Št. 5. V Goriei, v torek dne 16. ianuvaria 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. uri predpoldne za mesto tor oL 3. uri pop. za deželo. Ako pado na ta dnova praznik izide dan prej ob (5. zveÖer. Stane po poäti prejemaii ali v Gorici na dom pošiljan celoletiio 8 K, polletno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Sölskih ulicah, Jellersitz y Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zfutranje iztlanje.) Uredništvo in upraynistvo ee nahajata v «Narodni tiakarni», ulica, Vctturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglase in naroSnino pa na upravništvo >Goricec. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Bojkot in mi. in. Komaj je bil objavljen oklic, da začne „Centraina posojilnica" poslovati, je že pisala „SočaM : „Kdo more tem ljudem kaj zaupati ? Kako se drznejo taki politiški barantači ustanavljati — denaren zavod ? Kdo more imeti vanj zaupanje?a Tudi kasneje je „Soča" ne- sramno napadla „Centralno posojilnico". Pi&ala je: „In taki možje dobe prarico imeti posojilnico ! Kdo jim bo zaupal, kdo verjel? Kakäno Tarnost imaä pri ta- kem denarnem zaTodu, čegar voditelji niti ne vedo, kako se isti prav za prav imennje? Kdo ame zaapati takira slepi- čem ?" In kaj je bilo ? Čujte ! „Gorica" je objavila inserat, t kateri se je bila Trinila pomota, da je „Gentralna poso- jilnica" zavod z aeomejenim jamstvom. „Narod" je koj drngi dan popravi), a „Sočau je vendar to pomoto iruktisicirala. Še podlejäi je bil napad, ko je „SočaM trdila, da bo pri „Gentralni posojilnici" večinoma takega jamstTa, kakor pri Iju- deh Bo.....kalibra, ki odgovarja: To- žite me, saj nimam ničl" Na tak nesramen način je skuäala „Soča" spodkopati kredit in dobro komaj uatanovljene slovenske posojilnice. V86 članke, katere piše „Soča" o „Centralni posojilnici", preveva äkodo- željnost in zavijanje resnice. Iz äkodo- željnosti in umazane konknrence je izvi- rala trditev, da je denar „Centrifuge" dražji in da se dobi pod težjimi pogoji kakor pri „Goriški lj.pos.' in „Trgovsko- obrtni zadrugi". „Soča" je Sla t svoji zločinski gonji proti „Cetralni posojilnici" še dalje; ona je govorila celo o „ävindlu* t .Centralni posojilnici", o sleparjenjn z „žlindro", äeä, da prodaja „Cent. pos. 16% žlindro za 18°|0. Da spoznajo naši čitatelji nesramno perfidnoat in zlobo Gabračekovega lista, ponavljamo tisto historijo o „žlindri". Pri neki razpravi v državnera zboru je pOTedal poslanec dr. Schalk med drugim to-le: V Gorici ima tvrdka Kon. in Z. pravico prodajati žlindro. „Gospodarska zveza" T Ljubljani je naročila pri tej tvrdki „Tomaževo žlindro" s 17 odatotki fossoroTe kisline. G. R. Kon. je odgovoril, da ima na prodaj le 15 do 16 odstotno žlindro. NjegOTO pismo, katero je poslal „Gosp. zvezi", se jeglasilo : „17 odstotne žlindre nimamo, imamo pa na prodaj 15 do 16 odstotno žlindro; sicer pa to nič ne de; o tem blagu tako nihče niö ne raznme (von dieser Ware hat so kein Mensch einen Dunst), in Vi jo torej lahko prodajate kot 17 ali 18 odstotno blago." Tega „ožlindranega" pisma nismo mi pisali, ampak g. Kon., ki pa sedaj ni več pri gori imenovani slov. firmi. „Centraina pos." ni prodajala nikdar žlindre v Ljub- ljano, ona ni prodajala nikdar manj od- stotne žlindre za veö odstotno, in ven- dar ji to podtika „Soča" ter govoriči o „ožlindrani Centrifagi", o „nmazanih ro- kah" in piše n. pr. 1. 1903: „Iz Gorice se je odvajala v Ljubljano 16°|0 žlindra, tam „pri sv. Duhu" so jo prodajali kot 18°|0; ožlindrani so torej le klerikalci, naäi in kranjski." če to ni zločinski bojkot, kaj pa naj tako imenujemo ? Kaj zasluži človek, ki skuäs s tako perfidnimi lažmi äkodo- rati poäteni slovenBki trgovini? Ko je bila „Centraina poaojilnica" ! leta 1903 priakoöila na ppmoč „Krojaški zadrugi", je skušal Gabräöek njenemu kredita äkodovati s trditvijo, da je „Cen- traina posojilnica" zabila 118 tisoč K r navadno goriäko „botežco", da je enga- žovana v bankerotnem podjetjn z lastno ekzistenco, da je uničila „Krojaäko za- drngo" in sebe spravila na kraj propada itd. Seveda je pisal isti vedno doaledni I Gabräöek tudi drugaöe, kakor mu je ka- zalo, n. pr. da «o se tisočaki „Kr. za- druge" pogreznili v klerikalni žep, da je „Centrifuga" oropala „Kr. zadrugo", da se pase na ostalinah „Kr. zadruge" itd. Svojo äkodozeljnost, lažnjivost in hinaväcino" je pokazala „Soöa" še pred tedni na posebno značilen način. V št. 102. pr. 1. hvali „napredno rodoljubje", be8ediči o „klerikalnem bojkotn" in trdi, ) da „s e ne brig a zh „Centrifu- g o", če bo vspevala ali životarila. A v isti Stevilki piše, da „Centrifuga" s svojimi hipotekami ne stoji dobro, da je prevzela od „Gor. lj. po- sojilnice" vse slabe hipoteke itd. LaŽniki se bijejo sami po zobeh: lani je povedala „Soča", da je „Goriäka lj. pos." izbrisala 60.000 K neizter- ljivih posojill Ni nam menda treba še posebej poudarjati, da so vse te laži o slabem poroštvu, o slabih hipote- kah „Centraine posojilnice11 le podlo sredstvo, s katerim skuäa „napredno ro- doljubje" škodovati slovenskemu denar- nemu zavodu, in da se „Centraina po- sojilnica" od dne do dne krepkejäe raz- vija — vkljub kaznjivemu bojkotu Ga- bräcekove „Soöe". S „Centralno gosojilnico" je zdru- lena tudi „Goriška zveza", ki ima namen priskrbljevati poljedelcem po kolikor mo- goče nizki ceni umetna gnojila, žveplo, vitrijol in druge kmetijske potrebščine. Tudi to zadrugo, ki ima namen podpi- rati kmetski stan, napada in bojkotira „Soča" na najnesramnejše načine. Jezi jo, da je namestništvo pripoznalo „Gor. zvezi" revizijsko pravico in da ji je vlada zagotovila državno podporo 6000 kron, ki jih je dobila „Goriška zveza" od vlade kot podporo za ustanovne troške, imenuje „Soča" „Judeževe groäe" in pravi, da je Skandal, da trosi vlada tisočake v take svrhe . . . Kakor je „Soča" podtikala v prej- šnjih letih „Centralni posojilnici" slepar- jenje z „žlindro", tako obrekuje zdaj z enako podlostjo „Goriäko zvezo". Tako piše n. pr. lani: „Žlindra se obeta tudi na Goriäkem, in z njo se druži brez dvoma tudi umazanost, pa ne le to, marveč tudi neBreča in plačevanje po nepo- trebnem." „Tista zanikerna „Goriäka zvezau vabi zopet kmetovalce na „žlindro" ! Kdor je že kaj kupil pri klerikalcih, se je opekel, in MžlindraM je tudi draga. Opozarjamo kmetovalce, da se nikar ne dadö uloviti na limanice jetiöne „Goriike zveze", ker imajo druga reelnejäa pota, da pridejo do dobrega rabljivega kmetijskega blaga." Obrekovalec „Goriäke zveze" na- miguje s temi besedami bržkone na znano domačo sirmo, ki daje „Soči" za oglase in reklamo maraikako svetlo kro- nico, kar naj bi po našem mnenju tudi „Goriäka zveza" storila, ker potem bi imela „Centrifagina žlindra" gotovo mir. Deželni propačun zq 1.1906. Čitatelje „Gorice" bo gotovo zani- malo izvedeti, kako je sestavljen deželni proračun za leto 1906, ker sega globoko v njihove žepe in razkazuje, v kake na- me ne in v kakäni meri se obračajo do- hodki iz raznih naklad in davičin. Vsa potrebščina deželnega zaloga je razde- ljena na 13 poglavij z naslednjimi zneski: Troäki za deželni zbor 16.120 K; splošni upravni stroški 149.380 K; stroäki Z9 deželno posestvo 9.165 K; za polje- deljstvo 81.756 K, izredni stroški 14.000 K; za javno varnost 54.376; zdravstvo 31.340 K, izredni stoäki 19.000 K; do- brodelni zavodi 348.572 K; troäki za uk in izobrazbo 480.562 K, izredni stroäki 1.400 K; prispevki za javna dela 27.450 K, izredni stroški 56.600 K; vojaäki stro- äki 5.932 K; deželni dolg 98.844 K, izredni stroäki 11.300 K; razni stroäki 46.000 K, izredni 30.000 K; prejemki upokojencev 16.529 K. Skupaj je torej rednih dežel- nih potrebäöin 1,366.027 K, izrednih pa 132.300 K. Redno pokritje deželnih potrebičin obstoji iz treh poglavij in sicer: Dohodki iz deželnega premoženja 70.904 K; dohodki iz javnih naslovov 317.415 K; drugi dohodki 1240 K. Skn- paj torej 389.559 K. Posnetek potrebščin in rednega po- kritja se nahaja v deželnem iinančnem zakonu, sprejetem po deželnem zboru in potrjenem po presvitlem vladarju, ki se glasi : „I. Odobruje se proračun deželnega zaloga in kmetijske sole za leto 1906 8 sledečimi izidi: LISTEK. Dolina in hrib. Povest. S pisal Janko Bratina. (Dalje.) Prijatelja sta odäla iz trga, stopala gta potem mimo žag in starih zapuače- nih poslopij, kjer so bili nekdaj mlini in pivovarna. Vse je mrtvo daneB, le voda, ta bistra gorska voda šumi in kipi tam po grapi, peni se in buta od skale do skale. — Glej tu, dejal je H. Če le grem tod mimo in vidim te prirodne moči se mi stori milo v srcu. Taka prilika, a nikdo naäih se ne loti. Tujec bo priäel, pobral bo strugo in tuj rod se bo tod äopiril. Doli je mlin, glej. V začetku je bil majhen, danes so tam tisoöaki — a tuji. Če pride tuj črevljar v trg, ga bodo spoštovali kot ne vem kaj. Da govori le nemäki ali italijanski vse je dobro. Tem ljudem se tržani klanjajo, ti imajo vse. Domači človek nekaterim manj velja kot tak le, ki se je priklatil od severa ali juga. — Kaj hočea, odgovoril mu je pri- jatelj. Je že tako, da mi domači nismo nič. Sicer dosti ne zahtevam, a veruj mi, da je tem ljudem oblizani laäki „äribar" več kot eden naju in radi enega tacega človeka govori navadno vsa družba tuj jezik. — Res je, de H. Tana zunaj ob mejah slovenskih se bijemo za vsako ped zemlje, tu v sredini, kjer bi se ne smelo sliäati tuje besede, pa gre vse pri vragu. Inteligence narodne tu skoro ni razun par izjem, katere pa si ne morejo dosti pomagati. Da bi bili vsi taki kot naä ravnatelj Deitz, potem bi se le dalo govoriti. On je možak in jaz se ž njim dobro razumem. A drugi, bože mili ; tu-le nemčurska družina Braunova, potem trgovec Graldi, Grudnovi, uradniätvo, ka- teremu na čelu stoji sodnik Brumatt, to vse ni vredno piäkavega oreha v na- rodnem oziru. Sicer le mimogrede, tudi pri Grudnovih se baje sodnik precej meša. — Menda ne bo hudega, odvrnil je Sadej, a vendar ga je to neprijetno zadelo. — No, veä, pa nekaj bomo kmalu imeli sedaj doli — planinsko druätvo. Trudimo se že dolgo, vse nam naspro- tuje, a vendar upam, da bomo kmalu priredili izlet in tako otvorili druätveno delovanje. — Dobro, dobro. Hvala ti, kajti vem, da si se tudi ti dovolj trudil zato. — Vse to ni dosti, da le dosežemo svoj namen. Da ne bo tuja roka gospo- darila po naäih planinah. — Tako je in v ta namen naj Jte Bog živi äe na mnoga leta. Podala sta si desnici in se potem razäla. H. je äel doli ob potoku proti trgu, doktor pa gori na hrib, kjer je bila njegova rojstna va*. S slamo so bile krite strehe, zidovje osuto in slabo, a vendar je hitel gori po skalnati strmi stezi, kajti čutil je, da gre na hrib, da je dolina pod njim. Priäel je na vrh, razgret in poten; dvignil je klobuk vi- soko in ga zavihtel visoko v pozdrav planinam domačim. IV. V Zavetnikovi krčmi so sedeli ätirje možaki, ko je nekaj dni potem vstopil doktor Sadej v sobo in naročil pol litra. Zatravnikar in Zagrovec sta aedela v kotu ob zidu, zraven Zavetnik sam in pa pismonoäa Polanc, katerega so imenovali tudi Pislčk. — Dober dan možje, pozdravil je Sadej in prisedel k njim. — Bog daj, Bog daj ! Pa tu pijte gospod, ponudili so mu vsi ätirje. Daj Zavetnik, prinesi ga äe en liter dejal je Zagrovec, vsak dan ni gospoda Sadeja pri nas. — Ni treba, ni treba, stric Zagrovec, dejal je doktor. -- Kaj ni treba? Drugiö bodete pa vi vrnili. Zavetnik je prinesel vino, nalili so kozarce in trčili. — Bog vas živi, gospod, prikimal mu je Zavetnikar, a katerim sta bila dobra znanoa že iz mladih let. — Ali imate kaj zame s post© Piolčk, vpraial je doktor pismonoäo. — Mialim da bo nekaj malega. Segnil je potem po tisto usnjato torbo odprl jo in prelistal kup razglednic. Jedna je bila za Sadeja. Ta je pogledal naslov, pisava mu je bila neznana in od Ženske roke. Spravil je potem karto in pili so naprej. Razgovarjali so se o tem in onem in Sadej je čutil, kako drugače je med temi ljudmi. Sicer so priprosti, a imajo globoko čutečo duäo. Spomnil so je Elvire in njenih besed „vedno ne bodete ostali pri Vaiih kmetfh gori". Zakaj pa ne bi ? Ali so to morda elabi ljudje? Ali ni on sam tudi tega rodu? Ali ga morda svet tam doli, ki se äteje sicer visoko, gleda z ljubezni- vimi očmi ? Sedaj äe, ko čutijo, da je že nekaj, a prej? Dobro äe ve, kako ga j© vsak ätudentek tam doli preziral, čei, ¦ hriba si in mi smo dolinci. (Dalje pride.) Redne potrebščino 1,366.026 K, ii- redne 132.300 K; skupaj 1,498 326 K. Redn) pokritje 389,559 K. Primanjkljaj 1,108 767 K. II. V pokritje tega primanjkljaja so uvedeno za celo leto 1906: 1. Doklade k neposrednim davkoin: a) po 20% na zeruljarino, ki donesc približno 90.000 K; b) po 20% na hišarino in hišno najma- rino, ki donese morda 124.000 K; c) po 30% na občno pridobniuo z daTkom na krošnjarske in obhodne obrti vred, na pridobnino od podjetij, podvrženih jav- nemu dajanju računov, na pridobnino in plačarino višjih slažbenih prejemkov 7arcbnih uradnikov, ki donosejo morda 107.000 K. 2. Doklada po 120% na užit- nino vina, mošta in mesa predvidnim dchodkom 612.000 K. 3. Davščina 4 K za V8»k hektolitor piva, ki donese pri- bližno 176.000 K. Vsega sknpaj 1,109.000 K. Potemtakem je preostanka 233 K. III. Deleži v prid okrajnib šolskih zalogov, navedeni pod pogl. VIII. nasl. 3 proračnna, obstoječi iz celotnega do- hodka, kateri so realizira v posameznih golökih okrajih na deželni dokladi na užitiiino vina, moäta in mesa öez 100% in deželni davščini na pivo čez 3 K od vsakega hektolitra. IV. Glode plačila dopolnilne dav- ščine za rimanence piva obstojeöe dne 1. januvarja 1906 v pokneženi grofovini goriško -gradiščanski se nalično dporabijo določila § 14. naredbo tržaškega namest- nišUa z dne 28. decembra 190* St. 37228 (dež. zak. št. 26) s premombo, da bodo uradno konstatovali rimanence deželni organi za pobiranje deželno dafščino na pivo. V. Podaljšujejo se do konca 31. de- cembra 1906 8ledeöi krediti, ki zapadejo koncem ttkočega leta . 1. kredit 14 304 K dovoljen leta 1900 za razširjenje ita- lijanskega oddelka dezeine kmelijsko äole; 2. krediti skupnib 42.78169 K, dovolje- nib v letih 1901—1904 za brezobrestna posojila za obnovitev po trtni uši oku- ženih vinogradov; 3. kredit 3200 K, do- voljen leto 1900 kot deželni prispevek za vijadnkt v Nabrežini. VI. DeŽelni odbor se pooblašča, da izplača še tekom leta 1906 one podpore in prispevke za občekoristna dela, zaka- tera so dovoljena ali- se dovo!6 delna plačila do konca let» 1905." Z ozirbm na VI. točko finančnega zakona je deželni odbor meaeca decem- bra na prošnje občin in posamezr.ikov podaljšal marsikateri kredit iz prejšnjih let, ki bi bil sicer zapadel. Ker so zgorej navedene ätevilke gotoTO marsikoma nejasne in ne more vsakdo iz kratkib označenj posamoznih poglavij spoznati, kaj ta poglavja obse- gajo, hoöemo to prihodnjič drobneje pojasnili. ki niflO „v rokah imnjev" in katerim so začasno tudi učitelji kajige vodili in ki so se ob sklepih pri vsötn svojern libe- ralatvu pri meni ogia^ili, — da naše ljudstvo o varčnosti in redu pri zadraž- nern gospodarsUu nisna pojrna. Slednjič so vendar, z ozirom na znižano število udov (14), na občnem zbora dne 28 decembra 1905 enoglasno sklenili likvidacijo. Na iati dnn jirn je bil tadi predložen računski sklep za leto 1905, po katerem znašajo aktiva 87Til K, paaiva (deleži) pa 280 K; ostane tedaj po odbitih slroäkih za vpis likvidacije in izbriB v zadrnžnem regisstru (okoli 100 K) äe kakih 490 K, katero so med 14 zadražnikov razdeli, tako da prejrne vaak ad razven deleža (20 K) äe 35 K. Ta računski sklep in sklep občnega zbora ßta bila predložerta pri reviziji dne 10. januTarja t. I. gospoda voditeljn de- želnega knjigOTodstva in v redu najdena, o čemur Be lahko Tsak prepriča pri ime- novanern goapodu in pri c. krTtrgovskem sodišcu T Trstu. la teh podatkov hibko vsak razvidi, da je bil sicer „polom", a ne t konsnm- neni druStvu na Volčjemgradn, nego le T glavi „Sočinega" dopisnika, kateremn svelujem, naj gre š« v solo, prednomisli govoriti o st?areh, o katerih za zdaj še ničesar ne razume. K. O b 1 a k, kaplan. Dopisi. Iz Komna. — (Polomnjen konsurana Krasn.) — Na dopii „Sočo" z dne 10. januvarja t. ). pod gornjim naslovom je dolžan podpisani javnosti naBlednje pojasnilo. L°ta 1900 je bilo astanovljen.) na Volcjemgradu pri Komnu konsumno in posojilno druätvo, prar za prav lo dru- Stvena krčma, iz čiato lokalnih vzrokov. Pravila je bil izdelal učitelj iz Velikega- dola. O ekziatenci tega druätva sem zve- del komsj konccm leta 1902, ko so bili drndlveniki pozvani od c. kr. glavaratva T Sežani, naj prijavijo računaki sklep. Pri tej priliki so se oglasiii pri meni, takratnemn knjigovodju posojilnice, naj jim napravim račun; jaz sem jim to uslngo naredil in nato so rsako leto koncem decembra ali začetkom janavarja prinesli potrebne podatke, da se je izdelal ra- Innaki sklep. * Že pr?ikrat sem ridel, da nima konsnmna krčma take rrste nobenega pomena, da jo promet pri tako nizkem številn udov (22) minimalen, in sem jim sretoval, naj društvo razpastijo. To pri- govarjanje sem ponatljal Tsakoleto; zlasti ko sem videl tadi pri bližnjih konsumih, Politiöni pregled, Kaksno volllno reformo hočejo Nemcl ? Glaüilo avstrijskih pru-jofilov „Alld. Tgblt " poziva vso nemško poalance, naj "porabijo tso. svojo parlamentarno moč, da se prepreči vsaka volilna reforma, ki bi prinesla Slovanom večiio. Ako imajo rsi poslanci sknpni cilj (Nemcijo 1) pred očmi, lahko preprečiju vaako ne- ljubo reformo ter dosežejo, da «e nem- ščina proglasi za držarni jezik. List za- ključaje sroja izvajanja : „Oatane nam še eno upanje: da bo naša. vsonemška ideja 8 srojo nepremagljivo agitacijo skovala danes še nedosogljivo nemSko edinost v treaotku, ko bo praski orel razvil sroje mogočne peruti za polet eez pokrajine, ki morajo ostati nemško vkljub vaein stiskam današojega doe". latrskl deželni zbor In njegova veölna. „Naša Sloga" prinaža : Vnanjim novinam so brzojavili dne 1. t. m. iz Trsta, da se je tarnkaj zbralo 15 po- slancer italijanske večine deželnega zbora iatrskega, ki so po daljäi razpravi, sklo- nili, da ne bodo sodeloyali v deželnem zbora dotlej, dokler vlada ne prekliče „jezikovnih privilogtjov, ki jih je brez privoljenja dala hrvatako-slovenski manj- šini". Vsled tega da so no snide deželni zbor istrski. Mi ne vemo, koliko resnice je na tej vesti, ali toliko vemo, da rlada ne more proklicati nobenih „jezikovnih privilegijev', ki bi jih bila dala hrvatsko- slovenski deželno zborski večini, a ne, more iz tega jednostavnega razloga, ker teh privilegijev ni ne dala, ne obljubila. Vlada je obljubila edino to, da njen zafatopnik v zbornici odg^vori na neko interpelacijo tndi v hrvatskem jezika, in nič dragega. Če so pa to tisti zatrjani privilegiji, ki jih je baje vlada dala hr- vatsko-slovenskilii poslancem in radi ka- terih noče italijnnska večina v deželni zbor, potem pa jo reanici najbolje, da se taka nearečna zbornica nikdar več ne skliče. Novl dalmatlnskl natnestnik Nikola NardellJJ se je roJil v Dubrovniku leta 1857. Ljud- ske sole in gimnazijo j« doTrS.l t svojem rodiibrn mestu, juridične nauke pa v Gradca. Meseca septembra 1877 je postal sodniJHkim praktikantom na okrožnem sodišča v Dubrovniku, meseca maja 1879 pa sodnijskim avskultantou. Ko je me- seca novembra 1881 z odliko položil sodnijski izpit, je zapustil sodnijsko stroko ter preäel v politično slažbo in bil imenovan namestniškim praktikantom. Leta 1882 je postal koncipiüt ; leta 1883 okrajni komisar ; 1886 numeslniški tajnik; meseca decembra 1886 okrajni gluvar ; 1894 namestniški Biretovalec. Meseca maja 1898 je dobil naslov in značaj drornega svetovalca in |meaecA junija 1899 je bil imenovan pravirn dvornim svetovalcem. Lanskega leta meseca janavarija mu je bilo poverjeno vodstvo daimatin- skega namestnižtva in v isti čas tadi naslov in značaj namestniskegd pod- predsednika. Nardellijevo imenovanje namest- nikom je bilo širom Dalmacijo vsprejeto z največim navdušenjem. OJ vseh sLrani prihajajo brzojavne česlitke, kakor izraz jzlobokega spoštovanja in naklonjenosti prvemu sinu kržne Dalmacije, ki se je pcspel do naj vise c^asti v deželi. Ogrska kriza. V pelek se je Trail ministeraki svet, ki je trajal veČ ur. Ministri so sklenili pričeti mirovna pogajanja s koalicijo na temelju predlogor, stavljenih od grofa Jalija Andrassi-ja. Po konöanem zboro- vanju rninistrov je Fejervary posetil La- kacsa, bivšega finančnega ministra. Ločltev cerkve od države na Francoskem. Finaučni uradniki na FrÄncoskem so dobili od vodstva uprave državnega imctja nalog, da morajo pri seatayi in- ventarja o cerkvenem premoženja odpreti po cerkvah tudi tabernakle na oltarjih ter se prepričati o dragocenostih, ki se nahajajo r njih. Francoski nadäkofje in ŠkofjG so vsled tega razposlali na vse župnike posebne okrožnice, s katerimi najodločnejše protestirajo proti taki od- redbi, ki je skrajna žalitev naJBvetejšega Ter8kega čuta katoličanov. Vsled te okrož- uice bodo imeli žapniki dolžnost dotič- nim ünanenim organom naznaniti vred- nost dragocenosli, nahajajočih se v ta- bernaklih, nikdar pa ne bodo smeli pri- voliti y lo, da bi finanöni organi odptrali tabernakle. Nekateri škofje so nasveto- vali žapnikom, naj odstr&nijo z oltarjev tabernakle in v njih se nahajajoče dra- gocenosti v času, ko se bodo napravljali dotiöni inventarji. Poslanec Gerand bo Btavil zaradi tega v parlamentu interpe- lacijo. Socijalni poslanec Briand, ki je bil poročevalec o zakona za ločitev cerkve od države, piše ˇ listu „Laterne", da je odredba, katero so dobili finančni uradniki v tern pogledu naravnost bru- talna. Srbsko-bolgarska carlnska zveza. Na ministeraki seji v Belgradu je bilo 8klenjeno, da ee predlogo o carinski zvezi T nekoliko sprernenjeni obliki pre- dloži skupščini. Velltev predsednlka francoske ljudovlade. Francoski ministerski svet je do- ločil v petek, da izvolijo novega pred- sednika francoske ljadovlade 17. t. m. Radikalci so prepričani, da bo izvoljen Fallierei. Konservativci pa pravijo, da pri volitvah ni i2ključeno kako pre- senečenje, ker je dobil Fallieres pri vo- litvah za predsednika 26 glasov manj kakor pri predzadnji volitvi. Fallierov na8protnik Doumer, ki je bil proti volji framasonor izvoljen za predsednika fran- coske Kbornice, je nevaren framasonom. Zato ni izkljačeno, da izvolijo za pred- fiednika sedanjega načelnika frÄncosko vlado Loubeta, dasi se brani te Časti. Spopad med nemšklml In japonsklml vojakl. Iz Pekinga poročajo preko Londona: Minoli pondeljek po noči je prišlo do spopada med japonsko patruljo in ne- katerimi nemškimi vojaki. Vnol se je obupen boj, v katerem je bilo ranjenih dvanajst Nenicöv in osem Japoncev. Ea Nemec je dobil 28 ran z bajonetom. Štirje Japonci so smrtno ranjeni. Kon- staluje se, da vlada velika mržnja med japonskimi vojaki na eni in mornarji vseh dragih narodov na drugi istrani. Vsi vojaki so sedaj konsignirani v vojaänicih. Konferenca v Algesirasu. Kakor javlja „Times" bo na prvi seji te konference izvoljer prodsednik ter se določi dnevni red na temelja sporaznmljenja med Francosko in Nem" čijo, sklenjenega meseca septembra m. I/ Konferenca bo trajala kakih seat tedjKfv. Ob nedeljah in petkih ne bo sej, ker Binalrajo Maročanci te dneve za nesrečne. Dogodkl v Macedonljl. Policija je našla v takozvanem bo- sanskem dvoru v Salunu nasproti oto- manski banki več bomb. Vele8Üe ao turäki vladi zopet izro- eile 8pomenico, v kateri opozirjajo na gonjo grških vatašev. Dogodkl na Ruskem. Guverner Sjlogub brzojavlja, da je revolucijonarno gibanje v EHlandiji ulu- šeno väled energičnega postopanja čet vojne mornarice. Iz Livlandije poroča general Orlov, da vlada v Valku, |FeIinu in Pornavi popolen mir. Redni promet jo sedaj vspostavljen na vseh železniških progah. Poštni in brzojavni promet je po vsej deželi zopet v redu. Sedaj je možno smatrati, da se je ustaško gibanje revolucijonarjev po vsej evropski Rusiji ponesreöilo ter da jo ndušeno. Poročila iz Mitave pravijo, da je energično postopanje provzročilo raz- padenje revolucijonarne organizacije. V Rigi so T soboto naäli dve tajni tiskarni, zalogo bomb, topniäkih krogelj, bodala, revolverje in 2000 patron. Upor mornarjev v Sebastopolu in Odesi. Iz Sebastopola poročajo : Posadka parnika „Velika kneginja Ksenija", ki pripada ruski parobrodni drnžbi, se jo branil» odpeljati v Teodozijo stotnijo vojakov s slrojnimi pa^kami. Takoj je priäel na ladijo admiral Čuhnin z vojaki in mornarji, ter jo takoj ukazal aretovati in odvesti v jočo uporne. mornarje. Ko- nečno so isti prosili, naj jih izpusto na 8vobodo in so obljubili, da bodo vršili svojo službo. — Oblastnija je v to pri- volila. Enak Blučaj, se je pripetil tudi v Odesi, kjer se je branila posadka trgo- vinskega parnika „Cir", odpeljati v Se- bastopol oddelek vojakov. Aretovanih je bilo šastnajst mornarjev, ki so jih na- domestili z drugimi. Domače in razne novice. Osebna vost. — Ravnatelj umetao- obrtne strokovne šolo v Ljubljani, g. Ivan Šubic, je pomaknjen v VII. či- novni razred. Dvornl svctnik dr. Vatroslav Jaglč dosože Ieto3 6. jalija 70. loto ter bo vsied tega po obstoječih predpisih moral prositi za apokojitev. Za „Šolski Domu je prejelo uprav- niätvo: Ke>gljaäka stava 1 K. Srčna hvala ! Preplatila za „Šolski Dom" za S. Gregorrtcevo knjlgo ,Jobu so na- dnlje doäla: Jojihim Jereb, duhovnik Vrhovlje 1 K 60 v. Grlavni predstavitelji slov. slovstva 8 poHebnim ozirom na a jih uinetuiski razvoj. — Pod tpm naslovom bo imel g. prof. dr. Ozvald ciklus 12 predavaaj v Bledečem sporedu : Uvod, Vodnik, Pro- ieren (2), Jenko, Levstik, Stritar, Jarčio, Kersnik, Gregorčič, Aškerc, Slovenska Moderna. Vdako predavanje bo za s^ kolikor moči zaokrožena celota. Pre- davanja bodo se vrSila vsako sredo po- čenši s 17. Jan., točno ob 6. ari zveöer v prostorih Siovenske Čitalnice in bodo trajala po eno uro. Vstopnina za ves ciklua 1 K. Vpisovanje četrt are pred začetkom prvih tieh predavanj v Či- talnici. Odbor Slov. Čitalnice. Volilm reforma. — Pradaedatvo ministerdkega sveta naznanja: Rizni 1 isti so v zadnjem časa iz „dobro poučenih" virov poročali o štavilu poslancov, ki jih je baje Tlada določila za posamozae de- žele in narodnosti. Koliko je resnice na | teh poročilih, je razvidno iz tega, da vlada do danes še ni določila števil. Paö pa je gotovo, da se mnogo navedena števila bistveno razlikujejo od onih, ki bodo v vladni predlogi. V pomnožeui okrajni solsikl svet tolmlnj-kl so bili izvoljeni sledeči go- Bpodje, in sicer: Andrej Vrtovec iz Tol- raina, Anton Mlekuž iz Borca, Franc O^tan iz Bovca, Pavel Soban iz sv. Lu- cije, Miha Kenda iz Temlin, Peter Kobal iz Cerknega, Fran M.klavič iz Köbarida, Jožef Gasperut iz Sedla. „Slovengko bralao in podporno druŠtvo v Ciorici" priredi društveni pies 2. februvarja 1906 v prostorih Trgovskega doma. Pričetek ob 8'/2 zvečer. Vstopnina: udje 1 K, neudje 2 K. Čisti dohodek je namenjen društveni bolniški blagajni. Sijajni pies „Roriške sloveaske mladliie" se vräi 17. februvarja. Vabila se prično razpošiljati vžo okolu 20. t. m./Eveiitaelne reklamacije naj se bla- ffovolijo nä^loviti: „OJbor goriäke slov. ' "mladine" kavarna Central. „Narodna čitaluka^ v Kanalu priredi v nedeljo dne 21. t. n>. točno ob 3,V'2 popoldne veselico v dvorani hotela „Pri zlatem leva". Na vsporeda je : godba, petje, deklamacije, slov. ora- torij „Letni čaai", živa slika in «lednjiö prosta zabava. Vötopnina : Sedeži 50 vin., Blojišča 30 vin., galerija 30 vin. Vojaki do narednika in otroci 20 vin. K obilni udeležbi uljadno vabi Odbo,r. NeFrcea. — V tnk. bolnišnico so včeraj pripeljali g. Ludovika Vittorija iz Kanala. G. Vittori, slep na eno oko, je padel te dni tako nesrečno čez neki most, da si je izbil äe drugo oko, tako, da je zdaj slep na obe očesi. Zblazncl je na evojem stanovanju v Gorici v nlic« sv. Antona vpokojeni jetničar g. Anton Valas, katerega so y nedeljo odvedli v tuk. noriänico. Rizpisano je mesto poStnega od- pravitelja pri c. kr. poštnem uradu v Volčah na Goriäkem. Družba sv. Cirila in Motoda v Ljiibljaui opozorja na pivo, ki so vari T pivovarni g. Auerjevih dedičev v Lju- bljani v korist naše dražbe. To pa zato, ker razni gg. gostilniöarji sklepate sedaj nove pogodbe glede zaiog piva. Na to pivo bodite opozorjene vse naše po- dražnice, vs* društva in vsi aomiSljeniki. Svoji k avujim ! Odpoftijauje priporočllnlh tlskovlu po pošti. — G. kr. poälno \a brzojavno ravnateljstvo javlja: Da bi vetreglo želji prizadetih krogov zlasti tiekareke obrti, je c. kr. trgovinsko ministerstvo že meseca maja pr. I. izdatno znižalo pristojbino za izredne čašniSke priloge, t. j, za priporočilae ali razglasilne notice, ki ne izhajajo od časopi3ov, rnarveč se prilagajo na raČun trgovcev in podjetij posamičnim iztisom časopisov. Pristojbina za razpoSiljanje izrednih čašuiških prilog jo ztiašala, kakor je •znano, 1 st. sa vsacih 25 grarnov do najviäje tožo 250 g, ter «e je ta pri- Btojbina terjuln vedno za cele serije ob- sezajoče po ato komadov. Z omenjeno naredbo se je opastila (ker nepotrebna) razvrstitev po stopinjah težo nad 30 gramov ter se je določilo pristojbino Vs st.za v-riki izti-t d) 10 gram>v, '/3 *}• za rsaki iztis od 10 do 20 gramov in 1 «tot. za vsaki iztis od 20 do 30 gramof. Ob tako izdatnem zaižanju omen- jene pristojbine se je moralo pričakovati, da Be promot l navedenirni .tiskovinarni naravnost velikansko povzdigne. Tako se je na Nemškem, kjer so uveli avstrijßki skoraj jednako tanfj, promet z izrednimi časniškimi prilogami tako naravnost vo- likansko pOTzdignil. Lela 1902 je biio odposlanih 176 milijonov prilog, tako, d* je v teni Jeta prisla na vsaki peti čas- niški izlis po jedna priloga. V Avstriji se je ta proinot sicer iz- datno povzdignil, vendar ne stoji (da-3i je bila evojedobno nova tarifa priobčena v raznih č&sopisih) v nikaki razrneri z vspehom, ki so ga na Nemškem dosegli v tem pogleda. Zii se radi tegd potrebno posebno opozoriti trgovce na to izredno ceno reklamnega sredetva. Srbski prestoloiiasledulk Gjorgje na Sloveiifikcm. — Glasilo srbskih öastnikov „Vojski" z dne 23. decembra 1905 piäe, da je arbski preülolona- slednik Gjorgje meiuca avgusta potoval po slovenskih deželuh in bival incogaito tudi v Ivabljani. „Vojskat( piäo pod na- slovom „Potovanje naslednika srbskog prestola" 0 preatolonaslüdnikovem bi- vaajn na Slovenakem tako-Io: „Iz Benetk se pride po razmeroma ne dolgi vožnji po suhem na slovensko semljo, a nato v njeno glavno nnsto Ljubljana, m^to lepo, veseJo, a najmilejše raditega, ker se lahko tu govori srbski. Ako se č!ovek zatopi v rodoijubne aiiali in z duševnirn očesora premotri prostranoat jogoslo- vanskih dežela in jag:Hlovanskeg4 go- vora z vsemi njegovimi dialekti, od Lja- bljane do Vitoša pod S/>fijo in od Velike Krajine do Skadra in doiž do Bitolja in Orida, kjer stauajejo Jugoslovani, objemo ga čatila radosti, da smo mi tako velik narod in da je naäa zernlja tako pro- strana, obenem pa se nam vsele v srce tudi častva tuge in žaloati da srao mi v poiitičnem oziru najnedrecnejäi narod t Evropi, razcepljeni in razkosani, zdi- hujoč pod jarmorn in pritikkom oholih narodcv in držav. Ta častva so objela tndi visokega potnika, ki j© prepotoval od Ljabljane do Boke-Kotorske, a nato preko Hercegovino in Bosne jagoslo- vanske zemlje, ki ječe pud tajo vlado. V Slovencih je zelo razvit* zave-st o jugoslofanakem bratat?a in edinstvu. „No vein, kjo je Belgrad, ali to Tera, da žive tarn naäi bratje Srbi," tako se je izrazil neki preprosti Slo^enec naprüin sprem- Ijeralcu njegore kraljeve vigokosti, ko je aliäal, da so potniki iz Belgrad». Kolika ljubezen reje iz teh preproatih besoJi! Naravno je, da je ta zavednost 80 veliko bolj io krepkeje razvita r krogih slo- tenßke inteligence, med yoditelji toga poätenega, dobrega oddelka naäega ple- mena, ki po posredoyanjq Hrratov po- J»gomR aprejema jezik STojih jnžnih bpatoT. To je proces naäega doäovnega eainBtva, ki bo, ako Bjg da, tadi prad- nodnik našo politične zajednice. Radoyt « zadovoljuuat ste na?dajali njegovo v J\V*ko vi8okost von čas, ko je biral 8imn.t^ern m68ta Ljubijani med tem ^P^n d nam tako kar 8e nieZlkU, in lako enak t čustvih, korak TLradOst d* op^iti na r8ak *orak- Tega D, moöi nikdar pozabiti !« »a Du^uka ite{fi«jk* depuWjaU. Kin dn2 V ^ üboto 8lH r8Pr°Jel^ aotranifli*bar- Gautsch in minister za o^toječo i Fof Bylandl ital. depatacio predsednifc2 pana Sandrinellija iz pod- Veneziana k ,za.äke mestne delegacije državni poslan-TS^ 80 je PridružiI tudi «ejepodala An11*?0- Tä dePutaciJa razgovnrja v z»rt« •J> a B0 z miniötroma P«go iil ^f» '"•»• '- ^Piccolo" ift Kii I9CQ- Kakor poroöa .»i-l.tr. v »dert-To.f.i'Xt'Ä rsenčiliščnoga vprašanja pa ae je morala depataciJH propriöati, da vprašanje glede ital. v8Oačilišča ne pride reč v sodanjem parlamontu nn vrsto temreö, da se bod^ ž njirn bavil sole prihodnji parlarnent. Nemške željc po Trstu in jadrau- skcm Primorju. — Nemcöm so ^üno cede sline po Tristn, jadranskem Primorja in Dalmaciji. Kor jim L^hi in Sovani ne delajo nobonih posebnih zaprök v njihovem grabežljivem dejanju, se sma- trajo že za gospodsrje Adrije, katero imenajejo kratkomalo „nem^ko Adrijo". Dr. Liebenfela pišo v „Freie Stimmen" glede toga sledeče : „Da, Tra in Adrija sta nemška (!) in če napnemo vse svoje moči, da si zngotovirno Trst, Primorje in Ddlmacijo za nemäko posest, zagotoyiin^ si samim sebi in naäim otrokom najiepši dobiček ! D.i si zagotovimo Alrijo, ni potreba kar prav niö velikega napora, treba nam je le svojo predno^t (Vorteil) cnergično izrabiti". In ko gOTori ime- noirani Nomec 0 turaki železnici, pravi : BNe bo več dolgo trajalo, ko bo močna in neutrgljiva jeklena vrr po tursko-karavanskern predora staluo zve- zala srce Nemčije s Trstom in Adrijo . . . s tursko železnici se zagotoyi trajna prevlada Nemc«v ob Adriji za nedogledne case, in alpski Nemci, s katerimi se je dolgo časa po mačehorsko ravnalo in so bili gospodarsko sihio stiskani, dobe dejansko in materijulno pomoö". Tržaške razinere narnerara osrednja vlada menda vendarle enkrat nrediti. „Sole", poroča, dd se vrše v notranjem minislerstvu dolgo sejo in posvetovanja med Gantschem, njegovim kabinetnim šesom, tržKškim namestnikoin iti rar- nateljem tržaško policije, Minudaijorn. Baje se pogorarjajo o tem, kako na- pra?iti red v uradih, nadomeiti.i in pre- mewtiti aradnike in n^posled ljtiti se šo mag strata.) Tatvina o belem ^duevu. — V četrtek so 0 polulne neznani titovi ulo- mili T Trstu v zalogo zolezniäke ttrdke Kramroer & Schwarz, ki 3e nahaja r ulici Fabio Severo, ter ukradii velik bakren kotel s podßtavo iz litoga železa, v vred- nosti 200 krön. Nova župuija. — Duhovnija Slaun v Istri je postal« župnija. .Zveza" protl trgoviul z dckleti. — Meseca oktobra je imela „Zveza" občni zbor na Danaja. Podražnice za delovanje proti trgovini z dekleti so se nstariovüe v Cernovicah, Lroru, Pragi in v Trstu. Radi ponarejenja vina jo bil v sredo na okrajnern sodiäju v Tr.-ita ob- sojen na 5000 krön globe tržaški trgovec z vinom Konstantin Vasilli. Mila zlma. — Gvetoöe vijolice so dobilt te dni r Hrašici pri Podgradu v Istri. V nekaterih krajih cveto črešnje. „Sloveuski Čebelar", glasilo slo- yen8kega čebelar<»kega društva za Kranj- sko, Štajerako in Primorsko, je alopil v IX letnik. List prinaša zelo poučtio spise T čebeloreji. UJje draštfa ga dobe brez- plačno. UJnina je na leto 2 K. Sosedfi Rstzuamika govedoreja. je naslov VII. zrezkn *„Kmetijsko knjiž- nice", ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba. Dr. L Sten ert, živinozdraAnik in pro- fesor kr. bavarske kmetijske akademije v Weihenstephanu, je doslej spiaal 5 v resnici poljadnih kmetijskih knjig, in sicer v obliki pogovorov med Taščant in brez vseh za kmeta nepotrebnih ved- nostnih pritiklin, zato so se pa Steuert- ove knjige med ncmškimi kmeti tako hitro razsirile, kakor nobene drage. Kme- tijska drnžba je že lansko leto izdala Stenertovo „Soseda Rizamnika prasiöjo rejo", in kako prar je to storila, je dokaz velika priljubljenost in hitra raz- prodaja knjige. To dejstvo je pa biio tadi povod, da je kmetijska družba skle- nila izdati tega pisutelja „Gorodorojo11, ki 8edaj dotiskana in s GO podobami opremljena pred nami leži. Prevod te knjige, kakor lanske, je oskrbel draž- beni ravnatelj g. Gustav Pirc, ki je, dobro poznajoč nažo razmore, knjigo priredil primerno našim potrebam. „Sjaeda Ha- zamnika govedoreja" je v resnici po- ljadno kmetijsko berilo in izvrsten prak- tiöen vodnik za vsakega živinorejca, bodisi za kočarja, ki irna eno kravo v hlova, ali pa za graščaka, ki ima velik hiev poln govedi. V knjigi je prav pre- prosto in poljudno povedano, kako je umno ravnati s plemenskimi biki, kako postopati pri porodih krav in kako je pravilrio vzrojati in krmiti goved. U^o- vore starokopitnih sosedov ve ilüzunaik na razumljiv način spodbijati, in ravno v obliki pogovorov med napredaim Ra- zumnikom in starokopitnimi sosedi iz- vojevani prepiri dajo knjigi zanirnivost, da jo vsak prebore, kdor jo v roko vzame, in da se prav gotovo najtrJovrat- nejäi starokopitnik izpreobrno. Ziviaoreja je pri nas najimenitnejša panoga kme- tijstva, zato naj vsak živinorejec to novo knjigo pri kmetijski druXbi v L;ub!jv^ni kupi za 1 K. Niroöilom na knjigo je denar takoj pridf»j;di. Statistüka gitnuazij, realk iii sredujih šol v AvHtrIji. — Ministerstvo za uk in bogočastje je priobčilo stati^tiko gimnazij, realk in srednjih šo! v Avstriji, ki imajo v öolskem letn 190506 pravico javnoeti. — Gimnazij je v Arstriji 233 ; od teh jih vzdržuje driava 177. Na Pri- raorskem je 7 gimnazijsv : v Trstu dve, v Gorici ena, v Pazinu dve, v Kopru in Polja pa po ena. Realk je v Avstriji 128. Na Pri- morskern so ätiri. Eaft nižja r<»alka y Palju, dve realki v Trdtu in realka v Gorici. Stevilo vseh uöoncav na 'girnnazijah je bilo početkom tega šolskega leta 84.450. na realkah pa 44 769. Prvi kaudiditt z iinknadulin iz- pitom y Avstriji. — Dne 4. t. m. je na dunajskem vseuöilisöu napravil sla- šatelj zagrobškega vsenčiliača g. Peter Volaric iz Vrbnika v I stri, predpisani naknadni izpit. To je prvi absolvent za- grebškega ivseučiliSča, ki je vsled znane Hartlove odredbe napravil tak izpit. Bogoslovci pouesrcčill v plani- nah. — Iz InomosU poroöajo : Dranajst bogoslovcev je napravilo izlet na pUnine, kjer jih je podsula lavina. OJ aedmih bogosjovcev je rešen tamo eden. Av^trj^ka ruAstiva v Lmdoau — ProtektorÄt avstrijdke razstave v Londona, ki bode v leto^njem poletju, je prevzel princ ^ales. Nadvojvoda Otou je toliko ozdra- vel, da so ga x dvornim vlakom pre- peljali na njegovo posestvo. Morskt voda — kot zdravilo. — Monakorski zdravniäki list piäe, da ra- bita dva francjaka zdravnika morsko vodo kot zelo nspeäen lek. Posebno dobro slaži proti epilepsiji in pnralitičmm daäevnim slabostim voböe. Morsko vodo brizgajo pod kožo in krepijo 8 tem bol- nikov organizem. Bretitfnl brzojavi lz Reke na in v Jakin. — Nekateri mažarski listi piäejo, da je delo brezžičnega brzajava (Reka Grei Jakin) tako napredovalo, da prične brzojavna progn Gres Jakin v kratkem času z red own delovanjem. Zaklad t grobu. — V kraju Hibo3 I na Ogerskem so izkopali iz groba vsled posebnih veeti posestnico Suzino Gropp. Komi8ija je naäla v groba 500.000 K v gotovini. Dedič je neki Peter Gropp, ki je odäel pred 10 leti v Ameriko, da se odtegne vojaški dolžnosti. 10.000 ponarejeuih 20 kronskih baukovcev kroži v okolici Koloävara na Ogerskem. Velike tatvino vojaških pušk In patron so zasledili na Poznanjskem. Tatinska družba je razpredena po raznih garnizijah in orožarnah, tudi v Bsrolinu. Prodajala je orožje na Rasko in Francosko. Draginja me** na Nemskein. — Na Nomäkem zelo primanjkaje svinjskega mesa. Radi nekih carin>?kih ovir Be je svinjsko meso v Berolinu in drugih nemških mestih zelo podražilo. Ker je draga tadi govedina, delajo v nemških mostih mesnice s konjskirn mesora dobro knpčijo. Tifus v Sarajevu. — Kakor či- tamo v „Hrvat8kem Dnevniku", razaaja v Sarajevo že nad 3 rnesece epidemična boiezen tifm. Atcntat v cerkvi. — Te dni je ek8plodirala v Rimu v cerkvi .Santa Agata di Sjglia" v stenaki odprtini pod oknom bomba med slažbo božjo. Š;pe na vseh oknih so popokale, po Btenah so se pokazale razpoke, med ljudstvom pa je bila v cerkvi velika zineänjava. Več oaebje ranjenih, a težkih poäkolb ni. Več oseb so zaprli. Važna iznajdba. — Profesor na univerzi v Yafsi v Kaliforniii naznanja, da je iznaiol postopanje, po katerem bodo nosle kokoši jajca vsak dan öez celo leto. Uinor v železul^nom vozu. — V soboto ae je peljal lastnik zdravilišča v Genevi Durelle iz Nize proti svojema domu. Med postajama Rossilom in Viriense le Grande, pa ga je neznani človok v železniškem voza umoril in oropal. 01- nesol ma je 350.000 frankov. Ko jo zlo- činec izvräil svoj gro^ni čin je vrgol Darelijevo truplo iz železaiškoga voza na zelezniäki tir, kjer so jo naäli kasneje vae zmečkano. t NajbogatojSi mož Rusije. — I Viši nadkonjar carskega dvora, grof Anutol Orlov-Davidov je p3 kratki bo- lezni amrl v s arosti 68 let. Pokojn'k je bil nnjvečji posestnik Ru*ije ler je veljal kakor najbogateji mož v vsem rnskem carstva. Njegova poaestva se raztezajo na 9 gabernij. R »zun tega je zapastil v Petrogradu in Moskvi sto velikih nil. Ob izbruhu rusko-japonske vojn-3 je daroval en milijon rubljev v vojno svrhe, pol milijona pa z\ Radet^i križ. StaroHt drevo*. — Najkrajäe živ- Ijonje imajo jablane ; nekatere vrste do- čakajo jedva 40 let. Bršljan živi 450 let, javor 500, breza 600, pomaranöno drevce 620, cipreaa do 800, plantana in lipa do 1000, jelka 1200, hrast 1500, cedra pa celo do 2000 let. V Kaliforniji je drevje, ki je baje staro 5000 let. Strašua nesreča. — Iz Tokija po- ročajo: V okraju Innoi ležečern radnika jo bila eksplozija. 101 oseba je mrtva. Glasba. Preč. g. Fr. Kimovec, kaplan v Predo8ljih pri Kranja (Kranjsko), znan talentiran in marljivi skladatelj nam je zopet podal tri skhidbo, ki so vredne, da si jih omisli vsak glasbenik. Te so : 1. Glari8simo viro domino professori Antonio Foer^ter canton ecclesiastici Slovenorum restunratori dedicntum „Tan- tum ergo" «b aactore Francisco Kimovec. Lucellum, qao sumptas saperabit, novo organo in eccleäia parochiali Bledensi impendentar. Pretium 0 30 K; 5 exemp- laria 1 K. Labaci 1905. Samptibus aactoris. Typis ^Zadružna tiskarna". 2. Belarjeva rnaša, prirejena za ženski (ali moški) trispev. 3. Venček narodnih pesmi. Novejši cecilijanci, kakor Filke, Goller i. dr. vpombljajo v dosego izraza najrazličnejše akorde, celo take, (n. pr. sekstseptimenakorJ), kateri so se dozde- vali strogim ceciljancem ?.a cerkev ne- spodobni. Tantam ergo skladatelja ima tak velik harmonični aparat, posebno v spremljevanji orgelj, kar svedoči, da ima skladatelj izborno fantazijo in nenavadno tehnično spretnost. Pričakujemo od na- darjenega skladatelja a« mnogo skladb, ki bodo služile v spodbado vernikom in slavo cerkveni glasbi. Naj bi so naš od- lični glasbenik lotil večjega dela, n. pr. „Te Deam-a"; ta bode polje za njegovo bogato fanlazijo. Melodijozna Belarjeva maša stoji v sredi med Riharjem in cicilijansko glasbo in prav zato se bo innogim prikapila. Gena jej je 040 K. Venček narodnih pesmi (podpouri) je kaj ljubko in srečno seHavljen. Skla- datelj vse dobro pogodi. Vrlemu skladatelja destitamo in iz- razimo svojo veselje na tem, da je ceci- lijanstvo na Slorenskem obrodilo toliko sadu. Bogata je naša letina ! Omenjene skladbe pa prav toplo priporočamo. Fajgelj. Zahvala. Podpisani odbor „Narodne čitalni- nice" v Kanalu izreka tem potom svojo najiskrenej^o zahvalo vaern sotrulriikom, gospicam pevkam in gospodom pe/cem, ki so toliko požrtvovalno in vztrajno prispevali, da jo veaelica dne 6 jana- varja letos nad vae priöakovanje dobro vspela. V prvi vr-Ui zahvaljujem) so s torn gospej Lorici Hrasi-ovi za njeno naklo- njenost do draštva, katera je radovoljuo odstopila toliko öasa svojo prcntore v svrho izvezbaüja oratorijs; gg.-ama Krajnik jn L'ban za njuno velikodušnost in požrtvovalnost za proizvajauje in pro- učevanje deklaoiHcij; g. juri.stu Vuga za njegov trud in vztiajnost in koneöno naäemu vrlemu pevovodji g. Mihaela Zega, čegar „Biirjau ja s spreailjevnnjem orkestra donola tako milo in tako pri- jetno, dii si moral kar strmeti. "Bodi torej vsem najiskrenejäa za- hvala I Ob enoin se priporoöa podpisani odbor tuii za nad.tljno sodelovanje. Odbor „Narodne čitalnice^ v Kanalu. Kanal, dne 15. januvarja 1906. Kdor ljubi kakao in 6okol»do, Umu bodi priporoian: ^ Ivona fiofftsx Kandol -Kakao ki ima najmanj tolšč« v Bebi, jo torej aajlaie P»*- b»Ten, ne provcroä» nikoli eaprtosti in j* ob jujbolj- iexn okasu isredno poceni. Priiten samo z imenom It an Hoff in a lavjo varatvuno mamko. Zavojlpo VikgGOvinaijev » » »A » CO » W DobtTA Be povaod. w Loterijske številke. 13. januarja. Dunaj......81 65 47 10 45 Gradec......81 22 8 25 20 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon . . . K 294-— do 300 — „ Portorico . . „ 260-— „ 280-— „ Santos . . . „ 210-— „ 230 — Slakdor..... „ 76— „ 80 — Otrobi drhele . . „ 12— „ 14 — drobne . . „ 12*— „ 13-— Petrolij v sodn . . „ 42*— „ 43 — „ zabojn . „ 13— „ 13 50 Moka ogerska: St. 0 K 30 40 št. 1 K 29 20 St. 2 K 28 — „ 3 „ 27-20, „ 4 „ 26 40 „ 5 ,. 2520 št. 6 K 23 20. Mladenie, Slovenec, v 16. letn, sin dobrih starišev, veač italijanščine, ki je že bil učenec v trgovini jestvin z dobrim spričevalom, želi Tslopiti v elnžbo v Gorici. Naslov: „Priden dečko" fit. 20-20- 20, Misleče-Divača. V najem se odda v Via Duomo nasproti stolnici prodajalnica v pritličju in stanovanje v III. nadstropju po jako nizki ceni. Natančneje se izve pri stolnem župniku. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Rojahi! hupujte narodni kolek Jolshega Dmo". Fani Drašfiek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prodaja stroje tudi > na teden- ske ali [mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Peter Skerbic Gorica Eiva Corno h. št. 13, priporoca svojo zalogo pi- va iz prve slov. pivovarne G. fluer+»dedičev v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. zelodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veselega pivca nar'di. Samo enkrat ,....„ naj vsakdo kapiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosooska ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega,i llepšega in kakovosti primerno cenega blaga,f ^kakor se tu dobi. 1 i Došle so uže zadnje novosti modnega ( blaga za jeseiiwko in ziiiisko se- zono v nedosegijivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki. žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma"» I. Prill slovenski optihar u Gorici ulica Vetfupin 3. priporoča č. duhovšcini in sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo velikozalogo optičnih izdelkov in sieer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, da- Ijnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprcjema uaročila inpoprave in L^k poHlja na dorn. 0*^ sfiudoBitosO 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasna ura z lepo verižico, točna, z 2-letnim jamslvoni; izborna laterna I\la- gica s 25 krasnimi slikaini, zelo zabav- na; 1 clegantna zaponka najnovejši i'a- <^on, 1 lcpa. kravatna igla s siniili-bri- lantom, 1 prekrasni koljer iz orijcntal- skih biserov, najmodernojši nakit za dame s pat. zaklepom, 1 krasna usnjata denarnica, 1 eleganten ustnik za smodke z janterjem, 1 garnitura najfincj^ih Düble zlatih gumbov s pat. zaklepom za srajce iu zapestuike, 1 žepni nož iz ni- klja, krasno toaletno ogludalo, belg. ste- klü v zaklopnici, 20 reči za pisalne po- trebščine in 200 kosov raznih reöi za doinačo rabo. 325 kosov z uro, katera jc sama toliko vredna, se dobi proti poštnemu povzetju za 2 gld. 10 kr. od /aloge S. Kohaue, Krakovo št. 16. Za nepristojeno se denar vrne. Veliko i ^ pohvalnih pisem. Ji „Centrolno posojilnica" registroüana zadruga II Gorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 dalje: Na mesečna od- plačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glaviiice 2 K na mesec. Posojujc svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5%\ na vknjižbo pa po 5°|0 z ^0^ apravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne v 1 oge ostane nespremenjena. Daite otrokom tečne testenine Žnideršič & Va- lenčič-a ako jih hočete imeti zdrave in rudečelične. Jako izdatno sredstvo proti t • • • / J_ • •" \ v^ATTTvin-"inivm in "Tirrnum t^a nni i /y\n-"i t^i V ..uvllldjulülllll 111 LI I Cull U. Jl) HUM Uulillvl/ ie liker GODINA, katerega napravljata v Tratn lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri St. Jakopo, in Josip Godma, lekarna „All Igea , v ulici Fornelo St. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom poäte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ah pa, ako s» dopoilje naprej 7 K, naknr ae »tokleničice dopošljejo franko in so t tern znesku zapopadeni rsi poäiljatveni atroiki. Goricfl, via Teatro ZO. Glediščna ulica. Viktor Toffoli velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno 32 kr. liter, fino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr., dalmatinsko 48 kr., istrijansko 56 kr., Corfu 56 kr., Bari 60 kr., Lucca 70 kr, Nizza 80 kr., Najfinejše 1 gld. liter. Priporoča se preč. dnliovščini in slay, cerkveiiint oskrbništvoni. GopiCQ.via SeminariolO. Semeniška ulica.