Dopisi. IzBreškegaokraja. (Roparaka četa.) [Koaec.] Preiakava je do dne 22. maja trajala. Toraj 80 pri porotai sodaiji v Celja bili krivi apoznaai in obaojeai Martia Cizelj zarad napada na Strgarja ia tatviae aa 13 let, Fr. Krošelj pa zaradi napada na Strgarja in tatvine na 10 let težke ječe. Janez Ogorevc zaradi tatvine na 8 mesecev, Martia Godlar zaradi tatviae aa 6 meaecev, A. Razlag zaradi tatviae na 6 meaecev ječ-e. Kmala potem prosi obaojen Krošelj, da bi ga še enkrat aodaija zasliaala, češ, da ima ae kaj povedati in rea aodnija ga zasliši. Oa izpove, da je pri napada na Strgarja bil tadi poleg Martia Godlar in Janez Ogorevc. Potem aodaija zaakaže omenjena, in še neke drage zopet v preiskavo odveati, in vrli žandarji grejo po te zrele tičke ia jih privedejo g. žapana v Globokem, in tam so začeli gg žandarji in žapaa na novo izpraševati zavoljo amora Mice Pal, ia aedaj Janez Ogorevc pove, da je tadi on bil pri napada Mice Pal, in še trije drugi: Martin Cizelj, Franc Krošelj, Jože Ogorevc — vai iz Piršenberga. Po izpovedi Jaaeza Ogorevca se je napad tako le izvršil: ti atirje zločinci so se dogovorili. da grejo in jo bodo amorili in se njeaega premožeaja polastili. Predea se pa podajo od doma, atorijo obljabo, vaaki nek dar Materi Božji kapiti, katere po doba je v kapelici aa Piršeabregu. (Ali ai to grozna badobija ia nearamaa misel, v taki zaroti Marijo na pomoč klicati?) Potem se podajo proti hiai Mice Pal ia ae tam razpostavijo in zdajci se že zasliai dvakratni strel akoz okno na njo, potem reče Martin Cizelj. Zdaj pa le v bišo! Dveri ao bile dobro zaprte, da ae ni moglo aa prvi mah v hišo, med tem čaaom pa je blapec, ki je zgoraj apal, zlezel na podatrešje in dvakrat astrelil. Ob enem jatne sosede na pomoč klicati, aa to pa roparji zbežijo. — Ako se ozremo nazaj na to celo zločinatvo, gotovo nas potreae zinia, aaj tega vendar ne more kračen elovek atoriti! To ae še pa povrh ni iz nikake aile zgodilo, kajti vsi ti zločinci so trdai delalci ia še tadi mladi, nobedea še nima 34 let, Stari, reaaičai pregovor pravi, da od slabe tovaršije glava boli in ta se je skazalo, kaj da slaba tovaršija atori. Zdaj bodo gotovo imeli dovolj časa premišljevati svoje budobije. Iz gornjega Dravskega polja. (Letina in arenjske volitve.) Ržena žetev je po naaem polja koačana. Ta ia tam ae glase že mlatiči, a ti pa letos niso niS kaj veseli, kajti pri rži bodo imeli primeroma le mali zaslužek. Semtertje jo je vzela hada in dolgotranja zima, precej jo je osmodil mraz 8. maja, in kar je še ostalo, trpelo je valed neatrpljive vročine. In tako se pač ni čaditi. da še le 3 — 4 kope dajo vagaa. Pšenica utegne bolj rodovitna biti, a tiate aejejo pri nas navadno le za domačo rabo. Tadi taršica ia krompir ata ai po deža tako opomogla, da ja je veaelo gledati. Tadi po viaogradih, v katerih ai mraz vaega oamodil, — kaže ae vse lepo, — aemtertje izvrstno in če bode grozdje srecno dozorelo, priraatla bode letos morebiti še boljša kapljica, kakor lani. Dal Bog ! Pri letošnjih srenjskih volitvah imeli ao v Cirkovcab hado borbo, ki ae bode brez dvoma še eakrat ponavljala, kajti manjšina je vložila zoper volitev protest. — Celo mirno pa so ae volitve vraile pri sv. Lovrencu. Dne 27. junija t. 1. bili ao izvoljeni aledeči, vseakozi narodai odborniki: Jarič Jakob, Urbaa Franc, Bauman Štefan, Medved Jožef, Medved Boštjan, Zajc Jožef, Peršuh Jernej, Predikaka Janez. Lenart Štefan, Piatar Aaton, Napaet Franc, Žankovič Matevž, Žankovie Matija, Mlakar Anton, Mastafa Mihael, Žuakovič Jožef, Frank Jurij in Ivančič Jarij. Ti ao ai miaolo nedeljo popoldne izvolili za žnpana, doaedaajega predstojaika, g. Jakoba Jnriča, in aicer enoglaaao, kar aajlepše kaže, da ima zaapanje cele občine, katero tridi po vsej pravici zaslaži. Tako zaačajaih mož bi želeli na čelo vsem občiaam. Svetovalci 80: Urbas Franc, Baumaa Štefan, Medved Boštjaa in Zajc Jožef. Gorci so ai pa letoa baje v ptaji fari žapaaa poiakali; — zakaj aeki? Nimajo li doma za to sposobnih mož — saj so purgarji ? Od sv. Ane v Slovenskih goricah. (Nova kajiga) Na nepozabaem lanakem potovanji v zlato, atolpolno mater Prago in alavni Velegrad, naprožen sem 6d nekaterih aopotnih kmetov, da jim v apomin spišem kratko delce o tem. Radi tega namerjavam izdati knjigo v obsegu kakih 8 — 9 tiskanib pol pod naalovom: ,,Jago8lovani vzlati Pragi in alavnem Velegradai' JDa pa vem, koliko iztiaov amern prirediti neimajoč pri tem materijalae akode, proaim avoje sopotnike, kakor tadi drago alovenako občinatvo, da blagovolijo postati moji predplatniki, a da se vaaj v teku 14 dnij oglasijo v naročitev. Knjiga bo stala a poštnino vred 50 kr., ter poavečena blag. g. Ivana Hribarja, glavn. zastopnika banke ,,Slavije" in velikemu prijatelja Slovencev. Ako mi Slovenoi pripomorejo, da pri tej izdaji ne bodem trpel materijalne akode, jim obljabljam, da bodem po razprodaji te knjige takoj izdal dve kajižici: ,,Fara av. Ane v ISloveaakih goricah, zgodovinako krajepisne črtice", ia ,,Pravljice iz Sloveaskih goric". Cestite uredaike slovenskih liatov proaim, da v kratkem poaatisaejo to mojo prošajo. Za to ljubezen jim bodem priposlal franko po dva iztiaa moje knjige. Upam mnogo predplataikov in naročaikov v 14 dnevih. Knjiga bo gotova v jedaem meaecu. S slovanskim pozdravom! Vekoalav Vakaj, zastopnik »Slavije". Od sv. Lovrenca v puščavi. (P oj a sn i 1 o.) Ker nekateri zadnji naš dopia nalašč krivo tolmačijo, kakor da bi stvari, o katerib. se tam pripovedaje, zadevale prejšnjega goap. žapana v Kamena, za to takaj očitno povemo, da to ni res, ampak da dotični dopia meri edino ia izključljivo le na bivaega občin^kega pisarja, ki je bil tako predrzen, da je celo županovo ime podpisal brez njegovega vedeaja. G. Jožef Scblaua je premožen mož in poleg tega dobrega srca, je vseskozi pravičen in pošten in ga toraj tudi vsi občani brez razločka močno spoštujejo, Vse, kar ae govori, je aamo zlobno zasukavanje naših besed, in pa kriviono natolcevanje, ki izvira od tistih ljudi, katerim je na tem največ ležeče, da ae v obeini ohrani nemir in razpor, pa kakor je tem ljndem že marsikaj apodletelo, tako jim bode tndi to. Zato pa tudi vae občane prav lepo prosimo, da ne poslušajo vsakega, ki jim kaj kvasi. Le tako bode v občini zavladala lepa zastopnost vsem občanom v blagor in korist!