MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitvo la upravai Maribor, Ooapoalcaal.il/Talafoa aredntttva 9440. uprava 2430 Izhaja razan nadalja la praznikov vsak daa ab 1*. «*< / Valja ataaaCno prajaman * upravi al po poiti 10 Ola, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po senika / Oglasa sprejema tudi ogiaanl oddelek Jutra- v Ljubljani $ Postal Čekovni ra Sun S*. 11 AOa 99 JUTRA” Resolucija nedeljske manifestacije TEMELJI ZA NACIONAL NO DELO V MARIBORU. Razmere zadnjega časa, ko so začeli nekateri naši Nemci in zlasti nemčurji po Hitlerjevi zmagi v Nemčiji pozabljati, da ie na Muri in Kobanskem jugoslovanska meja nespremenljiva, so morale logično roditi odpor pri vseh, ki so se borili za našo državno samostojnost in pri vseh, ki so pripravljeni zanjo tudi v bodoče preliti svojo kri. In prav posledica tega odpora je bila impozantna nedeljska manifestacija vsega narodnega manuel-nega in intelektualnega delavstva v Mariboru. Ta manifestacija je pokazala, da naše narodno meščanstvo brez razlike stanu ne dovoljuje in nikoli ne bo dovolilo, da bi se kakorkoli rušili temelji našega s tolikim trudom in po stoletjih suženjstva priborjenega doma, pokazala je Pa tudi, da smo kulturen narod in ne segamo po barbarskih sredstvih, kakor Nemci v medsebojni borbi v Avstriji in Nemčiji. Naši nedeljski manifestanti in demonstranti so se poslužili besed, toda ostrih, neustrašnih in možatih, kakor s° spodobi za samozavesten narod, ki se ne straši ne Hitlerjev ne Starhember-sov alt drugih nemških junakov. Prav tako odločna je bila zato tudi resolucija, ki so jo zborovalci sprejeli. V njej Pozivajo oblasti in slovensko javnost, da vedno in povsod izvršuje načelo narodnega in državnega edinstva v javnem in zasebnem življenju; pozivajo oblasti, da Prenehajo dovoljevati rabo nemščine v občevanju s strankami; da zahtevajo od onih, ki nočejo govoriti slovensko ali se v 14 letih našega jezika niso hoteli naučiti, da si plačajo tolmača; pozivajo delavsko mladino, ki je obiskovala in obiskuje slovenske osnovne in meščanske šole, da opusti rabo nemščine v medsebojnem občevanju in naposled tudi šole, da poudarjajo pri vzgoji sramotno Preteklost nemške oblasti nad nami in svetost slovenskega jezika. Za tem se obrača resolucija proti nemškemu tisku, zlasti pa proti temu, da se pošiljajo v tujino ogromne vsote naročnine za nemške časnike in časopise ter se s tem po nepotrebnem slabi naša trgovinska bilanca. Obenem poziva javne lokale, naj odpovedo razne nemške liste in revije ter naj opustc predvajanje nemških gramofonskih plošč in radio-sporedov. Prav tako se obrača tudi do filmske cenzure ter protestira proti temu, da dovoljuje v naših kinematografih glorifikacijo Nemčije v tedenskih poročilih ter da ne vidi očile velenemške in velemadžarske propagande v premnogih filmih, v katerih se kažejo stare avstrijske uniforme, in tendence prikazovati te države v propagandnem smislu. V Mariboru naj se zato prepovejo taki filmi, nemški zvočni filmi pa sploh. Dalje se obrača proti podpiranju drugorodnih trgovcev, zdravnikov, odvetnikov itd., nastopa proti Nemcem v občinskem za-stopu ter apelira, da se ne oddajo nena-širn ljudem javna dela in da se odpuste vsi nenaši nameščenci ter da se uvede absolutno nacionalna in socialna politika. Naposled se obrača resolucija proti tovarnam in podjetjem, ki zaposlujejo neslovanske tujce, nenaše državljane, zlasti Nemce, ter zahteva, da Jih v najkrajšem času odpuste, ker bodo sicer sestavljene liste, ki bodo javnosti pokazale resnično stanje. Tuji podjetniki, ki so prišli v našo državo služit denar, naij to državo spoštujejo vsaj toliko, da bodo zaposlovali domače brezposelno delavstvo in nameščenstvo. Zlasti pr, protestira proti temu. da ti podjetniki zapostavljajo in ponižujejo naše nacionalno orientirano ročno in duševno delavstvo. Obenem zahteva od tekstilne industrije, da z ozirom na svoje dobičke zviša mezde delavstvu na. ono višino, da bo moglo vsaj dostojno preživeti sebe in svojce. Uzakoni naj se tudi eksistenčni minimum kot regulator mezd in plač. Ob koncu se pa obrača tudi še na Delavsko zbornico z zahtevo, da opusti namero odkupiti falitne marksistične konzumne domove, a obenem naj se pa izvrši tudi stroga revizija Delavske zbornice in se takoj razpišejo v ta namen nove volitve pod vodstvom državne oblasti. Tako je ta resolucija obsegla vsa aktualna vprašanja in bo morala služiti kot program in podlaga zn vse bodoče delo nacionalnega Maribora, da bo postal res to, kar bi moral biti: naša najmočnejša trdnjava proti sovražnikom naše države in našega naroda! VELIK GOVOR ADOLFA HITLERJA V KIELU. VSE ŽIVLJENJE BO EN SAM BOJ. FRANCOSKI POSLANEC BASTIDES POZIVA FRANCIJO K SPORAZUMU S HITLERJEVO NEMČIJO. SLAB USPEH ROSENBERGA V LONDONU. Japonska ofenziva se je pričela NAPAD NA PEKING IN TIENTSIN. VELIKA MOČ JAPONSKIH ČET. — RUSKO-MANDŽURSKO-JAPONSKA KONFERENCA SE SESTANE 20. V. LONDON. 9. maja. Dopisniki angleških listov iz Šanghaja in Pekinga že poročajo o novih vojnih operacijah laponskih in mandŽurskih čet na južnem področju ob velikem kitajskem *idu, kar se smatra kot začetek napovedane velike ofenzive s ciljem, da se Nasedeta Peking in Tientsin. Koncentracija japonskih in mandžursklh čet Je že končana. Japonci, ki razpolaga-8 silnimi množinami najmodernejša bojnih tehničnih sredstev na zemlji in v zraku, računajo, da bodo izbruhnili v Pekingu in Tlentsinu vell-** nemiri in da bodo še pred prihodom laponskih čet v teh mestih postavljene vtonomne vlade, s čimer bi bile se-kitajske pokrajine dejansko od rav i e 041 Nan,{in«a. Japonci name-vajo potem vse te pokrajine spojiti žn«Lndžur**° v novo kitajsko-mand-ZUrsko monarhijo. Čak*Sef! diplomatskih krogih se pri-oIomIj ’ ? bo napovedana japonska Kitfliiuf izre<*no krvava in strašna. alskl generali izjavljajo, da bado branili navedeni mesti in sploh kitajsko zemljo do zadnjega moža in zadnje natrone. Listi potrjujejo informacijo, da so ostali vsi poskusi japonske vlade ustvariti nevtralen pas južno od velikega kitajskega zidu brez uspeha. TOKIO, 9. maja. Japonske čete so pričele včeraj zjutraj, ker niso prejele nobenega odgovora s kitajske strani na svoj zadnji ultimatum, ofenzivo na vsei južni črti kitajskega zidu. TOKIO, 9. maja. Japonsko-rusko-mandžurska konferenca se bo pričela 20. t. in. v Toklju in bo razpravljala o celotnem političnem Položaju na Daljnem Vzhodu, Baje pa je po izjavah japonskega poslanika v Šanghaju Ariošija sodelovanje Japonsko z ozirom na zadnje politične dogodke še dvomljivo. RIMSKI POSLANIK UPOKOJEN. BEOGRAD, 9. maja. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil upokojen dosedanji jugoslovanski poslanik v Rimu, Milan Rakič. KI EL, 9. maja. V nedeljo se je zbrala tukaj ogromna množica okrog 45 tisoč šlezviško-holštajnskih SS in SA oddelkov, na katere je imel velik nagovor njihov vrhovni poveljnik, državni kancelar Adolf Hitler. Kancelar jevemu govoru so prisostvovali na posebni tribuni kot častni gostje mimo poveljnika nemške mornarice pod-admiraia Gladischa tudi mnogoštevilni poveljniki nemških bojnih ladij. V svojem govoru ie Hitler dejal med drugim: »V Nemčiji se izvaja revolucija, ki se razlikuje od vseh prejšnjih dogodkov te vrste po vzvišeni disciplini in premišljenosti svoje izvedbe. Šest sto tisoč rjavih srajc predstavlja neomajno gardo. »Noveraberski zločinci« naj se nikar ne vdajajo praznim nadam, da bi se sedanja nesoglasja mogla nenadoma končati iz kakršnegakoli vzroka na nenaraven način. Tera ljudem bomo sledili v zadnji, najbolj skriti kotiček in ne bomo mirovali ne počivali prej, dokler ne bomo tega strupa popolnoma iztrebili iz nemškega naroda. Kakor more vladati v Nem čiil le ena oborožena in državna sila nemškega naroda, prav tako more obstojati ie ena organizacija politične volje. Svet bo videl v nas le to, kar smo in bo cenil v nas le to, kar bo v nas videl. In mi hočemo temu svetu pokazati, da je doba novemberske (1918) Nemčije končnoveliavno za na mi. Pojasniti hočemo svetu, naj nikar več ne upa na kako drugačno Nemčijo. Je in ostane le ena Nemčija, in to je Nemčija, kakoršno predstavljamo danes mi in s katero se bo moral svet zadovoljiti in jo priznati. Korakamo težki dobi nasproti, dobi potrpežljivosti in vztrajnosti. Vse vaše življenje ne bo nič drugega, kakor en sam boj. Brezpogojno moramo nadaljevati borbo za nemško dušo. Nočemo vojne, pač pa zahtevamo, da se z našim narodom ne postopa več kakor z brezpravnim pari jem. Težka bo bodočnost. vendar pa boste ostali, kar ste bili: železne roke nemške revolu-cijc • * PARIZ, 9. maja. Francoski poslanec in star poznavalec Nemčije Bastldes se je vrnil s potovanja jx> Nemčiji in objavlja v »Matinu« svoje vtise. Med drugim pripoveduje, da skuša Hitler pred vsem u-streči željam nemškega naroda in priha- ja pri tem često v nasprotje s tujino, kar ga pa ne moti, ker smatra, da je dolžnost vsake vlade najprej ščititi interese lastnega naroda in lastne države. Smešno bi bilo računati z razpadom sedanjega režima in z vrnitvijo k demokratični obliki vladanja. Kar bi še za Hitlerjem prišlo, bi bil v najboljšem primeru kaos. Nemčija je naklonjena novim pogajanjem s Francijo. Doslej so ostale po mnenju Bastide-sa vse nemške vlade na skrajno slabih notranjepolitičnih nogah in so zato iskale zunanjepolitično vedno nove koncesije, da so mogle ohraniti svoj notranjepolitični položaj in razmerje do opozicije. — Hitlerjev režim pa Je dovolj močan, da nastopi drugače na mednarodnem forumu in da konča politiko koncesij Nemčiji. Francija naj bi pomislila, kaj prav za prav hoče. Napočil je čas, ko je treba raz čistiti odnošaje med obema državama. Zbližanje ni izključeno in bi bilo v prid o-beh držav ter bi utegnilo razgnati sedanje težke oblake, ki leže nad Evropo. Ta izvajanja Bastidesa so našla v vsej politični javnosti glasen odmev in so predmet vseh razgovorov. LONDON, 9. maja. Tukajšnji politični krogi zasledujejo z veliko pozornostjo bivanje glavnega urednika lista »Volki-scher Beobachter« in vodje zunanjepolitičnega urada nemške narodnosocialisti-čne stranke dr. Alfreda Rosenberga Vj Londonu, kamor je prispel kot zaupnik Hitlerja z nalogo, da seznani angleške merodajne politike s cilji in namerami vlade in zabriše porazni vtis, ki je povzročil preganjanje Židov v angleški javnosti. Rosenberg je obiskal več uplivnih politikov in si baje izprosi) tudi sprejem pri zunanjem ministru siru Simonu In ministrskem predsedniku Macdonaldu, ki ga pa doslej še nista sprejela. V »Dailjr Expressu« objavlja Rosenberg izjavo, v kateri pravi, da polaga Nemčija na prijateljske odnošaje z Anglijo največjal važnost, ker je od tega prijateljstva odvisen v pretežnem delu svetovni mir. Angleški tisk je sprejel Rosenberga splošno zelo hladno. Tisk še nadalje najostreje obsoja delovanje berlinske vlade In svari pred nasedanjem Rosenbergu, ker so dejanja nemške vlade v najhujšem nasprotju z Rosenbergovim! obljubami in izjavami. Dokler nemška vlada ne bo pričela zopet spoštovati demokratičnih načel, ki so slehernemu Angležu sveta, vse dotlej ne more biti govora o vrnitvi angleških simpatij Nemčiji. Sprememba v vladi BEOGRAD, 9. maja. Ostavko na svoj položaj je podal minister za kmetijstvo in vode g. Juraj Demetrovič. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta ostavko sprejel in imenoval za novega kmetijskega ministra senatorja in znanega nacionalnega delavca g. dr. Ljubomirja Tomašiča iz Zagreba. Nadalje je bil Imenovan s kraljevim ukazom za ministra brez portfelja narodni poslanec in bivši minister ter kr. poslanik v Pragi in na Dunaju g. dr. Grga Angjell-novič. MOŠČICKI ZOPET PREDSEDNIK. VARŠAVA, 9. maja. Z ozirom na bližnji iztek predsedniške dobe se je sestaja včeraj v Varšavi Dnliskt ve- lika narodna skupščna, da izvoli novega predsednika republike. Volitev, se ni udeležilo z načelnega stališča več opozicijskih strank. Po glasovanju, ki ga je vodil predsednik Slavvek, je bil okrog 13. ure razglašen rezultat glasovanja. S 322 glasovi je bil ponovno izvoljen za predsednika republike dosedanji predsednik dr. Ignacij Moščicki. za katerega so' glasovale vse stranke vladnega bloka, poljedelska stranka, židovska skupina in več manjših opozicijskih skupin. Pred sednik Moščicki, ki je bil izvoljen za nadaljnjih 7 let, je izvolitev sprejel. Danes je položil svečano prisego v kraljevem dvorcu v navzočnosti velike narodne skupščine. \ Stran ’ Mariborski »V E Č ERNI K« 'Jutra V Mariboru, "dne 9. V. 1935 Dnevne vesti Tast zaklal v silobranu svojega zeta K Mii Ne Grajeni pri Ptuju je zaklal posestnik Na Grajeni pri Ptuju se je dogodila sinoči pozno zvečer krvava družinska tragedija, ki je vznemirila vso sosesko. Posestnik France Dolinšek je zabodel v silobranu svojega zeta, 261e>tnega Franceta Kolariča, z nožem v trebuh, da je kmalu nato umrl. Ozadje krvavega dogodka so zgolj dru žinske razmere. France Kolarič se je pred letom priženil k Dolinškovim in vzel za ženo njihovo hčerko Pavlo. Izprva so se dobro razumeli, ko pa za nobeno ceno ni hotel prepisati stari Dolinšek posestva na zeta, se je naselil v hiši prepir, ki je bil zlasti v zadnjem času vedno ostrejši. Mladi gospodar Kolarič je težko gledal in poslušal, kako stari Dolinšek oblastno gospodari, on pa nima nobene besede in pravice. Vse to je izbruhnilo sinoči v jpladem zetu, ko je prišel že pozno zve- Dolinšek svojega nasilnega zeta Kolariča. čer nekoliko vinjen domov in pričel razgrajati po stanovanju. Zmerjal je svojo ženo, ki je iz strahu pred njim zbežala k staršem. Ko pa je Kolarič opazil, da je našla žena zaščito pri tastu, je s silo vdrl v njegovo stanovanje. Pri tem pa se mu je postavil v*bran stari Dolinšek, ki je v hipni razburjenosti poiskal nož in ga zasadil nasilnemu zetu v trebuh. Zet se je zgrudil na tla in omedlel. Smirtno ranjenega so takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je bila vsaka pomoč zaman in je kmalu po prevozu izdihnil. Na poti v bolnišnico je tast spremljal svojega umirajočega zeta. Ko so ga o-rožniki prijeli in zaslišali, je brez obotavljanja priznal, da je v silobranu zaklal svojega zeta. Orožniki so dali starega Dolinška v zapore ptujskega sodišča. IZJAVA. Na notico v »Večerniku« z dne 20. aprila t. 1. izjavljam, da sem resnično 51 let v Mariboru ter sem zahajal samo v nemške šole, pač pa je moj materni jezik slovenski in ga obvladam dobro. Rojen sem v Mariboru, bil pa sem pristojen na Gorenjsko, kakor moj oče Jakob, ki je bil poznana in pristna gorenjska korenina ter ponovno izjavljam, da sem Slovenec. Maribor, dne 9. aprila 1933. Logar Jakob, brivski mojster, Maribor, Frankopanova ul. 25. Vlomilce v Jakličevo blagajno že imajo Policija je aretirala več oseb, ki so bile v zvezi z vlomilci. Aretirani so tudi pravi Morilci. Bogat plen zakopan v zemlji. — Naporna preiskava. Odkar je bil izvršen v noči na velikonočno nedeljo drzen vlom v pisarno pokojnega carinskega posrednika g. Josipa Jakliča, kjer so vlomilci navrtali železno blagajno in odnesli iz nje nad 70.000 Din gotovine in dva briljanta, vredna 30.000 Din, je bil ves čas policijski aparat budno na nogah. O vlomu so bile obveščene tudi policije po drugih mestih v naši in dru gih državah ter vse orožniške postaje. Preiskavanje in zasledovanje je bilo zelo naporno, ker so drzni vlomilci zabrisali za seboj vsako sled. Po dolgotrajnem naporu pa se je varnostnim organom vendarle posrečilo izslediti najprej osebe, ki so bile v zvezi s storilci, in končno zgrabiti za vrat tudi prave storilce, ki se bodo morali vdati pod težo dokazov, čeprav še danes pri zasliševanju dejanje trdovratno taje. Ugotovljeno je, da so vlomilci del plena zakopali v zemljo. Podrobnosti o aretaciji vlomilcev in o preiskavi zaradi interesa preiskave same še ne moremo objaviti. Koncertni nastop mariborskih srednješolcev. Sinoči je nastopila v Unionski dvorani naša srednješolska mladina, in sicer mladinski zbor državne klasične gimnazije, mladinski zbor državne realne gimnazije, ženski zbor državnega učiteljišča, ženski zbor zasebnega učiteljišča, moški zbor državne klasične gimnazije, mešani zbor državnega učiteljišča in mešani zbor vseh nastopajočih zavodov. Obisk pevskega koncerta je bil zelo dober. Galerijo je napolnila mladina, dvorano pa so zasedli do zadnjega kotička starši in prijatelji naše srednješolske mladine. Navzoči so bili tudi zastopniki raznih oblastev in društev. Prvi je nastopil vihamo pozdravljen mladinski zbor klasične gimnazije pod vodstvom prof. g. Viktorja Schweigerja in zapel tri Premriove in pet Adamov ičevih pesmi. Pri zboru smo opazili hvalevredno disciplino in ubranost, ker pesmi, s katerimi je nastopil, niso bile lahke. Odlično pa je rešila svojo nalogo četrtošolka gdč. Danica Kutinova, ki je spremljala zbor na klavirju. Prav tako navdušeno pozdravljen se je pojavil na odru mladinski zbor državne realne gimnazije pod taktirko prof. g. Viktorja Sclnveigerja. Mladi pevci in pevke so s svojim nastopom dokazali, da so na visoki stopnji. Lepo so zapeli Premirlovo »Rože za Marijo«, Vodopivčevo »Starček roma na goro« in tri Adamičeve »Na Jurjevo«, »•Uspavanka« in »Pleši kos«. Ko je zbor odhajal z odra, niso štedili poslušalci s ploskanjem in viharnim odobravanjem. Dobro se je odrezal ženski zbor državnega učiteljišča pod vodstvom prof. gdč. Minke Zacherlove, ki je zapel Adamičeve »Dudeldajčke« s spremljevanjem klavirja ter koroško in goriško narodno pesem. Sledil je nastop moškega zbora kla sične gimnazije pod vodstvom osmošol ca g. Miheliča in prav dobro podal Scbwabovo »Večer na morju« ter «eč narodnih pesmi. Lepota vsega včera pa se je zlila v pesmih, ki jih je pel ženski zbor zasebnega učiteljišča šolskih sester pod vodstvom S. Serafine. Presenetil je Mirkov »Jutranji zvon«, Mavova »Dekle, kaj bo s tabo« in Smetanova »Priletele lastavičke«. Nastop mešanega zbora državnega učiteljišča pod vodstvom prof. Karla Pahorja, ki je podal osmi Mokrajn-čev rukovet srpskih narodnih pesmi je dokazal, da je v rokah pevskega mojstra. Vrhunec vsega večera pa je bil nastop vseh zborov, ko so zapeli našo državno himno, ki jo je navzoče občinstvo in m*la din stoje poslušala. Bil je to res lep ve čer naše mladine. Pričakujemo, da nam bo tudi v bodoče pripravila še več tako lepo uspelih koncertnih nastopov. Poroka. V Novem Sadu sta se te dni poročila g. Hugon Čiček, artilerijski poročnik in gdč. Olga Poljančeva, hčerka splošno znanega kulturnega delavca, pro svetnega inšpektorja g. dr. Leopolda Poljanca iz Maribora. Mlademu paru želimo vso srečo! Dražba carinskega blaga. Jutri v sredo bo v skladišču tukajšnje glavne carinarnice licitacija, nia kateri bodo prodali 5 sodov slanikov in več drugega carinskega blaga. Začetek dražbe bo dopoldne ob 9. uri. Zveza mladih intelektulcev zaključi v četrtek 11. t. m. svoj strokovno-znan stveni ciklus javnih predavanj s preda vanjem glavnegia urednika »Večernika« g. Radivoja Reharja o razvoju svetovne politike po vojni. Ker bo predavanje zelo zanimivo, vabimo vse, ki se zanimajo za politiko, da se ga udeleže v čim večjem številu! Prihodnji četrtek 18. t. m. pa bo zaključen tudi mladinski ciklus predavanj. Ob tej priliki bo predaval o socialnem položaju sodobne mladine znani p! saretj g. Ludvik Mrzel iz Ljubljane. Desetletnici Angleškega krožka je sinoči m sredo ob 15. uri brzojavno prijavil svoj prihod britanski konzul v Zagrebu, mr. Russell Macrae. Zato nujno vabimo vse družabne kroge, da s številno udeležbo na jutrišnji akademiji pripomorejo, da bo odlični gost ponesel iz našega Maribora kar njboljše utise. Nedvomno bo o njih poročal na višja mesta v Beograd in London. Vljudno tudi poziva mo vse odličnike naše javnosti, da se po akademiji udeležijo družabne prireditve, ki jo gostu v dvorani hotela pri »Orlu« priredi Angleški klub. Maistrovi borci se sestanejo v soboto dne 13. maja ob 20. uri v dvorani Na-bavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Prva ponovitev »Mornarja«, komedije poljskega pisatelja Jerzyja Szaniawske-ga, ki je ob sobotni premieri dosegla priznano lep uspeh, bo drevi ob 20. uri. Občni zbor kluba lekarnarjev. Redh letni občni zbor kluba mariborskih lekarnarjev bo v nedeljo 14. t. m. ob 14. uri pri »Orlu«. Javni nastopi gojencev Glasbene Ma tlce bodo v sredo 10., četrtek 11. tm. ob 20. uri, vedno v mali dvorani Uniona Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Stariši in ljubitelji glasbe se najuljudneje vabijo! Kakor Juhi sol, tako pripada Kathrei-nerjevi Kneippovi sladni kavi pravi 1 »Frančkov« dodatek! Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Odlični plesni par Pia in Pino Mlakar, ki je v tujini in pri nas dosegel nenavadno lepe uspehe ter ga odlikuje resno stremljenje, poglobljeno podajanje in iska nje novih smeri v plesni umetnosti, ponovi svoj plesni koncert, ki je marca meseca pred nabito polnim gledališčem izborno uspel, v petek, 12. tm. Veljajo znižane operne cene. Deseti večer zgodovinarjev, na katerem bo g. dr. Kralj nadaljeval predavanje o celjskih grofih v slovenski drami, bo v četrtek 11. t. m. ob 20. uri v čitalnici študijske knjižnice. Singerjev tečaj za šivanje in vezenje. Tukajšnja podružnica šivalnih strojev »Singer d. d.« priredi od 19. maja do 2. junija v prostoru palače Pokojninskega zavoda, Kralja Petra trg, tečaj za šivanje in vezenje. Pouk bo brezplačen. Prijave sprejema trgovina, Glavni trg 23, »Bergov dom«. Restavracija »Velika kavarna«, danes v torek postrvi In specialitete morskih rib. Fantom Durmitorjai Prvi veliki zvočni film, ki je popolnoma posnet v naši državi in s pomočjo naše vojske. Najlepši kraji naše domovine, starodavnim moderni del našega Sarajeva, ponosni Beograd, patricijski Dubrovnik, romantična Drina in pa s pragozdi porasla črna gora so posneti v tem filmu. Vsa mika-vost, vse lepote, vse nevarnosti teh naših najlepših krajev nam kaže ta film. Poleg izrednih in senzacionalnih naravnih posnetkov spremlja ta film prav lepo in ljubko dejanje. V glavnih vlogah Slovenka, znamenita filmska igralka Ita Ri-na, poleg nje prvikrat v filmu vsepovsod znani gledališki igralec Hinko Nučič, tudi naš rojak. Vsa druga mesta pa so zasedena s prominentnimi nemškimi igralci kakor čari de Vogt, Albert von Kersten, Ernst Dumcke itd. »Fantom Durmitorja imia tudi v tujini ogromen uspeh, kajti kritika pravi, da tako lepih in tako romantičnih naravnih posnetkov še ni pokazal noben film. Film je pretežno povzet v nemškem, deloma pa tudi v srbohrvaškem jeziku. Premiera bo M sredo v Grajskem kinu. Grajski kino. Danes zadnji dan »Jaz in cesarica«, izvrstna opereta. Lilian Har-vey. Jutri v sredo se začne senzacija dneva »Fanton Durmitorja«. Kino Union: Od danes ponedeljka dalje »Ljubavni regiment«, izvrstna vesela vojaška opereta krasnega petja in lepih melodij z Gustavom Frbhlichom in srčkano Dolly Haasovo. Pripravlja se senzacija dneva, velefilm »Don Quiichotte« z ruskim odrskim umetnikom in najboljšim pevcem sveta Fjodorom Šaljapinom. Naplavljeno truplo. Pretekli četrtek je naplavila na desnem bregu v Rošnji pr Št. Janžu na Dravskem polju Drava truplo neznanega moškega. Truplo je 172 centimetrov dolgo, oblečeno v temno-rjave hlače in temno sivo srajco. Ležalo >3 že najmanj mesec dni v vodi. Pokopali so ga na ŠentjanŠkem pokopališču Pri utopljencu niso našli nobenih dokumentov in ne znakov, po katerih bi mogli ugotoviti, kdo je bil nesrečnež. Ukradeno kolo. Zasebnici Milki Loren-čakovi, stanujoči v Črtomirov! ulici, je včeraj popoldne nekdo ukradel izpred stanovanja žensko kolo ramke »Diirkop« vredno 800 Din. Lorenčakova je prijavila tatvino policiji r- Narodno giedaiifl® REPERTOAR: Torek, 9. maja ob 20. uri »Mornar«. Red C. Sreda, 10. maja ob 20. uri: »Desetletnica društva prijateljev angleškega jezika in angleške kulture«. Četrtek, 11. maja ob 20. uri: »Bog maščevanja«. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 12. maj-a ob 20. uri: »Plesni koncert« Pie in Pina Mlakarja. Znižane operne cene. Mariborsko gledališče. V sredo, 10. tifl, se bo vršila .v proslavo desetletnice »Društva angleškega jezika in angleške kulture« slavnostna akademija. — »Bog maščevanja«, zanimiva in učinkovita drama židovskega pisatelja Sekaloma Ascha sp? da med najboljše letošnje dramske u-prizoritve. To delo, ki je doseglo na mariborskem odru izredno lep uspeh, bo ■radi splošnega povpraševanja po njem uprizorjeno še enkrat, in sicer v četrtek, 11. tm. Veljajo znižane cene. Szaniawski: Mornar Proslava poljskega narodnega praznika. V soboto zvečer je bila v našem gledališču premiera poljskega pisatelja Jerzyja Szaniawskega komedija »Mornar«, združena s proslavo poljskega narodnega praznika 3. majnika. Pred predstavo je zato predaval g. prof. dr. Rudolf Mole iz Ljubljane o poljskem gledališču in dramskem slovstvu. Njegovo predavanje je podalo sicer kratko, a lepo pregledno sliko o bratskem poljskem teatru; posebno pa moramo pozdraviti predavateljevo ugotovitev, da smo se Slovenci doslej premalo brigali za poljsko dramsko slovstvo in bi bil že čas, da bi mu posvečali več pozornosti. Tako se je premiera »Mornarja« spremenila v iskreno manifestacijo za bratsko Poljsko, ki se ji je pridružilo spontano vse občinstvo v razprodanem gledališču. Komedija »Mornar« spada v vrsto impresionističnega slovstva s tipično zasnovanim in izvedenim dogajanjem ter zlasti značilnim zaključkom. Moč poudarka je na notranjem doživljanju, kar je zopet znak slovanskega gledanja na problem. Je pa obenem tudi trpka satira, saj postavljajo spomenik kapitanu, ki je junak le po legendi, junak, ker ga narod hoče, je pa v resnici docela ue-junaški povprečnež, ki je ubežal smrti, se skriva pod tujim imenom in prisostvuje celo odkritju — svojega lastnega spomenika. Zasnova je torej tudi precej romantična. G. Hinko Tomašič je delo dobro zrežiral, le nekatere momente in uloge je izdelal prepovršno. Zlasti kiparju in njegovi sestri bi bil moral od-kazati malo več dela, priznamo pa, da ima delo slabe strani, ki jih tudi najboljša režija ne bi docela zabrisala. Posamezne uloge so bile podane različno, tako, da o igri kot celoti skoraj ni mogoča enotna ocena. Precej krivde je tudi .v u-logah samih, ki jih je pisatelj obdelal včasih radodarno, včasih pa prav skopo. Težka preizkušnja je bil za g. N a k r s t a Jan, prestal pa jo je dobro in nam povedal, da ima mnogo oblikovalne sile ter jo tudi pridno izpopolnjuje. Kdaj pa kdaj nas je uprav presenetil. Močno je podal g. Plavle Kovič Pavla Szmiata (kapitana Nuta); posrečeni figuri sta ustvarila g. Daneš (rektorja) in g. Gorinšek (predsednika), dočitn je s. Grom (admiral) zaostajal za njima. Lepo tipiziran je bil založnik g. Ha-rastoviča. Kot kipar se nam je sedaj prvič predstavil v večji ulogi g. Crno-b o r i. Debutant ima talent in bi se utegni! še lepo razviti, samo časa, ko ga pisatelj pušča brez aktivnega poseganja v razvoj, še ni znal uporabiti; sicer je pa isto zagrešila tudi gdč. Starčeva kot Med. če že ni besed, naj bo vsaj neka, kakršna koli igra! Kipi so na odru dolgočasni in motijo. Stari mornar g. Tovornika je bil dober po igri in zunanjosti. Ostali so iztisnili iz svojih ulog kolikor so režijsko in individualno mogli Pri skopi pisateljevi obdelavi. Igrali so: doktorico ga. Zakrajškov a, Felici-jo gdč. Kraljeva, Izo gdč. Udoviče v a. kapelnika g- M e d v e u, gospoda oc! komiteja g. Verdonik in študenta g. Blaž. - - - — V Mariboru, 'dne 9. V. 1933. Mariborski »VEUERNIK« Jufra Stran 3. Ljubezen, greh in zločin KAZENSKA RAZPRAVA PROTI FRANCETU LEŠNIKU IZ JABLANCEV, KIJE ZASTRUPIL SVOJE NEZAKONSKO DETE. Dokleva Ivanka v Žikarcih je bila) živahno in čedno dekle, zato ni bilo nič čudnega, če je zmešala glavo 10 let mlajšemu viničarjevemu sinu Francetu Lešniku iz Jablancev, ki je tudi bil postaven fant. Usoden za oba pa je bil neki večer v jeseni leta 1931., ko sta pri nekem posestniku v Žikarcih obrezovala repo. Takrat jo je spremljal France domov in ji s potjo razkril svoje srce. Ivanka je zaljubljenemu fantu verjela in mu pričela vračati ljubezen. Od takrat se je France vedno pogosteje oglašal pod njenim oknom. Ivankina ljubezen ni ostala prikrita njenim staršem, ki so jo energično odvračali od Franceta. Vse ostre besede in vsi opomini staršev niso pri Ivanki prav nič zalegli. Zato sta se Ivanka in France sestajala skrivaj, kovala načrte, ker ji je France obljubil, da jo bo v najkrajšem času vzel za ženo. Njuna ljubezen pa ni ostala brez posledic. Ivanka je lani povila deklico, ki so jo krstili za Liziko. Mlademu fantu pa vse to ni šlo.v glavo. Njegova ljubezen do Ivanke se je ohladila in nič več ni trkal na njeno okno. Ko je prišla iz mariborske porodnišnice, jo je samo dvakrat obiskal in prinesel s seboj v žepu za Liziko žemljo. Ker so se fantje in dekleta, po katerih se je France jel ozirati, norčevala iz njega, ga je to silno bolelo. Namesto nekdanje ljubezni do Ivanke, se je naselil v njegovem srcu zloben in zločinski načrt. Da bi opral svojo sramoto, je sklenil spraviti s sveta nedolžno nezakonsko dete. Letos v marcu, ko je bila Lizika stara že pol leta, se je France oglasil nekega jutra pri Ivanki. Ker ni bilo matere v sobi, je vzel ljubko dekletce v naročje, ga nekaj časa pestoval, v žepu pa stiskal z eno roko steklenico, v kateri je imel strup. Ker je vedel, da matere še nekaj časa ne bo v hišo, je izylekel iz žepa strup in ga zlil otroku v, usta. V tem trenutku pa se je Lizika mkramži-la in bridko zajokala. Jedka tekočina ji je mamah spačila obrazek in jo vrgla v, omedlevico. Na njen krik so prihiteli v sobo Ivankini starši in, ko so vprašali Franceta, kaj je hudega storil dekletcu, je ta najprej grdo zaklel, vrgel otroka v zibel in zbežal. Prestrašena je uboga Ivanka nesla otroka najprej k zdravniku na Vurberg, ki pa ji je svetoval, naj ga čimpreje spravi v bolnišnico. Toda tudi v bolnišnici je bila vsaka pomoč zastonj. Strupena solna kislina je razjedla otroku drobovje. Lizika se ni več zavedla in je naslednjega dne umrla. Po Franceta so prišli kmalu nato orožniki in ga odgnali v zapore. Danes dopoldne pa se je zverinski oče zagovarjal pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča. Na predsednikovo vprašanje, če se čuti krivega, je duševno potrt priznal, da je na zverinski način spravil s svetai nedolžnega otroka, zagovarjal pa se je, da je to storil Tadi tega, da bi imel mir pred Ivanko in ljudmi, ki so ga vedno zbadali in se norčevali iz njega. Senat ga je spoznal krivega in ga obsodil na 7 let težke ječe. Razpravo je vodil okrožni sodnik g. Zemljič, prisednika sta bila oba okrožna sodnika gg. Lenart in dr. Kotnik, obtožnico je zastopal drž. tožilec g. dr. Hojnik, obtoženca, pa je branil g. dr. Fornazarič. fščeno predavanje vodje Obrtne nadaljevalne šole g. Joška Bizjaka o zgodovinskem razvoju šole od leta 1883 do danes s posebno izčrpnimi podatki iz povojne dobe, ko se je od 4-razrednice povzpela šola do 12 razredov. Poročilo našteva več mož, ki so si stekli večje ali manjše zasluge za šolo, in bi se radi svoje zanimivosti in poučnosti moralo na vsak način objaviti, to pa še-le po izpopolnitvi, ker je predavatelj, kateremu gre nesporno glavna zasluga za mogočen razvoj in današnjo popolpost celjske nadaljevalne šole, v svoji preveliki skromnosti lastno osebo skoro povsem izločil iz poročila. Proslavi so razen odločilnih krajevnih funkcionarjev prisostvovali med drugimi podban g. dr. Pirkmajer, nadzornik strokovnih šol g. M. Presl iz Ljubljane in obrtnozadružni nadzornik g. Založnik iz Maribora, Ptuj Ponarejeni lOdlnarski nove! so se te dni pojavili v našem mestu. Napravljeni so iz svinca in jih ni težko ločiti od pravih srebrnikov. Policija je ponarejene kovance zaplenila in išče sedaj razpečevalce in ponarejevalce. Fotografski aparat, ki so ga nedavno tega v Ptuju odvzeli nekemu Gradišniku, je našel svojega pravega Lastnika. Lastnik aparata je V. Hrovatin, dijak 6. razre da gimnazije v Zagrebu. Aparat mu je bil ukraden, ko se je vozil z vlakom iz Zagreba v Celje. Tat pride pred sodišče. Poziv sodišča. Ptujsko okrajno sodišče Poziva te dni vse tiste, ki so bili decembra lanskega leta izpuščeni iz zaporov naj se zopet javijo in odslužijo še preostalo kazen. Tudi tisti, ki so bili letos kaznovani z zaporom, kazni pa niso morali takoj nastopiti, so pozvani, da kazen odsedijo. Davica, ta zavratna bolezen, se je pojavila v Ptuju in njegovi okolici. Več o-trok je že v oskrbi v izolirnem oddelku Ptujske bolnišnice. Celje Lepa šolska proslava v Celju. V nedeljo 7. t. m. je celjska obrtna nadaljevalna šola na svečan način proslavila svoj zlati jubilej. Ob 8. uri zjutraj se je otvorila v veliki dvorani Obrtnega doma, raz katerega je plapolala zastava, razstava šolskih izdelkov, katero je občinstvo ves dan pridno obiskovalo in občudovalo krasne izdelke skoro vseh strok. Oficielna proslava se je izvršite popoldne ob 15.30 v mestnem gledališču, kjer so se pred zasedeno hišo ob pridnem sodelovanju Celjskega godbenega društva po otvoritvenem nagovoru mestnega načelnika g. dr. Goričana vrstile deklamacije, nastopi mešanega pevskega zbora gojencev nadaljevalne šole, rajal-ni nastopi vajenk, telovadne točke va1-jencev, ki so vse izzvale burno pohvalo občinstva. Izredno lepa je bila živa slika vajencev, vajenk in učiteljstva pri delu v šoli n mojstrovi delavnici, ki je bila tako lep posnetek iz praktičnega življenja, da je občinstvo kakor zamaknjeno zrlo na oder in z bučnim ploskanjem in ropotom dalo izraiza svojemu občudovanju. Sredi med sporedom je bilo uvr- Poljčane Kulturne vesti Radivoj Rehar: Vipavske povesti. V založbi mariborske književne zadruge Tiskovna založba je pravkar izšlo 8 tiskovnih pol obsegajoče novo Rekarjevo delo »Vipavske povesti«. Knjiga je razdeljena na tri dele, na povest »Ka-menar C aha ri ja«, ki opisuje prelom med dvema dobama, dobo ročnega dela in dobo stroja, povest »Svakinja Hana«, ki podaja tragedijo nedovoljene vaške ljubezni in povestico »Peter Petrič« z usodo ljudstva pod Nanosom in simboličnim zaključkom. Knjiga, ki je lepo opremljena, stane broširana 28, v platno vezana 34 Din. Naroča se pri Tiskovni založbi, Maribor, Grajska ul. 5 ali pri upravi »Večernika«, Gosposka ul. 11. Naročniki dobe do 1. junija knjigo poštnine prosto. Soort Viničarija v plamenih. Te dni je izbruhnil ogenj v viničariji na Plešu, ki je last posestnika Franca Skrbiša jzMo-stečnega. Viničarija stoji na samoti in jo je ogenj uničil do tal preden so prihiteli na. pomoč sosedje. Stanovalci so trdno spali in so si komaj rešili golo življenje. Škoda, ki jo je povzročil požar, je precejšnja in je krita le z majhno zavarovalnino. Sumijo, da je zanetila ogenj zlobna roka. Zaradi izgubljene pravde. Posestnika Ivan B. in Anton L. iz Mostečnega pri Makolah sta se lani delj časa pravdala in je Tone pravdo zgubil. Od takrat je bil silno jezen na Ivana. Ko ga je pred dnevi srečal na cesti, ga je ustavil rekoč: »Zdaj te bom pa ubil!« Zamahnil je _ dvakrat s sekiro, katero je imel s seboj, toda Ivan se je še pravočasno umaknil f in zbežal. Ivan in Tone se bosta zopet! videla pred sodnikom. j Smrt uglednega trgovca Antončiča.) Komaj 39 let star se je moral za vedno | Iz župne uprave. Ožja sefe župne u« posloviti od sveta trgovec gosp. Rudolfi prave bo jutri v sredo ob pod 20. mi r, Antončič. Kal njegove bolezni je izvirate! župni pisarni v Narodnem domu. 2kkaše izza svetovne vojna. S prvim tran- j vo! športom je bil Antončič ujet na ruskem Iz Sokola Maribor III. Sokoteko ila vsega, kar bi pri «rstv.u potreboval, in seveda tudi vi '»e več naredilo. Kmalu po po- roki je dejala, da je v vsakem moškem sto vragov, in če se moški ne drži na kratkem povodcu, potem z njim šivajo tisti hudniki. Za glavnega vraga je imela pijančevanje, potem pa kvarfeanje, pohotnost in postopanje. Belohlavka je v kratkem času po poroki zadušila v čevljarju vse te peklenščke posebno s tem, da mu ni pustila iz hiše. »Jaz ti poiščem dete, jaz ti preskrbim usnja, jaz ti živeža preskrbim, ali iz stanovanja mi ne smeš! Jaz poznam čevljarsko sodrgo, toliko da prestopi prag, pa že pride vanjo zlodej in ji zmeša pamet. Poznala sem pet čevljarjev postopačev — več so bili v krčmi kakor pri delu in kadar jim je špirit zmešal glavo, so tudi dekleta pri vodnjaku lovili. Viš, ti boš lepo doma sedel pri svoji zvesti ženki!« in podkrepila je pridigo s stisnjeno pestjo. čevljar Belohlavek se je vdal. Nekoč se ji je postavil po robu, a žena je pograbila valjar, in po jeznih njenih pogledih je čevljar sodil, da bi ga s tistim va-Harjem lahko hudo oplazila. In tu pod oknom je onemel in osamel. Potopil se je nekako sam vase, st u- stvaril svoj lastni duševni svet in se zac čel naslajati ob plašljivih vzorih. Z ženo o njih govoriti ni mogel in ni smel. Zena je živela praktično in varčno. Neko popoldne mu je izdala, ko je bila ravno slabe volje, svoje nakane. »Jaz sem te vzela nagega, še več kakor nagega, ker si bil sam sebe zapustil, in ti je bilo še tisto nago telo vse zadolženo. Vse, kar je bilo mojega, je šlo zate. Ko bi ti umrl, bi morala v ubožnico ali pa beračiti od hiše do hiše. Ker imaš ti bolna pljuča, moram ja® sama za svojo bodočnost skrbeti!« In zelo je skrbela — hranila je krajcarje, ko bj mož umrl. Nabirate je delo po vsem mestu, doma je pa stiskala pri sebi in pri možu. Znosila je toliko čevljev v popravilo, da je čevljar delal večkrat celo ob nedeljah in ponoči. Z veseljem je delal, ker se je vsaj med delom mogel nemoteno potopiti v svoj bajni svet, ali nad vse rad je detel študentom. Rekli so mu študentovski čevljar — noben čevljar ni bil tako čislan med študenti — kakor Belohlavek. Zakaj študent ima običajno samo en par čevljev, U ksaae in ko bi jih gošsial v popravilo nerazsodnemu čevljarju, bi lahko sedel doma kar po tri dni bos. In tako je prišlo med dijaki v navada da so hodili s precej slabimi čevlji po tistih osmih stopnicah k Betoblavku in posebno pazili, kdaj pojde njegova žena. % modro oulo »delo« po mestu raznašat. Študent je smuknil k Belohlavku, se*J zul čevlje, Belohlavek je pregledal defekt in jih takoj vzel v roke. Študent pa je sedel poleg mojstra v samih nogavicah pa čakal, da je usmiljena dreta zadelate najhujše luknje. In to so bile Belohlavku najlepše as« v življenju! Žene ni bilo doma, in zraven sebe je imel učenega človeka, s katerim se je mogel pogovoriti o onem svetu tam gori, ki mu je začel sčasoma hoditi na misel ali pa se je ustvaril y kakšni neresnični obliki. »Gospod študent,« 'je povzel, »ko sl boste izbirali svoj bodoči poklic, vse desetkrat dobro premislite.« »Jaz bom sodnik« — je lehkomiseln© izpregovoril dijak. Mojster smoli dreto, oči mu nekam u-hajajo. Tako delikatno kaže ljudem svoje nesoglasje. v’ (Konec jutjiJ MariBorskl »VECTERNIK« 'Jutra V M a r T-B o r u,1 dne 9.’ V? f933. Kadsiani KipSng: Milijonar in njegov (Ik, angleščine poenoedel 'Josip Poljanec:) Dfekum-Gfcto za jawne predstave, prit Gospa Cheyne je prikimala iru raizsoid-ka4e«h> seštete* na usmiljena vw*a, Han*- jno zrla po vijugasti ulici. Kakor njen vey pa je,ugovarjal, da bo vies dan po-! [mož je tudi ona, poznala take sestanke-kvar-jen, ako bi mornar ji, s »Sukaj smo« |z vsega,zapada,in jih je primerjala s tem. iaostali. Nato se je Disko vdal, ampak BRroiči so se jeli pomešavati med rrmo- «amo pod gotovimi pogoji. Izvedel je bil —■ čudovito je bik), kako so vsi ljudje po vsej obaH vedeli, kaj delajo drugi ljudje — slišal je bil, da se predstave udeleži tudi neka »igralka iz Philadelphije«. in je menil, da bo deklamirala »»Vožnjo kapitana Iresooa-«. Osebno mu ie bilo tako malo do igralk kakor do leto-viščni-kov; ali pravica je pravica in dasi se je bil on nekoč zmotil v svoji sodbi — Dan se je hahljal pri teh besedah — to se ne sme zgoditi. Radi tega se je Harvey vrnil v Eaist Gloucester in je porabil pol dneva za to, da je pojasnjeval razveseljeni igralki odličnega slovesa bistvo pogreške, ki jo je nameravala storiti; in ona je priznala, da je bilo tako prav, kakor je trdil Disko. Cheyne je iz starih izkušenj vedel kaj bo, vendar je bila njegovi duši živa hrana vse, kar je bilo podobno javnim prireditvam. Videl je vozove, ki so v vročem, meglenem jutru hiteli proti zapadu, polni žensk v poletni obleki in bledoličnih moških s slamnikom na glavi, naravnost iz bostonskih pisaren, videl je kopico bicikljev zunaj poštnega urada, prihajanje in odhajanje marljivih uradnih oseb, ki so se pozdravljale med seboj, počasno vihranje in plahutanje zastave v dušečem zraku, pa važnega možaka, ki je s škropilno cevjo izpiral hodnik iz opeke. »Mati,« je izpregovoril iznenada, »ali se spominjaš — ko je pogorelo mesto Seattle — in so ga zopet postavili?« žico krog vrat mestne hiše — plavolici ^Portugalci s svojimi ženskami, ki so bile ipo večini gologlave ali pokrite s šalom, ‘bistrooki Novoškoti in mornarji iz pomorskih pokrajin, Francozi, Italijani, Švedi in Danci z izvenkrovnim moštvom obrežnih skunerjev, vsepovsod pa ženske v črnem, ki so se pozdravljale mrko, ponosno, saj to je bil njihov veliki dan. Nadalje duhovniki raznih ver, lastniki celih prog skunerjev, veliki podporniki društev in majhni lastniki, ki so imeli svoje ladje zadolžene do vrha jambora, pa bankirji in zastopniki zavarovalnih družb, kapitani vlačnih ladij, ta-kelažniki, monterji, pristaniški delavci, solilci, gradniki ladij in čolnov, sodarji, sploh vsa mešana množica pristaniškega mesta. Cheyneovl so se prerivali med vrstami sedežev, ki jih je oživljala obleka le-toviščnikov; eden mestnih uradnikov ie stopal gor in dol in se potil, da se je ves svetil od čistega, državljanskega ponosa. Cheyne je bil pred nekaj dnevi nekoliko minut ž njim govoril in tako sta se dobro razumela. »No, gospod Cheyne, kaj pravite o našem mestu? — Da, gospa, sedete lahko, kjer vam je drago. — Tam na zapadu imate tudi take reči, kajneda?« »Da, samo naši kraji niso tako stari.« »Ej, tako je, seveda. Pri vajah bi morali biti, ko smo praznovali petdesetletnico našega mesta. Povem vam, gospod tCheyne, našemu staremu mestu je bilo. šta čast.« »Sem slišal. Se tudi izplača. Kako pa «e to, da mesto vendar nima nobenega .prvovrstnega hotela?« »— Kar na levo, Pedro. Dosti prostora za vas in vaše.'— Veste, saj to jim ravno vedno dopovedujem, gospod Cheyne. Veliko denarja je v tem, ali mislim, da vas to ne zadeva. Kar mi potrebujemo, je...« Težka roka mu je padla na ramo in zardeli kapitan neke portlandske, premog in led prevažajoče ladje, ga je za-■sukal naokrog. »Kaj vraga pa mislite, da otežujete mesto s takim zakonom, ko so vendar vsi dostojni, ljudje zunaj na morju? Kaj? V vsem mestu ni dobiti poštene pijače in vsepovsod slabše vonja, odkar sem bil zadnjikrat tukaj. Eno gostilno za mehko pijačo bi pa vendarle lahko pustili odprto!« »Ni videti, da bi vas to kaj oviralo, Carsen, da ne bi danes dobili prigrizka. Pozneje bom govoril o umetnosti tega. Kar sedite pri vratih pa razmišljajte o svojih dokazih, dokler ne pridem nazaj.« »Kaj mi pa dokazovanja pomagajo? V Miquelk>nu je šampanjec po osemnajst dolarjev zaboj, in...« Kapitan je zdrknil v svoj sedež, ko se je oglasil harmonij. »Naš novi harmonij,« je dejal uradnik ponosno Cheyneu. »Nas tudi velja štiri tisoč dolarjev. Drugo leto bomo morali zopet vpeljati visoke naklade, da ga poplačamo. Tisti-le tam so naše sirote; sedaj vstajajo, da zapojo. Moja žena jih je poučevala. Pozneje se zopet vidimo. Potrebujejo me na odru.« Visoki, jasni, čisti otroški glasovi so udušili poslednji šum ljudi, ki so posedali na svoje prostore. »O, dela Gospodova, hvalite Gospoda, slavite Ga in poveličujte Ga na veke!« Pobeli dvorani so se ženske sklanjale naprej, da bi videle pevce, ko so glasovi odmevali po dvorani. Gospa Cheyne in še nekatere druge so jele kratko sopsti, niti mislila si ni, da je bilo toliko vdov na svetu in je kakor po notranjem nagibu iskala Harveya. Le-ta je med poslušalci v ozadju našel svoje tovariše s »Tukaj smo« in je stal kakor po pravici med Danom in Diskom. Stric Salters^ ki se je bil vrnil prejšnjo noč s Penom, ga je sumljivo sprejel. »Kaj, tvoji ljudje še niso odšli?« i® zarohnel. »Kaj pa delaš ti tukaj, pobič?« »O, morja in vode, hvalite Gospoda} slavite Ga in poveličujte Ga na veke!« »Mar nima pravice?« je vprašal Dan. »Saj je bil na morju, kakor mi ostali!« »Ne v tej obleki,« je godrnjal Salters. »Drži jezik, Salters,« je velel Disko. »Žolč te je zopet prevzel. Harvey, ostani, kjer si.« Tedaj je vstal priložnostni govornik, drug steber občine, pozdravil množico v Gloucestru in mimogrede onfenil, v čem se gloucestersko mesto odlikuje od ostalega sveta. Nato s>3 je obrnil do pomorskega bogastva mesta in govoril o ceni, ki jo mora plačati za vsakoletne žrtve. Pozneje — je dejal — bodo slišali imena izgubljenih mrtvih — sto in sedemnast je njih. Vdove so dvignile glave in se spogledovale pri teh besedah. Gloucester se ne more ponašati z velikimi tovarnami. Njegovi sinovi delajo za tako plačilo, kakor jim ga da morje, in vsem je znano, da niti Geor-ges niti Velika Plitvina ni kravji pašnik. In edino, kar morejo ljudje na kopnem storiti, je, da pomagajo vdovam in sirotam. Nato je po nekoliko splošnih opazkah porabil to priliko, da je v imenu mesta izrekel zahvalo vsem, ki so bili tako velikodušni, da so se udeležili praznovanja tega spominskega dne. (Dalje prihodnjič.) Diamanti na smetišču V vsej Angliji je posvečeno napeto zanimanje vse javnosti dragocenemu nakitu, ki je bil pomotoma zagrelben na velikanskem londonskem smetišču v Esse-xu. Prebivalcem Londona in okolice se je le redko kdaj nudila taka priložnost postati čez noč bogataš. Zgodilo se »3 takole: Večkratni milijonar in lastnik umetniških zbirk James S. Burroughes si je pred dnevi o priliki neke avtomobilske nesreče zlomil nogo. Prepeljan je bil v svojo hišo, kjer mu je neki londonski kirurg uravnal nogo. Nato ie ostal Bur-roughes sam v svoji spalnici. Kmalu pa mu je bil napovedan obisk nekega znanca, pred katerim je hotel bolnik skriti svoj dragoceni, na nočni omarici ležeči nakit. Ker v naglici ni našel primernejšega kraja, je vrgel nakit v bližnjo košarico za papir. Ko je znanec, ki se je zadržal na obisku zelo dolgo, odšel, je Burroughes trdno zaspal in se je prebudil šele naslednjega jutra. Šele tedaj se je spomnil skritega nakita in poklical slugo, naj mu ga potegne iz košarice. Smrtno bled je sluga povedal, da je nevede v ranem jutru izpraznil vsebino košare v smetišnico, od koder so bile smeti že odpeljane s posebnim vozom na veliko londonsko smetišče v Rainham pri Esse-xu. Takoj je odšel sluga z ostalo služin-je bilo zaman. Sedaj koplje na smetišču toda vse iskanje v gorah svežih smdti je bilo zauan. Sedaj koplje na smetišču več tisoč ljudi, ki bi radi našli nakit in dobili visoko nagrado 400.000 Din. Strašno maščevanje užaljenega Indijca. Med Angleži v Bombayu je izzval te dni veliko ogorčenje strašen zločin nekega starega indijskega trgovca, ki je zastrupil hčerko angleškega majorja Phillbrowa na doslej še nezabeležcn način. Ta zločin je napotil tamkajšnje angleške prebivalce, da so se poslužili ener gičnih protiukrepov, kar je imelo za posledico zopet velike demonstracije indijskega prebivalstva. Zgodovina strašnega dogodka je naslednja: Major Phi’1-brow je nekega popoldne na sprehodu udaril z bičem nekega starega trgovca v indijski mestni četrti, ker se mu je zazdelo, da se je starec porogljivo nasmehnil njegovi hčerki, ki ga je spremljala. Hčerka majorja Phillbrowa je prišla tu- di naslednjega dne k staremu trgovcu, hoteč opravičiti dejanje svojega očeta o-ziroma ublažiti jezo užaljenega Indijca, ker je smatrala kot moderna Angležinja Indijca enakopravnega Evropejcem. Trgovec se je delal, kakor da je žalitev 2© davno pozabil in je podaril deklici v znak svojega prijateljstva neko posebno kremo za obraz, ki naj bi imela po njegovem zatrdilu prav posebne zmožnosti za polepševanje polti. Toda že po nekaj dneh mazanja s to kremo je dobila Phillbrowova hčerka po vsem obrazu hraste in je končno popolnoma oslepe'a-Zdravniki so po natančni, mučni preiskavi ugotovili, da je maži primešan izredno močan indijski strup, ki pa Evropejcem še ni znan. Trgovec je izginil po strašnem maščevanju brez sledu. Mali og DVO- IN TRISOBNA solnčna stanovanja oddam, Maribor, Smetanova ulica 54. Vprašati v gostilni. 1671 OPREMLJEN KABINET oddam. Glavni trg 12, II. 1669 OPREMLJENO SOBO. lepo, oddam. Vrazova ul. 3, Rasno MARTIN SAFRAN. TRISOBNO STANOVANJE. lepo. oddam takoj v najem. Vprašati pri A. Potočniku, krojaču, Meljska cesta 15. 1667 III., vrata 8. 1676 Sobo lite sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih fzvršuie dobro in poceni. 1664 BRITVE, ŠKARJE, ITD. brusi izvrstno in zanesljivo J. Kokot. Wildenrelnerjeva DVA MLADA GOSPODA iščeta opremljeno sobo. Ponudbe na upravo lista pod »Zmerna cena«. 1674 Sobo odda DVA MESECA STARO DEKLICO oddam za svojo. Štancer Katarina, Limbuš. 1672 Službo dobi SPREJMEM v centru mesta sostanovalca Naslov v upravi »Večernika«. 1670 Zgubljeno INKASANTA IŠČEMO. Naslov v upravi »Večernika«. 1677 ZGUBIL SEM ZLATI OBESEK z briljantom. Odda naj se pri Piaucu,Glavni trg. 1675 DNEVNO SVEŽI JOGHURT na debelo, na drobno. Mlekarna Bernhard. Aleksandrova cesta 51. Koroška cesta 10. OPREMLJENO SOBO oddam takoj dvema osebama. Delavska ulica št. 9. 1631 Prodam PRISTNO VINO od 10 litrov naprej, se prodala po 4 Din Hter, v Vrazovi ulici št. 9, 1666 NA PRODAJ: čisto nova kompletna spalnica iz cvetličnega jesena, nova otomana in rabljena kompletna spalnica z divanom in stensko uro ter nova kuhinjska kredenca. Kacijanerjeva ulica 10, pritličje, desno, stanovanje št. 5. 1673 MODNI LISTI lllillllllllllllllllllllllllll francoski in nemški v največji izberi v MODRA GALICA po Din 5.65 za kg je družbenim članom v vsaki množini na razpolago pri Kmetijski družbi. Meljska cesta 12. 1587 Kupim ZA POTOVANJE: ročni kovček!, usnjate torbe, nahrbtnike, ehiic za lotogr. aparate itd. Velika izbira, nizke cene. Iv. Kravos. Aleksandrova cesta 13. 1527 PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kupimo takoj. Ponudbe na upraivo lista pod »Zavarovalnica«. 1679 Stanovanja Tiskovni MARIBOR, ALEKS/ Zadrugi SURKOL, sigurno sredstvo za pokon-čavanje ščurkov in rusov. Drogerija Kanc. 1404 STANOVANJE. sobo in kuhinjo, v novi hiši oddaan solidni stranki. Nova vas, Bolfenkova cesta 6. 1682 *NDROVA CESTA 13 Oglašujta! Se samo kratek čas traja oblastno dovoljena razprodaja pri Kormannu v Mariboru. G Izrabite brezpogojno pred opustitvijo trgovine ta priložnostni nakup. Oglejte si moja izložbena okna. Tako ceneno še niste nikdar kupili! 20 de 501 pop «enele! Izdaja konzorcij »Juto*« y Ljubljani; predstavnik bi urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., SS&ma DE3TBLA x Jtor&Olg predstavnik