominjati, da bi bili pred kratkim še kje drugod posvečevali kako cerkev, goditi so se tedaj morali ti strašni zločini jedino le v Kranji. Ne zamerite Vi č. g. „z dežele", Če postanemo pri tacih očitanjih malo resni. Li ni sveta dolžnost vsacega dopisnika, prav dobro se prepričati in ne verjeti vsaki klepetulji, predno predbaciva kaki stranki „sramotenje najčastitljivejših obredov posvečevanja katoliških cerkva", predno trdi o posameznih članih to stranke „da jim je ali pa bo po oblastvih prisojeno segati v žep za plačilo glob ali se celo pomakniti za kulise jetnišnic". Glejte č. gospod, to je bila Vaša dolžnost; potem bi se bili lahko pre-
pričali, da je neresnično, kar ste zapisali. Povpraševali smo pri tukajšnjem c. kr. okr. sodišči, pri c. kr. okr. glavarstvu — gotovo v tacih zadevah jedino kompetentnih oblastvih — a vedeli niso o tem nikjer niti najmanjšega. Če imate morda res kaj zanesljivih podatkov, na dan ž njimi! Povejte nam, kdaj in kje se je to godilo, razglasite imena dotičnih klevetnikov in mi bomo prvi, ki jih bomo izbacnili iz svoje srede. Ako se bodete pa prepričali o neresničnosti Vaših halucinacij, potem pa upamo, da imate še toliko poštenosti v sebi, da bodete preklicali te naše mesto grdeče neresnične trditve, ker sicer bi morali misliti, da niste veliko boljši od drugih — da lažete vedoma.
Skoro molčali smo na one famozne dopise iz Kranja o slavnostih povodom birme in posvečevanja naših cerkva, katera poročila je le mogel pisati človek malo časa bivajoč mej nami in nikakor ne poznajoč naših razmer, a če se drzne kak človek blatiti nas na tako nečuven način in spravljati nas v konflikt s § 1 22. kaz. zakonika, potem res ne moremo ostati mirni, dasiravno ima on kot dopisnik „z dežele" morda pravico obnašati se malo bolj „po kmečki."
Kdo tedaj meče pesek v oči ljudstvu, ki je bilo tako „ razjarjeno od takega vedenja domačih olikancev" vsled dogodkov — koji se niti niso vršili? Vaše preprijazno svarilo: „Bo-dite previdni!" zapišite si tedaj blagohotno za ušesa in ne verjemite vsega, kar Vam pripoveduje kaka „pobožna kuharica".
0«1 l>rnvlu|e 10. novembra. [Izv. dop.] (J e d n a k o p r a v n o s t v šoli in pri deželnih železnicah.) Dopis iz Celja v št. 246 „Slovenskoga Naroda" bil je takšen, da ga vsak narodnjak, bivajoč v okrožji Celjskega glavarstva, lahko podpiše in fakta, da se moramo trdo, pretrdo boriti za vsako trohico jednakopravnosti, ne ovrže noben uradni popravek.
V Konjiškem okraju stanuje 22.072 prebivalcev ; od teh je 20.987 Slovencev in 995 Nemcev po občevalnem jeziku. Po narodnosti bi težko naštel 20 Nemcev. V okrajnem šolskem svetu Konjiškem je Celjski glavar kot predsednik odločni faktor in imelo bi se od njega pričakovati, da kot zastopnik vlade gleda nepristransko na to, da se ne kršijo ustanovni zakoni, da se nam varuje jednakoprav-nost. Ali kaj vidimo? »a ljudskih šolah v Ločah, v Konjicah in v Vitanji nastavljeni so učitelji, ne-izprašani iz slovenskega jezika in tudi celo v govoru nezmožni tega jezika, v katerem poučujejo ali bi saj morali podučevati deco. Uspehi teb šol so zaradi tega tudi jako slabi, kar se vsako leto pokaže zlasti s tem, da pri preskušnjah na gimnaziji Celjski in Mariborski morajo zavrniti dečke, ki so že 5 in 6 let naše šole obiskovali, akoravno naši učitelji sami priznajo, da so dečki nadarjeni.
Vse ušolane občine Konjiškega okraja prosile so že večkrat, naj bi se učitelji, ki niso zmožni in ne izprašani iz slovenščine, glede na to, da je ogromna večina učencev le slovenščine zmožna, odstranili iz naših krajev — a vse zastonj. Ko je povsem slovenska občina Konjiške okolice prišla spomladi leta 1891 v narodne roke ter pričela uradovati slovenski, proBila je 11. maja 1891 uaj se ji določijo odborniki za krajni šolski svet v Konjicah. Ta prošnja ni bila rešena do kimovca 1892, torej 16 mesecev. Nekaterniki, seveda črnogledi, so že začeli misliti, da se ta prošnja zaradi tega ni rešila, ker je krajni šolaki svet po novih odbornikih slovenske narodnosti postal naš.
Med tem je Celjski gospod glavar v tržki občini Konjiški štel, koliko otrok bi bilo za riHinško Šolo in jih je naštel 137 povprečno iz treh let. Ta občina šteje 1402 prebivalca in od teh je po občevalnem jeziku 465 Nemcev in 905 Slovencev. Koliko za Šolo godnih otrok ima ta velika slovenska večina, za to se gospod okrajni glavar ni menil. Ker te pa baje 137 otrok nemških etarišev v Konjiški občini, mora biti tukaj seveda nemška šola, v katero bodo ušolani tudi otroci velike večine slovenskih prebivalcev. V ukazu deželnega šolskega sveta v tej zadevi došlem govori se p dvorazredni mešani ljudski Boli z nemškim poučnim jezikom za trg Konjice. Okrajni šolski svet, katerega predsednik ie gospod Celjski glavar, pa govori v svojem odloku z dne 8. svečana 1892 Št. 4 že o „j a v n i ljudski šoli z nemškim poučnim jezikom" in o „nemški šoli".
„Difficile est sat vrani non seribere!" Mi se težko vzdržujemo kritike, a povedati smo morali vsaj fakta, da si vsak razsodni čitatelj sam napravi svoje mnenje in vidi kakšne dobrote uživamo pod sedanjo vlado. —
Še nekaj. Ko se je začela graditi nova železnica iz Poličan v Konjice, razpravljalo ae je dosti o tem, da so na železniških postajah iz Celja v Šoštanj le nemški napisi. Ker se Železnica skozi Dra-vinsko dolino gradi s podporo Konjiškega okraja, ki je, kakor smo naglašali, po ogromni večini svojih prebivalcev slovnnsk, zahtevale so nekatere občine, skozi katera pelje železna centa, da naj se napravijo poleg nemških tudi slovenski napisi. To naravno in skromno zahtevo opravičevali niso samo iz stališča narodne jednakopravnosti, ampak tudi zaradi tega, ker so nemška imena po vsem drugačna, kakor slovenska, in ne samo popačena slovenska, kakor je to pri nas navada. Postaje so: 1. Planken-stein = Zbelovo, 2. Heiligen Geist = Loče, 3. Gat-tersdorf = Dražja ves, 4. Gonobitz = Konjice. Deželni železniški urad pa zahtevi slovenskih občin ni ustregel, Češ, da bi se bile morale izreči takšne „želje* pri prvi komisiji, vršivši se koncem kimovca 1891! Danes tedaj tak izgovor in jutri drug. Povemo samo, da se pri tej komisiji v navzočnosti naših županov ni govorilo prav nič o tem, v katerih jezikih naj bodo napisi na postajah in se tudi ni nobeden župan vprašal, ali želi imeti poleg nemških tudi slovenskih napisov. Sicer pa to tudi niso „želje", ampak to sme in mora okraj slovenski zahtevati. Tudi v tem slučaju se ruši jednako-pravnost, na katero bi morala vlada paziti. Ni mi pač treba še posebe povedati, da je bil tudi pri teh prvih komisijah Celjski g. glavar navzoč kot varuh jednakopravnosti pod vlado grofa Taaffea.
— o —
Domače stvari.
— (C h r o n i q u e scandaleu8e.)V poslednjem listu „Zgodn)e Danice" opisuje gospod M. Močnik pod naslovom »Marijanišče v Ljubljani dovršeno" med drugim tudi blagoslovljenje na novo zidanega šoUkega poslopja, ki se je vršilo 20. oktobra t. I. vpričo zastopnika deželnega odbora dr. Adolia Scbafterja, načelnikov šolskih oblasti, mnogo druzega odličnega občinstva, vpričo več gospej, ki so zastopale gospejski odbor, in vpričo več če. gg.duhovnikov. Gosp. poročevalec piše: „Gospod predsednik dr. Jarc, ki je imel danes /vrlim sotrud-nikom g. L a š a n o m slovesni dan, je pozdravil slavno občinstvo". Za zgodovino pod krinko »pravega katolicizma" oživljajnčega se nem-škutarstva na KranjBkem je važno, v katerem jeziku je pozdravil g. prost, otvarja|oč iu blagoslavljajoč nove šolske prostore, slavno ob&iostVO. Zgodilo se je to jedino le v nemškem jeziku, da si je bilo navzočnih poleg nemškega zastopnika deželnega od bo r a večslovenskih duhovnikov. Tak govor je imel v hiši, kjer se vzgajajo ubogi slovenski otroci in za katere se leto za letom pobira i vozovi desetiua pri slovenskih kmetih. Le tako naprej!
— (Osobne vesti.) Pri c. kr. finančnemu ravnateljstvu podrejenem računskem oddelku imenovani so gospodje: Oticijal Anton Mrak revi-deutom , azistent Adolf Langof iu Anton Petro v čič olicijaloma ter praktikanta ltihard Šumi in Fran Ta ušes asistentoma. — Začasne učiteljske službe so dobili: Izprašani učiteljski kandidat gosp. E. G a n g 1 na ljudski šoli v Uudanjah, gosp. Fran Škulj v Štnartinu pri Kranji, izprašana učiteljska kandidatinja gdčna. Hermina Gosler v Podzemlji (kot druga učiteljica) in gdčna. Franja Eržen (istotako) na Dobrovi pri Ljubljani.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današnjo slovensko gledališko predstavo zanimive značajne slike v 3 dejanjih „Gospod Grobski". liodoči teden bodtta sloveuski predstavi v gledališči v četrtek dne 17. in v nedeljo dne 20. t. m. Cene sedežem zadnjih vrst v parterji, na balkonu iu na galeriji so se poslednji Čas nekoliko predru-gačile oziroma znižale, kakor je razvidno iz gledaliških iistOV.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda.) V popoluitev naših dotičnih pozivov, katere smo prijavili v tej zadevi, piše neimenovan rodoljub: Umestno bi bilo, da se domorodci po vseh lloveniklh pokrajinah {»oprimejo z vso odločnostjo te lepe in  srečne misli.   Kaj, ko bi  odborniki več
kakor 100 podružnic to stvar vzeli v roke in povsod nabirali »prve krone" iu je položili na versko-narodni žrtvenik družbe sv. Cirila in Metoda, okrog katerega se zbira Že čez tisoč slovenskih otrok iskajoč zavetja pri tej ljubeći materi. Ta slovenska deca, ki je brez družbe v nevarnosti odtujenja, bode kedaj dičila kot drag venec slovensko domovino. Prepričan sem, da bodo vsi slovenski listi radi izkazovali „kronine darove".
— (Prvih dvajset kron) za družbo sv. Cirila in Metoda daroval je včeraj g. dr. JoBip Sernec, odvetnik v Celju. Vivant sequentes!
— (Graška „Tagespost" in naš deželni muzej.) V ponedeljskem listu „Tagespošte" nahaja se poročilo, da je vodstvo dolenjske železnice izročilo deželnemu muzeju pri kopanji najdeno žaro z ostanki sežganega mrliča. Konec tega poročila slove: ,Die gegnerisehen Uliitter, vvelche noch vor Kurzem auf Grund einer im Landtage iiber den jetzjgen Museal-Custos geiibten Kritik allerlei Dinge iiber Gastrollen zu erziihlen wussten, vvelche einzelne Schiitze uuseres Museums in andern Lilndern spielen, sind anlasslieh dieser neuesten Lrvverbung vvieder zur friiheren Buhe gekommen". No, no, nič nepotrebnega vpitja, saj vsiikdo ve, kako je bilo v muzeji! Prav po nepotrebnem se skriva g. kustos za nemške liste in za zasluge tretjih oseb.
— (Predavanje v muzejskem dru-š t v u.) Pri sinočnetn predavanji popisoval je g. prof. Rut ar, kateri starinski predmeti so se našli o priložnosti građenja dolenjske železnice. Ker je bila c, kr. centralna komisija za umetniške in zgodovinske starine opozorjena na te najdbe, dovolila je podporo za nadalnje preiskavanje ob tej progi. S to podporo je kopal gosp. J. Pečnik naj poprej blizu ParadisČa pri Smarji ter odkril več rimskih grobov iz II. stol-tja, ali bili so že skoro popolnoma uničeni. Zato je začel kopati na bližnji gori sv. Magdalene, kjer je stalo jedno najlepših in najbogatejši li gradišč. V gozdu na zahodni in severozahodni staranj od cerkve sv. Magdalene stoji vse polno lepih gomil, katere so se dosedaj šele površno preiskale, a že to je dokazalo, da morajo imeti bogato vsebino. Ker je bilo najložje razkopavati na bližnjem pašniku „Lašček" blizu Jostarjeve hiše (ob poti v Slivnico pri Lipoglavu), zato je gosp. Pečnik tudi najbolj tam razkopaval (18.—20. septembra in 5.—8. oktobra) ter našel veliko množino lepih rudedih posod, zapestnic, uhanov, korald, fibul itd. Posebno lepo ornannmtiko ima jedna razbita žara, ki pa se bode dala lepo sestaviti. Pri nekem ženskem truplu se je našlo po 13 in 16 zanožnih obronkov na obeh nogah, kar je dosedaj pravi Bilikum. Pri drugem sežganem mrliču se je našla v velikanski žari lepa cela posoda in dve krasni za-pestni' i nenavadne debelosti, ki sta bili skopčani s prelepo fibnlo. — Konetno je pokazal gosp. predavatelj še najnovejše najdbe s Krškega polja, ka-koršne so skoro vsak dan slučajno najdejo. Povdarjaje da je še premnogo starinskih predmetov pod zemljo skritih in da je gosp. Pečnik s primeroma majhnimi stroški v kratkem času našel toliko lepili predmetov, pozivlje merodajne kroge, naj skrbe tudi še za dalnje izkopavanje starin, ki bi lahko služile na kras vsakemu muzeju. Mnogobrojni poslušalci, ki BO BI pazljivo ogledali razstavljene starine, bili so prav zadovoljni s predavanjem. Prof. Hutar je izročil izkopane starine v imenu c. kr. centralne komisije deželnemu muzeju.
— (K reorganizaciji mestnih uradov Ljubljanskih) piše se nam: Dosedaj se vedno čuje le o reorganizaciji mestnega knjigovodstva in pa blagajnice, a od drugih uradov oziroma uradnikov, kateri že leta in leta trkajo in prosijo za zboljšanje plače, se pa ne čuje prav nič! Mi menimo, da bi bil res že skrajni čas, da se splošno izboljša plača mestnim uradnikom, ker je znano, da 80 ravno Ljubljanski mestni uradniki mej vsemi najslabše plačani
— (Izpiti za učiteljsko os p osobnu s t.) Ud 7. t. m. do danes so se vršili na tukajšnjem učiteljišči sposobnostni izpiti, katerih se je udeležilo 22 učiteiiev iu učiteljic Od teb jih je dobilo spričevalo sposobnosti 19, in sicer 11 za sit venske iu nemške IjudBke šole, 6 za nemške in 2 za slovenske ljud ke šole. Drugi teden se bodo vršili v tukajšnjem uršulinskem samostanu sposobnostni izpiti za meščanske šole, za katere so se Oglasile štiri redovnice.
— (V šoli »Glasbene Matice0) se poučuje: V igri na klavirji 150, v igri na goslih 3G, v
solopetji 9, v harmoniji 7, v teoriji 105 in v splošnem petji 90 gojencev. Ženski zbor šteje 22, moški pa 95 moči. Razun tega ima pa ^Glasbena Matica* še poseben zbor odraslih gospodični in gospodov, ki šteje blizu 100 moči.
— (Pevsko društvo „Ljubljana") priredi Martinov večer jutri dne 13. t. m. v g. Hafnerjevi pivarni na Sv. Petra cesti št. 47 s prijaznim sodelovanjem p. n. Članov si. „Dramatičnoga društva" in si. vojaške godbe domačega pešpolka št. 17. Vspored: I. Gj. Eisenhut: „Ustaj rode", A. Nedved: „ Ljubezen in pomlad", Volarič: „Slovenca dom", poje moški zbor. II. Igra: Čitalnica pri branjevki. Izvajajo gg. : Cerar Anton, Perdan Fran, Šušteršič Julij, gospiea Pavšekova. Mej presledki in plesom svira vojaška godba. III. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. za osebo, 70 kr. za rodbine treh in več oseb, p. n. podporni člani in otroci prosti.
— (Slovensko planinsko društvo.) Opozarjamo še jedenkrat na osnovni občni zbor, ki bode jutri dne 13. t. m. popoludne ob 3. uri v Hafnerjevi pivarni. Dnevni red: 1.) Nagovor začasnega predsednika. lJ.) Razgovor in odobrenje pravil. 3.) Volitev začasnega odbora. 4.) Posamezni predlogi.
— (Martinova nedelja) utegne jutri postati prav živahua. Nekatera narodna društva Ljubljanska i d v okolici prirede jutri vo*?elice, na katere opozarjamo še jedeukrat. Tako Martinov večer pevskega društva „Ljubljana" v Hafnerjevi (livarni, veselica Ljubljanske čitalnice za Člane iu Martinov večer Šišenske čitalnice pri Koslerji. Zabave torej dovolj na vse strani!
— (II. zdravstvenu komisija,) ki je poslovala tekom meseca oktobra letos in imela nalogo obračati vso svojo pozornost na krčme, kavarne iu izkuhe, dovršila je svoje poslovanje in dosegla po-voljen uspeh. Vsled magistratne naredbe, izdane na podlagi izrečenega mnenja naporainine komisije, dobili so zidarji in instalaterji mnogo dela : vse sanitarne nedostatke, nahajajoče se pri napravah stranišč skoro vseh javnih prostorov (kakor so krčme, kavarne, izkuhi) treba je odstraniti tekom 8 dni, ker bi — po besedilu dotiČnega ukaza — v nasprotnem slučaji vsa taka dela izvršil mestni magistrat na troške posestnikov. Lastnikom javnih lokalov se strogo naroča, da dajo stranišče temeljito popraviti in v to svrho na novo narediti tlak iz nepremočljive tvarine, kakersno je najložje snažiti in snažno tudi ohraniti , bodisi od asfalta, betona, samota ali pa od kamenitih plošč, — stene ometati je s cementom, znotraj pa namazati z oljnato barvo 150 cm visoko, dalje dosedanji pisnv ir tako prenarediti oziroma novi pisovar tako narediti, da ga bo permanentno voda izpirala. Vrhu tega treba je stranišče razkuževati in po noči razsvetljiti itd. Izdaja takih naredeb bila je nujno potrebna, kar znači fakt, da so se jim skoraj že vsi udeleženci podvrgli in se povsod pridno dela, oziroma popravlja. —
— (Ljubljanski obrti) odpovedani meseca oktobra letos: Fran Pollak, frizerski obrt; Ivan Mathian, trgovina s kanditi; Marjeta Plevnik, branjenja; Frančišek Goltsch, črevljarski obrt.
— (Slovanski častniki.) K oficijelni „An-leitung fiir die Instandhaltung uud Bohandlung der Kepetirgewehre M 1888" izšel je te dui dodatek, v katerem se sprejme kot Čistilno orodje tudi našega rojaka, g. nadporočnika Kavčiča pregledovaloo zrcalo za puške (Visitierspiegel). Pri tej priliki naj omenimo, da je vojno miuisterstvo sprejelo in uvedlo sploh le dve iznajdbi avstrijskih častnikov, to je Kavčičevo zrcalo za puške in hrvatskega Častnika Kuksandiča daljnomer — tedaj iznajdbi dveb S 1 o-vanov!— Nek pijonirski nadporočuik, rodom Hrvat, pa je izumil puško-repetirko tako izborno kon-struiiauo, da se je sprejela za italijansko vojsko. — Slava častnikom, ki delajo tako čast svojemu narodu.
— (f Val. Lavtar.) Iz Krope se nam piše: In zdaj Še Ti! — Nehote se mi je izvil iz dna srca ta vzdih, ko je zajiel v nedeljo ob 1 u 10. uri zvečer zvon oznanjujoč smrt beiudicijata Valentiua Luvtarja! Močni mož upogniti se je moral neizprosni beli ženi v najlepši dobi, — dopolnil je jedva 43 leto. Kako je bil priljubljen, pričal je pogrebni sprevod, sijajen kakor ga naš kraj še ni dočakal. Iu kako bi tudi ne bil sijajen, saj je bil rajnik izredno blag značaj, ponižen in ljubeznjiv, brez ozira na politiko ali strankarstvo, kjer je služboval, povsod je bil priljubljeni  Da mu pa tudi žalosti ui pri-
mankovalo, za to skrbeli so že nekaterniki! Ali svečano zaupnico večine prebivalstva dobil je tu, ko se je začulo, da ga je zlobna roka brezimno napadala! Pokojnik je bil brat g. profesorja Lavtarja v Mariboru. Osiročena cerkvica zopet žaluje in mi ž njo na preranom Tvojem grobu! Vaeroogočui pa naj Ti da večni mir na Svoji strani in plačilo ne-venljivc tam gori nad zvezdami.
— (Nove skladbe za tamburaške zbore) namerava izdati g. J. Bar ti ter nas je naprosil, da prijavimo nastopno naznanilo: Ker so bo jeli tamburaški zbori v nas širiti ter je upati, da bode ta jugoslovanska godba se udomačila pri naših narodnih društvih a nam primanjkuje potrebnih slovenskih muzikalij, sklenil je podpi<->anec, ako se dovelj naročnikov oglasi, izdati Bledeče skladbe: 1) Venec slovenskih pesnij obsezajoč ,Hej Slovani", „Mila lunica", „Otok bleski", „Po jezeru", „ Bratci veseli vsi". 2.) Venec narodnih vojaških pesnij obsezajoč „Pobič sem star še le 18 let, „AI, me boš kaj rada imela", »Dpi, se vsedi", „Oj ta soldaški boben . 3.) Venec sloveuskih pesnij obsezajoč „Sem slovenska deklica" ,Venček na glavi seu, „Sarafan", „Mati lepa, mlada mati". 4.) a) „Pri zibeh, b) „Mrak". 5) a) „Prldi Goreuc", b) „D uici" za brač solo i zborom. 6.) „Žežulinka". Vse skladbe pisane so v najložjem zlogu za popolni tamburaški zbor. Namenil sem |ih početnikom. Oglasila in naročbe vzprejema J. Bavi. 1, učitelj v Smartinu pri Litiji.
— (Občinske volitve.) V občini Podzemlje) v Oruomeljskem okraji bil je voljen županom posestnik g. Miko Klepec občinskimi svetovalci pa posestniki Mih. Gregorič, Miko Tome in M trt. Pe7dirc.
— (Samomor.) V torek obesil se je G2letni kotar Matija Debelak v Stari Oslici v Loškem okraji. Hči njegova, s katero sta bila sama doma, našla ga je mrtvega v njegovi izbi. Zo prejšnji dan hotel se je obesiti na nekem drevesu, kar pa je preprečil njegov zet. Stari mož živel je že G let čisto osamljen v svoji izbi in se ogibal vsake druščine. Kaj ga je napotilo, da si je vzel življenje, ni znano.
— t N o m š k o - u a o i j o n a 1 n i strankarski s h o d) ki se snide jutri v Celovci, bode dal ugodno priliko znanim vodjem nemške stranke, da se bodo zopet pečali posebno s slovenskimi šolami, katere so si po hudih borbah pridobile nekatere občine koroške — dozdaj se ve da še samo na papirji. Nasprotniki Slovencev prizadevajo si na vso moč, da onemogočijo še to malo, kar so dosegli Slovenci. Opirali se bodo na nekatere kukavice, odpadnike, ki s tem, da se dado imenovati Slovence a hodijo roko v roki z najhujšimi sovražniki našimi, delajo lo sramoto svojemu rodu. Od tacih „Slovencev" se nadejajo Nemci, da bodo pregovorili svoje poštenejše rojake, ki imajo več srca za svoj narod in za njegov resnični duševni napredek na podlagi narodne ravnopravnosti. Preverjeni smo, da se vrli koroški Slovenci ne bodo dali slepiti, ter da bodo povsod odločno stali za slovensko šolo in tako preprečili vse hudobne nakane Nemcev in slovenskih renegatov.
— (Konkurs) napovedala je tovarniška firma Heisberger & Cuinp. v Vranskem pri Celju.
— (Koncert Goriško ženske podružnice s v. C i r i 1 a in Me t od a,) ki bode jutri v tamošnjih čitalniških prostorih, obeta biti v vsakem oziru sijajen. Čisti dohodek namenjen je na korist otroškim vrtom. Ženske podružnice za Dornberg in Prvačino, v Sežani, Ajdovščini in Tolminu bodo zastopane po svojih zastopnicah. Vspored je jako zanimiv in srečno ter ukusno sestavljen. Predstavljala se bode tudi gledališka igra „Popolna žena." Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 kr. Za rodbino 1 goldinar. Glede plemenitega namena nadejati so je prav obile udeležbe.
— (Vipavska železnica.) Kakor poroča „N. Soča", začela sta inžeuerja gg. Dreossi in An-tonelli že trasirati vipavsko železnico.
— (Novo vojašnico) za deželne hrambo vce blagoslovili so predvčeranjim v Gorici. Vojašnico, ki stoji na Tržaški cesti, zgradil je gospod A. P o 1 1 i.
— (Iz goriških Brd) se čujejo tožbe, da je letos kaj slaba kupčija z novo rebulo. Lani ob tem času bilo je veselo gibanje, ko se je po lepih cenah prodajalo domače vino velikim trgovcem na Dunaj in v Budimpešto.   Letos pa vozarijo itali-
|sfjp" Dalje v prilogi. "W
Priloga ^Slovenskemu Narodu" &t. 259, dno 12. novembra 1892.
jansko vino na vse kraje, izvrstna goriška rebula pa počiva doma — brez kupca. Le bližnji krčraarji so pokupili nekaj novega pridelka po 18 — 20 gld. hektoliter. Na veliko kvar vinorejeem so tudi tovarne za izdelovanje takozvanega petijota, pos ebno v Korminu. Tako gredo vse nadloge nad ubogega posestnika, ki ne ve, s čem bi zmagoval silne davke!
— (Izpred najvišjega sodišč a.) Najvišje sodišče kot kasacijski dvor zavrgel je pri včerajšnji obravnavi ničnostno pritožbo poslanca in urednika „Naše Sloge" gosp. Matka Mandića v Trstu, kateri je bil radi razžaljenja časti na tožbo lahon-skega župnika Nizzana obsojen na 450 gld. globe oziroma trimesečni zapor, na 150 gld. izgube od kavcije in 230 gld. sodnih troškov.
— (Izpred upravnega sodišč n.) Upravno sodišče odbilo je pritožbo mestnega iUHg»strata Tržaškega zoper naučno miuisterstvo, katero je pre povedalo ustanovitev štirirazredne ljudske šole z italijanskim učnim jezikom v Tržaški okolic V razlogih, s katerimi je podprta razsodba, se povdaria, da tu ne grč za privatno, ampak za javno in nepotrebno luidsko Šolo.
— (Konfiskacija.) Poslednjo številko „Naše Sloge" zaplenilo je državno pravdništvo zaradi članka „Rieč na pravom mjestu" in dopisa iz O.irtlja. Došla nam je druga izdaja za jeden dan kasneje.
— (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti) v Tržaški okolici ima svoj izredni občni zbor v nedeljo dne 20 t. ui. ob 4. uri popoludne v prostorih otroškega vrta na Greti, v novi hiši g. Krajcarja.  Volil s^ bode novi odbor.
— (Je-li resnica?) V Genovi izhajajoči list „Caffaro" z dne G. t. m. donesel je nastopno notico: „Poslancu Bacelliju do.šlo je za razstavo v Rimu 500 Lir, zbranih po centesimih (stotinkah) mej Tržaškimi (!) delavci, ki izjavljajo, da smatrajo Rim za svojo naravno prestolico." — Ce je ta vest resnična — je komentar pač odvisen ! Žalostno je le to, da se nam niti ne zdi povsem neverjetna, ampak k večjem nekoliko pretirana. Brez podlage gotovo ni!
— (Iz Opatije) se poroča, da se je tura blagoslovila nedavno obnovljena starinska cerkvica sv. Jakoba. Cerkev se je vsa predelala iu znotraj in zunaj} obnovila. Delo je izvršil stavbeni podjetnik g. Filip Zupančič iz Ljuldjune na splošno zadovoljoost duhovnih oblasti) in vsega prebivalstva.
— (Silno mnogo rib) je bilo te dui na ribjem trgu v R.'ki. Male sardele prodajale so se po 4 kr. kilogram! Tako vsaj poroča „Trieater Zeitung", kateri Brno povzeli to vest.
— (Porotna obravnava zoper Slovenca in s slovenskim tolmačem v nemški Koloniji.) Od 17. do 27. pr. meseca vr-ila se je v Koloniji ob Rmiu porotna razprava proti Lovrenciju Bartolu s Hriba na Kranjskem. Mož je bil obtožen, da je z revolverjem ustrelil svojo so progo, vračajoč se od železniškega dela blizo Kolonije proti svoji domovini. Bartol zločinstvo odločno in dosledno taji trdeč, da ju je napal zlodejee ter najprvo ustrelil ženo, potem pa Bprožil za njim, a zadel le kovčeg na njegovem hrbtu. On da je na to z otrokom v naročji zbežal ter tekel pomoči iskat v bližnjo vas. Kmetje šli so ž njim nazaj na lice mesta in našli ženo ustreljeno, z dvema kroglama v glavi, vznak ležečo sredi pota, krog nje pa 80 bile razmetano razne reči, ki jih je prej nosila v vreči na glavi in v vederci na roki. Po strelnem orožji iskalo se je daleč na okrog celo po šolski deci, a našlo se ni ničesar. Zaslišanih bilo je do 30 prič iz okolice Kolonijske, a nijedna ni vedela kaj natančnega, stvarnega o zadevi povedati. Pač sta trdili dve priči, da jima je Bartol, kažoč na svoje levo sence hotel reči, da je njegova žena ustreljena v glavo in to koj, ko je pritekel na pomoč klicat. To bi bilo sicer jako sumno, a ni se prav moglo verovati, ker Bartol ni zmožen nemškega jezika. Za tolmača bil je izbran Fran Lokar, Hodni uradnik iz R bnice. Bil je to trd posel celih 10 dnij. Zagovornikom dalo je deželno nadsodišče v Koloniji nesrečnemu Slovencu Bartolu g. odvetnika Friedela. Ta prizadeval se je ua vso moč, da reši našega rojaka obsodbe, a zmagal je le moralno. Najbolj je obtoženca obtežila okolščina, da bo priče iz domovine pravile, da je Bartol baje pred 5 leti bil doma enkrat svojo soprogo b svisli vrgel na pod. Prepričevalni govor zagovornikov, ki je trajal blizo štiri ure ter niti najmanjše stvarice ni opu-
stil v olajšanje obtoženčevo — src porotnikov ni omehčal. Z devetimi proti tremi glasovi izrekli so jmrotuiki svoj „kriv", in Bartolj obsojen je bil na 15 let težke ječe. „Torej ne bodem več videl svoje domovine", dejal je Bartol. Hud boj divjal mu je v prsah. ,Da gospodje vidijo moje srce, morali bi me oprostiti, jaz sem nedolžen" — to so bite njegove zadnje besede. Poslovivšemu se tolmaču je predsednik sam, ko se je poslovil, izrekel: „Uverjaui VaB, gospod, da jaz o krivdi Bartolovi nisem prepričan, in da so sedeli pravniki na porotnih klopeh, ne bi ga mogli obsoditi". Bog, ki vidi v srca človeška, vo kdo je zločinec.
— (Ustanovi.) Deželna vlada v Celovci razpisala je dve ustanovi Gašparja Pillatha (prvo in tretjo) po 107 gld. na leto. Pravico do užitka imajo učenci, ki so v rodu z ustanoviteljem in ako takih ni, učenci iz Vipavske župnije na Kranjskem, dalje iz župnije Guštajnske ua Koroškem ali pa iz družin župnij prostije Dobrloveške. Užitek ni ome jen na noben razred. Ustanove podeli uje na predlog župnika v Vipavi dež. predsednik koroški. Prošnje b potrebnimi dokazi revščine iu drugimi spričevali je poslati do dne 25. t. m. c. kr. deželni vladi v Celovci.
Ka/iiie vesti.
* (U m es tn a p e t i c i j a.) V Lvovu bil je te dui shod knjigttrjev in izdajateljev častnikov, ki so sklenili, da se odpošlje vladi in parlamentu peticija, naj se odpravi kaveja in kolek pri časnik h in naj se dovoli prosta prodaja po ulicah, kakor je to običajno v družin naprednih državab.
* (Spomenik P r š e v a 1 s k e m u.) V Aleksandrovem vrtu v Peterburgu odkril se je te dni slovesno spomenik, ki ga je postavila cesarska geo-gratiška družba BVojemu prezgodaj umrlemu člaou. Neumorni potnik in raziskovalec srednje A/.ije general Nikolaj Mihailovič Prševalski umrl je 1. 18H9 v mestecu Karakul, ki se zdaj imenuje po njem „Prševatak". Spomenik je originalen in kaže velikansko bronasto soho pokojnikovo na vrhu ogromne Bkale iz finskega fjrauita, pod soho pa |e ležeč bronast velblod. Na obeh straneh skale sta primerna uapisa.
— (Distancu a ježa mej Dunajem in Berolinom in ruski listi.) Ruski Iteti ne gma-trajo distančne ježe nemških in avstrijskih lastnikov kot nekaj Bog vedi kako izrednega. Ne razumejo, čemu Be v zvezde kujejo častniki, ki ho prejezdili to pot, katerim je pa poginilo toliko konj. Assev jezdil je z dverna kouiema iz sredine Rusije v Pariz in Peskov z jeduim konjem iz skrajne Sibirije v Peterburg. Na tisoče kozakov prejezdi brez hrupa na jednem konji daljši in težji pot, nego je oni iz Berolina na Dunaj in obratno.
* (Ženske in dinamit.) Mej drugimi društvi v Londonu je tudi tako za emancipacijo žensk. To društvo imelo je te dni Bejo in jiredsedoval je ćlan onega sjiola. ki ga te ženske tolikomrzijo namreč moški. Izmej vseh govorov najkarakteristicneji in naj-strastneji je bil govor neke miss Cozens, ki )e rekla : Moški mislijo, da morejo nam zapovedovati, ker imajo na svoji strani rizično moč. To je res. Ali za dinamit ni treba posebne fizične moči. Ako drugače ne moremo doseči svojih pravic, posluževale se bodemo dinamita. — Bum!
* (Nesreča na morji.) V Jafi prekopicnil se je čoln nekega avstrijskega Llovdovega parobroda vsled sitnega vetra. V čolnu je bilo 25 po-tovalcev, ki so se hoteli izkrcati. Utonilo je 12 pn-tovalcev, ostali so se rešili. Tako poroča Be turškim listom. Llovdovi pisarni v Trstu pa o tej nesreči ni došlo nobeno poročilo. Vest turških listov utegne torej biti neistinita.
* (Cvetke v spalnih sobah.) Maščevanje cvetek ni prazna fraza, kakor to znova potrja nastopna dogodba: V Kraljevcu na Pruskem dobila je neka gospodičina za svoj god 32 šopkov svežih cvetek ter je postavila v svojo spalno sobo. Proti jutru čuia je v sosedni sobi speča mati svojo hčer stokati, a ko je prestopila prag hčerine spalnice, omamil jo je skoro vonj cvetek in morala se je umakniti. Hči ležala je kraj postelje na tleh in !e hitro pomoč je zahvaliti, da so neprevidno gospo-diČino (deli smrti.
Književnost.
— Iskrice. Zbirka pesmi j in povesti j. Spisal in slovenski mladini poklonil Janko Leban, nadučitelj v Begunjah pri Rakeku. III. zvezek. V Gorici, 1892. Založil in tiskal Ant. M. Obizzi. 76 str. Cena 25 kr., po pošti 28 kr. — Slovenski „mladosti" (!) „verno-udani" gosp. pisatelj ni novinec na literarnem polju in tudi najnovejše njegovo delce bode mladini izvestno dobro došlo, ker je vsebina primerna iu mikavna. Nekatere teh pesenc in povestic natisnjene bo bile že drugod, kar ni težko spoznati. Priporočamo svojim čitateljem to čedno tiskano knjižico prav toplo, ne moremo pa zamolčati nekaterih pomislekov. Tako n. pr. čitamo
v ginljivi pesmi v „ Norem Mateju1*, katerega „poznaje" vsakdor v f riri, tale grane*: „Nesrečnik raztrgan je, dii! polunag — Odela se luža drži mu in prah". — To je pač malo preveč — gorostasno, a takih rečij najti je v knjižici še več. Isto tako nam kar nič ne ugaja, da je pisatelj prekrstil kokoš v — cibo (!!) in pošteno slovensko brco v Škandalozno neestetično — cebado, —skratka, jezik ni takšen, kakeršen bi moral hiti
— Slovanski Svot ima v št. 21. nastoj^no vsebino: Čehoslovani — Konferencija čeških poverjenikov v Pragi. — O kritiki tira. Muhniča. — Mornar. — Par rieči o kraljeviču Marku. — Biserje i alemovi. ■—■ Rusko pravopisanje za učeče se. — S Svetčevega banketa. — Rusko drobt inice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. —
— Popotnik, glasilo zaveze slovenskih učiteljskih društev, ima v št. 21 nastopno vsebino: Zonti je treba — L. Lavtar; — Pobratimi ja ; — Slovniške črtice — M HeriČ; — Razširjanje pokončne pisave in nje koriBti — y; — Listi slovenskega učitelja- kolesarja; — Slovstvo;— Doneski k zgodovini naših Bol — Iv. Strelec; — Drnšt-veni veBtnik; — Dopisi in druge vesti. — Natečaji.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 11. novembra. V današnji seji imunitetnega odseka pojasnil je sekcijski načelnik K i 11 e r S p i n č i ć e v o afero z vladnega stališča. Mladočch dr. Lan g je vprašal, zakaj se preiskovalni akti ne Istoče* zbornici, oziroma odseku, ua kar jo Rit ter odgovoril, da jih vlada ne da. Posl. dr. Ferjančič je vprašal, kakšne taktične dogodbe so bile podlaga razsodilu, posl. baron Morsey pa je rekel, da vsa stvar izgleda tako, kakor da hoče vlada nekaj prikriti. Vladni zastopnik odgovarjal, da je Spinčić v svojem stanovanji vodil vso agitacijo, in v isto svrho potoval po bližnjih vaseh. — Razprava se je na to zaustavila.
Dunaj 12. novembra. V poslanski zbornici odgovoril baron Gautsch na interpelacijo grofa Hohenvvarta radi naredbe okrajnega šolskega sveta Dunajskega O odpravi glasne molitve v ljudskih šolah Dunajskih. Minister je pojasnil vso stvar, povdarjuje, da se ni dognala instančnim potem. Ukrep dež. Šolskega sveta o naredbi okrajnega Šolskega sveta je posledica nepravilnega poslovanja v tej zadevi. Cim je namestnistvo tO zapazilo, ukrenilo je brez odlašanja potrebno korekturo. Minister si pridržuje pravico v tej stvari še nadalje postopati na podlagi nadzorovalne pravice države ter izjavlja, da ne bo dal obveljati nikaki naredbi, katera bi mogla žaliti verska čutila katoliškega prebivalstva.
Narodno-gospodarske stvari.
— Reška luka. Prosta luka to je sedaj jedina želja Reških trgovcev. Trgovinska zbornica in municipij volila sta posebne odjioslance v komisijo, kateri je nalog storiti potrebne korake za pridobitev proste luke in ta komisija sešla bo je v ponedeljek v prvo sejo. Navzočeu je bil tudi R-rški drž. poslainc grof UatthV'ativi, ki je obljubil storiti vse potrebne korake, a koj pristavil, da ima le malo upanja za ugoden uspeh.
— Mac- Kiuley-ev zakon iu naš eksport v Severno Ameriko. Povišanje carin, kakor se je uvedlo na mnogo vrst našega izvoznega blaga v severno-ameriške države imelo je jako reane jiosle-dice za eksport avstro-ogerBke države, ali bolje rečeno za eksport tostranske državne jiulovice. Oger-ska namreč izvaža prav malo, in Se pri tem pokazal se je še mali prirastek. Drugače pa je v naših industrijelnih pnkrajiuah, v katerih ie ogromna razlika mej številkami minulega in letošnjega leta. Ker morajo vsi trgovci in izvaževalci predložiti dotične račune pri amerikanskem konzulu svojega okraja, ki mora vse natančno vknjžiti se da na tej podlagi prav natančno preračunih razlika mei sedanjimi in prejšnjimi razmerami. Za drugi kvartal 1892 so znane številke iz nastopnih konzulatskih okrajev: iz Dunajskega okraja izvozilo se je letos za 567.769 dolarjev proti 638.765 dol. lauskega leta. iz Praškega okraja za 552.991 dol proti 4,296.758 dol. lanskega leta, iz Liberškega za 302 616 dol. proti 338 437 dol. lanskega leta, iz Tržaškega za 112054 dol. proti 138 761 dol. lanskega leta, iz Budimpeštanskoga za 5U.370 dol. proti 57.364 dol. lanskega leta Najhuje prizadeta sta torej Praški in Dunajski okraj in dotične industrije.
Mnogo stranaka poraba. Gotovo ni domaćega zdravila, katero se dA tako innogostransko porabiti, nego Moli-ovo francosko žganje in nuI", ki je takisto bolesti utešujoč«, Hko Rt) namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo npliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da M priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po poštnem
Eovzetji pošilja to zdravilo vsak dnu lekar A. MOLL, C. in r. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-uv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego dve steklenici 8« ne peš ilja. 6 (42—15)
Za rekonvalescente in malokrvne ljudi priporočamo kot krepilno, prebavljanje, tek in hranitev pospeševalno sredstvo Kwizdin železniški konjak od F. Joh. Kwizde, okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaji.
1'remorano 1. ihbi. m chiIihi diplomo c. In kr. t rito* • n»k*|fii minil
Pri rodna
S
tudenčna so iz Marijanskih kopeli
(v praških in kristalizovano). Dobljena iz ii»|t><»t;t»ru-j«««*uju z<lrrivllii(>K» vrele« v Muri jitu>kili Itopellti. iz Ferdinandovega vrelca, po izhlapenji brez Uručili primea, in ima po analizi prof. «lr. Erneati* IjiiIhIk-m v sebi nMjiipli vuejfte tvarine slavnega tega zdravilnega vrelca ter npliva njemu analogno: Inliko čistilno, klnellue uničujoče, ugodno na prebavne orgHiie itd.
I*rl*itiio samo v II it k on i li ali v praških v kartonih, na katerih je natisnjena varnostna znamka. (73-27)
astile iz Marijanskih kopeli
narejene iz naravne vrelčno soli iz Marijanskih kopeli — v Original nI b škatljicah. Dobiva se v trgovinah z umuT.iliškiuo vodami, dišavami in v lekarnah.
Bals-Bnd-Werls Mar lenim«! (Bdhmen).
P
!
I*
„LJDBLJAHSKI Z¥0H"
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
m
Družba sv. Cirila in Metoda
prejela je meseca septembra in oktobra t. 1.
I. od podrnžnic: prve Ljubljanske 120 gld. 80 kr., Vipavsko 90 gld., moške in ženske Kamniške 00 gld. 50 kr., Skorije vesi pri ("elji 2l> gld., Kranjske ženske 293 gld. 10 kr., Šent Peterske bjuldjanske moške in Ženske 227 gld. f»7 kr., Idrijske 113 gld. 80 kr., Kamniške 100 gld., Šaleške 15 gld., Št. Kocijanske na Koroškem 6 gld. 66 kr, Apaskc 22 gld. 30 kr., Konjiške 37 gld., ženske < erknisko-Planinsko 19 gld. Krške 4. gld., Podgradske 60 gld., ženske na Vrhniki 100 gld., Škofje-Loške 10 gld., Mariborske 19 gld., ženske Sent-Jakohsko - Trnovske 978 gld. 70 kr, Kropinske 2 gld. 71 kr., Koštanjeviške 49 gld. 77 kr.. Gorenjske doline 22 gld., ženske Ljubljanske sv. Miklavža 500 gld., Mokronoške H gld., ženske Logaške 80 gld. 46 kr., Slov. Grafike 80 gld. 10 kr., Vrhniške 16 gld.
II. od d a r ov ate 1 j e v : slovenski klub in katoliško politično druStvo v Celovcu 100 gld., slovenski abiturijenti 7i) gld. fi3 kr., kuharici S. in K. 1 gld. 4!) kr., Vitealav izpod Krvavca 15 gld., od Zagorja 2 gld , gospa Karolina Lapajne v Idriji 5 gld., gosp. župnik KerSić v Jesenicah 80 glđ., dr. Repifi v št. Vidu 6 gld., vesela družba v Jesenicah 1 gld. l>o kr., A. Virant. v družinski vasi 8 gld., vikar Z. Fon 6 gld., družba pri A Zajcu H gld., dr. V. S. 2 gld., pri Bvetfiovam banketu 2 3 gld., družba Novomeščanov ft gld., J. IlrinSek v Vojniku 0 gld, Pr, Ferfila v Gorici 10 gld., A. K. v Ljubljani  6 gld ,   vesela družba v Borovnici
gld. 60 kr., A. Virant nabral mej Dol. Sokoli 18 gld. 50 kr., M. Pintar iz stare Oselice 2 gld. 39 kr., A. Korošec v Št. Juriji 8 gld. 10 kr., pravnik Regali nabral 6 gld. 80 kr., Litijske Slovenke 100 gld., g. A. Drceva 10 gld., slovanska čitalnic« Triaika 100 gld.. P. Bojnik 2 gld., J. Cotelj, kapelan 18 gld., župnik Teran o gld.. Dolenjski Sokol 100 gld., gOna, Antonija Kadivec v Ljubljani 100 gld., rodoljubi Šent Peterski 2 gld, SclSka vesela družba 2 gld., I\ Maver v Kranji 60 gld., dr. Pretnar v Trstu povodom dobljene pravde 2 gld., veselica delavskega društva v Idriji 4 gid. 42 kr., x y D gld.
V Ljubljani 31. oktobra 1892.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Dr. J. Vošnjak,
blagajnik«
Umrli so t lMnl>l|aul:
9. novembra; Marija Verhove, usnjar jeva hči, 16 mesecev, sv. Petra cesta It. 70, katar v želodca in crevih.
— Matevž Iianth, trgovec, 72 let, Marijin trg it. 1, srčna hiba.
10. novembra i Janez Erjavc, delavec, 33 let, Ulice na Grad it 12, jetika. — Vincenc Baucon, »tolarjev sin, 4 mesece, Dunajska cesta it. 7, hripa.
11. novembra: Lucija Anžič, delavčeva žena, 30 let, Hradeckega vas it, 16, jetika. — Alojzija Hombert, stotnikov* žena, 26 let, Špitalske ulice it. 9, jetika.
V deielni bolnici:
9. novembra: Marija Remikar, gostija, 58 let, dy-seaterie.
10. novembra: Lorenc Koiak, gostač, 70 let, ma-rasmui.
Tujci :
11. novembra.
Pri HMlieit  Zak,  Stik,   Hanselli,  Dirk, Kautzky,
Mayer, Kopstein,   Strigl, Prem,  Klein,   Zimmer z Dudaja.
— Girardi iz Trsta. — Pau, Parelia iz Prage. — Pollet iz Vipave, — Ankerin ii Tržiča. — Biadlecbner i/ Gradca.
— Anterkull iz Celovca.
Pri  M*>nii :  Slngitsch,  Konig,  Berman  z Dunaja.
— Crevatin z Kake. — Kisenstadter iz Zagreba. — Ehrlich i/. Ribnice.
Meteorologično poročilo.
J	čas opa-lovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	N«t>o	Mo-krina T CQIU.
> o	7. zjutraj	7412 mm.	6 4° C	si. vzb.	obl.	
a	2. popol.	740 4 ■■.	9 2° C	si. vzb.	obl.	0-00 mm.
•-t	9. zvečer	7415 mm.	6 8» C	si. vzh.	obl.	
Srednja temperatur« 7 o', »a 2 9° nad uormaloua.
ID-anaJska. borza dne" 12  novembra t. 1.
včeraj
Papirna reuta.....gld.    97 20
Srebrna renta.....„      96 95
Pilata renta......a 114'75
50/a marčna reuta ... „ 10o*30 Akcije narodne banke . . , 992 — Kreditne akcije   ....     n 819*60
London......., 119-90
Srebro.......,      —•—
Napol........„ 9-54
C. kr. cekini....., 570
Nemške marke..... 58-82«/, -
4°/a državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864    .   .    100 „
Ogerska zlata renta 47».......
Ogerska papirna renta 5°/«......
Dunava reg. srečke 5*/u ... 100 gld. Zemlj. obć. avstr. 4»;,''„ zlati zast. listi . .
Kreditne srečke......100 gld.
Rudo t fo ve srečke...... 10 „
Akcije anglo-avBtr. banke ,   .   .     120 , Tramway-druŠt. velj. 170 gld. a. v.....
danes
gld. 97 40
, 97 15
„ 114 95
„ 100 30
■ 999'—
, 314-25
„ 11985
9-54 5-70 58 82»/, — kr.
**"" »
80 m
40 ,
50 ,
75 ,
75 „
35 ,
50 . 50 „
140 gld
186 ,
112 .
100 „
123 H
117 .
19L ,
23 ,
152 ,
238 „
Podpisani naznanjata vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, njiju iskreno ljubljeno mater, gospo
Marijo Godesche roj. Kos
po kratki, mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj dnu 11. novembra, ob 11 uri, V 73. letu njene starosti, k sebi pokticati.
Truplo nepozabljene ran i ko se bode jutri v nedeljo, dnč novembra, ob 3. uri popoludne, it hSo na Turjaškem trgu it. 6 preneslo na miro-dvor k sv. KriStofu.
Sv. mase zadušnice brale so bodo v raznih cerkvah
lilago ranjko priporočavi v molitev. V Ljubljani, dne 12  listopada 1892.
Pavlina in Marija Godesche
hčeri. (1260) Posebni prarte ae ne bodo ladnjrall.
• <D
00 m
r£ O
S fl S
O HH Cfi
o o
> I M
.S
11
S :3 o
-3 -3 "S
N 1 S
o Z P
2 m
Oh o >ua
§« a
j* m \
P-t >
Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rndečini orlom, ker se jako pogosto ina prodajajo pona-redbe (2—8)
MattoniJm Giesshubler slatine.
Dober, soliden vrtnar
tukof v/prejme v aliižlio pri ^rais^lul
ltil»iilMkl. — Pogoji   se  izvedo   pri tamošnjem
oskrbniStvu. (1232—3) __
vinskih sodov
velikost 300—700 litrov obsegajorih, proda ne po tijtodiii cen I. — Kje? pove iz pnia/.noHti upravniAtvo .Slovenskega Naroda". (1-235—3)
Prodaja hiše.
Hiš« Al. 43 v Spodnji ftlftltl, prav blizu državnega kolodvora, z dvema stanovanjema, tremi skladi&či, dvema kletoma, skednjem, fin po, drvarnico, st-nico, sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, kakor tudi z njivami iu travniki zraven ležečimi, ki je posebno prikladna za stavhišče, pro«l» ae ia proste reke po«l ugodnlinl pogoji. (1259—1)
Povprašati je pri Petru I^astialkn v IJul»l|aiil.
!
i=*=n=l=T=l=i=l5SX=f
Kazenski zakon.
in
Kazenski pravdni red
ta
gospode juriste in druge
dobivata »e v slovenskem jezilc-o.
(v usnje vezano)
v „Narodni Tiskarni4' v Ljubljani.
Cena 3 gld. in 2 gld. 80 kr.
ASI
II. letnik k-
IzSel  je   v   prikladni,   manjši obliki, na  kar  opozarjamo   p.  n. gospode dijake.
Cona. 60 kr.
Dobiva se  v „Narodni Tiskarni"
in pri vseh knjij^otržcih.*
m:
DR VALENTINA ZARNIKA
^ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNI K AR.
Vsebina:   Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa  ni I — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: lz   državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „NARODNI Tiskarni" v Ljubljani.
^^$mWM imm^ društvo u življenje t Londonu.
" rlllj.la za Avstrijo: Filijala sa Og.rako:
Dunaj, L, Giselastrasse 1 Fešta, Franz-Josefsplatz
št. 1, v ItiAi društva. 6t. b in G, v bidi društva.
Društvena aktiva dnč 30. junija 1891........... frank. 117,5f«0.7H7-—
Lutni dohodki na prumijab in obrestih dno 30. junija 1H91 ... „ 20,725.'259-— Izplačitve zavarovalnin in rent  in zakupnin itd. za obstanka dru-
fttva (1848).................. „     249,311.419 —
V poslednjej dvanajstmesečtiej poslovalnej perijodi uložilo se jo pri
društvu za.................. „ 61,372.000'—
novih ponudb, vsled čosar znaša skupni znesek za obstanka
dništva na uloženib ponudbah........... „   1.728,184.555*—
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba polico, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
(ilaviia agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje
pri Cm Iti<II*. Z«3l9»olaO-tmi. (840—9)
3424
09
1964
Mlad izurjen pisar
zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, iell natopiti v ksku pisarno. — VeČ pove iz prijaznosti upravniStvo „Slovenskoga Naroda". (1218—4)
Hiša na prodaj.
Radi družinskih razm r se proda Isisa, ki je v dobrem stanu in ki vrže čistega dobičku S'/V/o- po ceni pod dobrimi plaćiliilnil pogoji. — Več se izve v upravoištvu „Siovenskega Naroda". (1250—1)
1'omIiiI alovnlk topouraf. Kranjske, Koroške In
Štajerske, praktičen za o. kr. urade, pisarne, trgovcu
itd, vezan (6o7 strani j > gld. 8*50. Arlilv sta slovansko filologijo od VatroslavaJa-
giča.  15. knjiga, 1 zvezek, cela gld. 12*—. Upisni   koledar bii   odvetnike  Iu  beleintke za
leto 1H1»», gld. 1 10, po pošti Kld. 1 25. Koledar družbe sv. Vloliora. »>0 kr., po pošti 70 kr. Knelppov koledar za leto 1M93, 3*i kr., po pošti 39 kr. Maksimilijan  1.« ccanr nieltlkaiiskl,  20   kr., po
pošti 23 kr.
Šaljivi Jaka ali ablrka najboljših kratkoeasule.
Nabral in priredil Anton Kosi. I. 24 kr., po pošti 27 kr. (1244—2)
J. Giontini
trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani.
Občinski sluga
zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vsKprcJme Me v olieiui lirski. Dosluženi vojaki Bamskega stanu   imajo prednost.
Plača je 25 gld. na mesec, službena obleka in prosto stanovanje v občinski li si.
Prošnje naj se po$l;ejo na županstvo Krško do koiiee novembra 1 .*•»«»*».
Županstvo Krško.
Župan:
(1198—3) Karol ScHener.
Lekarna Trnk6czyf Dunaj, V.
>
"©T
o
C
<0
CD J*
Trnlcoczy-jev
grenki Cognac
ukusno in najboljše sredstvo za želodec
Btekl. 5U kr., 12 stekl. 5 gld.
dobiva se pri (1153-5)
Ubald-u pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani. Prekupovaloem ae daje popnat.
SSBSSBBBSBBBBBSBBBBBB«HbB«B*I
X"
03 0)
3
O N
Lekarna Trnk6czy v Gradci
Irr. Frideriku Ijeiitflel-n
Brezov halznm.
Ze sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadubi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drngi deli polti, .oel|o se že drugI dau ue< aaiatne luskine «»d polti, ki postane vsled tega čisto bela lu ueana.
Ta balzam zgladi ua obrazu nastale gube in koza ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in Čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedue in druge nesnažnosti ua polti. — Cena vrču z navodom vred icld. 1.B0. (22—21)
Dr. Friderika Lengiel a
ĐENZOEJIKILO.
NujmilejSe in najdobrodejnejše  milo,  za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad bo kr. Dobiva se v LJubljani v Vb. pl. Trukde«y-Ja lekarni in v vseli večjih lekarnah. — Poštna naroČila vsprejema W. lleiiu, Uuuaj, X.
Stroji Issz ST7-ojir^Ll
Najudaneje podpisani si usnja javiti spoštovanemu narodnemu občinstvu, da se v njega
Narodni
ici
v Truberjevih ulicah
vsak dan dobivajo svete kraufske klobase lasi« nega ladelka in vsak petek sveže ribe najboljše vrste, da so pri njem toči dobro vipavsko, hrvatsko
in štajersko vino in da je pri njem tudi Bploh izborna kuhinja. Zatorej se spoštovani p. n. gostje uljudno vabijo na obed in na večerjo. — Priporočajoč se za mnogo-brojui obisk
z VBem spoštovanjem
(1179—5)
gostilničar.
EOUITABLE
zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje
v Voveni 1 orkii.
Dstanovljcno leta 1859, Koncesijovano v Avstriji dne 11. oktobra 1H82.
Na Dunaj i „Stock im Eisenplatz" v svoji palači.
Kaotiri&slcl sklep leta IfSi )1
I.
97 637.35963 57 417.71278
gld 40 219.646 85
Dohodki. gld Izdatki . „ Prebitek . . II. Premoženje . . gld 340,496.295 95 Obveze po
4%ii31/sl«'/o,, 274,763.944 55
Zaklad dobičkov......„ 65.732.451 40
flEquitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje za življenje.
lina največje dohodke tako v obče, kakor posebej Se od premij. Ima najvišji prebitek dohodni nad izdatki in največji zaklad dobičkov.
To društvo je sklenilo leta 1891. največ novih pogodb
in sicer za......
pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega  . . ima največji prirastek zavarovanega kapitala  . . . ima največji prirastek v pre motenju
gld.   582,795.827 50 „   2.012,236.392 50 210580.457 50 42,387.18478
__ „        6381333 05
Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društtena palaea ..Mtock-Iiii-Eiaeu** na UuuaJ i, katera je vredna «ld. 8,800*000*—.
tj erpelii
dvajsetletnih tontin*) društva „Equitable".
Podlaga izplačevanj 1. 1892. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
ima največji prirastek v do-bičkovem zakladu.  . . .
30 88 4 i 45 BO
gld.
Vsota pl u nuli jirciiiij
454 — 527'60 n2G — 7f>9 10 948*60
Vreiluoat police
gld. 539 —
n       661 —
798*—
n     1291' —
Polica opuščena premij iu plitcilnu z.t slut: smrti
gld. 1150 — „ 1240—
„ 1860*-
p 1520 — .   1800 —
B. Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela XI.
30        gld.  607-20 gld. 8t>2-— gld. 1850 —
35 „    68lfi0 „    »86— „   1870 —
40 „    776*60 „1140— „ 19.-J0-—
4r» M   900*60 .   1343— , 9060*—
50 „  K«7-60 ,   1038-— „ 2280*—
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj
smrti ln za učakanje. Tabela X. 30       gld. 970 60        gld. 1689*—        gld. 8490*— 35 _   995-80 „1667-— n 8160*—
40 -  108^0 ,   17*27— „  2930 —
4S _  l!;a»80 „   1834*— „ 8800*—
50 n   1*209-— „   9084*— „ 2830-—
Kakor kažejo zgoraj navedene Številke, povrnejo i>e po tako •vanMn tontimkem sisi emu zavarovancu i»ideg topa, daje bil skoal 20 l*>t breaplaeno aavarovau. po tabeli I. vse vplaeanc pr«>niij« 'J1/* do 4s/8°/0, po tabeli II. z 4"78 do 5s/i°/0j P° tabeli X. z li*^ do 7U/, jednostav-niini obrestmi.
Police premij oproščene pa reprezentnjejo tlvo|uo do i-vetorii« vsoto »plinan ili premij.
Tako zvana prosta touttua, neka poltontinn z nekoliko večjimi premijami, dopnsoa po preteku jednoga leta popolno svobodo za potovanje, prehlvan-e in poklic, izvzcmsi vojaško službo; po preteku d veli let je nI moel ispodbiti, po preteku treh let pa ue more vee sapastl in jo jo z ozirom ua tontino pri regulovanji moči urediti na šest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Grud«*!
in (789—6)
glavni zastopnik za Kranjsko:
ALFRED LEDENIK
v Xj3-a.*t)ljaiil, Ikdlee-trii trg: št. 25.
*) Tontlnn linenujo »e nabiranje in ru/.il.<litov dividnn.l ali Jo-bidka po uekum puBulmum aiitamu, ki «a J« isuiull in prvi uvodal v Franciji Italijan Lureuzo Touti 1. ltjaa.
Restavracija Janzlerjev dvor"
xxa. CTežici.
Jutri v nedeljo, dne liJ. t. m.
■veže pečene nieiene, krvavo In riževe Bclol»»«ice In mrežne |*»e<*enke. I*rl**liu», <lol»riz In eenena «l<>lenf <ika, ogrska, lusliit. 1*41rska vinu In vina v Mtekleiiioitli.
Za mnogobrojni obisk prosi
(1255) Iskrili.a,ol "Voje.
V AMERIKO, i
VOŽNJI LISTKI
(7—43) pri nizozeniMko - unieriškl   |»a- ^ i*oI»imm1ii i «lrilžt»l. s\
I Kolowratring 9 IV Weyringerga8ae 7'
1
DUNAJ, t
Prospekti in pojasnila toč-no in zastonj. Najkrajšo, najceneje ln najhltrojo potovanje.
Wund ■
^serdicht.
V lovski in mokri Jesenski ddbl umel je dbseel mehkega in suhega obuvala »a. o te>lajt r'e se  rii h i F. BENDIE-Ova v
Št. Valentina (Nižja Avstrija) patentovana, nepremočna
redilna mast za usnje
ki su rabi pri obuvalu na Najvišjem dvom že nekaj let, kakor tudi aa svetljenje m voioenje Istega c kr. Izključno privilegirana
svetilna tinktura za usnje
katera ne pušča barvo ter je izkuSaua od D. in kr. državnega vojnega ministerstva iti Je v rabi v c. iu kr. vojski in največjih prevosnlb |toiljetjltt. O «" n n
svetilni tinkturi za usnje:
1 kilo .   .   .   .   gld. 1*20
-trk i .'lin- l Š . 1 . „
steklenica It, 9 . „ stfk enica št. 3 . n V vseh večjih uioHtih
redilni masti za usnje
—■80 — •40
1 , pušica .   .   .   gld. — 80 1 i puAieo ...     „   —'40 1 4 pnAice ...     j)   —*i20 — '20     V, pusiee ...     „   — *10 oonarhije v zalogi. — (ilavna /.Hbtga v l.jubljaol pri MeliussuiK'U al' llflier-jii: v Krnu ji pri  1'ettan-u; v lta«lovlJlol pri Bddid>U|   v «'»-ljt pri K. Stieger-ju. i9G:"i—♦>)
Ntarl s** pred |»«»m»r« jaii Jedino pravo prirejanja priatnje 1\ 1't'inlikn v St. Vah'iitinii.
Pravi salclacL
za nesrečne žrtve r a m o os k r n m b e (onanije) in tajnih razpašnostij je tiborno delo
^ Dra Retau-a
hebeohrana
Cefiko izdanje po HO, nemški izdaji. Z l'7 p..dobami, (lena 2 gld. a. v. Čita nuj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisočo bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-M a gazi n R. F- Biorey v Lip-skrin (Saško), Neumarkt .U", kakor tudi v vsakej knjigarni. (1089—44)
Dr. Rose životni balzam
je nad .'tO let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče
domače sredstvo,   (i 109-6)
Velika steklenica 1 gld., mala
50 kr., |io pošti 20 kr. ver. Na vseh delih zavojuine je moja tu dodana, zakonitu varovana varstvena znamka
Zalude skaro v vkpIi lekarnah Avstro-Ogrske.
P
Tam sc tudi dobi
raško domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav iztiorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, ćistenje. zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škntljiruli )mi 86 kr. in 25 kr- l'o pošti 6 kr. već. Na vseh delih zavojuine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
Glavna za-log-s,
B. FRAGNER, Praga.
U. 203-201, Matu strana, lekarna „|iri črnem orlu". r~ I'o št na razposiljatev vsak dan. 1
C0C
Št. 21.2C3.
(1191—3)
Za  tekoče leto  podeliti  ima  nieNtni m »g i m! rat   I-jiibl Jaiiski
sledeče ustanove:
1. Jan. lteriiardinlfevo v znesku SO |rj«l. 35 kr.;
2. .lurij Tlialmelnerjevo v znesku Hii gl<l. iSU kr.;
3. Jon. Jok. Mobillingovo v znesku Hil gld. IO kr.;
4. Jun. Jon!  H('l»rr|c'V(» v znesku HO glil. f>!8 kr.;
do katerih Imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so uboge, poštenega vedenja in po se letos omožile.
5. Jan. IVik. ItraNkovIrevo v znesku 79 gld. SO kr., do katere ima pravico ubog kmet Št. iVeterske fare.
6. .Ia. . Ani. Fancofevo v znesku 07 gld. ISO kr., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu.
7. Od obči iiNkogn svHa .Ij|nl»!Jiiiimkega povodom srebrne poroke Njih Veličanstev osnovana ustanova za dekliško balo v znesku lOO gld.
Pravico do te ustanove imajo uboga, poštena in v Ljubljansko me« t no občino pristojna dekleta, ki so se letoi množila.
8. Jon. 9 Vlili* Sinnovo v znesku Is gld. :tO kr., do katere imate pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane.
9. II. Anton Itaabovo v znesku 909 gld. Do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožim in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ubožna, dobro vzgojena hči Ljubljanskega meščaua, ki se je letos omožila.
10. ^libael rakičevo v znesku I20 gld., do katere imajo pravico ubogi obrtniki mesčanskefea stanu, ali pa njih udove.
11. Jan. »p. Kovačevo v znesku 151 gld. tj O kr., katero je razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uhoštva niso »ami krivi.
12. Val. ValentiniJevo v znesku NI gld.. katero je razdeliti mej otroke, rojene v Frančiškanski tari v Ljubljani, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari.
13. I slmiova tu po«le v znesku «>0 gld. IO kr., katero je razdelili mej štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu.
Prošnje za te ustanove uložit* je s potrebnimi prilogami vred pri podpisanem m ti g i« tratil do «fO. novembru leto*.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 26 oktobra 1892.
!
Odlikovan na koroški deželni raz stavi 1885. leta.
I. kranjska izdelovalnica Zičasti h žimnic in žičastomrežnih postelj
l.fnb!)un;t (Šišku), poleg KoNier-jeve pivarne
priporoča
ilC.iMtl«* /iii.iik °- aut i bol i",«- vrate xn otroško p«»wtel|e po •"» kIiI. in v«jč, ». »• velike «, n   9    ,,    „ „
VST*  tnali ii» obrok*'. (211 — UtS)
Zalagate!) za bolnic«', hotele, zavode, kopeli, vitle, SttSttbniko itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naročila      točno izvrše. — Kdor k upi več, dobi odpuat od cene.
i
i
!
■
Naznanilo
Firma Frana Katlireiiier-ja nasledniki v Stadlau u, na Dunaj i in v Monako vem proizvaja gladno kavo z ukusom bobove kave ter jo donaša v trgovino z mojo sliko in z mojim podpisom.
To se godi z mojim izrecnim dovoljenjem, ker sem se prepričal, da ta sladna kava z ukusom bobove kave nima v sebi one škodljive substance, kateri je ime „coffeiu" in ki se nahaja le v bobovi kavi.
IV pa ima Kathreiner-jeva sladna kava to veliko prednosti da vsakdor, tudi tisti, ki he mara sladnega ukusa, zamore odreči se uživanju ciste bobove kave in na nje mesto pribaviti si mnogo zdra-vejšo iu tečnejšo pijačo, katere uporaba — mimogrede omenjeno — je tudi v prid našemu poljedelstvu.
V Worishofenu, dne i. marca 1892.
(lo-tf-^1
■li)
Biljež. Sob. Knelpp
katoliški župnik.
s. r..
Najboljše vrste piva
tt sodila Irx stolrlenicsil^-
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah.
Zaloga piva (,9>-37>
Ej    prve Graške delniške pivovarne
wJP5|A? M- Zoppitsoli
rttiJ^Z^   v Kolodvorskih ulicah št 24 v LJUBLJANI.
tff Na plamene poizvedbe odgovarja se nemudoma ln frankovano. ~W
Izborno marčno pivo v plombiranih Bteklenicah s patentovanim zamnškom dobiva se vsak dan sveže, '/t liti a 11 kr., I liter 21 kr. dobiva se v trgovini s špecerijskim blagom pri gospe Ivani Kos v Kolodvorskih ulicah &t. 24.
italijansko vino
belo in črno,
^Jj \f. naj bol jš h vin-vkih krajev, prodaja potlpisimec od danes naprej na debelo po primerno ni/.k i eenl ter se kupci naj-uljudneje vabijo.
Z velespoštovanjem (1118—6)
LUDOVIK FANTINI
v LJubljani, v jKolizcJu.
^sssssšssissSi
Dobiva se
latioio in hitro Upliva.)«.Će  sredstvo proti kurjim «1 ceneni, A u I i<-ui na 1 ud
platih, petah in v^^.« drugim trdim praskom Jr\?^ kože. Sf^^j
Veliko pnznaluib pisarn  je na na ogled v
glavni rtipofiljalnici:
L. Schwenk-a lekarna
(524) Meldllngr-DunaJ.
Pristen smuio, če imata navod in obliž varstveno značko In podpis, ki je tn zraven; torej naj se pazi zavrne vse manj vredne pontredte.
mM
Pristnega imajo V Ljubil «111 J. S\vohoda, U. pl. Trnkoczv, G. Ploooli, L. Grede!; v Kudnifoveiu S. pl. Rhidovič, F. Uaika; v Kamniku J. Močnik ; v Cvlov«*! A. Egger, W. Thnrn!wald, J. Birnba-cbor; v lir«*/.ali A. Aich-Ingerj v Tr^n (na Koroškem) CJL Menner; v It<-1 j uk 11 P, Schols, Dr. E. Kumpf; v Ctorlel (i. li. Pontoni: v Wolff»-h**run A llutli; v Kranj! K. Šav (tik ; v Radgoni C. E Andrien; v l<lri)i Josip Warto; v Kndovliiel A. Roblek; * CelJI J. Knpferschtnid.
I
I
i
goldinarjev
stane pri meni en moriroc na peresih (FedermatratM) Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, moćnih peres iz najboljšega bakrfnrga drata, so s finim sfrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoiibfioni ter 10—1b let uobenlli poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej nalniieiia mera postelje v ii«itraii|l luel. HtU — Ako se torej dobi za 10 yld. ileber tapeciran inodroi-, na peresih, je pač neumeHtno kupovati malovredne nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro potte^jo, no ustrezajo.
ANTON OBREZA, lapecirar v
Šfilenliurgove ulice 4.
Lastnikom hotelov, vil, knpfdjj in Eavinlov popust od eene.
/ičaste zimnice za muko poateljo navadne velikosti po M {£l«l. (tO Motelov; z alrikoui tapecirane iu s cvilhom preoblečene po 15 gld. ,71-', — MH)
1
%
8
p 1
Kari Till v Ljnbljani Špitalske ulice št. 10.	Kari Till v LjuMjaoi Špitalske ulice št. 10.	Kari Till i Ljubljani Špitalske ulice št. 10.	Kari Till v Ljubljani Špitalske ulice št. 10.
Velika zaloga (1024-9) v««!* šolskih potrebščin [ po proclpIsIIfcL gospodov učiteljev ln profesorjev.	1'olcaiin   pereHH,    Iiih 9 plovee, Mvlnenlkl.   VMrovavf v  a» Nvlne-uike, naprave aa Apleenje Mvlue-iilkov, papir za pitiuia, bronove bane, bronov praftelc, uanje in lernteni   ia   knjige« kormluova tinta, papir od lepenke* kemleua lluti«, klneikl tu*, koinpendije, ■ovitki, krlvuljna. erlMla, trlkotl, pt.Mtevanke* «l»dlln., barvne akrl-njlee* barvni klineki. pereanioe, draalik xa perena. per«r»nl noski, peresni tuli, molltveuiki, sluto-Akoljke iu arebroskol|ke, alata Iu  srebrna  tiuta«   plaala, uat-prare sa aplrenje iiImhI, aeleut volk tekne.	Arabska  guma,   flklediee  za Klimi, tablete   za   gumi,   herbariji, kraso-pisne jiredloge, crtala od kaućiika, gosja peresa, škripčna perean, kreda bela iu barvasta, držala za kredo, Črtala, črtani listi, brisaliu* deščice, brisnlni  gumi,  pivnik,  predloge zu slikanje, kovinsku tinta, iiiilimeternki papir, glnsbene map«', nutoiiii Rinili, natornl papir za rismije, nlcrivorin, beležniee, lieležne  tulili««', slikarsko ploščice,  škurje  za papir, lepenka, klejiif table, aulie barve, prozirno platno, prozorni papir,  čopiči, port-tel j ni  klinci;   prepa rmijski zvezki, strgulni gumi, risalniee, risalni ogel, risalni čavljički.	KiNitlne  £lii«'.   rlMiilit. |»rcdloge xii mn«le piNHtii, peresa is r«»nde pinuv«». Mkrlljnati kllnel« Mhrlljn«> pl«»NčU'«'. plsnlii« miip«', pituiliii pnpir,   plHMUke*   SotMke torbe, aepl|a   tinta,    |ekleun peresa, predloge   ih   pnknneuo i»iwav<»4 pcDMt «w pokoiiCiin piNHvo, slu-«l«-liu«>n,   belu  krrdu  ia tnbl«i, uozleevke,   mape   ts plsauke. tinte  črne   In   bartMMte, tlnlnl gumi,   tlntul   ertnlkl. «rnller9 tlutnlkl. kvadrnliiaiTliila, rlnwl-nlkl,   rlMiirMkl   bloki, rlsnrMkl papir, predlntre za lUuiip-, orndje ih rlMMiiJe.
20
iti
:oo o<j se isfj«
Sni
RfiRS
Stenski
in
skladni koledar
izideta
prihodnji teden t ličnejši obliki
v „Narodni Tiskarni4'.
" . ________
Baucon Andr.
■tolar, Dunajska cesta 8t. 7 (Frtihlichova* hiSa), II. dvori-iče, priporoča se častitemu občinstvu tu in na deželi za vsa stolarska dela in poprave po nizkih conah; prevzema v popravo vsa v njegov obrt spadajoča dela.
Bilina F. iKasch
Židovske ulice št. 1, priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovic, tako od usr.iii (lasten izdelek), kakor tudi od druzega blaga. Ki-rurgičiu- obveze (le lasten izdelek), jamoeno najboljšo vrste, 7. raznimi kirurgičtdmi
Eripravann. Velika izbora ravat, lačnikov, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vso po najnižjih cenah.
Binrier Karol
stavbi.no iu polliSho mizarstvo s parom, Parno ulico, priporoma so čast. p. n. občinstvu in gg. stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-nje vseh v nji gnv obrt spada-jočih dol, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in tro-ikovrit) preudarke poBilja brezplačno. (570-B8)
Blumauer L.,
Jermenar in sedlar, Selen-
burgovo ulico, priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, ledlov in jermen p:> nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje.
(571-23)
Brata iberl
tovarna oljnatih barv, lakov in hruežev, slikarija vsakovrstnih napisov, pleskarsko podjetje za stavbo in hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4. v hiši g. G. Vilhurja. Velika zaloga no-rimberškdi copieov, priznano najboljšo vrste, kakor tudi VBoh drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. Nizko cone, točna in dobra izvršitev. — Posebno opozarjamo p. n. občinstvo na najine, v deželnem muzeji v oort..oiu oddelku razstav'jeno izdelke. _ (572 23)
Detter Fran
Stari trg št. L (uaspr iti železno mu Inoittt). priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih finih šivalnih strojev po nizki ceni; različno kmetijsko stroje, kakor: mlatil-nice ua vlavilo (GUppel) iu na roko, slamoreznico, žito čistilno in odbiralno stroje, odtrgučo ia koruzo robkal i, stiskalnico (prešo) za vino in sadje, blagajnice, varno prod tatovi in ognjem. (62C-22)
Drenik Marija
_v Zvezali", v hiš. „Matieo Slovenske'*, prodaja raznovrstnega blaga za ročua dela in vezenine po najnižji coui,
{pen.m in kravato za gospode, ■delovanje nogovic na stroj. Prodtiskarija in vezenina za za perilo. Mnogovrstno košarico iu partuuiorija. ____(628-22)
Frisch Ivan
jormonar iu sedlar, Marijin trg, priporoča svojo veliko zalogo angleško opravo za konje in kočije, sodlov za vojake iu zasebna jezdece, kovčokov za potovanju iz usnja iu losa za gospode in damo itd., raznovrstna jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga listinj i/, usnja za mali in veliki denar, za vizituieo, suiodke in tobak itd. itd.__(614-22)
Kajzelj P.
Stari trg št. Iti, trgovina s steklom iu poicelanskim blagem. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilko, cerkveni svečniki, podobe v okvirih itd., barvouo steklo za božje hrame. Prevzema v to stroko Bpadajooa naročila pri stavbah, katera izvršuje točno in oono, Največja izbora kuhinjskega orodja. (618-22)
Herceg Jos.
brivec. Stari trg št. 4, priporoča bo častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročila. Naročila za brijanje so vsprejemajo tudi za na dom ter so ista vestno in točno izvrše. _ (615-22)
HotTmann Frid.
urar, Dunajska cesta št. 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih Brebmih in zlatih žepnih ur, francoske in amerikanske buditelje, uro z uibalom, stenske uro itd. Popravo se izvršujejo natančno pod poroštvom. (608-22)
HotTmann N.
Mestni trg št. 12; izdelova-tel j kirnrgionih instrumentov, nožar in orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajona dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo in drobno. (674-23j
Jax J.
na Marijo Terezije cesti, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih Šivalnih strojev in hiuiklov po nizkih tovarniških cenah. Pre-zorna tudi vsa v to stroko olajoča popravila. Ceniki pošiljajo se na zahtevo zastonj. (611-22)
Jesenko B.
Stari trg, priporoča -svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moške iu dečke po najnovejši šegi in nizki coni; velika zaloga zimskih sukenj, srajc, jopiče v, spodnjih lilač te: kravat itd._ 1676-28)
Kentia H.
na Mestnem trgu. priporoča krasno okićene klobuke za dame po gld. I 80, 9*60, 8*§0, 4"80, :>*50. 6H0. I bistro vuui cenik franko. Cisto avi.nati foulard po ''">, 80 kr., gld. 1*10, 130, čisto svilnati Btt-rab vseh barv po gld. 1*10; čisto svilnati BlerveiUeux po gld. 1*65. 1'iO; čisto svilnati i žepni robci po 38 kr.; čisto j svilnati črn Diagonal in Bro-cat za jopiče in cele obleke po gld. 1'20, 1 -*»"». (612-22)
Klauer J.
trgovec ua Glavnem trgu („pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste zganja, ruma in Ukorov, posebno pristni sli vovec, tropiuovec in bruije-vec. (576-23)
Ko:ir A.
jermenar in sedlar. Kolodvorske ulico poleg južnega kolodvora št. 24, priporoča se častitemu p. n. občinstvu /a lidelovanje vslh v njegovo stroko spadajočih del.(Izdeluje jermena za stroje iz najboljšega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, jezdna oprava od gld. 28 naprej• Tudi so na razpolago kovčeki in druge potne torbice z.i gospe in gospode po nizkih cenah. _ (627-22)
Ravnihar J.
Židovske ulice, priporoča veliko svojo zalogo obuval za gospode, gospe iu otroke j dobro iu trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo se točno in vostuo.  1580-22)
Fajdiga Filip
mizar v Slonovih ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznoga pohištva; v sprejema vsa v n|egovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno iu ceno. (f)73-23)
Kunst "Al.
Židovsko ulico št. 4, velika zaloga obuval lastnega iz« delka za damo, gospodo in otroke jo vedno na izburo. Vsakeršna naročila izvršujejo so točno iu po nizki ceni. Vse mero so shranjujejo in zazuamuuujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se uzorec uposlati. (tf07-'22)
Podkrajšek Marija
Špitalske ulice, ima v vodni zalogi vsakovrstno suhe vence in cvetlice, šopke za cerkve, nagrobno venco in trakove, otročjo oblačila, čipko, čepico, predpasnike, oprs-niko in sploh Hip za šivilje in krojače. £ (631-22)
Lassnik Pet.
trgovec, Gledališke ulice, priporoča svoje bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih voda in vrelcev, špecerijskega in materij alnega blaga, barv, lakov, čopičev, tu- in inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, malaga, maršala, mal-vasins In rustersai samotok; najboljši ruski čaj, rum, co-gnac, tropinovec, brinjevec, slivovec in druga najboljša žganja po nizkih cenah in točni postrežbi. (65S-21)
Mikusch L.
Mestni trg št. lf», priporoča veliko zalogo dežnikov in solnčnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke iu popravila izvršujejo se točn   in ceno. (618-22)
MulIerT™
fotograficno-artistidni zavod v Frančiškanskih ulicah št. 8, priporoča svoj ateller za vsa v lotogra eno stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, nacrte itd. Mouientue fotografije za otroke, povok-šanja \sake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejemlja vsa v fotografičpo stroko spadajoča dela po najnižji oebi, 677-23)
Nuih F. S.
stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubijani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja  streh  in  zvonikov z
raznovrsnim! kovinami", Na izbero je bogata zaloga različne kuhinjske iu hišno oprave. Posebno se priporoča za v o<i o v od ne naprave
iu vse \ to stroko spadajoče poprave, napravo kopenskih sob, klpsetov itd. Vsa dela in dolične  poprave izvršuje
najceneje, Proračuni pošiljajo ee na sahtevanje brezplačno.
___.578-23)
Pakič M.
na raznih razstavah mi iku-vhiiii, 1. 182^ ustao, tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo salogo raznovrstne garanti* rano pristne žime, večinoma lastnica izdelka, morske trave (Soegras , ikafpv, 60« brov, breiit, finih m navadnih košar, jerii.isev, sit, re.Sčet tičiih kletk, peharjev, s:i licenc, slam, aJam-podveŽnio ltd< iu kupuje vsako množino v erhov ih šdiic iprotja za ple-tonje, konjskih Iu kravjih repov, koline itd. Ladelova-telj raznih obrasoev (Puppen* B tiste is Šivilje in krojače m pletenih kovčegov za potovanje. Skatijo s patent, zaporo ta poštno pošiljatve I itd. (629 22)
Pibroutz P.
modistinja, .Mestni trg št. 8, priporoča svojo veliko zalogo
lhinajskih klobukov in slamnikov za dame, trakov, pet -s, cvetk, modrcev ter vsakovrstnih voineuih, cvirnatih iu svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jili i/, višnje točno in ceno. (6.16-211
Ranzinger R
spcditčr na Dunajski cesti št. 16, prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnjo na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici, z zagotovilom točno in ceno izvršbo.
(»i 17-22)
Rai.th M.
(Viktor Ranth), Ljubljana, Marijin trg št. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprto-nega blaga iu podvlek, bombaža iu ovije volne, prejo za vezenje, pletenje, šivanjo in kavljičanje, tkanega in nogo-vičarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokavic, pozamentirskoga in drobnega blaga, trakov, čipk iu pet-ljanj, čipkastih zaves in preprog, uuieteljnik cvetk in njih delov. (659-21)
Petrin J.
mošč. stavheno in hišno mizarstvo s stroji iu parom, priporoča se p. n. občinstvu za vsakojuk.i pohišna dola, gg. stavbenim podjetnikom za izvršitev mizarskih del za stavbo. V zalogi jo vedno suh in dober les. Vsakojaka naročila izvršujejo so reeluo in solidno ter po pušteni coni. Ceniki in troškovni preudarki zastonj in franko. (735-18)
Razinger J.
sedlar, Poljanska cesta št. 26, izdeluje natančno po naročilu kočije in druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejemajo se ter izvršujejo točno in po nizki ceni. Risani vzorci pošiljajo ee na zahtevan je brezplačno. Naročila n.t nove kočije izvršujejo ao v teku 8. tednov.
(632-22)
Reich Jos.
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, priporoča čast. občinstvu svojo dobro ur jeni) kemično spiralntco, v kateri se razparane in nerazparano moške in žensko obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejino se za pranje in crčm v po-barvunje. V barvanji vspre-jeuiH se svilnato, bombažno iu mešano blago, Barva s>- v najnovejših modah, (581-22)
E. Reksingerja nasledniki
optični aavoo. Pod Tranćo št. 2 v Ljubljani, priporoča svojo bogato zalogo gledali* škib glodal, daljnogledov, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal in naočnikov. Dalje ima
veliko izbero Bsikalrenih in
matom ntnli strojev : Vodno tehtnice; m\ bihske mere, kompase in vsi' v tO stroko spadajoče stvari. -- Vs.iko-vrstue poprave lavranjej i so takoj po nizkih cenah, j *»• i« i-ji
Rudhoizer Nik.
urar in optiku, iMearni trg it 8, agatelj kuntrolnih ur visoke e. kr. avstrijske m kralj, ogerske vlade, zapriseženi cenit* 11 v optiški Stroki, priporoča svojo salogo dobrih ur po nizki!: cenah. (621-29
Rudhoizer V. vdova
trgovina ur, oa voglu židovskih uiic, priporoča svojo zalogo Švicarskih, zlatih in srebrnih žepnih in stenskih ur, budilnic itd., po jako znižani ceni. Pop avila se izvršujejo točno, cene ln najnatančneje, 622*22)
Slitscher Alb.
trgovec z železom in špecerijskim   blagom, Dunajska
cesta ^t. 9. priporoč : rospo-
dinjam vsakuvratno kuhinj* sko in bitno orodje: Sa ohrt-iiike lajboijš-.- orodje avstrij-skega Ininozemskeg i Isdelka. Fino pozlačene grobne križe, žage, pile, cveke. pipi za pivo, angleške verige, kljuOavnioe itd. po najnitji ceni. 657*91
Soklic J.
Pod Trančo pri Čevljarskem uiostu) priporoča svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov m čepic, od najnuv ailnej:ili do naj Sni i-iih. Ulago je iz prvih tovarn. V zalogi ima tu<H nove sokolske fieploe. >83 98)
Spraicar Ivan
stavbeni  in umetni ključar,
[ Kolodvorske  ulicu  22, pri
i poroča njego ve valdaste ogra-
' de za okna m vrate, lastni
: isdelek,   pr»va  jeklena ple
; kovina,  a tihim zaporom iu
I trajnostjo. Popravila v tej
i stroki se vaprejemljejo let
j  i/.vršujejo   natančno   in DO nizki ceni. B28 92)
SevčiK Fr.
puškar, PreftirnoV trg, priporoča svojo bogato zalogo raznovr.it. dobrih pušk, ilvo-cevk za salone iu lancaster* jevih pušk, revolverjev, nabojev, streliva in orodja za lovcu; lastni izdelek in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo so  točno iu ceno.
(582-23)
Toni Fran
vulgo Srakar, izpitani kovač, Kravja doljna dr. 2, izdeluje vso v njegova obrt spad ijoča dola po piskih cenah. Dobro delo iu točna postrežba; posebno se priporoča za novo konjske podkove. n:j;*-2J>
Fliegl Jakob
kleparski mojster, Križevni-6ki trg št. 3, lilija 11-. a v Rib* niči, priporoča se p. n. občinstvu in stavbenim podjetnikom za vsa kleparska dela, pokrivanje streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Točna postrežba, nizke cene. Proračuni pošiljajo se ua zali te vanj o zastonj in franko. Zunanja naročila in sploh vse poprave izvršujejo se solidno in točno. (733-18)
Schmelzer B.
stolar „pred Prulami", izdeluje najfinejše stole, klopi itd. za saione, sobe in vrte. Zunanja naročila izvršujejo so točno in solidno. Vsakovrstni obrazci stolov na razpolaganje ter so pošiljajo franko. Popravila izvršujejo se točno in vestno po naročilu. Cene jako nizke in dobro dolo.
(784-18)
SchatTelner K.
pilar, Florijansko ulico št. 32, priporoča svojo dobro urejeno pilarnieo, v kateri i'.-dolujo vsa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo ua zahte-vanjo zastonj. (655-2,l)
Uran in Večaj
Ljubljana, (Jradiščc, Igriške Ulice št. 8, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo vel ko zalogo vsakovrstnih pečij in glinastih snovij, kakor tudi štedilnikov in v seli v to stroko spadajočih tlel po nizkih cenah (J68 1 23)
Pilko Fr.
ključavničar, Marije Terezije cesta št. 4, prevzema VBa v njegovo StrokO spadajoča dela v me: Mi ni na deželi; napravlja štedilna ognjišča, ograje, sta. beno okove in tudi vsa dela za stavlie itd. po zelo ni/.ki ceni. (.">7!l-2;i,
Zoppitsch M
v Kolod . orskih ulicah št.. _'l, priporoča veliko talog0 izvrstnega piva v steklenicah prvi ti taške delniške družbe. Točna poatreiba. (6I0-2Ž1
Žitnik J.
čevljar in trgovec, Kongresni trg it. 8, Velika zaloga naj fineišili obuval za gospodo, dame in otroke; lastno izdelovanje; točna postrežba m nizke cene. Zunanja naročila izvršujejo se točno iu solidno. (685 88)
Josip Rebek
ključavničar, v Ljubljani, Franoovo nabrežje, Izdeluje vsa v njegovo stroko spa* dajo a dela, umetno delano mreže iu ograje, štedilna Ognjišča v najnovejših oblikah, ključe i/, alaminiutua, kateri so trikrat lažji od telesnih, napeljuje hišne tele* grafe iu telefone, strelovodi«, preskuiene z eicktrometrom. V lalogj ima vsa posamezna telegralična dela. Naroi ia in proračuni, kateri se na zahtev anje pošiljajo, Uvriš s»i natančno in ceno. (Tll-lIM
Naglas J. J.
tovarna pohištva, ustanovljena 1847. 1., v Ljubljani, rurjaSki trg It 1 Iu v! ispod sko ulice (Knežji uVOreo). Zaloga jednoatavnega in naj-finejega lesenega iu oblasl-
ujene^a pohištva, zrcal, st.ru-
garskega in poalatarskega blaga, pohištveno robe, /..i včs, odej, preprog, naatiral ua valjcili, polkuov (žaht/.ij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, nepregorne blagainioa (780-18)
•   Evgenij Betetto
tovarna za metlje, v Ljubljani, Florijansku ulico št. 3, priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih uict< i; od najn.• i' 111 do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in franko. (710» 19)
Stadler Jos.
stavbeni iu galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater, Stari trg št. 15 in Čevljarsko ulico št. 1, priporoča so za vsa v njegovo stroko spadajoča stav-binska dela v mestu iu ua deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodno napravo vsako vrste provzoiuljo ter z vso natančnostjo iu poroštvom izvršuje. Troškovniki pošiljajo so na zahtevanjo zastonj. (619*28)
Uranic Andr.
ključavničar, Hilšerjovo ulico št. 12, priporoča p. u. občin-Btvu svojo dobro urejeno ključavničarsko obrt za izdelovanje vsakovrstnih hišnih iu stav ninskih dol tu iu na deželi. Izdeluje raznovrstna štedilna ognjišča, ogrado, okove itd. Popravila izvršujejo so točno. Cene solidno in n ep rotirane. (786-181
Vanino Vek.
Židovske ulice (preje zlatar Kapsch), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev ia SkariJ iz uajfinejšoga angleškega jekla. Vsprejetnjje tudi brušenje in čiščenje vsako* vrstnih kirnrgičnib predmetov itd. (60U-22)
Pielick in Brida
tovarna za metle. Gradišče št. i), priporočata cenjenim gospodinjam in gu. trgovcem lastno izdelovanje vsakojakib metel j iz riža, od nailinejšili do najcenejših. Delo izborno in triano. Ceniki zastonj in I ran no. (732-18)
Meršol Franja
ua voglu Židovskih ulic št. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ročnih del in predtlskarijo ork (mojiogra-uiov\ raznovrstnih drugih uzoreev za šivilji', svil", kakor opraiiikov, pro.lpasuikov itd. po nizki ceni. Popravila so VHprojeniljejo ter i/.vršu-jt^io točno in dobro. (731-18)
SchatTer Albert
rokovičar iu trgovec obveail, Koiigiesni trg 7, priporoča smiju veliko zaloten dunajski li letnih iu zimskih rokavic, oprsmkov, ua line j šib kravat za gospod:, aavratnikov in naročk, frauoosk. mil In «U -|ca\ ; iialoga kinprgišnih oii-vezil u. k.ivnlu /.. bolnike.
680-92)
Igu. Faschinga ii.l'j/e
uijučavničarniea v L]abl|ant|
S i k ni uske ulice. št. 3, priporoča bogatu svoju salogo, dto-dilnih ognjlSđ solidnega viola po najnižjih cenah iu vspro-Jema tudi vsakovrstna stav-blnska dela. Zananja naročila i/,vrsć su točno. (712-PJ)
Leveč J.
trgovina deželnih pridelkov, v Ljubljani, pn mesarskom mostu. Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenina. rožo za zdravila, kakor Ar-nikove rož", Sentjanžovo koreninice, bele kr.isuico, čeS-minova zrnja, saireKovo s ino, tršljikovo lubju, ržone ro-žičke iti druge poljske pridelke. Seno za koii|«' in govejo živino v večjih rnnoii* n.ih.   Trgovina z raki itd.
BlagO kupuje po -rijvišjih cen,ili. 769*17)
Hartmann I. A
v i.jiiiiijaiii, Hotel Evropa.
Originalno OObivaliSše ta garantirano Oooquel*ovo želatino sa tad lovalce slaiuni-
kov in žolče, najboljše sredstvo /..i šilčenje iu zboijSo-vanje v ::ia. Navoil /. i porabo
pridene so tistemu, kdor to želi, sastonj, V V1 '-17)
Kreć Fr.
kroja', /idovski! ulico št. 8, priporoča so p. n. občinstvu, uradnikom Iu A satnikom za izdelovanje o'dek m uniforua DO naj on v ejldm kroji. Mnogoletna i/.ku^nj.i v i/.dolovaiiji vojaških oblek, omogoči itio, da vsako delo IsvrŠiiu »a-(aueno po zahtevi ter oono in solidno, (eno nizko in točna postrežba. Uzoroe pošiljam ua aahtevauju franko.
(763-17)
Jos. Bernarda nas led.
JULIJ KLEIN
Ljubljana
Marijin trg št. 4 in G-loda-
Jiske ulice št 4 priporoča svojo veliko zalogo s: ■ kletnne, poreulana in beloprstenega blaga; okvirov za podobe, petrolejuili svo-tdk in raznih šip; stekleni aparati za kemično, u -.ika-lično iu fanuacuvtič.uo uporabo so vedno v zalogi. — Velika izbora vsakovratuih steklenic za pivo z iu hroz varstveno zaporo; steklenic za vino ln ovituic, litra drsečih iu 5 ko težkih, na-vlašč za poštno odpravljanji • napravljenih aa raspd soćivjc Iu Sadje j nadalje raznih ople-tenih atekleiiiu za vsako tekočino, steklenico za konaerve s sami .last n > zaporo ter najboljšo za vkhido kuhanega Hueivja iu sadja.
NOVO! NOVOl
Pošiljam tudi eiuulllraua arna aa ef> iićeule vankojaktli ato-klente. (726-16
Drušković Andr.
trgovina t želeinino, okraski, kljucarskiini  izdelki in
u.at. i ijalniin blagom.
Zaloga
vsakovrstnega hišnega in kuhinjskoga orodja. Popolna oprava za neveste.
Točna in cetia
postrežba. (765-18)
Izubijana, Mestni trg 9/10.
Seunig J.
zaloga usnja, Stari trg, priporoča čast. p. ti. občinstvu in gospodom čevljarjem svojo veliko zalogo najfinejšega gornjega usnja in izvrstnih podplatov domače strojarije. Zaloga čevljarskega orodja in v to stroko spadajočega blaga. Zunanja naročila izvršujejo se vestno in točno. __ (867-14)
Karinger K.
trgovina pri knezu Milošu v Ljubljani, ustanovljena leta 1837, priporoča svojo zalogo ti ni H galanterijskih, norim-berških in japonskih umetnih izdelkov, ženskega ročnega dela, čipk in raznega blatra za čipkanje. Vsakovrstnega orožja, pušk, revolverjev in drugo. Najfinejših dišav; orodja za pisanje, risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rekvizit za ribiče itd. Vsakovrstne pred tiskarije za šivilje in druge. Velika zaloga otročjih igrač. Zbirka starin. Naročila izvršujejo se točno iu ceno.
«761 18)
Fabian J.
trgov, e, Valvasorjev trg, priporoča svojo veliko salogo kolonij al nega, špecerijskega in uiatenjainega blaga, finega ruma, konjaka, likerjev. Pristni brinjevec, tropiuovec in ■livoveo je vedno v zalogi; raznovrstna vina: rusterski samot.>k, malega, madejra, bordeauz itd. Prodaja na debelo iu drobno. Zunanja naročila izvršujejo so točno in ceno. (767-18)
Nagy Štefan
prej France Terček, Ljubljana, trgovina t železnimi,
kuhinjskim i ti drugim orodjem, kovnim, zidarsko-klju-čavničarskim m kovinskim blagom   je  od dne I. julija
1891 nadalje ua Valvasorjevem trgu št. 5,
v poslopji okrajnega glavarstva. (113-16
Cassermann F.
krojač, Selmiburgove ulice It. 4, priporoča se časti ti m p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroji. Zunanja naročila izvršujejo se točno, vestno in po nizkih cenah. Uzorci so na razpolago ter se pošiljajo na zahte-vanje franko. (768-18)
J. N. Potočnik
krojač, Kongresni trg št. 17, v nunskem poslopji, priporoča se čast. p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroju. Zunanja naročila izvršujejo se točno, vestno in po nizkih conah. Uzorci so na razpolago ter se pošiljajo na zahtevan ie franko. Priporoča se tudi častiti duhovščini za izdelovanje sukenj   in talarjev.
(818-16) Buggenig J.
sodar, Gradišče, priporoča se p. n. občinstvu in gg. pi-vovaruarjom za izdelovanje vsakovrstnih v njegovo obrt spadajočih dol. Prevzema tudi vsa popravila raznih sodov za vino in pivo, katera izvršuje točno in po nizki ceni. Kupuje iti prodaja tudi  nove   iu  stare vinsko
■ode. (764-1 h)
Steinfeldsko
marčno in uležano pivo
v au«Iili
ter izborno
pivo v steklenicah
priporoča (845-15)
zaloga piva
bratov Reininghaus
v i.jni»ijsral, Niskn.
Karol C. Holzer
Ljubljana. Dunajska cesta /. a i (• k i«
špirita, žganja, špecerijskega blaga in barv. v8i4-in)
gvicarija (Pod Tivoli), 3ffir5a*T5l
Jmw L1111 > I i: 111 c, domača, tirolska m italijanska pristna vina, vedno sveže pivo prvih pivovarn, izvrstna kuhinja in točna postrežba. Priporoča se si. p. n. občinstvu in gg. potovalcem (738 —"20 ii. i:iI«t. res ta vratar.
¥
so izšle in se dobivajo po
anltaal ceni
sledeče
knjige :
Roman. Čeikl ■pital Vadiv Benea Trebiz-skv   Preloiil Ivan Gornik. Mala osmerka,
Roman. KiiHki apiaal J. S. Tnrgen«r. Preloiil lT»n Oornik.   Mala oimcrka,
Mala
Blddne duše.
r.2 t atrani.   Ceua 70 kr.
Otci in sinovi.
357 atrani.   Cena 50 kr. ITlIflilia    Hpisal   A mir.'   Theuriet,   poslovenil Vinko.
11*1»,   t>irner^i 148 strani.   Cena 80 kr. Vi 1 O-M alri    Vi-l^rkrlTvilr    8P'»*1 Emile  Bouveilre, prerel lf llCliaai    IIX UUU1&.   Muhodsr. — Mala otmorka, ua
strani.   Cena lft kr. *r\    OTTVI"I lr    Hpiaal I.u.loTik  lial.'vj,  poiloTenll Vinko. — Mala mm»li> »r. strani.   Cena U> kr.
ČuUti spisal E. Jelinek. Poslove, nil Podvidorskl. Mala osmerka, „   84 strani.    Cena Hi kr.
Časnikarstvo  in   nafti časniki.
Spisal »•» Stat iiominis umoru. Mala osmerka. 19 pol. Opna 4« kr. TlnhrAVfllri     Povest.   Spisal A. S. 1'uškiii, p i ihI.iv.-n 11 J. 1'.
**■WA *"» » *» JVA.   Mau oemorka, 128 etrani.   Cena 86 kr. <r\Xa<*k'\r    Komati.   Spieal Turnenev,  poslovenil  M.  Malovrh. — Mala ■*>^ VV.   nmncrkk, 82 pAl.   Cena 70 kr.
muka
Ukrajinske dume.
Razne pripovedke. &VS&V**š%i o***
MfiNi-a, prove! Vinko. — 1* lome I. Spltal Sevi.ićan. — Mliv«Mtrov ..Ir.icli.'k. Kallforiinka povest. Spisal Ilret Harte, poslovenil Vinku. — ITlilc-Clio življenje, ('etiki spisal Stroupeinlckv, preložil Vinko-('ena 40 kr.
Ki i m :i ti.   Francoski   spisal Kone I ..• I .-I. v i-.<     1'itslovnnil . * , StaV nnminis nmhra.    Mala osmerka, fi3r> »t run i.   Cena fiO kr.
Zgodovinski roman. Spisal fliarles Noilier, poslovenil .1. KrsUnik. Mala osmerka, 198
strani.    (Vna 2.1 kr.
Komati. Spisal M. Ijormou-tov, poslovenil ,T.  I'. Mula
"-m.-1 k .. %B4 »trani.   (Jena 4U kr.
Koman.   Spisal   I..   Halov.v, poslovenil Vinko. — Mala   omnerku,   109 «trani. Cena 26 kr
Knez Serebrjani. %^^f*j^-™&,
Pariz v Ameriki.
iiomlnis umlira.    Mala oi
Ivan Zbogar.
strani.   Tena 25 kr.
Junak našega časa.
OKinerkii, |S4 -trum. (Jena
Selski župnik.
Iti strani.   Cena 70 kr
Za dragocenim korenom. '
pogozdtiikov   Spisal A
141 strani.
('ena 20 kr.
ovest   Iz življenja kitajskih Maksimov. Poslovenil .1. 1*. Mala osmerka,
1)wa   nOTrOBti     M°l l»m|lannit lil l|ll«llltl. Češki spisal
_1#V» V *CaiiX.   s. Čeh. preložil l. Skalar. — l»oltt4»r Mol-misli   Ko/iuna povest. Unski spisal M. llojiin, preložil I. ,1. Štefanov.
V isti zalogi sta izšla in so dobivata po Elližmil  reiti  se sledeča zvezka.
I    ivc»fk.  ki   obsega:   Stezi-og-ra-ilJ«,,   spisal  dr.   Ribič. — IŽi.-
— otoplaje, spisal llajc Boš. — ^rejiejraa.. 3Tročicri.2n. et 11 Picšoian, spisal Fr. Levstik. — Tssloija. počon.lca, novela, spisal ,T. Jurčič. — ST. 2w£a.o2^1a.Tr«klU., spisal dr. Ribič.
— f J.asacxaj. Iz j^\a.ci;e. Bpisal dr. Cnlestln. — ZCsAz-vo z Ertozd^ona. 33.cl Sualesm, spisal dr- J. Vosnjak. — Oe>. Ca.~?-». "fc^3.o. novelica, spisal J. Ogrineu.   Cena 16 kr.
V. ztezek, ki olisegu: ^..Eotcv Urlianla, roman, francoski spisal Viktor Chcrbulfez, poslovenil Davorin Hostnik.   Cena 25 kr.
Za oba avezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezno zvezke pa 6 kr.
« as« m« <i t ploiiui
■taSJSNMS
IS«)|.
Zlittit <tV<>lin|n IViiifs t ur
m Kwizde
u   restitucijska tekočina 3 r£\
| Pral n a vuda /.a konje. Cena steklenici I glil. 4(1 kr. a. v.
Rabi so nad .10 let v tlvornlli lilevili.  v vclik'li lil.\ili % o. jasUili in /i.scl.iiili kot Kripi iln |>r««l in po  l.vkili delili, proti   podil * um,   laviajatajam .   «>»r|>ii<ii|l   kit  I. t. d. ter daje konjem   p.iM'i..... .....r r.t\ l>r/i Irl.
I
1'ar.iti ]fl na pmalo varnostno znamko in z.ahtovuti ju izrecno
K« iMUno ••••••« itui'1 i sU«» it-i* .o-1.....
Dobiva se v vsah lekarnah In trgovinah a špecerijskim blagom
( ilri v i i.'i znloga
Frani -Joli. Kvvizda,
0. in kr. avstrijski in ki- riiniiinski dvorni založnik, okrožni lekar v Knnicuhiirgu pri Dunaju.
Noy stroj za izdelovanje klobasic
proda se po ceni.
Več v npravništvu „Slovenskoga Naroda". (12f>l-l)
MEJNARODNA PANORAMA
v „Tonhalle".
Od dne ». da Sto. t. aa. vrstile se bodo poslednje Štiri
serije, ki obsegajo: MIlan, Florenc, I*l»n, Verona, 1'hiIuth, Itolognn, Mmitota, Cnprl, Npanako, Tral. I*nl|, Solnoicrad, NchaflThaaaen in Bievarako; isto tako se na splošno zahtevauje ponavljati dve seriji: Benetke, Betlehem, roj Nivo Jeinss Krlatuaa« JeruaaleusT gr»l» Jesasa
HrlNtUNH.
Vrstile se bodo serije dno 9., 12., lf>. in 18. t. m. Ustopniim lO kr.,  aa otroke, v«»|nke In dijake vseh kategorij le 5 kr.       (1167—15)
Pristno in izvrstno
istrsko črno in belo vino
prodaja po 16 kr. liter in više, sigurno postavljeno na tukajšnji kolodvor (1219—4)
Gvidon  Černić,   Dinjan, Istra.
Kdor iioče
italijanska vina čistiti
obrne naj se na (1241—2)
Ivana A. Hartmann-a
v Iijubljanl, Marije Terezije cesta št. 2
(nekdaj „Hotel Kuropa4*).
Na najnovejši in najboljši naćin o umotne (228—68) j
tidiavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* van\m  in   vm» aobne  operaelje« — odstranuje ■obne bolečine z usmrtenjem živca
zobozdravnik A. Paichel,
,.....     t: čevljarskega moHin, v Kohler-jevi hiši, I. nadatr. T
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV MED
^ JEZ. JACOBI
Stari trg št. 4   Ljubljana.   I. nadstropje
ordinuje od 9    12 ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9 - 11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (190—48)
1
ti v-
w
m
4
B
S FRIDERIK HOFFMANN
urar ('21-(i
Dunajska cesta št. 16
prlptiroCa r»v<v,o bogato salogo ivlear«ltih iepulai ur i* srebra, tule. Jclila in lilkelj** in sicer le dobre do DHJboljfte kakovosti, kakor tudi vsake W6t«' HaeUMklll ur iii I»u<lilnil4«»v
pO najniz|ib cenah tt»r prevzame popolno garancijo ______
zzzz: Vo/trtivljanja^si' izvršuje)0 točno in dobro. ......
KATHREINER-JEVA
Kneipp-ovii sladna kava
J«
(KlH(i—11)
najboljši primesek k navadni kavi.
Prodaja jO prekupOTaloem po orlKlualulk tovnrniNklli c«'imh
JANEZ LUCKMANN v Ljubljani.
1 Lepa. suha koruza j
Č drobno in <leboloz.i-iiftln. je zopet zadobiti na «lrl»«>lo in «1 robno ^ i
i
t Treo-tovem magacina za žito
xjr Xjj-u.t>ijan.i, O-rsicilšče, ieim.slcai cesta št. ©
pri
i
5
s| kateri priporoča tudi svojo (232—86) |
t zalogo Radanjske in Radgonske kisle vode. ► ^_________________ ----
27
13
Z „Maltj-jeva začimbo'
DO
Izborno sredstvo.
V steklenicah po *j Kr. in ve»5«
100 četrtinjakov (1000 veder)
ima ttnbp leiiji ia
proda (12l,:i-3) Anton Gregorič, posestnik in posojilnični tajnik v Ptiiji.
1P" w
KORSCONCOIIRS na izložbi v Pflggg 1889 .-(Član razsodišča)   tiapnfej pri vseli *»tivcih s arterijskim n UBt^iij^fa
P
Glavni dobitek
75.000 gld.
Srečko po SO kr. priporoča J. G. MAVER
. 1 M 17 f.l
■~.' %ćZff sto* cHr
GROBEM & IHL
Pred Škofijo št, 2  v Ljubljani   Pred Škofijo št 2
priporočata
za zimsko sezono
po niziiili cenah.
za obleke, meneta ia zimske šutnje.
Cenene
robe za gospojinske obieke
m
pristno tirolsko nevaljano sukno
v modernih barvali za gospe.
Pristni barhant za bluze in oblačila.
Dalje (1230-2)
izx "baržixxxasti barhant.
Na statvah pletene robe in ogrinjače.
Tovarniška zaloge
platna, gradla in damast-robe.
Xovo racijonalno zdravljenje
i i
S
i.
Vsem bolnim na živcih
s«   ti ii j topi i* j i3   priporočil   21.  izdaju   izAlu lirošuro
ICoiiiilllll IVelNHIlIMlIll-h
3£ Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. 35
Dobiva se inatonj (70o—li)
v c. kr. vseučiliščni knjigarni: JURIJ SZELINSKI, Stefansplatz G., Wien. Spričevala znanih zdravnikov.
um\\\m\\\m\\Xm%%\m\\m\\m\\Xk
Odav.ovra.tafr/ffEi^a* n% a^^
S     Za sezono 1892—1893
% ponuja hmjceneje
^ v nuvrm bla^n in v veliki izlu'ri đoifo stav ih »znane ^
ji nepremočue ruske juftovine v celili kožah, I I kakor tudi v uvaljanih skoraj ih, čižniah in J
ogrlavjih g
I    zaloga usnja JULIJA MOISES-A \
% = v Ljubljani, Prešernov trg. izzr \\
\ Vnanja naročila izvršujejo se najtočneje po pošti ali železnici \\
ljg proti povavtju. (1114—b) ^
Kdor Doto  nHvatl  «loI»r«il   jetliuo pruic — nu na
pol sežgane in paokns inittjote
Š^m    Kneipp-ove sSadne kave
>^-V: . Jfcr "»i   kupi   le,.ono   v   riKlt-iili   itirioffeljnatill zavo"ih
i^jgtgp^ br&toT OlsB z varstvenima cnanikama Hl'.kM ln
Olz-eva kava
ki Je prignano naiboijil io naJUdatne Ii primeaek navadni .* kavi, dobi bu xiimvH. oanenu m lintui t m* Itavinn
r________«0^n*    ^***<J44#, pi|;n ;:. kt  daleko prOBBgA  bobOVO   k&VO,   ki   liilllli rc-
,—    ■    »—- 11 i 111 vrednoBti.
Bratje 6lsr Breg-enz,
od prof. g. /.upniku Kneipp-n jedino pooblaščena t »»varna za Knripp-ovo gladno ^(17—6) kavo v Avslro-Oirerski.
Dobiva se v vseh boljših trgovinah s kolonijalnim blagom.
Pripoi«ičam
svojo bogato zalogo
gotovih, jako ukusno naprav 1 jenih
suhih vencev
nove facone, kakor tudi
trakov* napisi
po najnižjih cenah;
)'• sveži venci m šopki in vsa
v to .stroko spadajoča dela i/.-\^ vrsujejo se pri meni po najno-S. vejŠi faconi hitro in po prav niskih cenah.
z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika
ametai In trgovski vrtnar v Ljubljani. Cc7—3b)
KATHR
Xt'|M-«'lioš«'ii prIuiON«rl£ iiH\a<liii kavi.
(10F9-11)
Kneipp'ova sladna
kava.
l>ol»i so pOVNOfll.
Pristna samo s io varstveno znamko. Svari se pred ponarejanjem.,;
DOBRA KAVA
le s Kathrelner-jcvo Knclpp-ovo slad n o karo
za primeso. IDoTolTra* ee poveoli. Pred ponaredbami se svari.
(1084—11)
FRAN KAISER
puškar v Ljubljani
(Odlikovan v Građen 1890. leta, v Trstu, Gorici in
Zagreba I8yi. leta.)
priporoča mnogovrstno
zalogo orožja in raznih lovskih, potrebščin, kakor tudi pušk lastnega izdelka
ter izvršuje  vsakojako   popravljanja točno in po najnižjih cenah. (949-13)
Korektor
za slovenščino in tuje jezike vzprejme se pod ugodnimi pogoji.
Prošnje vzprejema upravnistvo »Slovenskega Naroda" do 20. t. m.
I
lit
n h
11
aravno, ukusno, prodaja na debelo po toli nizki ceni, <la je
P vsaka konkurenca izključena. j|j
£jj Častite  kupce  najuljudnejše  vabi na
obilo naro&bo (1196—8) \j$
s spe štovanjem r^j
Ivan Vladiskovich
vinotržec, V-lcska št. 35.
Gričar & Mejač
preje M. Neumann
v Ljubljani, Slonove ulice
ponujata:
Zimske suknje.....
Menčikovi s pelerinom in brez pelerina......
Sacco od lodna.....
Kožuhi.........
Vremenski plašči (Havelok)
Obleke.........
Spalne suknje ... Dežni kavčukovi plašči Praktične obleke za dečke
Otroške Obleke jako priljubljene strelske ali mornarske facone......
Menčikovi za dečke in deCO s kapuco in pelerinom ali pa tudi brez teh .
Št. 11
od gld. 12- -
„ „ 12—
„ n      8 ~
„ „ 15—
„ „ 12—
„ „ 14—
„ „    9 —
m „ 13-50 8—
8 —
Potni kožuhi in guba od lodna
po različnih cenah. (1256-1)
Salonske obleke in fraki
vsake velikosti in  cene vselej  v  veliki izberi.
Novosti
v konfekcijah za gospe.
"Velika izber
mufov, boa, ovratnikov in čepic.
L
Ivan Schlechta Pavlina Schlechta roj. Tomažič
poročena. (1258) V Ljubljani, dne 12. novembra 1892.
Lepa meblovana soba
aa Je«lueg» aH  dv»  gospodu  odda Me takoj.
Natančneje pove upravnistvo „Slovenskoga Naroda*.
V prodajalnico z mešanim blagom
no vzprejuieta
jeden ali dva učenca
katera sta dovršila 13. leto ter vsaj 1 tirirazrodno šolo Potrebno je tudi nekoliko znanja nemficine. — Oglasiti so Je naravnost pri trgovcu g. Vlljumu □FomlO«U v Trebnjem, Doleu|»ko. (1257)
Zobozdravnik
J. Sch weig,er
uljudno naznanja p. n. .slavnemu občinstvu, da zarad zadržkov dospe (H4oV>)
za stalno prebivanje v Ljubljano še le dne 15. t. m.
^©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©<
•J.
v Ljubljani fcj^«
ponuja
vsakie vrste kožušne robe
v največji izberi in po najnižjih cenah, in sicer *y£j- mufe "^"ss iz zajčje kože, sealskina, moiiffloiia, svilne opice, chinehille, persijana, bobra, nutria, risa, domače in divje mačke, oposuma, angore, jazbeca, morskega psa, povodnjega kosa, jamajskega medveda, pelucha in krimerja. — Dalje najnovejše športne čepice za drsalke v lepih faconab, ki se kaj dobro podajajo, kakor tudi ozke in široke ovratnike, ki se vjemajo s čepicami.
Lične garniture za dečke in deklice
obstoječo iz kapice, ovratnika in nillfa, povse belo ali pa barvasto.  Obšivi od kožuhov i ne ali perja, zadnji
vsled še velike zaloge po čudovito nizkih cenah.
Ugodna prilika za kup!
Po jako znižanih cenah se razprodajajo in sicer le tako dolgo, dokler je še kaj v zalogi,
volnene tioy;oviee gospe ixx otroke
kakor tudi
fiehu in dokoleniee vsake barve. (!"ti~">
Ij 1.;)l:L-,1)   IU  uO.xovuu.ii ki. Ueu. :  J u H l p N O 1 11.
i.ttutninA iu tisk .Narodne Titu urne".