185. številko. V Ljubljani, v petek 16. avgusta 1918. II. leto. • ^ovensk^Nafcd' v«*Ja po polti: n AvstroOgrsko: ca Nemčijo: ceio leto skupaj naprej - • SI leta m m +,4 trt leta „ e □a mesec m » • •• K S0-— . 25— . 4-50 celo leto naprej , . . . K 53 — za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej .... K 60* ~ Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. ipravnUtro (spodaj, dvorišče levo). Knanora ulica it 5, telefon s t 85. Uhaja vsak dan svater izvaeaaat nadalje Iti praznik*. Inaerati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercifah po dogovoru. Mori narotaiki asj pošljejo ntroćnim vedaa jp* po nnknsnloL INI Ni samo plsaeae naročite brez poslatve denarja se ae raarene aikakor ozirati. „Narodna tiskarna" telefon et. §8. cdo leto naprej pol leta „ .Slovenski Narod" velja V Ljubljani dostavljen na dom ali če se bodi ponj: četrt teta » • • na mesec » • < . 24 3| 12.-4- Posamezna Številka velja 30 vinarjev Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništva: Kaallova ilica it. S (v L na istr. levo-, telefon iL 34 flABđluMfi ItTuaflAnaaa m l ležnega srca na svoji zemlji in v Vaši POZUlUV DrOIOrn S SOl/SlU. navzočnosti vidi jamstvo bodočih jasnih Danes zvečer prispejo v Ljubljano zastopniki češkega in poljskega naroda, ki bodo s svojo navzočnostjo visoko povzdignili pomen ustanovitve našega Narodnega Sveta in prve seje Jugolovan-skega kluba na domačih tleh. S prisrčnim veseljem in z bratsko ljubeznijo jih pozdravlja naše ljudstvo na svojih tleh. Z radostno hvaležnostjo kliče naš narod iskreni Dobrodošli! našim najožjim in najzvestejšim bratom v borbi za veliko narodno stvar — Cehom, ki prihajajo s svojim velezaslužnim načelnikom poslancem Frant. Stane-kom. Z njimi prihaja duh globoke vero, trdne, neizprosne odločnosti, neomajne zvestobe, oni so nositelji borbene ideje, ki je nrepoiila in prerodila tudi naš narod. Cehe in Jugoslovane je v velikem času združilo tako ozko zavezništvo, spojila jih je misel skunosti tako tesno, da so postali kakor eno telo z eno samo dušo. Postavili smo si v boju za svobodo in neodvisnost idejalno jednot-no fronto in borimo se drug z drugim, drug za drugega v globoki zavesti, da bodemo le skupno zmagali in drug brez drugega ne dosežemo svobode. V tej skupni borbi smo se Cehi in Jugoslovani ne le politično uvrstili v jednot-neni načrtu, naša naroda sta se zbližala marveč tudi duševno tako zelo, da je ni notranje vzajemnosti, ki bi prekosila češko - jugoslovansko. Ko smo bili Jugoslovani mainika meseca v Pragi, nam je češko ljudstvo na nepopisno prisrčen način pokazalo svoje bratsko mišljenje^ in takrat smo Cehi in Jugoslovani še le vidno spoznali, da se je med nami vžgala iskra svete ljubezni, ki druži danes oba naroda v mnogo tesnejšo jednoto, nego bi nas mogle ke-daj družiti zgol politične zveze in interesne skupnosti. Tako si je razlagati, da so nam zastopniki češkega naroda ljubi in dragi, kakor naši lastni zaslužni voditelji, in da je načelnik Jugoslovanskega kluba nedavno povedal globoko resnico, ko je dejal, da ljubimo načelnika Češkega Svaza poslanca Staneka, kakor svojega očeta. Ko pozdravljamo češke narodne vo-ditlje na jugoslovanskih tleh. hitijo naše rmsli v kraljevsko Prago, med češki narod, in s prisrčno ljubeznijo se spominjamo češkega ljudstva, s katerim se čutimo e n e v veliki ideji demokracije in svobode, ene v upanju in veri. Z iskreno radostjo pozdravljamo na naših narodnih tleh zastopnike bratskega poljskega naroda, onega slavnega slovanskega plemena, katerega boj za svobodo je vzbujal sto let občudovanje vsega sveta, ki je nam vsem učitelj v onem velikem nauku, da narod ne pogine, dokler si ohrani globoko vero v lastno silo in lastno bodočnost. Globoko se zavedamo ogromnega nomena bratskega zavezništva s poljskim narodom, katerega moralična pozicija je že med vojno izvojevala priznanje državne samostojnosti in neodvisnosti in katerega pristop k češko - jugoslovanski zvezi kar najsrečnejše spopolni našo veliko borbeno in obrambno razvrstitev. Kakor s Cehi, tako nas tudi s Poljaki veže spoznanje, da tvorijo naši trije narodi zapadni slovanski pas Evrope, da so drug na drugega navezani ne le v boju za svobodo, temveč tudi pozneje v obrambi te svobode. Eden najodlič-neiših poljskih narodnih voditeljev grof Skarbek, ki ga bodemo danes tudi pozdravili v naši sredini, je nedavno izpre-govoril veliko besedo o slovanski Srednji Evropi, in od naše strani smo slišali besedo o poljsko-čcško-jugo-slovanski trozvezi. Mi globoko verujemo, da je ta trozveza le še vprašanje časa m smo prepričani, da bodo ljubljanska posvetovanja nas močno približala visokim ciljem, za katerimi korakajo naši narodi. V zadnjem času se Jugoslovani in Poljaki ne le politično, temveč tudi duševno, kulturno vedno bolj zbližujemo. Duh našega Korvtka. ki je bil sin poljskega naroda, vstaja in blagoslavlja poljsko-jugoslovansko bratstvo. S prisrčno bratsko iskrenostjo pozdravljamo ooliske brate v naši beli Ljubljani, globoko se zavedajoč historičnega pomena njihovega obiska. Jutri je dan češko-poljsko-jugoslo-vanskega bratstva. V velikem trenutku si podajemo roko ter pred vsem svetom obnavljamo prisego zvestobe v bojo za našo eksistenco, v delu za našo bodočnost. Pozdravljeni bratje s slovanskega severa. Slovenec, Srb, Hrvat Vas Cehe in Poljake sprejema radostnega, hva- Ustanovitev lanlna m Seja Jugoslovanskega kluba. Krekova slavnost 16.-18. avgusta 1918. Od strank imenovani člani Narodnega Sveta so se zbrali v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega. Ob 10. dopoldne otvori načelnik Jugoslovanskega kluba zborovanje z nagovorom, iz katerega povzemamo: V važnem trenotku smo se zbrali. Sedaj tudi tam. kjer so bili dosedaj gluhi in slepi, ko se na vseh straneh uvideva, da se jugoslovansko vprašanje mora rešiti. Celo oni, ki so dosedaj se najbolj branili priznati, da je rešitev našega vprašanja nujna, iščejo rešitve. To so Nemci in Madžari. Seveda iščejo take rešitve, da bi jim obdržala njih nadvlado, možnost za nadaljno tlačenje. V tem času, ko stopa naše vprašanje v stadij vsestranskega zanimanja, je važno, da se vse one naše politične organizacije, ki so za jedinstvo SHS., zberejo skupaj ter nastopajo enotno. Sedaj je čas, da kažemo svetu notranjo konsolidiranost. Sedaj je pa tudi potreba, da se pripravimo za trenotek, ko se bo nas vprašalo: Povejte natanko, kaj in kako hočete . . . V to svrho smo se zbrali v Narodni Svet, da hranimo to, kar nam je skupno in sveto, da iščemo in se trudimo, kar še moramo doseči. Nato dr. Korošec pozdravi navzoče zastopnike iz vseh slovenskih pokrajin, odposlance iz Dalmacije in odposlanca iz Banovine. Načelnikovemu pozdravu južnih bratov se navzoči Slovenci prisrčno pridržijo. Dr. Verstovšek predlaga, naj vodi zborovanje do konstitucije Narodnega Sveta načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in za zapisnikarja dr. Cankarja in dr. Kramarja, kar se sprejme. Po pozdravu našteva dr. Korošec tiste politične organizme, kateri so se doslej izjavili pripravljene, da stopijo v Narodni svet. V njem bo udeležena Vseslovenska ljudska stranka. Jugoslovanska demokratska stranka. Jugoslovanska socijalnodemokratska stranka, ki sicer ne pošlje svojih delegatov kot članov NS., a se bo življenia in delovanja NS. vendar udeleževala. Dalje so poslali v NS. svoje odposlance tržaško politično društvo »Edinost«, »Politično in gospodarsko društva za Istro«. »Katoliško politično društvo za Slovence na Koroškem«. Dalmacija ne pristopi formalno k našemu NS., ker bi vsled prevelikih prometnih težkoč dalmatinskim poslancem ne bilo mogoče prihajati k sejam NS., a stalno bodo prihajali nekateri delegati k posvetovanjem NS. v Ljubljano in bodo tako vzdrževali zvezo med NS. v Ljubljani in NS. v Dalmaciji. Upati je. da bo naš NS. blagodejno deloval tudi na ureditev razmer na Hrvatskem, kier se bo, kakor upamo, tudi kmalu našla baza za narodno koncentracijo ter tako za skupni Narodni odbor v Zagrebu. Zelo razveseljivo je, da tudi Bosna, kljub političnemu mrtvilu, ki tamkaj vlada, sodeluje z nami; upati ie, da se tudi ta najbolj zapuščena zemlja pritegne k našemu skupnemu narodnemu življenju. Nato razvija načelnik dr. Korošec delovni načrt NS. Najprej bo NS. moral urediti vprašanje svojih financ. Obračati bo moral svojo posebno pozornost na narodno gospodarstvo, katerega čakaio v prihodnje največje naloge. Skrbeti bo moral NS. za javno upravo, zlasti za uradniško vprašanje. Temeljito se bo moral baviti z ustavnopravnimi vprašanji, zlasti pa bo moral zbirati statistični materijal za naše meje. V ta namen bo treba ustanoviti različne odseke. Nato poda predsednik besedo dr. Kramerjn, ki prebere predloženi delovni načrt za Narodni svet. Predsednik odloči, da se bo debata delila v dva dela: gospodarsko in politično. Dr. Červar prebere na to sklep »Političnega in gospodarskega društva za Istroc, ki zahteva rešitve celega našega narodnega vprašanja, in se glasi: Pod gornjom predpostavkom načelno smo sporazumni da poradimo za sada makar i samo u jednom ciz- !' tanskom vNarodnom Vijeću« i to za postignuće našeg zajedničkog narodnog i državnog programa, pridržuei si pako pravo, da putem naših delegata zatražimo promjenu predloženog načrta statuta »Narodnog Vijeća« i to toli što se tiče programa istoga, kao i broja članova odbora istoga Vijeća, u pogledu zastupanja zemalja i stranka. Zastopnik Jugoslovanske soc. dem. stranke ravnatelj Kristan: Prišli smo na današnji zbor v prepričanju, da so v življenju narodov momenti, ko treba sodelovanje vseh. Mi smo formalno vstopili. Toda v vseh momentih, ki se nam vidijo važni, hočemo biti solidarni z vsemi ostalimi. Radi in energično hočemo sodelovati, kjer bo treba. (Dobro.) Predsednik dr. Korošec pozdravlja sklep Jugoslovanske soc. dem. stranke ter izraža upanje, da se bo v važnih vprašanjih vedno našla pot skupnega nastopa. Dujo M i k a č i č, tajnik novoustanovljene Narodne organizacije SHS. za Dalmacijo pozdravlja ustanovitev Narodnega sveta ter izjavlja v imenu dalmatinskega narodnega vodstva, da Dalmatinci brezpogojno odklanjajo vsako rešitev jugoslovanskega vprašanja brez Slovencev. (Dobro.) Z ozirom na prometne težkoče in praktične prilike se Dalmacija formelno ne pridružuje Narodnemu svetu, vendar pa bo vedno stala v stiku z ljubljanskim Narodnim svetom ter tako skupno delovala s Slovenci. Profesor V e s e n j a k govori o severni narodni meji. Urednik S m o d e j: Koroška javnost bo z največjim veserjem sprejela ravnokar razviti program in ga bo znala tudi izvajati. Poslanec Škulj: V delovnem načrtu pogrešamo opombe o našem najbolj zanemarjenem ozemlju, o kočevski naselbini. Tudi to točko bo moral prevzeti NS. v svoj program. Debata se nadaljuje. Hussarekova ustavna reforma. »Cech« poroča iz zanesljivega vira, da namerava ministrski predsednik preustroj ustave bolj jasno določiti kakor se je dosedaj zgodilo v nejasnih nami-gavanjih. Ministrski predsednik se opira pri tem na zaupanje krone ter postopa v sporazumu z zaupniki desnice gosposke zbornice in v soglasju z vplivnimi osebami vseh narodov. Baron Hussarek namerava pre-ustrojiti Avstrijo v konfederacijo narodnih držav in sicer v konfederacijo nemške, češke, poljske, jugoslovanske in madžarske države. Za reformo v tem zmislu so tudi poljski in jugoslovanski politiki. K posvetovanju o ustavni reformi, ki se bo dovršila v posebni ustavni komisiji, bodo pritegnjeni poleg parlamentarcev tudi odlični možje znanosti, industrije in trgovine in poljedelstva iz vseh narodov. Delo naj se izvrši v prav kratkem času. Izvedba nove ustave naj se nato prepusti ministrstvu, ki bi imelo zaupanje vseh narodov in na čigar čelu naj bi stal mož. čigar objektivnost se splošno priznava in ki uživa zaupanje in spoštovanje vseh narodov. V podučenih krogih se smatra, da bi bil za to mesto najbolj primeren profesor Lamma-s c h, ki ima tudi glavni del pri načrtih za novo ustavo. »Venkov« poroča, da se je tozadevno informiral pri načelniku Češkega Svaza posl. Stančku in da je poslanec Stanek izjavil, da stoji ministrski predsednik baron Hussarek na stališču, da zahteva državni interes, da se sedaj že enkrat napravi red v državi. Po njegovem mnenju sta za to samo dva pota. aH se morajo stranke sporazumeti z vlado in med seboj, ali pa mora poslušati vlada sodbo podučenih in politično neudeleženih mož in potem mora vlada na podlagi teh nasvetov napraviti sama red. S tem misli ministrski predsednik očividno na oktroi. Po naziraniu poslanca Staneka se Cehi z vlado ne morejo pogajati, ker nimalo zaupanja do vlade. Enako pa se Cehi ne morejo pogajati tudi z Nemci in Madžari. Dokler se poslužuje vlada proti Cehom oktro-ija. kljub njih protestu, so vsi ti akti s stališča modernega demokratičnega na-zirania ničevi in neveljavni, ker more o svojih zadevah odločati samo narod sam, Cehi privoščijo Nemcem in Ma j žarom popolnoma mirni, da imajo Še nekaj časa nadvlado, ker dolgo jo ne bodo imeli več. Naj Nemci in Madžari mislijo, da bodo mogli zadržati val demokracije, pravičnosti, samoodločbe in popolne samostojnosti vseh narodov! Slučajne zmage in slučajni porazi te ali one stranke ne pomenijo ničesar v železnem toku zgodovine. Končno bo vendar zmagala pravica in resnica. teles polisi Dolga desetletja so vsi poljski poslanci na Dunaju bili združeni v »Kolu poljskem < ter v njem tvorili močno enoto, ki je bila steber države ter Poljakom prinesla mnogo ugodnosti. Vojna, zlasti pa silni sunek, ki ga je začutil svet ob izbruhu in poteku ruske revolucije, pa je razkril notranja nasprotja, ki so bila v Kolu že prej, ki pa so se sedaj mogočneje razvila ter silila na dan. Lanska poljska krakovska majniška resolucija je bila tako radikalna, da mnogi, ki so na Poljake gledali le od daleč in od zunaj, svojih Poljakov niso več poznali. Razočaranje, ki ga je poljski narod doživel v brest-litovskem miru, je končno razbilo poljsko parlamentarno enoto. Izstopili so iz nje socijalni demokrati (Daszinski) in Narodni demokrati, a Ljudovci so se zamajali. Pokazali sta se jasno dve poljski struji: ena struja so stari konservativci (plemstvo in klerikalni krogi) v zvezi z demokrati (mestnimi liberalci), druga struja pa je živahnejša demokratska struja, ki črpa svojo moč le iz svojega naroda, čuti njegovo nezadovoljnost ter se razvija vedno daJje na levo. K tej pripadajo Nacionalni Demokrati (En-de-cija) ali Vsepoljaki, ki jim pripadata poslanca bivši minister profesor Glombinski in grof Skarbek, ter socialni demokrati; blizu jima stoji Ljudska stranka (Ljudovci), ki ji pripadajo na pr. poslanci Dlugoš, Tetmajer in Stompinski. Ta druga struja hodi z nami Cehi in Jugoslovani ista pota. Prva struja je oportunistična ter je pripravljena sodelovati s centralnima državama. V nekdanji ruski Poljski se imenuje zato »aktivistična«; sama zatrjuje seveda, da je za »realno« politiko, Kakor pri nas ŠusteršiČ, je zadovolina z ^minimalnim« programom. Ves poljski razvoj kaže na stran te druge struje. Seidlerjeve tajne pogodbe z Ukrajinci so imeli za posledico, da je tudi poslanec Ljudske Stranke, Kubik izstopil iz Kola. Inteligenca te stranke je po letošnjih praških slavnostih naravnost izjavila, naj bi stranka iskala bližjih stikov s Cehi v politiki in kulturi. Celo krakovsko konservativno glasilo »Cas« je pred kratkim priznalo, »da je pasivizem v narodu zmagal«, saj Je na pr. takozvana avstropoljska rešitev poljskega vprašanja, ki je aktivistom bila posebno pri srcu, padla v vodo. Vzrok tega je baje »razpoloženje in narava večine naroda . kateri se prilagajo take stranke kakor je Narodno- demokratska. Faktum je, da poljski oportunisti svote ladje ne morejo premakniti z mesta. Češki publicist .Adolf Cern^. ki piše o teh stvareh v »Češki Straži« (št. 22), pravi prav dobro: »Tudi če bi ves poljski narod prestopil v tabor aktivistov ali Če bi bil od početka v njem, bi aktivisti ne dosegli lepših uspehov«. Izmed poljskih Časopisov omenjamo: »C a s« v Krak ovu, koservativen organ stare struje Kola poljskega; »Nova Reforma« v Krakovu je glasilo Demokratov (mestnih liberalcev) ter piše v dunajskem smislu. Isto-tam izhaja social. »N a p r z o d« (Na-pred) in »G 1 o s n a r o d u«, ki je bfl pred vojno klerikalen. V Levovu izhaja »K u r j e r L v o v s k i«, organ vse-poljski m »P i a s t«, organ Ljudovcev, Id piše za kmetsko ljudstvo. Na Poz-nanjskem nam je sedaj najbolj znan »Krai« v Lešnu, rrisan v katoliškem m aktivističnem smislu. ki pa prinaSa mnogo vesti o ostalih Slovanih, zlasti tudi Jugoslovanih ter vsak mesec znano svojo »Slovansko prilogo. Dobro in važno ie. da poznamo Poljake, njih težnje in njih politične skupine. Mislim, da prihajajo sedaj prvič beli Ljubljani v goste. Tem topleje jih pozdravljamo. Poljskemu narodu se bližajo stari izkušnjavci z novimi ponudbami; morda bodo zopet lepe obljube, lepše in slajše, kakor so bile zadnja leta. A bodo vendarle samo obljube. Rusija je za Nemčijo ena sama nevarnost. Pl. Hintze, nemški državni tajnik morda misli: »Dajmo Poljski, t j. nekdanji ruski Poljaki, nekakega kralja. Ta nai sega mesto nas v ruski ogenj po — kostanj za nas!« Zato si je vzel poljskega kneza Radziwila s seboj v nemški glavni stan. »Brat v orožju bo pozneje brat v trgovini«. Toda Poljake so zadnja leta izučila . . . Ustavljeno onjleao-fron-coslis ofenzivo. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 14. avgusta. (Koresp. ur.) Zapadno bojišče. Skupina g f m. Ruprehta. Uspešni boji v predpoljii med Ysero in Scarpo. Južno od Mer-risa in južno od Lyse so se ponesrečili sovražni sunki. — Skupina gene-ralobersta von Bonna. Delni boji na obeh straneh Somme in severno od A vre. Zapadno In jugo - zapadno od Lasigny je sovražnik iznova napa« del. Na obeh straneh Canya se je zlomil napad v našem ognju, bolj proti jugu smo zavrnili sovražnika v prod« sunku. — Skupina nemškega cesarjeviča. Manjši ini anteni ski boji ob Vesli in vzhodno od Reimsa. —von Ludendorff. Berolin, 15. avgusta. (Kor. ur.) Za-, padno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta. Živahno iz vidno delovanje med Ysero in Scarpo. Južno od Avette se Je ponesrečil angleški delni napad pred našo črto. Severno od Ancre smo zapustili zadnje noči del poziefl. ki so v ostrem kotu molele v sovražnika pri Pui-sieuxu in Beaumont-Hamelu. Ta del le sovražnik včeraj popolnoma zasedeL —. Skupina generaJobersta v. Bohma. Nobenih večjih bojnih dogodkov. Zvečer |e streljanje med Ancro m Oiso pridobilo na jakosti. Zavrnili smo sovražne delne napade na obeh straneh A vre m južno od Lassignyja. — Skupina nemškega cesarjeviča. Pri sunku na ju/ni breg Vesle smo vjefl posadko kolodvora Brcnile. Naše lovska letala so ustavna angleško napadalno letalsko skupino, ki io bila v napadalnem poletu proti našim pokrajinam, ter so Jo prisilila, da se je vrnila. Včeraj smo zbili 24 sovražnih letal in 1 zrakoplov. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin. 15. avgusta. Z bojišč ničesar novega. Vas L a s s i g n y leži kakih tO km zapadno od mesta Noyon, vas C a n n y pa ob rečici Matz, dobre 3 km severo - zapadno od Lassignyja. — Vas A y e t t e leži nekako v sredini ravne črte Arras - Albert ob veliki cesti, ki veže ta dva kraja. — Vasi Puisieu x In Boa um on t - Mani e 1 ležita 5 km vsaksebi na severnem bregu reke Ancre, povprečno 12 km zapadno od mesta Bapaume. Skozi Pnisieuz drži pravkar imenovana cesta Arras - Albert, vas Beaumont - Hamel pa Je od nje proti zapadu oddaljena približno 2 km. — Vas B r e u 11 leži ob reki Vesle ter ob železnici Soissoes - Reims, 6 km vzhodno od mesta Fismes. Berolin, 14. avgusta. WoIffov urad poroča o bojih dne 8. avgusta v pokrajini ob Sommi: Novi angleški velikanski tanki, ki so tu prvič nastopili, so se nekaj čevljev daljši tn imajo še nekaj več moči, kakor prejšnji tanki. Morallčni vtisk teh gigantov ie za branitelje glavna nevarnost. Naši bojevniki so sijajno prestali to preizkušnjo, ki zahteva gotovo zelo močne živce. Povsod, kjer so prišli tanki v območje naših topov, so bfll uničeni. Kako gosto napadajo Angleži s svojimi tanki, je razvidno iz tega, da leži pred odsekom ene divizije na širini 4 kilometrov 43 razbitih tankov. Ce računamo, da je velik del tankov ušel poginu, ne morejo presledki znašati več kakor 60—70 metrov. Berotm, 14. avgusta. (Koresp. urad.)1 Vojaška poročevalnica Wolffovega urada poroča: Naša napadalna letala so obmetala vojaške cilje onstran sovražne fronte s skupaj 760.000 kg razstreliv. Posebno učinkoviti so bili napadi na kritja za čete v Chalonsu. Crepyju en Valois m Epernavu, na municijsko skladišče v Les Orandes Lo-gesu, na kolodvoru St. Pol in St. Valery sur Somme. Med letali, ki so padla od nemške roke, je 155 lovskih letal ter 19 letal z ameriško posadko. Rotterdam. 14. avgttsta. k poroS! vojna poročevalcev izhaja, da so AndeJI / Stran 2. .SLOVENSKI N^RODV dne 16. avgusta 1918. I8o. Stev. v zadnjih bojih le malo rabili konjenico. Pri nporabi konjenice so se pokazali razni ne-dostatki, zlasti ker je mogla konjenica prodirati samo na dobrih cestah, kritih od drevja, sicer pa da jih je ogenj strojnih pušk hitro ustavil. Vlogo konjenice so prevzeli sedaj lahki tanki. Rotterdam, 14 .avgusta. Reuter poroča, da so vjele ententne Čete tekom svoje dosedanje ofenzive okroglo 50.000 Nemcev. Ženeva, 13. avgusta. Havas poroča: Na vseh odsekih zapadne fronte je bilo včeraj opažati močno zvišanje artilerijskega delovanja, vsled Česar so se operacije zaveznikov zavlekle. Tudi bodo dale napadalcem sedanje, za obrambo izredno ugodne pozicije Nemcev, mnogo dela. Čarih, 14. avgusta. »Con-iere della sera« poroča iz Pariza: Vojaški kritiki pišejo, da posegata v velike boje na angleški fronti nad 2 milijona ententnih čet. Haag, 14. avgusta. Vsled ugovora Francoske bo opustila ameriška vlada 2e pričeto postavljanje poljske divizije. Francoska vlada se boii za enotnost od nje postavljene poljske iormacije. Berolin, 14. avgusta. General Liebert piše v »Tagliche Rundschau«, govoreč o zadevah na vzhodu: Za politiko Nemcev mora veljati kot cilj: Držati doseženo, Nemčija se ne sme dati izpodriniti z svoje pozicije na vzhodu kot država-pokroviteljica. Za to pa je predpogoj: Ustva-iti se morajo trdne in trajne razmere: z Avstro - Ogrsko mora priti do sporazuma glede bodočnosti in meja Poljske: določiti se morajo meje in državna oblika Litevske; ruska vlada mora priznati pripadnost Estonske in Livlandije k Nemčiji. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 13. avgusta popoldne Poročati ni o nobenem pomembnem dogodku. Ponoči je poteklo več nenadnih sovražnih napadov na bojni fronti v Vogezih in v gornji Alzaciji brez uspeha. 13. avgusta zvečer. Tekom dneva so naše čete zopet pričele s svojimi napadi v gozdni pokrajini med Matzo in Oiso. Kljub močnemu sovražnemu odnoru se nam je posrečilo prodreti še nadalje. Severno od Ourva smo se ustalili v parku Plessier de Rove ter dospeli do Beloala. Bolj proti vzhodu smo prodrli nekako dva kilometra sever, od vasi Cambronne. Pred ostalo fronto mir. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 13. avgusta opoldne. Izvršili smo nadaljni sunek v pozicije severno od ceste v Rove in na severnem bre^u Somme ter vjeli nekaj sovražnikov. Zavr-nfll smo sovražni napad na naše pozicije v odseku pri Merrisu. 13. avgusta zvečer. Na raznih točkah fronte smo vjeli nekaj mož. Prva irancoska in 4. angleška armada sta od S. avgusta sem vjeli nad 20.000 mož, med njimi S00 častnikov, vštevši 8 polkovnih poveljnikov ter vplenili 600 topov, med njimi mnogo težkih, več tisoč strojnih pušk. Številne možnarje za jarke in med vojnim materijalom tri popolne vlake z obleko in vejnim materijalom. O podmorski vojni. Berolin, 15. avgusta. (Koresp. urad.') Wolffov urad poroča: Lord Lee je, kakor znano, odložil svoje mesto kot generalni ravnatelj angleške prehrane. V izjavi časopisju je navedel kot vzrok odstopa med drugim: Kakršen je položaj sedaj, hočem samo reči, da nisem niti dovolj prepričan o tem, da se je vojna podmorskih čolnov ponesrečila, niti nisem prepričan o sigurnosti naše preskrbe z živili za prihodnia leta. Hinfze proti Lloyd Georgelu. Koln. 1L avgusta. >Koln. Volk=-zeirun£r< javlja iz Berolina ood nadni-som >Drž. tajnik pl. Hintze proti pače-nju zgodovine po Llovdu Georgeju. — Odgovarja Llovdu Georgeju« to-le: V poslanici, ki jo ie "Llovd George naslovil na dan četrte obletnice v=tor>a Anglije v vojno na angleški narod, trdi, da so go.-podarii Nem<"iie pred 6 meseci namenoma odklonili od aliiran-cev predlaga no pravično in pametno ureditev svetovnih razmer. Sovražni tisk ie popadel to trditev. rCorriere d' Italia« je na primer dopolnil trditev Llovda Georgea in ie pisal, da ie predlog za mir s strani entente sklenjen na londonski konferenci, a >Idea Nazionale«: je izjavila, da je bil predlog Nemčiji stavljen od entente kot celote. Hoteč zavrniti to' za agitacijo zlorabljeno trditev Llovd i Georgea^ se ie obrnil zastopnik >Koln. Ztg.c do državnega tajnika zunanjega urada pl. Hintzeja. Drž. ttainik mu ie povedal, da na merodajnih političnih in vojaških mestih ni nič znano o takem mirovnem predlogu entente. Će bi bili državniki entente resno nameravali napeljati k miru sporazuma, bi se bili lahko približali Nemčiji s posredovanjem pooblaščenih osebnosti. Da bi Nemčija odklonila pametne predloge, ne more biti govora. Oziraje se na dobo, na katero se nanaša iziava Llovd Georga. ie omenil drž. tajnik, da ravno oni čas državniki entente svetu ni>o zakrivali svojih pravih namenov. Koncem decembra 1917 so bile osrednje države pozvale enten-to, da bi se udeležila mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem v svrho vse-občega sporazumnega miru, Ententa pa ie dopustila, da ie rok za udeležbo pri pogajanjih potekel. Kmalu potem. 25. januarja, ie Llovd George govoril in je zatrdil, da v ravnanju osrednjih držav baje ni bilo videti koncesii pogojem aliirancem. Nato pa ie stavil posamezne aneksiionistične in imperija-listične voine cilje, ki so se zdeli celo nekim krocrom na Angleškem, posebno delavcem, preveliki. Dne 8. januarja je izdal ^Vil-=on svojo poslanico z znanimi štirimi točkami in 24. januarja ie govoril drž. kancler v plavnom odseku in je izjavil, da so v Wilsonovem in Georgovem govoru neki temelii za splošen mir. ki iim tudi mi pritrjujemo. Kavno i^ri čas pa ie razvil grof Cemin svoje nazore o demobilizaciji. Dne 15. februarja smo zaznali za ukrepe konference entente v Versaillesu. Glasom teh ie izjavil vrhovni vojni svet, katerega so se udeležili vodilni državniki entente. da ni bilo mogofo najti v govorih sovražnih državnikov ničesar, kar bi iih približalo vladam aliirancev. Dne 12. februarja ie WiIson izdal po-frfrer^ Jo razpr&vlia o njegovih štirih točkah glede trajnega miru. Isti dan te izjavil Llovd George v poslanski zbornici, da angleška vlada ne more odstopiti od lastnih vojnih ciljev. Dne 25. februarja ie govoril drž. kancler in se ie izjavil za one štiri Wilsonove točke, ki pa bi morale biti ne samo predlagane od predsednika Wilsona. ampak tudi priznane od vseh držav in narodov. V govoru 18. marca izvaja drž. kancler, da se pri sovražnih državah še vedno kaže volja, nadaljevati vojno do našega uničeni a. Tako ie razjasnil državni tajnik točko za točko, kako ie bilo tu in tam v dobi, na katero se nanaša trditev Llovd Georgea. s pripravljenostjo za razpravo in za pametno ureditev. Tudi nadaljnji štadii razvoja Jrnže — ie dodal — isto sliko. Z i zd. vo gibanje imajo le posmeh. Državni tajnik ie zaključil izvajenjft s posebnim poudarkom rekoč: Ne na nas, le na državnikih entente, ki ne marajo slišati o poizkusih za sporazuml;enje, ie krivda, da se vojna še nadaljuje. Zavrnjen; Italijanski napadi NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj, 14. avgusta. (Koresp. urad.) Italijansko bojišče. V pokrajini Tonale je pričel sovražnik včeraj z napadi, ki smo jih že dolgo pričakovali. Uvedel jih je dopoldne s sunki proti okolici izvirkov Noče in Saree, kjer so stale naš^ pozicije. Popoldne je po močni artiljerijski pripravi sledilo prodiranje preti našim tonal-skim pozicijam. Soj; so potekli za nas ugodno. IzvzemšI. da so potisnili nekaj n:ii;prednjih postojank v gorovju nazaj, nis. dosegli Italijani nikjer uspehov. Sicer na jugo - zapadu nobenih posebnih dogodkov. A 1 b ai n i j a. Vzhodno dolina De-voli so se naši bataljoni polasti nekaj sovražnih oporišč. — Sef generalnega štaba. Dunaj, 15. avgusta. (Kor. urad.) Kakor zadnja pedvz. :"a na benečanski gorski fronti, tako so imeli tudi napadi proti Tonalti za sovražnika za uspeh samo •len polom. Severno od ceste čez prelaz nređirajočl ItalSansk« oddelki so se zlomih* že v našem obrambnem og-n;u z velikimi izgubami. Južno od ceste se ie posrečilo sovrnž:?fku po več brezuspešnih pos;:-.i?ili zavzeti neko oporišče na .Mor.rce!':!, ka-cro pa so jim ju-žnostajerci 26. strelskega polka prav kmalu z. r Tudi v uvodnih bo- jih opuščen? pozicije v gorovju smo večinoma zopet zavzeli. Sovražnik se je v nafvažctejodsekih iiTakrjil v svoje jarke. Nas! letc'ci so sa zasledovali s strojnimi puškami. V Aiban"' so dosegle naše vr!e Čete vzhodno cd doI!ne Devona zopei u;pc-he. — Sel generalnega Štaba. Italijansko bojišče. Iz voj-noporočevalskega stana dne 15. avgusta. Živahno artiljerijsko delovanje in ojačeni artiljerijski osen: sta naznanjala že nekaj dni. da bo italijansko vodstvo znova poskusilo, premagati naše pozicije na tonai-skem ozemlju, vpogniti desno krilo naše pozicije in dohiti pot v Adižko dolino. — Predvčerajšnjim se je pričel pričakovani napad z udarcem, sličnim najmočnejšim artiljerijskim očajem, kateremu so sledili v gostih vrstah energični infanterijski napadi z znatnimi silami. Na obeh straneh naj zgornje Noče in doline Genove so prodirali sovražni bataljoni proti našim pozicijam na slemenu. Ljuti napadi na naše pozicije na ledeniku Proseni so bili vsi zavrnjeni, dočim se je sovražniku posrečilo, da je zasedel nekaj izpostavljenih točk naše pozicije Marocche. Njegovi z velikim številom bataljonov pričeti napadi na obeh straneh Tonalskega prevala so se izjalovili pred našimi pozicijami, ko je močnejše sunke, proti Albiolu odpravil že naš artiljerijski ogenj. Čeprav je italijansko ar-madno vodstvo prav dobro pripravilo svoj napad in ga je izvršilo z znatnimi četami in municijo, mu je prinesel prvi dan ofenzive samo prav neznaten pričetni uspeh. Neomajna odporna sila naših čet se je iznova pokazala. Drugi dan se je končal s popolnim neuspehom za sovražnika. Zopet so poskusili Italijani pognati svoje kolone na obeh straneh ceste čez prelaz naorej, sovražni napad pa se je razhil povsod ob jekleni steni naše obrambe. Nekatere točke, ki smo jih bili prejšnji dan izgubili, smo v močnem protisunVu zopet zavzeli nazaj. Tako se je posrečilo mariborskemu strelskemu polku št 26 zopet iztrgati sovražniku oporišče, v katero je bil tekom noči vdrl ter vjel nekaj sovražnikov. Neka} bolj uspešen kakor obramba pozicij na prelazu je bil odpor na fronti v gorovju. V poziciji Montozzo je pri.?lo do hližinskega boia. Po uspešnem protinapadu je pozicija trdno v naših rokah. Južno od gorenje Genovske doline so naše čete zopet zavzele neki vrh. Maloštevilne opuščene višinske pozicije Eno od lederika Prese-ne, od katere smo del zopet zavzeli, so edini usoch za Italijane izgub polnih napadov. Naše čete so pokazale v obrambi orori številno premočnemu sovražniku, podprtemu od močne artiljerije, zopet svojo navadno odporno silo. Njih nad vsako hvalo vzvišenemu nastopu v nalogah, ki so bile posebno težavne v gorskem terenu, se je zahvaliti za veliki uspeh, ki ga tvori popolna zavrnitev italijanskih napadov. Tudi v Albaniji potekajo boii nadvse ugodno. Ko so se naše čete dne 13. avgusta polastile nekaterih važnih oDori*č vzhodno od doline Devoli ter jih obranile pred vsemi protisunki, se jim ie iznova posrečilo zavzeti celo vrsto nadalj-nih sovražmh oporišč +er svojo Črto ponesti precej nanrej. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 14. avgusta. V visoki dolini Zebru (Val Telh'na) so poskusili sovražni oddelki v noči 13. t. m. napasti naše izpostavljene postojanke na Payer:ovem prevalil (toSka 3434) in na Kraljevem vrhu (točka 3859), bili pa z ognjem artiljerije in infanterlje kakor tudi z ročnimi bombam! odbiti. V ozemlju Tonala med izvirki Noče In dolino Genovo Je streliala včeraj naša artijerija koncentrično z učinkom in prizadiala sovražniku težke Izgube. V varstvu ognja so Izvršili naši oddelki drzne sunke. Posrečilo se jim je zasesti Montello (točko 3537). Punto di San Matteo (točko 2684) In Co-stone jugo - zapadno Cime di Zigolo (točko 2438). Naše čete so vjele nad 100 mož in \ plenile nekaj strojnih pušk in obilnega materijala. Na ostali fronti so naše baterije na raznih točkah sovražnih črt ovirale gibanje sovražnika in zažgale skladišče materijala. Na spodnjem bregu Piave je bilo letalsko delovanje živahno. Barake, skladišča in železniške naprave v krajih Pucine in Ossana v dolini Sole (tonalsko ozemlje) so uspešno bombardirali naši aparati. K poročilu italijanskega generalnega štaba z dne 14. avgust a: Visokogorska dolina Zebru, (Valle del Zebru) poteka izpod 3735 metrov visokega vrha Monte Zebru (ki se dviga 1% km zračne črte južno od 3902 metra visokega Ortlerja) proti zapadu in se dobre 3 km vzhodno od gorenjeitalijan-skega mesta Bormio združi z dolino Fur-va (Val Furva), ki je deseu rokav veledo-line Val Tellina (nemško: Veltlin), po kateri teče velika reka Adda. — Pa verski preval (Payerjoch) je tik pod goro Zebru, gora Konigsspitze tik južno od tega prevala. Vse te navedene točke leže torej par kilometrov zračne Črte južno od vtlegore Ortier. — Tonalski prelaz, ki smo ga svoj čas že opisali podrobneje, leži Kakih 25 km zračne črte južno od gore Konigsspitze. — Vrh M a n t e 11 o se dviga \2 km severno od Tonalskega prelaza. Ob njegovem vzhodnem vznožju (torej na tirolski strani) izvira reka Noce. — Vrh Punta di San Matteo se dviga severno od Mantella, Cima di Zigolo (= Strnadov ali Zelenčkov vrb) pa kakih 6 km južno od Tonalskega prelaza ob izvirkih reke Sarca. - Vasi F u c ! n e in Ossana leiita v SulcberŠU .dolini (Val di Solo^ cb reki Nnce. Skozi oba kraja drži velika Tonalski cesta, ki preko TonaJ i prelaza (1884 m) veže tirolsko dolino reke Noce z gorenjeitaliiansko dolino reke Oglio (Val Camonica) In. potekaioč še boli proti zapadu, z dolino reke Adda (Val Tellina). — Reka Noce izvira severno od Tonalskega prelara v južnem delu Orderske skupine /apadnotirolskih Alp, teče v vzhodni smeri po Sulcbcrški dolini (5ul7berg - Tal. Val di Sole), se malo nad ;rc:^m Cles obrne nroti jugu tn se severno od Tridenta fTrient) zdrrži z Adižo (Adige. Ptsch). — Reki Sarca Izvira južno od Tonalskega prelaza v Adamelski skupini Alp (Adamello). teče nekaj časa v vzhodni *meri (Val di Genova), potem pa se obrne pi ; hjgu. teče mimo iudikarijskega več'e-ga kraja Tione, potem skozi inžnotirolsko mesto Arco in se vzhodno od Pive izliva v GarcKko jezero. — Noce in Sarca sta za \ d i.", naivečil reki zapadle Tirolske. Po niunih dolinah poizkuša Italijan prispeti na Tridentmsko. visoki Monti- cello sc dvj^a tik južno od Tonalskega prelaga. Pred GiHl MM v Rušili. Berolin, 14. avgusti. Pri sestanku v —::"kem velikem Klavnem stanu zre 7i ureditev Doljskeea vprašanja. V zve-zi s tem se bo reši1-} rudi vprašanje razni!' kandidatur. Razgovor se bo vršil tudi o vsem kompleksu vzhodnih vprašanj, o položaju v Veliki Rusiji in o prodiranja Čcho-Slovakov. ki je stališče boljševikov omajalo. Stvari v vzhodno-raorskOi provincijah, kurz na Litevskem in Finskem zahtevajo odločitev. V vseh vprašanjih računajo na končno odločitev. Glasom poročila *Vossische ZtNeue Zeitung< piše o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z dogodki na vzhodu tako-le: Nikdar nismo bili zadovoljni z mirom na vzhodu in mislimo, če bi prišlo danes do glasovanja v parlamentu, v delpganiah aH pa Pri avstrijskih narodih, da bi ta pogodba v Brestu - Litovskem ne na^la večine. Težki pogreški so bili takrat storjeni, pogreški, ki so nastali pod terorizmom berolinskih Vs^nemcev. katerih terorizem na danes že popušča. Meč naj bi bil tiiumfiral. Tako so sanjali romantiki r»asilja vendar more priti pravi mir le na podlagi sporazuma in pravičnega upoštevanja vseh interesov. Nekateri politični krogi so hoteli takrat Rusijo razbiti ter ustvariti celo vrsto obmejnih držav, ki nai bi zadržale nevarnost boliševiltov od centralnih v- iav. To kupčijo so skušali napraviti z boliševiki. Ustanovila nai bi se bila cela vrsta kneževin. Predlagali so se sinovi nemškega cesarja, pa tudi veliki vojvoda meklenhurski. vojvoda Urah, da celo princ AVied. Mi. ki smo prepričani pr istaći monarhi stične ga sistema, ne moremo biti zadovoljni z načinom, kako se hočejo ustanovili iz razvalin Rusije na mah nove monarhije. Tudi se nismo udeležili rumlia s >krufinim mirom« z Ukrajino ter smo se vzdržali pisari najprej proti boljševikom in pozneje za boljševike. Tembolj pa se čutimo dolžne rudi sedaj popolnoma jasno povedati svoio mnenje o vzhodnem vprašanju. Vojni doerodki na zapadni fronti dokazujejo iznova, da z mečem te strašne svetovne vojne ni mogoče končati. Sporazumnemu miru stoje na-proti še druge ovire. Angleški zunanii minister je izjavil, da ne ho priMo do konca vojne, predno ne bo Nemčija brezpogojno vrnila Belgije in predno ne bo poravila brest - litovskega miru. Popolnoma odkrito moramo vprašati, ali je ideja mejnih držav "n fabrikacija BaJDoatoinili monarhij, ki morajo proj ali slei tvoriti nevarnost za nove vojne zapletljaje. resnično v interesu Nemčija in Avstro - Ogrske. Strahoviti polom boljševikov gotovo nima na vse zadnje svojega vzroka v tem, da je Lieninu in Trookemu odtrsranje obmejnih držav pri lastnem prebivalstvu zelo škodovalo. Naša diplomacija ie na vzhodu zavozila. sedai bo morala zelo skrbno cl^dati. da zadeve na vzhodu zopet urodi. Prvo uradno poroiilo z ruskih ffront. Moskva, 16. avgusta. (Koresp. urad.) Agentura poroča: Vzhodna češkoslovaška ironta. Sovražna konjenica je obstreljevala naio flotiljo. Vihar in tema sta prisilila sovražnika, da se ie umaknil. Izkrcali smo se pri Veste Moru in prodrli do Kazjinceva, kjer smo našli zaloge žita. Stab Ceho - Slovakov se je nahajal v Gomilovu. Naš napad ga je prisilil, da se je od tam umaknil. — Zapadno čeho - slovaška ironta. Poskus! Bele garde, zavzeti mesto Zivadsk, so se ponesrečili. Mesto je v naših rokah. — .M u r m a n s k i okraj. V smeri na Ar-hangelsk smo se polastili sovražne pozicije. V okolici Onege je bil sovražni napad po boju ustavljen. — Okraj Voro-n j e ž. V smeri Povorino - Caricin so zavzele naše čete postajo Poljano, jugovzhodno od Povorina. V isti smeri južno od železnice Jelnia Krasnij Jar smo zasedli Krestjanko. V smeri na Jekaterinensk v rajonu naselbine Grenovskaje, Leviekaje <=e je odločil hoj med kozaki in našimi četami nam v prilog. V smeri Caricin - Griiazij smo zasedli postajo Leg. — Kavkaska ironta. V smeri Crno morje - Kuhan smo zasedli postajo Kubcrle. Ce&o • Slovaška fronta. Bero. 14. avgusta. Francosko Časopisje odkrito priznava, da sibirska ekspedicija ne provzroča nobenega navdušenja, na-spi tno da se odkrito priznava nje brezmi-selnost Upati je samo, da bi se ugodno končala in da se pripravi tako popolno, kakor je le mogoče. Še manj si obetajo francoski krogi od murmanske ekspedicije, o kateri pravijo že sedaj, da se bo končala s katastroio. kakor na Galipolju. Tudi če bi šlo v Rusiji vojaško vse dobro, bo francoska diplomacija zopet vse pokvarila, ker so vsi člani francoske diplomacije protide-mokratični. zlasti pa vsi člani v diploma-tičnih misijah in pa vsi poslaniki. V Rusiji francoska diplomacija še vedno vztraja pri svoji ljubezni do carizma. Kilev. 11. avgusta. (Koresp. ur.) Don-ska vlada se pogaja s kubansko vlado in sosednimi deželami o ustanovitvi skupne vlade. Stockholm. 13. avgusta. (Koresp. ur.) Glasom zanesljivih poročil iz francoskih virov so dobivali ruski socijalni revoluci-jonarji pomoč iz Francoske in Anglije. Vodja petroirradskih socijalnih revolucionarjev se piše Gotz. Vladivostok, 11, avgusta. (Kor. urad.) Prvi iaponski kontingent čet je dospel sem. Vladivostok, 11. avsrusta. (Kor. urad.) Reuter poroča: Prvi japonski kontingent čet je dospel sem. London, 14. avgusta. (Koresp. urad.) Times■ poročajo iz Vladivostoka 9. avgusta: Tudi francoske čete so že dospele v Vladivostok. Basel. 14. avgusta. Ukrajinski urad noroča. da bo ukrajinska vlada oovodom izkrcania japonskih čet v Vladivostoku proglasila svojo nevtralnost tudi v slučaju, da bi se bojno pozorišče preložilo v Ukrajino. Moskva. 14. avgusta. Tukajšnje časopisje poroča: Novojesensk je očiščen koza-kov ter je prešel v roke sovjetovih čet. Donska vlada pod Krasnovom je odredila delno mobilizacijo. Stockholm, 14. avgusta. Ruski listi poročajo, da je v Jasmi in Tambovu prišlo do vstaje proti boljševikom. Sovjetski vladi se je z veliko težavo posrečilo napraviti mir. V Tambovu je bilo ustreljenih 11 voditeljev, v Jasmi pa 12 socijalnih revolucionarjev. Ženeva. 13. avgusta. Na podlagi poročil iz Vladivostoka Izjavlja Dariški zunanji urad, da se ententa obotavlja, posredovati med provizorlčno sibirsko vlado in generalom Horvatom ter zemstvom v Vladivostoku, ki so si drug drugemu sovražni. Ententa bo rafši počakala. London, 13. avgusta. Volni urad poroča: V Vladivostoku izkrcani Anele*i so odšli na fronto ob Usuriju, kjer so jih Čeho-Slova-1 navdušeno sprejelL KHev, 15. avgusta. Koresp. urad.) Kozaška država sporoča, da prodirajo kozaki z zapada in severo - zapada zmagovito proti Caricinn. Kozaki so levi breg Dona očistili In stojt« le le en dan pred CaricI-nom. Glasom poročil listov, so kozaH Iz severne donske pokrailne vdrli v guber-nijo Vcronjež. Mormanska fronta. Moskva. 12. avgusta. (Koresp. urad.) Glasom uradnega poročila o položaju na murmanski fronti so ententne čete po šestdnevnem nepretrganem boju opustile nadaljnje prodiranje ter so se umaknile. Razpoloženje naših čet je dobro. V Arhangel-sku je položal za vlado sovjetov ugoden. Petrograd, 15. avgusta. (Koresp. ur.) fz Kronštata poročajo, da so prišli lz mur-»i^^uJi pokrajin mornarji, ki pripovedu- jejo, da so ob murmanski železnici vsi mostovi razstreljeni in da Je železniška proga uničena. Prebivalstvo se za Angleže in Francoze ne zmeni ter jim prihaja deloma celo sovražno nasproti. Nabiranju novincev s strani Angležev se je odzvalo samo majhno Število mladih ljudi. Angleži so rekvirirali ruske ladje, zlasti transportne ladje in krUarko »Askold«. Častnike in mornarje so prisilili, da so odšli v notranjost Rusije, ker niso hoteli vstopiti v an-glešk službo. SkladlSča živil v Murmann so Angleži izropali. Nastop Angležev proti Rusom je silno neprijazen. Stockholm, 14. avgusta. V bližini finske meje je prišlo med Finci In anglesTdmi vojaki do praske. Zavezniki so zasedli Pe-tropavlovsk. K odani, 14. avgusta. »Politikeu« poroča, da nameravajo nemški krogi v kratkem zasesti Petrograd. Stockholm. 14. avgusta. Petrogradska carjeva zimska palača je preurejena v ljudski kinematograf, ki je že otvorjen. Stockholm, 14. avgusta. Iz Helsingfor-sa poročajo: V Arhangelsku in okolici se vrše silni boji med ententnimi četami in sovjetskimi oddelki. Ententna armada je po uspešnem bombardiranju mesta zasedla mesto in okolico. Sovjetske čete pa so ententne Čete prepodile ter so z ojačenji vdrle zopet v mesto. Ententa je nato dobila tudi ojačenje. in se je zopet polastila mesta. Sedaj vihrajo nad Arhangelskom zastave ententnih držav. Basel. 14. avgusta. »Basler Nachrich-ten* poročajo: V Petrogradu ukazana mobilizacija letnikov 1896/97 je bila ustavljena zaradi kolere in zaradi odpora delavcev in drugega prebivalstva. K odani. 14. avgusta. Iz Helsingforsa poročajo, da bo general Mannerheim ▼ kratkem zopet stopil na čelo finskih čet Iz drugega angleškega vira se poroča, da stoji finska vlada popolnoma na strani Nemčije in da se zavzema zlasti častniški zbor za nemško stvar. Ententa nima nobe-neea upanja več. da bi mogla kaj doseči s svojim rovanjem. Stockholm, 14. avgusta. Z ozlrom na intervencijo entente v Rusiji je izročil angleški poslanik v Stockholmu v odgovor na noto finske vlade tukajšnjemu finskemu ro-slaniku noto, v kateri pravi, da angleška vlada ne more priznati stališča, da se pokrajini ob murmanski obali ter ruska Kare-Hja, dokler prioada Rusiji, kratkomalo pri-kloplta Finski. Dasiravno Želi angleška vlada dobrega razmerja s Finsko, bi finska zahteva vsebovala podpiranje nemških načrtov za ustanovitev oporišča za podmorske čolne v Severnem ledenem morju, kar ne soglaša z interesi zaveznikov. Razne voine vesti. TURŠKO URADNO POROČILO. 12. avgusta. Palestina. Preteklo noč je bila sovražna artiljerija živahno delavna. Razni delt naše fronte in tudi zaledje so ležali pod močnim ognjem. V odseku ob obali smo zavrnili sovražni izvidni oddelek. Cez dan je vladal mir. Južno od Medine je traja! artiljerijski boj dne 8. in 9.. na nekaterih točkah. Sovražna pehota, ki naj bi bila napadla, je bila sestreljena pred naši.ni pozicijami. — Vzhodna fronta. Od Maindaba proti jugu prodirajoč smo po dolgem silnem boju zavrnili od Angležev najete četaše. Umaknili so se na Setnkale. Sovražne izgube so težke. Med mrtvimi sta dva angleška častnika. — Afriška fronta. Italijani se zaman trudijo, da bi zopet zavzeli na&> provincijo Tripolitanijo. Njih izpade iz točk ob obali, ki jih imamo obkoljene, so spremljala francoska podvzetja na meli Tunisa in v Sudanu. Našim vrlim četam se je do sedaj povsod posrečilo sovražnika poraziti. Zadnji napad Italijanov, izvršen 10. junija z več bataljoni iz Ho-ma, se je ponesrečil s težkimi, krvavimi izgubami. Na ostalih frontah je položaj nespremenjen. Razgovori s Crno goro. Chiasso, 14. avgusta. CKoresp. urad.) Črnogorski ministrski predsednik ie glasom poročila »Stampe« dospel v Rim, da se razgovori z ministrskim predsednikom Orlandom in zunanjim ministrom Son-ninom. Španska posreduje za carico. Berolin, 15. avgusta. (Koresp. urad.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung* poroča, da je zaprosil španjskl kralj za podporo nemškega cesarja, da doseže od niske vlade dovoljenje za izselitev carice ln njenih hčera, Ententne države so baje odklonile vsako posredovanje. Politične vesti. = Septetnbersko zasedanje državnega zbora. Z Dunaia poročajo, da ie ovomljivo. ali se bo državni zbor sestal meseca septembra. Zlasti krogi gosposke zbornice in slovanske stranke so mnenja, da bi bilo bolj umestno posvetovati se o davčnih predlogah v jesenskem zasedanju parlamenta, ki nai bt se pričelo meseca oktobra. Govori se. da no i bi bila prva seja v torek dne 15. oktobra. Odseki naj bi se sestali že začetkom oktobra. = Stotnik VVolfgang S7. pešpolka oproščen obtožbe umora. Pred armad-tiim divizijskim sodiščem v Gradcu se je vršila razprava proti stotniku 87. peŠ-polku Maksimilijanu "VVolfgangu, ki je bil dal ustreliti korporala Dušaka. Na Fasanskem grebenu je dal stotnik VVolfgang 27. julija lani ukaz. da ie treba poslati patrulje na poizvedovanje. Ceto-vodja ErhartiČ je imel nalogo, izbrati si dva podčastnika. Predlagal je korporala Dušaka. ki je najprvo rekel, da je bil že preišnjo noč zunaj, na prigovarjanje nadporoenika pa se je vdal. Tekom tega pogovora se jc neki poročnik mimogrede obregnil ob njega, na kar je Dušak baje odvrnil: Ti, ki ostanejo v ozadju, lahko govore. Stotnik je bil na poročilo o tem ves iz sebe. pozval je šest mož, ki so morali Dušaka ustreliti. Oficirji so prosili, naj stotnik tega ne stori, ali zaman. Stotnik Wolfgang je bil pred sodniio v Gradcu oproščen, čes\ da ie bil prisiljen po okoliščinah dat; \ da se Dušaka ustreli, in torej ni zagrešil umora« 185. stev. SLOVENSKI NRAOD*, dne 16. avgusta 1918. Stran 3. === Češki svaz, cene moke In kruha ter vlada. D u n aj, 15. avgusta. Zvišane cene za moko in kruh in nevzdržne prehranjevalne razmere v čeških deželah so dale Češkemu svazu povod, da je interveniral pri vladi. Zato so se zgla-sili načelnik Češkega svaza poslanec Stanek in poslanci za Prago in Kladno v sredo zvečer pri ministrskem predsedniku. Posvetovanje poslancev z ministrskim predsednikom Hussarekom in prehranjevalnim ministrom je trajalo dve uri. S češke strani se je vložil protest proti zvišanju cen kruha in moke in proti popolnoma nezadostni preskrbi čeških dežel z drugimi živili. Baron Hussarek je poslancem izjavil, da o kakem znižanju cen za kruh in moko ne more biti govora in da bodo zvišane cene ostale v veljavi, ker državna blagajna teh visokih vsot zaradi sedanjih visokih cen žita ne more nositi sama. Zvišanje cene žita pa je bilo potrebno za povzdigo pridelovanja žita. Hussarek je nadalje povedal, da je pričakovati letos izredno dobre letine repe. Zaradi pomanjkanja premoga pa se je bati, da pridelka repe ne bo mogoče racijonalno in popolnoma izrabiti. Zato apelira na premogokopno delavstvo, da naj v lastnem interesu in v interesu splošnosti skuša povzdigniti produkcijo premoga. Češki poslanci so opozorili nadalje na to, da je zvišanje produkcije premoga odvisno v prvi vrsti od izboljšanja prehrane delavstva in da pod sedanjimi, nad vse slabimi razmerami, na kako izboljšanje produkcije premoga niti misliti ni. Baron Hussarek je obljubil, da bo vlada storila vse. kar je v njeni moči, da prepreči grozečo katastrofo. = Premogokopnl okrat brez premoga. Dunaj. 15 avgusta. Pri ministrskem predsedniku se je zglasila včeraj deputacija iz premogokopnega okoliša Kladno na Češkem nod vodstvom poslancev. Deputacija je prišla k vladi zaradi stiske glede premoga. Mesto Kladno in okolica nima prav nobenega premoga ter bi bilo treba vsaj za prvo silo nemudoma najmanj sto vagonov. Za Kladno in okolico obstoja velika nevarnost, da se bodo morale zaradi pomanjkanja kuriva jesni zapreti vse šole in bolnišnice in da tudi uradi ne bodo mogli uradovari. Premog iz kladenskih premogokopov se takoj izvozi, domače prebivalstvo in Češka pa od tega premoga ne dobi nič. = Statistika srednjih šol. AViener Ztg.<; priobčuje običajno statistiko o srednjih šolah v Avstriji. Glasom te statistike je bilo v Avstriji preteklo leto 381 icirnnazit, med njimi I4S nemških, 2 slovenski. 7 srbo-hrvatsikh, 73 čeških. 111 poljskih, 8 italijanskih, 16 ukrajinskih in 16 utrakvističnih. Obiskovalo je te gimnazije 89.643 dijakov, med njimi 7226 : eklic. Realk je bilo preteklo leto v Avstriji 145. od teh 81 nemških, v na srbsko - hrvatska, 14 poljskih, 5 italijanskih in 1 u t rak vi stična. Obiskovalo je realke 40.03S dijakov. Na Mo-ravskem je 16 nemških realk za 3730 di-\ kov. za 4345 čeških dijakov pa samo 13 čeških realk. Podobno je razmerje tudi na Češkem. Za 4233 nemških dijakov je 15 nemških realk, za 10.776 čepkih dijakov pa samo 30 čeških realk. = Odškodnine vojnim dobičkarjem. Iz Prage poročajo: Kakor znano, je bilo 13. in 14. avgusta lanskega leta pri ne-Tnirih v Plznju več trgovin izropanih ter je bilo škode nekako za poldrugi milijon kron. Vsled intervencije pri bivšem ministru za notranje zadeve grofu Toggenburgu je bila obljubljena odškodnina iz naslova »zasilne akcije*. Sedaj se je potom namesrništva izplačala ta odškodnina v višini 400.000 kron. Razdelitev se je izvršila po ključu, določenem od notranjega ministrstva. = Rijeka aH Fiume. »Pesti Naplo« piše: V številki z dne 1. julija lista »Mer-cure de France« čitamo nastopno pikantno notico: Pred kratkim je pisal eden izmed urednikov lista »Corriere della sera« v svojem poročilu o Rijeki. Nato je nastal v vseh listih, ki se pečajo z Jugoslovani, krik in vik. Vprašanje je sledilo vprašanju: zakaj piše ta list (»Corriere«) Krk namesto VegHa, zakaj ne piše celo Trst namesto Tri-este? Obrnili so se do senatorja Alber-tinija z vprašanjem, ali se njegov list urejuje hrvatsko ali italijansko? Kaj je to Rijeka? Odgovor se je glasil: hrvatsko ime za Fiume. »Pesti Naplo« dostavlja: Iz tega razvidimo, da nimamo samo mi hrvatskega vprašanja, ampak tudi Italijani. = Delna uvedba civilne uprave v Vzhodni Gallcifi. Na željo »Kola Poljskega« je bilo 13 okrajev v Vzhodni Galiciju med njimi Brodv, Zloczow, Tarnow in Husiatyn, izločenih iz vojaške uprave ter izročenih civiLii upravi namestništva. = Angleška vlada in Čehi. Rotter-dam, 14. avgusta. Angleška vlada sporoča baje uradno: Od početka vojne se je češki narod upiral na vsak možni način skupnemu sovražniku. Češki narod je poslal močne armade na bojišče ter se bojuje sedaj v Rusiji in Sibiriji za to, da zajezi nemško prodiranje. V njegovem stremljenju izbojevati si neodvisnost, smatra Anglija češki narod kot zavezniški narod in na treh različnih gojiščih se bojujoče češke armade kot zaveznice v boju proti centralnim državam. Anglija priznava češko-slova-ški narodni svet kot vrhovno zastopstvo češkega naroda ter priznava tudi pooblaščene poveljnike češke armade. = Romunski iredentlzem. »Az Est« Poroča: 2e v času, ko so se vršila med centralnimi državami in Romunsko prva mirovna pogajanja, se je ogrska vlada trudila poskrbeti za to, da dobimo v mirovni pogodbi z Romunsko garancije, da se romunska agitacija, ki je tako močno zastrupila ogrsko-romunske odno-šaje. ne bo več oživila. V tem zmislu ie dr. Wekerle opozoril grofa Czernina in Pozneje grofa Buriana, da nai separat- na pogodba z Romunijo prepove vsako agitacijo v Romuniji proti nedotakljivosti ogrskega ozemlja. Ogrski zastopnik pri bukareških pogajanjih baron Szte-renyi je večkrat izrazil to željo ter se je skliceval na to, da romunsko ireden-tistično stremljenje v nobenem oziru ni upravičeno. Romunski posredovalci so to željo priznali ter je prišlo sedaj do pogodbe, glasom katere obljublja Romunija, da bo tekom enega leta predložila zbornici zakonski načrt proti iredentizmu. = Za mirovno konferenco v ŠvlcL Iz Ženeve poročajo: Ukrajinski brzojavni urad v Laussanu poroča: Mirovna družba v Odesi je izročila švicarskemu in španskemu konzulu brzojavke za španskega kralja Alfonza, oziroma za mednarodno mirovno pisarno v Bernu, s prošnjo, da naj skličejo v Švici mirovno konferenco. = Revolucija zaradi kruha. »Libre parole« pravi, da je kruh, ki ga dobe zadnji čas v Parizu, popolnoma neužiten. List zahteva, da naj se prehranjevalni minister Boret za nekaj tednov zapre in da naj mu dajo iesti ta kruh. List pravi, da je ta njegov predlog popolnoma resen in da bi bili Parižani gotovo pričeli z vstajo zaradi kruha, Če bi zadnje tedne ne prihajala tako dobra poročila s fronte. = Atentat na nemškega uradnika v Rusijk Iz Rige poročajo: Uradni predstojnik v Ronneburgu von Senghuf je bil 5. avgusta zvečer na uradni ooti ranjen od več strelov ter je kmalu na to umrl. Morilca niso dobili. Nemško armadno rx>velmištvo je naložilo občini globo 50.000 mark. = Finska in njen kralj. Iz Frankfurta poročajo: Glasom poročil švedskih listov se bo finski deželni zbor sestal najbrže začetkom septembra, da izvoli kralja. Med tem se bodo vršila pogajanja s kandidati za finski presto. Kakor znano, kandidatura kakega hohenzol-lernskega princa že ne prive več v po-štev Švedski listi pravijo, da je najbolj verjetno, da kandidira vojvoda Adolf Friderik Meklenburški. Druge informacije vedo, da je tudi ta kandidatura že padla. Vesti iz primorskih dežel. Odlikovanje. Z oficirskim križem Fran Josipovesra reda z vojno dekoracijo v priznnnie izbornoga oo-ebneera službovanja ie odlikovan višji finančni svetnik Leopold Tominić v Tr.-iu. Razpis natečaja. Razpisuje se natečaj za podelitev ene ravnokar izpraznjene prebende ustanove za plemenite gospe pokneženo grofovme Goriško-Gradiščaiiske. Prosilke imalo predložiti svoje prošnje v šestih tednih pri goriškem deželnem odboru. Spored slavnostnih Sni. 16. avgusta. Sprejem čeških in poljskih gostov na južnem kolodvoru ob en četrt na 7. Skupna večerja gostov (to so Cehi. Poljaki, Srbi. Hrvati) v srebrni dvorani Uniona (I. nadstropje) ob 8. uri. 17. avgusta. Od 9. do 10. zaključitev posvetovanja Narodnega Sveta (mestni magistrat). Prosti gostje si ogledajo Ljubljano med 10 do pol 1. Zato se zbe-ro ob 10. dopoldne pred Unionom. Pot: mimo Prešernovega in Vodnikovega spomenika — Grad — Sta i trg — Coj-zov graben — Mirje — Gradišče —Kongresni trg — muzej — Tivoli. Skupni obed zgoraj omenjenih gostov v Mladiki ob 1. uri. Seja Jugoslovanskega kluba ob 3., nato posvetovanje čeških, poljskih in jugoslovanskih politikov ob pol 5. popoldne v srebrni dvorani Uniona. — Skupna večerja gostov ob 7. v Mladiki. — Prijateljski večer na čast slovanskim gostom ob pol 9. v veliki dvorani Uniona. 18. avgusta. Odhod z južnega kolodvora na Krekovo slavnost ob pol S. dopoldne. V št. Janžu: a) dopoldne maša zadušnica za pokojnega dr. Kreka, b) odkritje spominske plošče takoj po prihodu gostov, c) skupni obed za oficijelne zastopnike, d) če ne bo posebnega vlaka, povratek iz Št. Janža okrog pol 6. popoldne. 19. In 20. avgust Eventualno izleti v ljubljansko okolico: a) na Gorenjsko (Bled), odhod z južnega kolodvora ob tračetrt na 7., b) na Notranjsko (Postoj-na-Gorica). odhod ob pol 7., c) v Kamniško Bistrico, odhod z državnega kolodvora ob tričetrt na 8. (peš poti tri ure). V Ljubljani, dne 15. avg. 1918. Odbor za sprejem slovanskih gostov. Dnevne vesti. — Cesarjev rojstni dan. Povodom cesarjevega rojstnega dne bo jutri dopoldne ob 8. uri na Slovenskem trgu pred justično palačo za ljubljansko gamizijo maša. kaxero bo celebriral vpok. mornariški superior msg. Ko-kolj. V slučaju slabega vremena bo maša v St peterski cerkvi. — Sprejem zunanjih fcostov. Danes v petek 16. t. m. dospe v Ljubljano večina izvenkraniskih gostov. Pripeljejo se z brzovlakom ob H6. zvečer. Imeli bomo priliko pozdraviti Cehe, Poljake in Srbo - Hrvate, ki prihajajo v Ljubljano na skupno delo in skupno posvetovanje ter udeležit se ustanovitve prvega jugoslovanskega Narodnega sveta. Došle goste bo na kolodvoru pozdravil ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar ob navzočnosti več občinskih svetnikov in načelstev,vseh slovenskih deklaracijskih strank. Pričakovati ie tudi obilne udeležbe s strani občinstva. Gostje se odpeljejo izpred kolodvora v vozovih po Cesti na Južni kolodvor, po Dunajski cesti. Sodni ulici, čez Slovenski trg in po Miklošičevi ce sti do h tala >Union<, kjer bodo gostom odto- zana stanovanja. Občinstvo naj vzdrži tako pred kolodvorom, kakor tudi po omenjenih cestah strog red. — Slovanski gosrie v Ljubljani. Včeraj sta prisnela v Ljubljano poljski narodni voditelj bivši železniški minister posl. Stanislav Glombinski ter voditeli češke socijalisti ene stranke posl. Vaelav K 1 o f a č. Prispelo je tudi že več poljskih in čeških žumali-stov. — Prijavljeni gostje. Izmed poljskih gostov sta dospela včeraj v Ljubljano poslanec dr. Stanislav GJombin-ski in tajnik zveze Poljskih društev dr. Czernecki. Svoj prihod ie prijavil tudi poslanec Tetmaier, grof dr. Skarbek in poljski socijalno demokratični poslanec dr. Maraczewaki. Izmed čeških poslancev sta priglašena tudi Klo-fač in dr. Veverka, tajnik reške so-rijalistične stranke, nadalje František Stanek, dr. Tusar. dr. Soukup, Kalina, Miviček, Anst, Sedlak, Bradač, urednik Šestu. Izmed Srbo - Hrvatov so prijavljeni dr. Sitnari č. dr. Budisavljevič In r. Kokej Be£a Jugoslovanskega kluba. V 1 vrši v Srebrni dvorani hotela oion< seja Jtteoslovanskega kluba In nato zaupno posvetovanje Čehov. Poljakov in Jugoslovanov o nadalnji politiki. Zastave. Povodom prihoda ee-škiit. poljskih in jugoslovanskih gostov je dal ljubljanski župan razobesiti na vseh mestnih poslopiih zastave. Že tekom včerajšnjega dneva je sledilo temu vzgledu mnogo narodnih hiš in se je Število sastav danes zintrai še pomnožilo. Vsakdo, ki se zaveda velikega pomena posvetovanj, ki se vrše te dni v našem mestu, ve tudi kai je njegova dolžnost. — Prijateljski večer na east slovanskim gostom. V soboto zvečer se vrši na ča«t slovanskim go itorn ob ,'<9. sveder v veliki dvorani hitela >Union« v Ljubljani prijateljski večer. Na »po> redu tega večera so pozdravni nago* vori in perje. Ker ie prostor omejen in ker bi sicer utegnila tudi policijska oblast delati težkoče, se »e odbor /a sprejem gostov sporazumno z načelstvi strank odločil za osebna vabila v omejenem številu. Vodstvo JDS. je dobilo na razpolago 300 vabil na ta prijateljski večer. Ta vabila ie vodstvo v torek in sredo razposlalo vsem političnim organizacijam ter kulturnim korporaci-jam stranke, dočim se dobe vabila za korporacije SLS. v uredništvu >Slo-veneac. Odborom organizacij JDS. je naročeno, da razdele vabila v prvi vrsti med one člane, ki so po svojem delovanju duševno interesiram na zna-Č4 i u teza večera. Zastopniki političnih organizacij izven Linbliane. ki bi se hoteli udeležiti tega večera in katerim se vabila ni-o poslala, naj se zglase do 17. t m. ob 6. popoldne v pisarni JDS. v Narodnem domu v Ljubljani. Kakor torej omenjeno, ie unionska velika dvorana določena za goste ih politične in kulturne korporacije, kar pa nikakor ne ovira, da bi se občinstvo tega večera ne udeležilo. Na razpolago bo rudi prostrani vrt hotela Union ter bo gotovo dana prilika občinstvu, da pozdravi naše goste. Želeti je, da pridejo žene in dekleta če le mogoče, na ta večer v naših narodnih nošah. — Ob tej priliki moramo še enkrat odločno opozoriti v to pokicane kroge, da se točnejše drže resolucij, sklenjenih na ustanovnem shodu JDS., ter da obveščajo naš list pravočasno o vsem. kar je občinstvu treba vedeti. — Slavnosti v St. Janžu. Vlak odide iz Ljubljane v nedeljo, dne 18. t m. ob 7. uri 50 minut zjutraj. Železniška uprava bo rezervirala, kakor so nam ponovno na železniškem ravnateljstvu obljubili, za udeležence osem do deset vagonov. Vsak udeleženec mora imeti za te rezervirane vagone legitimacijo, katero je dobiti v uredni štvu >Slovenca< in v Narodnem domu. Na to legitimacijo se dobi vozni listek pri blagajniku odbora za sprejem gostov ravnatelju Albinu Pečarju in sicer v Zvezi slovenskih zadrug Trdinova ulica jutri, v soboto od 4. do 6. ure popoldne. Za red na kolodvoru bodo skrbeli reditelji odbora. Legitimacijo naj prinese vsak udeleženec s seboj. Število listkov je z ozirom na veliko udeležbo, ki se nam obeta, zelo majhno. Sicer pa lahko vporabiio udeleženci tudi progo južne železnice. Iz Zidanega mosta v Št. Janž je le dve uri. Pot lepa. — Občinstvo, ki poide v Št. Janž k odkritju Krekove spominske ploee. opozarjamo, naj z ozirom na krajevne razmere vzame vse potrebno iedilno orodje (žlice, vilice, nože. steklenice in kozarce) po možnosti s seboj. — Ogledovanje mesta in okolice. Za goste, ki bodo v soboto dopoldne od 10. do 1. prosti, se ie osnoval poseben odbor za spremljanje pri ogledovanju mesta in njegovih znamenitosti. Gostje se zbirajo ob 10. dopoldne pred hotelom >Union<, od koder odidejo mimo Prešernovega in Vodnikovega spomenika na ljubljanski Grad ter od tam na Mirje, v deželni muzej in eventualno na tivolsko sprehajališče. Odbor bo gostom 19. in 20. t. m. na razpolago tudi za izlete v ljubljansko okolico in za izlete v bolj oddaljene kraje, kakor v Postojno in na Bled. — S srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje ie odlikovana uršulinka Brigita Vidovič v Ljubljani. — Za viš. gozdarskega svetnika je imenovan gozdarski svetnik ing. Fr. P i r k e r. — Za generalnega konznla II. razreda je imenovan konzul dr. Ivan Schwegel. — Ljndskošolske vesti. Suplenti-nja v Vremu Matilda Bevk ie premeščena v Harje, Berta Silovinac je imenovana za prov. učiteljico v Loškem potoku. — Slovenski gledališki konsorcij. Na povabilo, ki so ga prinesli naši dnevniki, se ie priglasilo toliko reflek-tantov na lože, da je preostalo le še nekaj lož v II. nadstropju. Sedežev v parterju, na balkonu (I. in II.) ter na galeriji (I. in II.) ie še dovolj na izbe-ro. Kdor še reflektira na abonma, ki ima mnogo ugodnosti, naj se blagogoli priglasiti čim preie v gledališki pisarni dopoludne od 10. do 12. in popoldne od 3. do f>. Opozarjamo, da je z najemnino lož plačano vse ter ni plačevati torej niti kaka posebne vstopni- ne, niti garderobnine. Cene za balkonske lože znašajo od 1600 K do 1200 K; cene za parterne sedeže od 560 do 320 kron; za galerijske sedeže od 175 K do 125 K; za balkonske sedeže od 400 K do 220 K. Abonenti se razdele na tretjine, A, B in C ter odpade torej na vsako vrsto tretjina predstav v abonmanu. — Krajevni odbori Slovenskega gledališkega kousorcija v Ljubljani se vljudno naprošajo, da blagovolijo do konca t. m kolikor možno zaključiti svoje poslovanje ter vrniti konsorciju v Ljubljano nabiralne pole. Konsorti-sti, ki vpisanih deležev še niso vplačali, blagovolijo naj vplačati dotične zno^e vsaj do 1. septembra t. 1., da se raclrni urede. — Odpuščene kazni. COBSI ie odpustil 101 kaznjencu ostanek kazni. V Begunjah je odpuščen ostanek kazni 3 kaznjenkam. — Zbirka perila za vojake, ki se vračajo iz vojnega vjetništva. V pred kratkim objavljeno začasno poročilo o uspehu zbirke se je poni atoma vrinila napačna navedba, ki bodi s tem popravljena. Navedenih 82 srajc, 60 spodnjih hlač in 1408 K 90 v ni nabral ves postojnski okraj, marveč jih je nabrala edinole postojnska krajevna žendar-merijska postaja po občinah Postojna, Slavina in Bukovje, ker obsega postojnski politični okraj 12 žendarineri i-skili postaj, ki so tudi dosegle kai lepe uspehe, bo celotna zbirka v postojnskem političnem okraju izdatno večja, nego je bilo zadniič izkazano pomotoma. Postojna sama je prippevala 75 srajc, 54 spodnjih hlač in 466 K. — Iz Albanije pošilja pozdrave Anton Minkuš. k. u. k. Feldgendarme-rieposten - Kommandant v Mneli, okraj III. etapna pošta Puka. Sporoča, da mu ie v aH-;?!;-I ih gorah zelo dolgčas po svojih številni li prijateljih. — Kdo ve kaj? Kdor zmed vojakov, ki so se vrnili iz ruskega vjetništva, bi kaj vedel o enoletnem prostovoljcu - četovodji Rajktt Revnu, ki je bil v guberniji Tomsk, omska železniška štacija in je zadnjikrat pisal dne 12. decembra 1917, naj blagovoli sporočiti na naslov: O. Reven, Kočevje na Kranjskem. —Na brezmesne dni je prepovedana tudi perutnina In klobase. Na brezmesne dni je prepovedano prodajanje govejega, telečjega, svinjskega, ovčjega, kozjega, konjskega, zajčjega mesa, perutnina in divjačina, mesne konserve. prekajeno meso, gnjati in klobase, izvzemši one vrste, katere politična deželna oblast posebei določi, to je jedi iz krvi hi notranjih delov zaklane živine. — Odprava ekspoziture e. kr. ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic Trst odpravi svojo ekspozituro v Ljubljani in začne zopet poslovati v polnem obsegu dne 31.avgusta v Trstu. Oddelki iz \Velsa uradujejo od 16. avgusta v Trstu. — Vžigalice se baje podražijo na 10 vinarjev za malo škatliico. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske v času od 4. do 10. avgusta. Novorojencev je bilo 15. Umrlo je 19 oseb. med njimi 11 domačinov. Za grižo je umrla 1 oseba, vsled mrtvouda 1 in za jedko 4 tujci. Za grižo je obolelo 7 domačinov. Prijeta tatova V občini Dobrnnje ie bilo že dalje časa polno tatvin. Sedaj pa se je posrečilo prijeti dva tatova Josipa Goršeta iz Dobrunj. ki je dezerter, in Ivana Jančarja iz Zadvora, ki je bil radi tatvine že parkrat kaznovan. Baje jima ie pomagal še neki 171etni fant. Pod vlakom. Predvčerajšnjem je blizu Ljubljane padel pod vlak vojak Istvan Grezeke in obležal težko ranjen. Umirajočega so našli pred par dnevi ruskega vojnega vjetnika Gregorja Bikova blizu postaje v Zalogu, Najbrže se je malo poprej ponesrečil na progi. Ko so ga nesli v bolnišnief>, je na poti umrl. Umrla io v Dobu ga. Jerica Mati-čič roj Intihar, posestnica in gostilni-čarka v 62. letu svoje starosti. N. v. m. počiva! Umrl je v Češnjicah g. Franc Gart-ner. veleposestnik in trgovec. N. v. m. počiva! Umrla je v Novem mestu ga. Berta Škrem. vdova c. kr. sod. nadsvetnika in posestnica v 70. lletu svoje starosti. N. v m p.! Preostalim naše sožalje! Iz Kranja. V soboto. 24. in v nedeljo, 25. t. m. vprizore gorenjski abitu-rijenti in visokošolci Govekarjevo narodno igro s petjem »Deseti brat« na korist podpornima društvoma za slovenske visokošolce na Dunaju in v Gradcu. ZBloda. Prejeli smo ta - le popravek: »V dopisu z Bleda, priobčenem v Vašem listu dne 30. julija, oziroma 6. avgusta 19IS. se dolži g. Ivana Zrimca, mesarja in gostilničarja na Bledu Št. 56, da pri razdeljevanju mesa ne postopa pravilno, da gotove ljudi protežira in oddaja meso tudi blejskim penzijonom ter da se mu je prav radi-tega tudi zaprla gostilna. Te obdolžitve zoper g. Ivana Zrimca so popolnoma brez stvarne podlage in ste bili torej od svojega dopisnika mistificirani. Zato se pozivate, da popravite g. Ivanu Zrimcu storjeno krivico in da obdolžitve, ki ste Jih v gori omenjenih dopisih priobčili, kot neresnične pre-kličete. Zlasti izrecno ugotavljamo, da g. Ivan Zrimec ni klal nikake živine pod roko, nI oddal nobenega kilograma mesa penzijonom, odkar so vpeljane mesne karte, ker je to sploh nemogoče, ker mora g. Zrimec dotično množino mesa, ki mu je odkazana, oddati domačim odjemalcem na karte in se glede oddaje te množine mesa Izkazati s kartami. Vsled tega je tudi nemogoče, da ui nudil g. Zrimec pri mesu kake ugodnosti blejskemu županu. G. Ivan Zrimec temu nasproti tudi od župana nI prejel nobene moke razun na karte, In sicer toliko, kolikor mn je gre in kolikor so jo dobivali drugi občani. Neresnično je tudi. da bi sc bila Ivanu Zrimcu zaprla gostilna, ki jo Je v resnici zaprl radi pomanjkanja jedil sam, dočim sc s pijačo v njegovi gostilni še vedno postreže gostom.« Potres. Dne 13. avgusta 1918. zvečer ob 9*57 uri se ie pojavil v Višnji gori prav močni potres. Naiprej se ie začulo grmenju podobno bobnenje, potem pa se ie zemlje tresla in zibala kakih 5 sekund. Tramovje je pokalo in stenske ure so se zaletavale. Tuintam je padla tudi kaka opeka raz 6treho. Tudi pse je zbudil potres iz spanja, da so začeli nekateri laiati, nekateri pa tuliti. Smer mu je bila od severo - vz-/ hoda proti jugo • zahoda. Iz Cerknice 14*8. Snoci ie bil ob* M10. zvečer močan več sekund trajajoč potres, ki ga ie spdemljalo votlo bobnenje. Iz Trbovelj nam proročajo: V sredo zvečer ob 10. smo čutili pri nas močan potresni sunek, ki je trajal več sekund. Velika železniška nesreea v Ukvah na Koroškem. Iz Beljaka poročajo, da sta trčila v Ukvah na Koroškem v sredo zjutraj ob 3 dva vlaka Govori se. da je več oseb mrtvih in ranjenih. Pronio je bil prekinjen par ur. Izgubila se Je na praznik zvečer med 6. in Vi8. uro v Tivoliju na potu okolu francoskih okopov do Drenikovega vrha pompadura z lorgonom, denarnico z vsebino: ključi, rokavicami in robcem. Pošteni najditelj blagovoli jo oddati proti nagradi v odvetniški pisarni v Cigaletovl ulici 1, ali pa naznaniti svoj naslov. 4217 Prvakinja filmskih umetnic \sta Nk-I-sen nastopa danes, v petek, in jutri v soboto v kino »Central« v deželnem gledališču v svojem najnovejšem sijajnem filmu »Borzna kraljica«. Izgubila se je usnjata torbica na Klavnem kolodvoru pred odhodom dolenjskega vlaka v sredo zvečer. Kdor jo je dobil, oziroma vzel, naj jo vrne proti dobri nagradi v Gosposki ulici Št. 3, pritličje. Kapuca dežnega plašča je bila v sredo popoldne izgubljena v mestu. Odda naj se v našem upravništvu, kjer izve za izgu-bitclja, ki mu nagradi v živilih. Izgubljeno. V Tivoliju so bile pozabljeni otročji čevlji. Najditelj naj jih odda pri ge. Skala, Reber št. 3, I. nadstropje. Najdena je bila damska ura na Dunajski cesti pred Miihleisnovo hišo. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri Josipu Vlm-polšku, Dunajska cesta 9, II. nadstropje. Aprovizacija. + Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v soboto dne 17. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2. št. 1 do 200, od pol 2. do 2. št. 201 do 400. od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od po! 3. do 3. št. 601 do 800, od 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. št. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. št. 1401 do 1600, od 5. do pol 6. št. 1601 do 1800, od pol 6. do 6. št. 1801 do 2000, od 6. do pol 7. št. 2001 do 2200, od pol 7. do 7. št 2201 do konca. -j- Oddaja mesa. Jutri, v soboto, dne 17. t. m. bodo oddajali mesarji po 10 dkg mesa na osebo. 4- Namočena poletiovka na zelene izkaznice B št. 1601 do 2000. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1601 do 2000 prejmejo namočeno polenovko v soboto dne 17. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do 2. št. 1601 do 1730. od 2. do pol 3. št. 1731 do 1860, od pol 3. do 3. št. 1861 do 2000. Stranka dobi za vsako osebo en četrt kilograma namočene po-lenovke, kar stane 30 v. Stranke naj pripravijo drobiž. 4- Sladkor In kav ina primes na zelene Izkaznice A. Stranke z zelerrtmi izkaznicami A prejmejo sladkor in kavmo primes v soboto dne 17. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 3. do 4. št. 1 do 200, od 4. do 5. št. 201 do 400, od 5. do pol 6. št. 401 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po pol litra kristalnega sladkorja in en četrt kilograma kavine primesi, kar stane skupaj 1 K 50 v. Prinesite s seboj dovolj velike lonce za sladkor in pripravite drobiž. Razne stvari. * Pridelek koruze pod zaporo. Ogrski uradni list priobčuje naredbo, s katero se stavlja letošnji pridelek koruze pod zaporo. * Brezmesni teden v Solnogradu. V Solnogradu imajo od 11. do 17. avgusta brezmesni teden, ker je vedno manj mesa na razpolago. * Požar v premogovnika. Berolin, 15. avgusta. V rovu Hindcnburg v Pruski šleziji je izbruhnil požar. Štirje rudarji so zgoreli, mnogo jih je težko opečenih. * Zgraditelj angleških tankov smrtno ponesrečil. »Vossische Zeitung« poroča, da se je izumitelj in zgraditelj angleških tankov Page pri nekem poskusnem vzletu smrtno ponesrečil. * Žele z rilca na dunajski Golovec ustavljena. Dunaj, 15. avgusta. Zaradi pomanjkanja premoga je bil ustavljen obrat na železnici na Golovec (Kahlenberg). Prebivalstvu grozi vsled tega pomanjkanje živil in vode, ker se je morala tudi pitna voda dovažati. Izdajate!] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarnec Stran v „SLOVENSKI NAROD" dne 16. avgusta 1918. 185. štev. Hiša v mestu ae kapi. — Ponudbe če mogoče z navedbo cene naj se pošljejo na uprav. »Slov. Nproda« pod: MM. T. 4105". W Proda se vet Mi uniform, (hlače, bluze, plašč in kape), vse v dobrem stanju, stare kvalitete. Gajeva _ ulica 2/1, Porte. 4182 Vzame se v najem ali kupi lajhna hišica v LJubljani. Ponudbe pod „R08TO-BAR" na uprav. „Sloven. Nar." 2334 SOHE DR (H) kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RANT, Kranj. 2693 Prazne vreče vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenj. Iščem lokal ali STANOVANJ z dvema sobama in kuhinjo v mestu, proti nagradi v živilih. Ponudbe pod: „lokal 4168" na uprav. »Slov. Nar.« Vzamem vnajem ali kupim -en gostilno ali trgovino ali malo posestvo karkoli si bodi vse enako! Naj bode kjer hoče! — Pojasnila sprejmem pod naslov: „Erf. 8. poste restante Kobarid, Primorsko1*. 4122 Proda se *9S umetniških, ljubavnih, šaljivih, nabožnih, pokrajinskih, pomorskih, takih s kinematografskimi umetniki itd. dobavlja najceneje Miroslav Eisenmen-ger, Dunaj 8ch5nbrunner3tr. 48 Cenovniki zastonj. 3S97 a vino; cev iz gumije, dolga 40 metrov, železna stiskalnica (preša) za grozdje, filter za vino, zelo tin, blagajna (VVertheim), par ročnih blagajn (kaset) 1 pisalni stroj »Adler« in več pisalnih miz. Naslov se izve v uprav-ništvu »Slov. Naroda«. 4145 SiFisnifšllš do i' - ne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki loto« grafiji 185 Davorin Sovšek prvi fotografski in povečevalni zavod v ubijani, Kolodvorska uL 34 a. + Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljub-ljeni soprog, oče in stric, gospod Franc 6atiner, veleposestnik in trgovec po daljšem trpljenja polnem bolehanju dne 14. t. m. zjutraj, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnega bo v petek, ^16. t. m. ob pol 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na Češ-njici na pokopališče v Selcih. Sv. mase zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Selcih in Železnikih. 4193 V Češnji ci, dne 14. avgusta 1918. Žalni oca rodbina- Globoke 2alosti potrti naznanjamo vsem sorodnrkom» prijatelje«! in anancem tužno vest, da je naša ljubljena dobra mati, sestra, stara mati, in tašča, gospa Jerica Matičič roj. Intihar posestnica in gostilniiarka v 62. letu starosti, danes ob 4. uri zjutraj nenadoma v Gospodu zaspala- Pogreb predrage pokojnice bo v petek, dne 16. avgusta db 5. utj popoldne iz hiše žalosti v Dobu na domače farno rjokdpafišče. Sv. maše ::adušnlce se bodo darovale v domači farni cerkvi. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. ¥ Doba, 14. avgusta 1913. 4190 Žalujoči ostali. + Tnznim srcem in globoko žalostjo javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naša iskfenoljubljena predobra mati, oziroma stara mati, tašča, sestra in teta, blagorodna gospa Berta Vojska roj. Škrem vdova e. kr. deželnega sodišča oadavetaika in pocestnica v *P9f^el>ek, dna 12. avgusta ob H. uri v uoči, previđena s sv. zakramenti, v 70. letu svoje dobe, po dolgi mučni bolezni, mimo "zaspala v Gospodu. Pogreb predrage rajnke bo v sredo, dne 14. avgusta ob 5, tm .gopoMne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. 5v. maše zadušnice se bodo služile v tukajšnjih cerkvah. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. dne 13. avgusta 1918. Angela Vojaka roj. sinaha. Vladimir Volska, sin. Usttca. Danilo in Vladko Volaka, vnuki. 4197 Sprejme se pri Al. Lombar, Spod. Slika. 4171 Jedilno OUE na prodaj v sodih po f 00 lii. — Pismene ponudbe pod: ,,Prima olje 4191" na upravn. »Sloven. Naroda«. Kupi se dobro ohranjena hiša z več kletmi, sposobnimi za vinsko trgovino v Ljubljani. — Cena 100.000 do 2O0.CO0 kron. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod: HVinska trgovina 4180*. osoiviran vojaščine prost, želi vstopiti za goid-nega upravitelja ali kaj uličnega — Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod: „realec 4279". Karamele, mente, bonbone v dozah, Fandantkocke, mentol, monza bojane, kolumbia, priporoča na debelo 4063 G. D&rbo, LlGblJanaf 89ST Mestni trg st. 13. Istotam se prodajo tudi prazni zaboji. Zidarjem težake za befonako stavbo sprejme proti dobremu plačilu tovarna Poilab v Kranju. Slov. za citre in petje. Priredil in izdal podpisani. — Izšlo je dosedaj devetero zvezkov. Zvezki so po 4 K. — piay Izšel je nov zvezek: Grajski odmevi, s^^v^- Prve tri melodije so se porodile v grajskih prostorih, kjer so moje citre uživale gostoljubje nekaj mesecev. — Cena zvezku je 4 K. — Denar naj se blagovoli poslati naprej, ker se posameznih zvezkov ne pošilja s povzetjem. Priporočam se! 4188 IV. KIFERLE, LJUBLJANA, Krojaška ulica st. 8. IX. nadatrop. 8>F~Proda seK*J Hotel-Pension „Kops" A. Ropret na Bledu z vso sobno in restavracijsko opravo. — V pritličju so prostori in kleti, primerne za mesarsko obrt, ali za zalogo piva. Natančnejša pojasnila daje 4169 Fraaz Ropret. Menoe. pri Kamiti. KUPUJEM znmofte in vreče in plačujem za nove zamaške od steklenic E110.— za kg, za stare, prevrtane pa ne zlomljene zamaške do K 65.— za kg, dolge šampanjske zamaške, ne umetne, za komad do K 1.— in vreče do K14.— komad. Prevzamem vsako množino brez prejšnjega vzorca in obvestila po povzetja. Ea Landskroner. naknpovalnlca vreč ln ikov v Gradcu, Landkai it 19. proda Makao Sever, Ljubljana, Wolfova ulica 12. — 4150 Kupi se večje POSESTVO v bližini Ljubljane ali sploh na Kranjskem s celim živim in mrtvim fundusom. — Ponudbe je staviti na g. Bu-ilćka, Sodna uL tt. 2 v Llnbllanl. BBT Proda se posestvo srednje velikosti, z več orali gozda, z gospodarskimi poslopji. Več se izve pri Ivan 8rebotn)akn, Sv. Jurij ob Tabora, Savinjska dolina, Štajer. 9 v Ljubljani« "*XBi pripravno za špediterja z gostilniškimi prostori, trgovino s premocrom, hlevi, njivami in travniki, je oddati takoj ¥ naiem. — Kavcije zmožni reflek-tanti naj se zglasijo pri kamnoseku Vodnika v L|nbl«anl. 4166 Ženitna ponudba. Državni uradnik 8. Čin. razreda, zdravj vojaščine oproščen, samec, želi v svrho skorajšnje ženitve resnega znanja s primerno damo — ne učiteljico — okoli 25 let. M*ajstrotja molčečnost zagotovljena. — Natančno in obširno ponudbo, ki se na željo vrne, pod: „Značaj ln sreča 4192" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Razglas. V nedello, dne 18. avgusta 11. ob 3. uri popoldne se proda na prostovoljni javni dražbi na Vrhniki 4164 hisa st. z velikim gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom in dvoriščem. Hiša leži ob državni cesti in v bližini kolodvora in Ljubljanice. Natančnejša pojasnila daje Kmetska posojilnica na Vrhniki. in drugo prodajam na debelo in drobno dokler traja zaloga 4161 Maks Lajovic, Litija. RAZGLAS in plačujem za nove zamažke kg do.............K 115.— za stare nezlomljene zamaške od steklenic (vsi umetni za-raaški izključeni) kg do K 70.— za šampanjske zamaške (dolge naravne, ne umetne zamaške) komad...............K 1.25 za paljeno (cufano) svilo kg do K 71.— za svilo v štrenah kg do K 150.— in prevzamem vsako množino po povzetju na svoje stroške proti prejšnjemu avizu in vzorcu. Na pismena, brzojavna in telefonska vprašanja odgovarjam točno in brezplačno. Kupim vreče iz jute in molina in plačam za komad do K 14.— Plutovinastl les in ptntevinaato skorio kupujem po najvišjih cenah. 4196 Henrik Kreisel, OB ADE C, Eeplerstrasso 84, telefon 4102. išče službe kot večletna vzgojiteljica. Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod: »vzgojiteljica 4183". miiT Uradnik išče TSO STANOVANJE s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali v bill'nl mesta od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje" na postni predal štev. 2, L: ubijana. 3415 zahtevajte takoj cenik neobhodno potrebnih živil pri komisijskem podjetju v ?»Zariboru, postai predal 8. 4143 Išče se v sredini mesta rneblirana ali ire-mebliriinn SOBA eventualno s kuhinjo. Prispevalo bi se z Živili. Ponudbe na uprav. »Sloven Naroda« pod , soba i". — 419 Bell ttamsKI čevlji it 35 so naorodaf. — Kje, pove upravništvo »Sloven Naroda. — 4189 PRODAM nekaj p • In eno nočno omarico. — E. M. B3.ea;aka cesta 18 II. 4185 Ihilvini realet želi vstopiti h kakemu večjemu zidarskemu podjetiu. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod »realec 4178". TJHElBE In ogrsko rdečo p3?rlko dobavlja slovenska tvrdka Anton Z. Flažgsr, Varaiđln (Hrvatsko). 4140 100 bron afi t;stemuf ki mi takoj preskrbi v L-ub-liani ali prav v bližini (v vilnem okraju prednost) ugajajoče mi 4156 STANOVANJE s 3—4 sobami z vsemi pritiklinami. SFir. i* . Persche si usoja svojim cenjenim odjemalcem vljudno javiti, da ostane trgovina od 16. do 31. avgusta Pri vseh trafikah in zalagateljih se dobiva l „Morafhon i MNorathon lilo c. kr. finančno ministrstvo, naročila naslove na: Ondrnn- n M6rath, Oradec, 99 t* za tabak za cigarete in za pipo v po predpisih kolkovanih zavojčkov. priznano najboljši in najstarejši, nikotin paralizujoči dodatek k tobaku, je razpečavanje dovo-— Tobakarnarji naj vprašanja in Morathon-Fabrlk, Abt Dp Th. Prankergasse 24. 4173 N ^% zatre čudovito naglo 3734 STENICE vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 Rv brizgalnlca t K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Ležerna »pri upanja" Apotheke »zur Hoffnung«, Pecs 45, Ogrsko. /gBEElBbzIL-l'cBBB1 Zavod za ort ■a I v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstne skrivi j en je hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd, je v Stritarjevi ulici štev. 7, I. nadstropje.~^M| Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 3. do 4. ure popoldan istotam. 4184 n BEB ir=ii S danes in jutri v prekrasni drami V KINO CENTRfiS. n v deželnem sledalilSu. n 0975 33 598^493^ 59 4891 73 0844