OSREDNJA KNJIŽNICA Leto X številka 13 cena 1,40 EUR 17 december 2008 Naši župani o letu, ki odhaja, in letu, ki prihaja na pot.....str. 8 Miklavž in adventni čas po dolini.............................str. 9 |(gg5fg doživetje zelenega zlata Pobrskajmo po naših skrinjah, spominih in obogatimo ponudbo Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije! Zato vabimo vas, lokalne prebivalce Spodnje Savinjske doline, da se aktivno vključite v ustanavljanje ekomuzeja in nam pomagate obogatiti ponudbo, olepšati posamezne vstopno-informacijske točke, pridobiti stare fotografije, časopisne članke, predmete in spomine, ki so prepoznavno in izvirno vezani na tematiko hmeljarstva in pivovarstva. VEČ PREBERITE NA STRANI 12! Ob mojo dono mtcsaiiA evsctska inda Občine se povezujejo Bodite glasni, a ne s hrupom petard Ste se že kdaj vprašali, zakaj »potrebujemo« kot popestritev praznovanja tudi ognjemete, pa glasno pokanje? In zakaj potem ta želja po glasnih in nadpovprečno osvetljenih praznikih pogostokrat izzveni v strahu pred neizmernim hrupom petard in v izogibanju različnim svetlobnim telesom, ki padajo z neba? Kljub temu da nas vsako leto Policija in ostali pristojni poskušajo »prepričati« o potrebnosti racionalne, ustrezne rabe pirotehničnih sredstev tudi s prikazovanjem fotografij z izmaličenimi udi, se pokanje nadaljuje. Kljub temu da od letos zakon celo prepoveduje prodajo in uporabo petard, uporabo ostalih pirotehničnih sredstev pa celo omejuje na termin med 26. decembrom in 2. januarjem, povsod okoli nas poka pravzaprav že od Miklavža naprej. Zakaj? Ali želijo tisti, ki kršijo pravila, vzbuditi pozornost? Ali želijo koga prestrašiti? Želijo morda biti z izzivanjem in kršenjem »frajerji« pred drugimi? Ali kaj drugega? Bolj ko o tem razmišljam, bolj ne najdem niti enega racionalnega razloga za takšno početje. Če prav pomislim, ga tudi za pokanje v okviru zakonskih določil, v okviru tistih zakonsko določenih terminov, ne najdem. Tisti, ki kršijo zakone, so najbrž v resnici veliki reveži, saj so negativna odstopanja edina, po katerih lahko nase pritegnejo pozornost drugih. Morda bi bilo bolje, da bi poskušali pritegniti pozornost s čim pozitivnim, s kakšno dejavnostjo, ki je glasna po simboliki dejanja in ne po hrupu, ki ga sproži v fizičnem smislu. Tisti pa, ki vlagajo v neizmerne pirotehnične užitke, bajne ognjemete, sicer znotraj vseh pravil, pa bi morda denar, ki ga skurijo v nekaj sekundah, minutah vložili v tiste soljudi, ki bi jim ta denar prinesel ure in ure zadovoljstva, saj si ne morejo privoščiti niti osnovnih življenjskih potrebščin. Sicer pa se človeku ob tolikšni »potrebi« po hrupu tudi nehote poraja vprašanje, kaj pravzaprav z vsem hrupom želimo preglasiti, skriti. Notranjo praznino, pomanjkanje v odnosih do soljudi? Alije to le dokaz materialnosti sedanjosti, ki nas obdaja? Naj vam torej praznični čas raje prinese veliko notranje »glasnosti«, tiste, ki bo preglasila hrup petard, materialnost nakupovalnih središč in bo vnesla več notranjega zadovoljstva in prijaznih druženj s soljudmi. Naj vam raje prinese razmislek o vsem, kako ste vplivali na svoje življenje in življenja soljudi, v letu, ki odhaja, in »glasnih« načrtov o tem, kako boste vplivali na to, da bo življenje v pri- Ihodnjem letu ravno pravšnje jakosti glede na vaše cilje. Želimo vam prijaznih druženj in praznovanj in vse dobro ob dnevu samostojnosti države, v kateri živimo, pa tudi samostojnosti in suverenosti v življenju, ki ga živite. Lucija Kolar Zdravica predstavnikov občin ob podpisu izvajalske pogodbe za nadgradnjo čistilne naprave v Kasazah Župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline so v ponedeljek, 3. decembra, sprejeli odločitev, da se bodo občine Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ponovno formalno povezale v Območno razvojno partnerstvo »Spodnja Savinjska dolina«. Gre za deja- nje, ki bo zelo pomembno za nadaljnji razvoj celotne doline, potem ko je minilo deset let, odkar so se občine razdružile iz nekdanje skupne Občine Žalec. O potrditvi ustreznih sklepov in določil pogodbe o oblikovanju območnega razvojnega partnerstva bodo na decembrskih in januarskih sejah odločali še na občinskih svetih. Sledila bo potrditev ugotovitvenega sklepa na Svetu savinjske statistične regije in partnerstvo bo v začetku leta 2009 tudi formalno lahko začelo delovati po določilih zakona o skladnem regionalnem razvoju. »V obdobju zadnjih desetih let se je območje Spodnje Savinjske doline sicer pogosto povezovalo v posameznih projektih in tudi pri pripravi regionalnega razvojnega programa savinjske regije, a čvrstejša povezava se je spet začela tkati šele v zadnjem letu, ko so občine v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja in Regionalno razvojno agencijo Celje začele z aktivnostmi za oblikovanje območnega razvojnega partnerstva, temelječega na zakonu,« je povedala direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezov-šek Korent. Partnerstvo, ki je na neformalen način doslej de vaio tudi preko kolegijev županov ter strokovne koordinacije Razvojne agencije Savinja, bo od zdaj po zakonu pogodbeno, javno-zasebno in interesno povezovanje ne le občin, temveč tudi gospodarstva, nevladnih organizacij in drugih partnerjev na našem območju. Za strokovna opravila priprave razvojnih dokumentov in izvedbenih projektov v Spodnji Savinjski dolini, za katere občine pooblaščajo Razvojno agencijo Savinja, pa bodo lahko tako pridobile tudi sofinanciranje iz državnega proračuna, iz sredstev za regionalni razvoj (več na str. 3). L. K. STEKLARSKI CENTER Hausenbichlerjeva 9, 3310 Žalec tel.: 03/710 19 82 LESKOSEKdo. * ZASTEKLITEV STARIH LESENIH OKEN Z IZOLACIJSKIM STEKLOM * OGLEDALA * NAMIZNA STEKLA * NAJVEČJA IZBIRA PESKANIH STEKEL NA CELJSKEM * MONTAŽA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA uspešno novo leto. mm imdì 2009! mcitjož Ustvoijamo pozdrave vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo naših storitev: • svetovanje in meritve • montaža • servis in vzdrževanje In kakovostnih izdelkov Hörmann: • garažna vrata • industrijsko vrata • motorni pogoni na daljinsko upravljanje • notranja, zunanja in protipožarna krilno kovinska vrata • nakladalna tehnika Matjaž d.o.o. Petrovče 115b 3301 Petrovče I. +384 (0)3/71 20 600 f. +386 (0)3/71 20 620 w.matjaz.si • info®matjoz.si Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagradna igra za nakup nad 8,35 €! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Fani Fakin, Znoile 19, Čemšenik 2. Adi Srebočan, Gorica 61, Celje 3. Vesna Zavšek, Arja vas 4/a, Petro Bodi zvezda, ne meči petard Prodaja pirotehničnih izdelkov razredov ena in dva je letos dovoljena šele v času od 19. do 31. decembra, uporaba pa šele med 26. decembrom in 2. januarjem. Pirotehnični izdelki razredov dva in tri, katerih glavni učinek je pok, pa so v celoti prepovedani. OSREDNJA KNJ. CELJE Priznanja za najbolj urejene Nagrajenci letošnjega projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so zadnji četrtek v novembru pripravili zaključno prireditev letošnjega projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija 2008. Ocenjevanje prijavljenih objektov vsako leto pod pokroviteljstvom Občine Žalec izvedeta Zveza turističnih društev Občine Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Objekte je ocenjevala petčlanska komisija, katere predsednica je Štefanija Kos Zidar. Kot je povedala, je imela komisija težko delo, večkrat je morala ponovno na ogled, da je lahko sprejela odločitev. Prijavljeni objekti so bili ocenjeni v šestih kategorijah. Priznanja sta na prireditvi podelila župan Občine Žalec Lojze Posedel in predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec Breda Vi-zovišek. Najprej sta podelila priznanja za najlepše obnovljen objekt kulturne dediščine. Priznanje za tretje mesto so prejeli gotoveljska župnija, krajevna skupnost in Turistično-olepše-valno društvo Lipa Gotovlje za obnovljeno cerkev sveta Jedert z grobnico rodbine Beck. Drugo mesto je komisija prisodila obnovljeni kapeli in stari hiši Alojza Jelena iz Dobriše vasi, prvo mesto pa Pušjakovi kašči Stanislava Vebra iz Galicije. Najlepše urejen poslovni objekt je letos Cvetličarna Flora v Šempetru, drugo mesto je komisija dodelila Avtoprevozni-štvu Pusovnik iz Studenc, tretje pa Cvetličarni Art na Mestnem trgu v Žalcu. Najlepše urejena šola je bila letos II. osnovna šola Žalec. V kategoriji najlepše urejenih kmetij je priznanje za drugo mesto prejela družina Kovač iz Šempetra (nasproti Rimske nekropole), za prvo mesto pa družina Jan iz Spodnjih Grušo-velj. Prvo mesto za najlepše in skladno urejeno hišo z okolico sta prejela Špela in Aleksander Plaskan iz Velenjske ulice v Žalcu, drugo mesto je komisija prisodila Cirili in Cvetki Ušen iz Zgornjih Grušovelj, tretje pa Mariji Korent z Ložnice. Komisija je ocenjevala tudi urejenost krajev, zaselkov in delov krajev, pri čemer je pomemben čut za urejenost okolice vseh prebivalcev. Priznanje za tretje mesto je prejel kompleks športnega igrišča v Levcu, drugo mesto zaselek Jedert, prvo mesto pa središče Petrovč. Vsi nagrajeni objekti so bili prikazani v kratkih predstavitvenih filmih, za kar je tudi letos poskrbela Savinjska televizija. Župan Lojze Posedel in predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec Breda Vi-zovišek sta se zahvalila vsem, ki skrbijo za lepo urejene domove in s tem prispevajo k lepšemu izgledu celotnega kraja in občine. Prireditev je povezoval Franci Podbrežnik, za glasbeni program pa so poskrbeli Veseli Pruhovčani. Prireditev je bila priložnost za še eno prijetno opravilo, ki pa ni bilo povezano s turizmom, ampak športom. Na začetku sta župan Lojze Posedel in predsednik Zveze športnih društev Občine Žalec Silvo Marič na oder povabila letošnjo bronasto olimpijko Lucijo Poiavder. Za vse olimpijce iz celjskega judo kluba, ki živijo v žalski občini, sta v skladu z občinskim pravil nikom izročila denarno nagrado za medaljo in udeležbo na olimpijskih igrah. K, R. Letos 1455 krvodajalcev Z akcije v Žalcu MESTNA SKUPNOST ŽALEC Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec Vsem bralkam in bralcem UTRIPA Savinjske doline želimo prijetne in vesele praznike. Območno združenje Rdečega križa Žalec je v sodelovanju z občinsko organizacijo v prostorih kluba Mestne skupnosti Žalec pripravilo krvodajalsko akcijo, zadnjo od enajstih. Akcije, ki jo je izvedel Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, se je udeležilo 127 krvodajalcev, kar je 12 več kot lani. Po besedah Majde Pilih, strokovne delavke na območnem združenju, je v letošnjem letu v enajstih krvodajalskih akcijah kri darovalo 1455 občanov iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Letos je bilo za 5 odstotkov manj krvodajalcev kot lani, vseeno pa so z odzivom občanom za to humanitarno dejavnost zadovoljni. Tudi v prihodnjem letu bo območno združenje pripravilo enajst krvodajalskih akcij. Prvi bosta že januarja, in sicer 19. od 8. do 15. ure na Polzeli, v prostorih učilnice pod cerkvijo, in 29. od 7. do 12. ure v prostorih Zdravstvenega doma Vransko. T. T TIC: info, prireditve in razstave Ta veseli dan kulture je bil letos v Žalcu tudi turistično obarvan. Na ta dan se je iz majhnega prostora v ozadju Savinovega likovnega salona v večje prostore, prav tako v Savinovi hiši, preselil Turi-stičnoinformacijski center (TIC) Žalec. V istih prostorih so hkrati odprli vstopno informacijsko točko eko-muzeja hmeljarstva in pivovarstva, ob odprtju pa so pripravili tudi dve zanimivi razstavi. TIC Žalec od zdaj deluje v prostorih, kjer je bila pred časom turistična agencija. Ob odprtju so se med drugim zbrali tudi člani šolskih turističnih krožkov. Vokalna skupina In špiritu iz Vojnika je najprej nastopila v vlogi turistov, nato pa odpela nekaj pesmi, zbranim pred hišo pa sta poleg Lidije Koceli, ki je povezovala program, spregovorila tudi župan Lojze Posedel in vršilka dolžnosti direktorice Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Majda Potočnik. Kot je povedala, so zelo veseli, da se TIC z dvema zaposlenima seli iz majhnih prostorov v večje in da njegova naloga ne bo le dajanje turističnih informacij obiskovalcem mesta ter prodaja vstopnic za prireditve. Pripravljali bodo tudi občasne razstave in razne priložnostne prireditve. Tako je bil že ob odprtju TlC-a na ogled del razstave slovite Schützove keramike, ki so jo izdelovali v Libojah, razstavo pa je pripravu! Pokrajinski muzej Celje. V sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec so pripravili tudi razstavo o žalskih taborih. Lojze Posedel je v svojem nagovoru med drugim omenil, da še ni izgubil upanja, da bi bila v prostorih TlC-a spet prodajno-razstavna galerija Oskarja Kogoja, kot je bila v času delovanja turistične agencije. Ponudbo so že večkrat poslali podjetju, ki zastopa Oskarja Kogoja, ki je tudi častni občan. Župan je med drugim povedal, da je občina letos po dolgih letih prizadevanj uspela kupiti gospodarsko poslopje ob Savinovi hiši. Lastnik objekta je bila družba Savinjski magazin, v postopku stečaja pa je občina dosegla izločitev tega dela premoženja in odkup preko sodišča. Atrij Savinove hiše se je že do zdaj izkazal kot odlično prizorišče zlasti poletnih prireditev, ki pa jih večkrat zmoti slabo vreme. »Zato bomo atrij odprli v notranjost gospodarskega poslopja, kjer so obokani stropi in velike površine in prepričan sem, da bo v njih kmalu poročna dvorana, možnosti za večje razstave in predvsem za delavnice domačih in tujih umetnikov. Koncept je pripravljen, tudi prijavljen na razpis za evropska sredstva. Odvisno od uspeha na tem razpisu in naše finančne zmožnosti glede na velike investicije, ki jih imamo, pa bo sledila ureditev teh prostorov,« je povedal župan Lojze Posedel. V sklopu TlC-a je urejena tudi vstopna informacijska točka za ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva. Nosilec tega projekta, za katerega so spodnjesavinjske občine pridobile tudi evropska sredstva, je Občina Žalec oziroma zanjo Razvojna agencija Savinja Žalec. Osrednji del muzeja bo v opuščeni sušilnici Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki naj bi bil odprt spomladi prihodnje leto, muzej pa bo imel tudi šest tako imenovanih vstopno informacijskih točk, štiri bodo odprte do konca tega leta. Direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent je povedala: »V osnovi so to predvsem informacijske točke, kjer dobijo obiskovalci informacije o vsebinah v osrednjem muzeju, pa tudi o vseh vsebinah, povezanih s hmeljarstvom, tradicijo hmeljarstva in pivovarstva nasploh v celotni Spodnji Savinjski dolini. Ekomuzej je namreč zastavljen kot projekt, ki ne živi samo v osrednjem muzeju, zaprašenem objektu, kot muzeji običajno so, ampak so del tega muzeja tudi hmeljarske kmetije, hmeljska pot, različne sušilnice, muzejske zbirke in tudi vsakdanji način hmeljarstva danes, ne samo v preteklosti.« K. R. Sprejem za zlate maturante Zlati maturanti z županom Lojzetom Posedelom Na zlate maturante, ki na maturi dosežejo največ točk, niso ponosni le starši, ampak tudi župani občin, v katerih so doma uspešni dijaki. Žalski župan Lojze Posedel pripravi vsako leto sprejem za najboljše maturante. Letošnji je bil zadnjo novembrsko soboto v Savinovi hiši. Zbrane je najprej pozdravila programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli. Župan Lojze Posedel je zlatim maturantom izrekel čestitke in poudaril, da je njihov uspeh poleg njihovega talenta in trdega dela tudi rezultat prizadevanj in podpore staršev ter dobrega dela osnovnih šol, na katerih so se šolali. Poleg zdravja in sreče jim je na nadaljnji življenjski poti zaželel še veliko podobnih uspehov, če pa se bodo srečali z ovirami, naj ne obupajo, ampak jih s pogumom premagajo. Letos je bilo na sprejem povabljenih osem zlatih maturantov. Odlični na poklicni maturi sta bili Maja Leskovšek na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani ter Maša Zakonjšek na UPI Ljudski univerzi Žalec. Odličen rezultat na splošni maturi so iz žalske občine dosegli Maja Ženko, Marko Jošt in Karmen Toplak s I. gimnazije Celje ter Gregor Turnšek in Peter Naglič z Gimnazije Celje Center. Slednji se sprejema že zaradi študijskih obveznosti ni mogel udeležiti. Župan jim je kot spomin na uspeh izročil knjigo o Primožu Trubarju, avtorice Mimi Malenšek. Za prijeten glasbeni program sta poskrbela učenca solopetja pri prof. Urški Arlič Gololičič sopranistka Urška Pevec in bas baritonist Jan Vodovnik, na klavirju ju je spremljala prof. Katarina Arlič Leban. K. R. Nadgradnja se je začela Podpis pogodbe Potem ko je župan Občine Žalec 22. oktobra v dvorani žalske glasbene šole podpisal pogodbo z Vegradom, d. d., o izgradnji primarne kanalizacije in z DDC inženiringom svetovanjem, d. o. o., o nadzoru nad gradnjami, je bila 1. decembra podpisana še izvajalska pogodba za drugi sklop istega projekta - nadgradnjo čistilne naprave v Kasazah. Izvajalec tega dela projekta je Cestno podjetje Maribor. Pred podpisom obeh izvajalskih pogodb so župani spodnjesavinjskih občin podpisali še sporazum o deležih sofinanciranja obeh sklopov projekta. Kot smo v Utripu že poročali, je eden od petih projektov v okviru tako imenovane operacije Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje tudi projekt Žalec. Nosilec tega projekta je Občina Žalec, projekt pa je razdeljen v dva sklopa. Prvi - gradnja kanalizacije se je že začel, potem ko je po podpisu izvajalskih pogodb Občina Žalec prejela še podpisan sporazum o sofinanciranju s strani takrat že odhajajočega ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika. V tem sklopu sodelujejo občine Žalec, Braslovče, Prebold in Polzela, v katerih bo do januarja leta 2010 zgrajenih skupaj 28,5 kilometra primarne kanalizacije v skupni vrednosti 9.463.921 evrov (z DDV), za nadzor pa bo potrebnih še 295.200 evrov. Od tega bodo občine pokrile le 10 odstotkov, 62 odstotkov pa evropski kohezijski skladi in 28 odstotkov državni proračun. Ker gre za visoke vrednosti, bo tudi ta 10-odstotni delež velik zalogaj za občine, ki so morale pred podpisom sporazuma z Občino Žalec pridobiti še ustrezna bančna zagotovila. Drugi sklop projekta pa je nadgradnja osrednje čistilne naprave v Kasazah. V tem sklopu projekta sodeluje vseh šest spodnjesavinjskih občin, saj tudi iz občin Vransko in Tabor oziroma iz skupaj zaenkrat petih malih čistilnih naprav vozijo blato v osrednjo čistilno napravo v Kasaze. Čistilna naprava v Kasazah je bila zgrajena leta 1986 in trenutno deluje za 20 tisoč populacijskih enot (prebivalcev). Končna zmogljivost bo 60.000 populacijskih enot. Proces čiščenja obsega odstranitev organskih spojin, dušikovih spojin, fosforja in v končni fazi čiščenja anaerobno stabilizacijo blata. Blato se bo po dehidraciji odpeljalo v sežigalnico ali v kompostarno v nadaljnjo predelavo, že zdaj pa ga v celoti odvaža podjetje Saubermacher. Dograjena čistilna naprava naj bi dolgo- OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec Na podlagi zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, Občina Žalec objavlja javni poziv za sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2009 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna Predmet javnega poziva je sofinanciranje naslednjih dejavnosti: A. redna dejavnost društev in redno vzdrževanje društvenih prostorov, B. investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme. Pravico do prijave na javni poziv za sofinanciranje imajo kultura društva, ki so člani Zveze kulturnih društev Savinja Žalec in so registrirana za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v javnem pozivu. Poziv se začne 18.12. 2008 in konča 19.1. 2009. Izvajalci, ki se javijo na poziv za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje prijave v zaprti kuverti z oznako »Sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec - ne odpiraj« na naslov: ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, najkasneje do 19. 1. 2009. Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil: Uroš Govek, tel.: 712 12 66, e-pošta: zkst.kultura@siol.net. Obrazce za prijavo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, ponedeljek-četrtek od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure, ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-pošti ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Obrazci so na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 18. decembra 2008 dalje. Obravnavane bodo samo popolne vloge, predlagatelji bodo o izidu poziva obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. ročno rešila problem čiščenja odpadnih voda na območju Spodnje Savinjske doline. Pogodbena vrednost del je 9.981.234 evrov, od tega bo evropski kohezijski sklad prav tako pokril 62 odstotkov, ministrstvo za okolje in prostor pa 28. Šest spodnjesavinjskih občin bo tako pokrilo 10 odstotkov celotne investicije. Dogovor o sofinanciranju projekta so na prvi decembrski dan v dvorani žalske glasbene šole podpisali župani Občine Žalec Lojze Posedel, Občine Prebold Vinko Debelak, Občine Tabor Vilko Jazbinšek, Občine Vransko Franc Sušnik, Občine Braslovče Marko Balant in namesto polzelskega župana Magda Cilenšek. Pred tem je Lojze Posedel izrazil zadovoljstvo, da so spodnjesavinjske občine ponovno dokazale, da znajo stopiti skupaj, ko je to potrebno. Spomnil je na prve mesece svojega županovanja, ko so prebivalci iz okolice či stilne naprave zaradi smradu grozili, da bodo blato s čistilne naprave pripeljali pred občinsko stavbo. Ustanovljen je bil poseben odbor za spremljanje delovanja čistilne naprave, veliko pa je bilo narejenega tudi s strani tistih, ki so najbolj obremenjevali napravo. Obžaloval je zaplete pri razpisih za izvedbo tega projekta in izrazil upanje, da bo izvedba potekala brez posebnih zapletov. Podpisu sporazuma je sledil podpis izvajalske pogodbe. Župan Lojze Posedel je podpisal pogodbo z direktorico Cestnega podjetja Maribor Mojco Zapušek. Kot je povedala direktorica, so bili do zdaj na tem območju že prisotni z nekaterimi manjšimi projekti, nadgradnja čistilne naprave pa je največji projekt. V gradbeništvu sicer lahko pride do nepredvidljivih okoliščin, kljub temu pa je Mojca Zapušek izrazila prepričanje, da bodo investicijo dokončali v skladu s pogodbo do leta 2010. K. R. V torek, 9. decembra, sta na pobudo vzgojiteljice Mojce Jeraj iz Vrtcev Občine Žalec, enota 1, Olga in Nina Markovič za otroke, ki obiskujejo ta vrtec, odigrali lutkovno predstavo ? naslovom Muri in Maca Že rred meseci je vzgojiteljica Mojca izrazila željo po kulturnem sodelovanju. Olga Markovič je izziv sprejela in za veseli december priredila pravljico Kajetana Koviča Maček Muri. Priredba je bila narejena na zanimiv in otrokom prijazen način, saj so najmlajši ves čas pridno sodelovali, na koncu pa so »mačjim gostom« zapeli pesmici. Po predstavi so se otroci Skozi fotografski objektiv Darila za malčke tudi sami preizkusili v rokovanju z lutkami. Veselje otrok je bilo nepopisno in z omenjeno predstavo so Olga, Nina in Maja Kitak, ki je skrbela za glasbeno spremljavo, popestrile veseli december žalskim malčkom, 15. decembra pa tudi otrokom v Vrtcu Trnava, ki so ob predstavi uživali in tako kot njihovi vrstniki v Žalcu, tudi sami sodelovali. Naj dodamo, da je predstava prostovoljni projekt, ki ga nastopajoče pripravljajo za malčke brezplačno, kot darilo v prazničnih dneh. D. Naraglav %- OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2008 Ob kulturnem prazniku v letu 2009 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado, - Savinova plaketa, - Savinovo priznanje in se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 19. januarja 2009 na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA. S predstavitve Ob letošnjem prazniku Mestne skupnosti Žalec je Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec izdala knjigo Žalec 2008: naše mesto skozi fotografski objektiv. S prvo predstavitvijo knjige, ob njenem izidu, so septembra popestrili osrednjo slovesnost Mestne skupnosti Žalec, prejšnjo sredo pa so knjigo predstavili v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. V sproščenem pogovoru, ki ga je vodila Jolanda Železnik, so ustvarjalci knjige pripovedovali o njenem nastanku. Fotografije so prispevali Rudolf Krajnc, Miha Kronovšek, Čedomir Vogrinc in Ernest Zupanc, vsi člani fotografskega krožka pri omenjeni univerzi, ki ga vodi mentor Igor Rosina. Za tekst, oblikovanje in tisk je poskrbela Cirila Vipotnik. V knjigi je predstavljen utrip mesta, in sicer detajli, mimo katerih hodimo vsak dan in jih morda sploh ne opazimo. Pomembna pa je tudi primerjava mesta nekoč in danes. Sprememba nikakor ne more ostati neopažena. V knjigi nas pozdravljajo obnovljene trške hiše, ki ohranjajo kulturno in arhitekturno dediščino, skozi fotografski objektiv so predstavljene kulturne institucije, šole, pokopališče, skratka vse, kar nas obdaja. Prisotne sta pozdravila predsednica društva Marija Masnec in Roman Virant, predsednik Mestne skupnosti Žalec, ki je omogočila izid knjige. Predstavitev knjige so popestrili s priložnostno razstavo in z videoprojekcijo, ki jo je pripravil Rudolf Krajnc. T. T. CV letu/, ki prihaja/, uam/ želimo/ veliko/ mhu/ in strpnosti, zdravja, sveče/ Uv zadovoljstva. S/'sem/ okčankam/ Uv oAčanom/ želimo/ vesele/ koMcne/ In novoletne/ praznike/ ter/ čestitamo/ al/ dnevu/ samostojnosti! propan/ l&luune pralec s sodelavci Muri in Maca v vrtcu OBČINA BRASLOVČE So dnevi in trenutki, polni sreče, ko radostni oči zapremo m st tiho zaželimo, da ne mine. Taki dnevi v novem letu naj preženejo trpljenje! Vlaj smeh, ljubezen, mir srce prevzamejo in lepše bo življenje. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike VSE LEPO V LETU 2009 IN ČESTITAMO OB DNEVE) SAMOSTOJNOSTI. Župan Marko Balant in občinski svet Spet je leto minilo in vse obdarilo z letino dobro, z darovi duha, nas, ki z osmimi blagri malteškega križa smo v vznožju Gore Oljke doma. S temi blagri živimo in vsem vam želimo topel božič in zdravo dva tisoč devet, da bi v miru živeli, se radi imeli, s svojo ljubeznijo greli ta svet. Župan in občinska uprava Občine Polzela Boljši bivalni in delavni pogoji Podari igračo in nasmeh Zupani in direktorica Eva Lenko v obnovljenih prostorih V Domu upokojencev Polzela, v katerem je 224 stanovalcev, so konec novembra končali z obnovo še drugega negovalnega oddelka. V ta namen so pripravili krajšo slovesnost. Kot je povedala direktorica doma Eva Lenko, Rekli so Oton Račečič »Moram reči, da sem naletel na osnovni šoli v Preboldu na zelo dobro zapuščino, saj je prejšnji ravnatelj Milan Je- Pred dnevi se je zaključne prireditve tekmovanja iz logike, na katero so povabili po deset najboljših tekmovalcev iz 7., 8. in 9. razreda v Sloveniji, udeležil tudi učenec 7. razreda OŠ Vransko - Tabor Krištof Skok, ki je zasedel peto mesto med sedmošol-ci v državi. Skupaj s starši in mentorico Magdo Oblak se je odpeljal v Ljubljano na Fakulteto za elektrotehniko, kjer so podelili nagrade. Dobrodošlico in čestitke so jim izrekli predsednik državnega zbora Pavle Gantar, ljubljanski župan Zoran Jankovič ter dekan fakultete in predsednik komisije za logiko dr. Borut Cerkovnik. Po prireditvi so nagrajenci odšli v predavalnico, kjer so reševali logične so obnovitvena dela trajala manj kot dva meseca in so se v roku zaključila. Obnovo je izvajalo gradbeno podjetje Remont Celje, vrednost investicije je znašala 300 tisoč evrov, sredstva pa so zagotovili sami iz lastnih sredstev. zernik zelo dobro zastavil nadaljnjo pot, tako da sem nekatere stvari samo nadaljeval in dopolnil. Nedvomno pa je tudi v prihodnje potrebno težiti k modernizaciji, izboljševati tehnologijo in opremo in zagotavljati še boljše pogoje za delo otrok in učiteljev. Vsekakor pa sem zelo zadovoljen s posluhom, ki ga imata župan in občina za naše delo in napore. Mislim, da si takšnega sodelovanja in takšnih odnosov želi vsak ravnatelj. V tem času, odkar sem tu, se pravi od 1. aprila letos, se je zgodilo že veliko lepega in prijetnega. Izpeljana je bila tudi rekonstrukcija stare telovadnice in opravljenih še več drugih del. Po naloge. Vendar to ni bilo več tekmovanje, ampak so se nalog lotili za zabavo, sledila je slovesna podelitev priznanj in nagrad. Krištof Skok je prejel zlato priznanje iz logike in nagrado (knjigo o čebelarjih, zbir- Obnovili so 12 sob s sanitarijami, kopalnice, dnevni prostor, čajno kuhinjo in sobo za demenco. Sobe so na novo opremljene s sodobnim sestrskim klicem. Z obnovo so se izboljšali tako bivalni pogoji, ki so prijaznejši za stanovalce, kot delovni pogoji. Trak sta ob predaji oddelka v uporabo prerezali stanovalka Frančiška Oblak in direktorica Eva Lenko, obnovljene prostore pa je blagoslovil domski kurat Janez Bračun. Odprtje oddelka je s petjem popestril mešani pevski zbor stanovalcev doma Šeneški glas, številni gostje, med njimi župani Spodnje Savinjskih občin in Občine Šmartno ob Paki, pa so si ogledali obnovljene prostore. T. Tavčar dolgih letih, ki sem jih prebil v Ljubljani, lahko rečem, da zopet zelo sproščen hodim v službo in sem zelo vesel, da lahko svoje znanje in izkušnje uporabljam v tem kraju, na tej šoli. Za leto, ki prihaja, si samo želim, da bi bilo vsaj tako dobro kot letošnje in da bi izpolnili vse zastavljene cilje. S tem predvsem mislim na izpeljavo vseh projektov, na primer za nov vrtec, ki naj bi ga čez dve leti tudi zgradili. To je poleg doma starejših prva stvar, ki je v občini postavljena kot prioriteta in zato upam, da bomo s skupnimi prizadevanji prišli do želenega cilja,« nam je povedal novi raynatelj OŠ Prebold Oton Račečič. D. N. ko nalog s tekmovanj iz logike, majico, revijo, mehanični svinčnik, ravnilo) ter vabilo in prijavnico na poletno šolo logike. Pa še izjava nagrajenca Krištofa Skoka: »Če vprašate mene: Logika se splača!« T. T. Večino izmed nas na otroštvo vežejo lepi spomini -spomini na brezskrbnost, veselje in igranje. A vendar je življenje veliko otrok še vedno polno skrbi in žalosti. V Vrtcu Tabor in v Vrtcu Trnava ter POŠ Trnava so se zato odločili, da bodo sodelovali v akciji Podari igračo in nasmeh, ki sta jo organizirala Petrol in Rdeči križ Slovenije. »Otroci so od doma prinašali igrače in se tako naučili nove igre, ki pomeni odrekanje za dobro drugih in se imenuje dobrodelnost, humanost. Zbrali smo veliko plišastih igrač, žog, kock, knjig, avtomobilčkov ... Igrače smo delavke vrtca odnesle v posebej za to namenjene zabojnike na Petrolov bencinski servis Vransko,« nam je povedala Mateja Orehovec, vzgojiteljica v taborskem vrt- V Občini Prebold se že kar nekaj let srečujejo s težavami zdravstvene oskrbe občanov. V preteklih letih se je zamenjalo že veliko zdravnikov, ki so bili zaposleni v Javnem zavodu ZD Žalec. V času podeljevanja koncesij so se odločili za zasebno zdravstvo. Danes obe splošni ambulanti zase- Svetniki Občine Vransko so se sestali na 14. redni seji občinskega sveta in obravnavali deset točk dnevnega reda. Na zaključni račun za leto 2007, ki je bil v drugi obravnavi, ni bilo pripomb, zato so ga svetniki potrdili. Dalj časa pa so se zadržali pri obravnavi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Vransko za letošnje leto, saj so se prihodki in dohodki zmanjšali kar za 1,3 milijona evrov, največ na račun investicij. Sledila je razprava o treh predlaganih odlokih, in sicer o odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Vransko, odloku o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Vransko in odloku o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave Otroci otrokom iz Vrtca Tabor cu. Dodala je, da so otroci v zameno za zbrane igrače prejeli zapestnice, ki predstavljajo nasmeh, kakršnega bodo na obraze otrok pričarale podarjene igrače. Na pobudo vzgojiteljic Vrtca Trnava pa so se zbiranju igrač pridružili tudi otroci in starši vrtca ter učenci podru- data zasebni zdravnici. Tako je tudi z zobozdravstvenima ambulantama. Z dnem 31.12. 2008 namreč preneha z dejavnostjo zobozdravstvene oskrbe v ZD Prebold David Pečnik. Na osnovi razpisa je Občinski svet Občine Prebold na 20. seji 6. 11. 2008 podelil koncesijo zasebnemu ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Vransko. Vse tri odloke so dali v enomesečno javno razpravo. Svetniki so potrdili tudi sklep o cenah za opravljanje storitev zimske službe za leto 2008/2009. Po novem je cena ure pluženja cest 30 evrov, posipanja pa 27 evrov. Svetniki so dali še soglasje k spremembi cen ravnanja z odpadki. Za uporabo 120-litrske posode in 4-krat mesečni odvoz žnične šole Trnava. Zbrali so veliko število rabljenih, a še uporabnih igrač in jih konec novembra odnesli na Petrolov bencinski servis v Šentrupertu. Kot je povedala vzgojiteljica Vrtca Trnava Albina Širše, so to storili z željo, da bi igrače razveseljevale tudi otroke, ki jih bodo prejeli. D. N. zdravstvenemu zavodu Sanja Rasić. V postopku je pridobivanje soglasja s strani ministrstva za zdravje in mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Zaradi odpovednega roka izbranega koncesionarja in prenove ordinacije bo nova ordinacija začela z delom predvidoma marca 2009. D. N. se bo strošek povečal zaradi nove storitve obdelave odpadkov in zaradi doseženega višjega standarda mesečno za 3,65 evra in za 240-litrsko posodo za 7,24 evra. Nove cene bodo začele veljati, ko bo regionalni center za ravnanje z odpadki v Celju pridobil soglasje Vlade Republike Slovenije po predhodnih postopkih na ministrstvu za okolje in prostor ter ministrstvu za gospodarstvo. T. Tavčar Krištof Skok z mentorico Magdo Oblak Logika se splača! Okrnjene zobozdravstvene storitve Nove cene ravnanja z odpadki Kdaj bo dražji odvoz smeti? srečno, zdravo in uspešno novo leto zoog želimo vsem občankam in občanom ter jim čestitamo ob dnevu samostojnosti Tokrat je bila štorklja zelo pridna Praznični koncert Novorojenčki s starši in predstavniki občine in šole Župan Občine Prebold Vinko Debelak je v preboldskem hotelu pripravil že trinajsto srečanje za novorojenčke. Na srečanje so bili povabljeni starši s svojimi otroki, rojenimi v času od 1. marca do 30. septembra letos. Tokratno srečanje je bilo najbolj množično do zdaj, saj se je v tem obdobju rodilo v občini kar 34 otrok. Če se pošalimo, je bila tokrat štorklja zelo pridna. »V povprečju se v Občini Prebold na leto rodi od 40 do 45 otrok, kar zagotavlja šoli nenehno dva oddelka otrok,« je na srečanju z zadovoljstvom povedal župan Vinko Debelak. Staršem je čestital za starševstvo, nato pa na kratko predstavil delo in načrte občine. Povedal je tudi, da se bo gradnja novega vrtca, ki bi ga morali kmalu začeti graditi, še za kakšno leto zavlekla, čeprav je to ena od prednostnih investicijskih nalog Občine Prebold v tem mandatu. V vrtcu je zaenkrat še dovolj prostora in bo z novim letom uveden še en oddelek za starostno kategorijo od enega do treh let. Starše je ob tej priložnosti nagovoril tudi podžupan Občine Prebold Franci Škrabe, ki je med drugim zadolžen za to področje dela občinske uprave. Ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič in vodja vrtca Milica Podgoršek sta ob tem izrazila zadovoljstvo nad tolikšnim številom novorojenčkov. Ob koncu je župan skupaj s podžupanom vsem novorojenčkom oziroma njihovim staršem izročil vrednostne bone in zaželel zdrav in uspešen razvoj njihovih otrok. D. N. Jamarji zadovoljni in srečni že doma Preboldski jamarji Preboldski jamarji so zdaj že doma. Na enomesečni odpravi raziskovanja jam na Filipinih so raziskali 24 jam in nadaljevali raziskave v največji do zdaj znani jami na Boholu, ki so jo odkrili leta 1999. Kot slovenski jamarji so naredili veliko za promocijo naše doline in Slovenije, saj so bili deležni srečanj in pozornosti vseh županov, guvernerja in poslancev filipinskega parlamenta. Njihove raziskave in narejena dokumentacija so sprožile val zanimanja in so pomembna podlaga za razvoj jamskega turizma na Boholu. S tem so opravili pomembno poslanstvo, sebi, klubu in slovenskemu jamarstvu pa dali najlepše darilo ob 40-letnici kluba in 120-letnici organiziranega slovenskega jamarstva. Vsem, ki so pripomogli pri organizaciji odprave, se iskreno zahvaljujejo. O njihovem delu na filipinskem krasu in dogajanjih v drugem delu odprave pa več v januarskem Utripu. D. N. v salonu pohištva na Polzeli NOVO! NOVO! PISARNIŠKO POHIŠTVO NOVE BARVNE KOMBINACIJE PRI PROGRAMU OTROŠKIH IN MLADINSKIH SOB ROSA (rdeča, oranžna in zeleno jabolko) • ŠTEVILNE UGODNOSTI SLOVENSKA KAKOVOST. AKCIJSKE CENE. HITRI KREDITI. TAKOJŠNJA DOBAVA PohßtvMä industria d.d. Potata, Ma 1761 Industrijska prodajalna, 03/ 70 37130,03/ 70 37131 maioprodaiatgarantsi, info^garsnt.si www.garant.si GAFMNr MIRNE IN LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2009 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža ^ AAUI MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slaviea.marn@siol.net, www.marn.informacija.net. Lep božič in srečno novo leto 2009 Popravek V prejšnji številki Utripa Savinjske doline smo v članku z naslovom Izguba le v Energetiki nenatančno zapisali, da je Energetika Vransko poslovala z izgubo. Z manjšo izgubo namreč ni poslovala Energetika Vransko, d. o. o., ampak Energetika Projekt, d. o. o., Vransko. Za napako se opravičujemo. Uredništvo V Občini Tabor so tudi letos pripravili dokaj pester program v času veselega decembra. Uvod v ta zimski čas je bil koncert, ki ga je v nedeljo, 30. novembra, organiziralo Društvo podeželske mladine Tabor. V Domu krajanov Tabor so nedeljsko popoldne popestrili zvoki ansambla Slovenski zvoki, trio ansambla Robija Zupana ter občanka Nina Kreča. Program je povezoval Franci Podbrežnik, ki vedno poskrbi za dobro vzdušje. Prisotne je na koncu nagovoril župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek in pohvalil delo društva. Koncert se je zaključil s pogostitvijo vseh zbranih, lahko pa ste kupili tudi ročno izdelane vizitke za prihajajoče praznične dni. V Taboru bo veselo in pestro tudi v prihodnjih dneh. Za njimi je dan odprtih vrat knjižnice, miklavževanje, predavanje o Venezueli in odprtje razstave likovnih del likovne sekcije Mavrica ... pred njimi pa še tradicionalni božično-novoletni koncert z gosti, ki ga 20. decembra ob 19.30 pripravlja Pevsko društvo Tabor, obisk Božička za vse otroke, božični nočni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo ter tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki. D. N. Svečan koncert je organiziralo Društvo podeželske mladine Tabor Spoštovani kupci! Leto 2008 se izteka. Samo 14 dni nas še ločuje od najdaljše noči v letu, ko se bomo ob kozarcu penine ali katere druge žlahtne kapljice izrekli vse najlepše za leto 2009 in se poslovili od starega leta. Za nekoga je bilo lepo, uspešno, veselo, za druge morda težko, polno preizkušenj in žalosti. Vzeti ga moramo takšnega, kot je bilo, in upati, da bo to, ki je pred nami, drugačno, lepše, polno veselja, zdravja in lepih trenutkov. Za nekaj tega vam obljubljamo, da bomo poskrbeli tudi v našem kolektivu. Želimo vam lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 2009 Hvala za zaupanje in zvestobo, naj bo tako tudi v prihodnje! Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70). GOSKE Najbolj inovativni mladi kmet Rok Sedminek V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je prvo decembrsko soboto potekala slovesna prireditev ob 15-le-tnici delovanja Zveze slovenske podeželske mladine. Ob tej priložnosti so izmed petih nominirancev izbrali in razglasili najbolj inovativnega mladega kmeta. Lani, ko so prvič pripravili izbor, je ta laskavi naslov pridobil Boštjan Skrabar iz Šempetra, letos pa je komisija za najbolj inovativnega kmeta izbrala Ervina Žokša iz Lenarta v Slovenskih goricah. V ožjem izboru petih kandidatov je bil tudi Gregor Ušen iz Zgornjih Grušovelj pri Šempetru. Jubilejno prireditev so s slovensko himno začeli člani MPZ Savinjski zvon iz Šempetra, zbrane pa je pozdravil in spregovoril o pomenu tokratnega dne, ki je sovpadal z godom farnega svetnika žalske župnije sv. Nikolaja, voditelj Franci Podbrežnik. V nadaljevanju večera je udeležence pozdravil, tudi predsednik Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline Klemen Šalej in v imenu občine in župana Aleksander Žolnir. Delo mladih sta pohvalila tudi podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek in generalni direktor Direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik. V imenu komisije za izbor najbolj inovativnega mladega kmeta je kandidate predstavila Andreja Krk Stopar iz KGZ Slovenije, ki je tudi razglasila zmagovalca. Za najbolj inovativnega mladega kmeta se lahko na razpis prijavi samo tisti, ki je nosilec ali lastnik kmetijskega gospodarstva in ima resen namen nadaljevati kmetijsko dejavnost. Posamezne kmetijsko svetovalne službe in društva podeželske mladine so tudi letos opravile selekcijo kandidatov, ki morajo prenašati nove ideje in nove metode dela in tehnologije. Komisija je na osnovi prijav izbrala pet kandidatov, ki so prišli v ožji izbor. Poleg omenjenih, Gregorja Ušena iz Zgornjih Grušovelj in zmagovalca Ervina Žokša iz Zgornjih Žerjavcev pri Lenartu, še Milana Bizjana iz Podgrajske ulice v Ljubljani, Roberta Kadivca iz Hrastja pri Kranju in Danila Libnika iz Jamnice pri Prevaljah. Vsak izmed kandidatov je zelo uspešen in inovativen, največ točk pa je komisija prisodila Ervinu Žokšu, ki živi in dela na družinski izletniško turistični kmetiji. Ukvarjajo se z živinorejo in opravljajo storitveno dejavnost s kmetijsko mehanizacijo. Kmetija ima tudi nekaj lastnih vinogradov za potrebe izletniške kmetije. Čeprav je kmetija majhna, si je svojo perspektivnost zagotovila z opravljanjem storitev s kmetijsko mehanizacijo in dopolnilno dejavnostjo izletniške kmetije, ki obiskovalcem postreže z izključno doma pridelano hrano. Mladi kmet Ervin Žokš je s svojo inovativnostjo na področju mehaniza- cije optimiziral sejalnik pšenice, balirko za seno, kosilko in raz-kopalnik sena, izdelal je mizo za obrezovanje parkljev ... Po mnenju komisije in strokovnjakov na kmetiji ni mehanizacije, ki ji Ervin ne bi pridal inovacij. Njegove ideje združljivosti opravljanja več postopkov z novimi kombinacijami so trajne in okolju prijazne. Omogočajo zmanjšanje porabe energije in manj prehodov po parcelah. Manjša je poraba goriva in učinkoviteje izkoriščen delovni čas, kar kmetiji daje ugodne ekonomske učinke in večje možnosti tržne usmerjenosti. Kandidata iz naše doline Gregorja Ušena je Andreja Krt Stopar predstavila s temi besedami: »Gregor Ušenje je prevzel 25 ha veliko kmetijo, usmerjeno v prašičerejo. Zaradi slabega dohodka jo je preusmeril v konjerejo. Zdaj ima vzorno urejeno kmetijo za vzrejo in vzgojo jahalnih konj. Kot dopolnilno dejavnost pa ima registrirano še ježo živali, turistično vodenje kot lokalni turistični vodnik in izdelavo komposta. V tem času vodenja kmetije si je pridobil tudi dodatno usposobljenost za inštruktorja jahanja. Z izgradnjo pokrite jahalnice je zagotovljeno nemoteno opravljanje dopolnilne dejavnosti, ki jo nameravajo razširiti s terapevtskim jahanjem za osebe s posebnimi potrebami. S svojo ponudbo in urejenostjo je vzoren mlad kmet, ki je s preusmeritvijo tradicionalne panoge v konjerejo dosegel boljši dohodkovni polo žaj, večje osebno zadovoljstvo it v Savinjsko dolino prinesel atrak tivno turistično ponudbo.« O petnajstletnem delu Zveze slovenske podeželske mladine je zbranim spregovoril predsednik Rok Sedminek iz Podloga pri Šempetru. Njegovo predsedovanje in še zlasti dejstvo, da je bil lanskoletni zmagovalec za najbolj inovativnega kmeta Boštjan Škrabar iz Šempetra, je bil tudi razlog, da so letošnji izbor in praznovanje 15-letnice organizirali v Savinjski dolini. Zvezo slovenske podeželske mladine združuje več kot štiri tisoč članov v 54 društvih. Zveza je bila ustanovljena aprila 1993 v Kranju. Njen namen je predvsem povezovanje mladih s podeželja in tistih, ki čutijo pripadnost in povezanost z njimi, ne glede na politično in versko pripadnost. Njena predhodnica je bila pravzaprav že Zveza slovenske kmečke mladine, ki so jo ustanovili študentje ljubljanske biotehnične fakultete. Njen program in delo sta se oblikovala v času in situaciji primerno. Na drugem kongresu se je organizacija preimenovala v sedanjo zvezo, na kongresu pa so tudi sklenili, da bo od zdaj Zveza slovenske podeželske mladine nepolitična in ideološko neobremenjena organizacija. Njihova prednostna naloga je bila širitev organizacije po vsej Sloveniji. Z zagnanostjo in s pomočjo kmetijsko svetovalne službe se je mladim uspelo združiti v društva podeželske mladine, s čimer je bil izpolnjen osnovni cilj. Preko društev zdaj izpolnjujejo tudi ostale cilje, kot so: oživitev tradicionalnih vrednot, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma in narave (ohranitev duhovne in materialne dediščine podeželja), seznanjanje svojih članov o nujnosti Na pokušnji vin ove m Z delovne pokušnje letošnjih vin Društvo savinjskih vinogradnikov je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče tudi letos pripravilo delovno pokušnjo letošnjih vin. Vodila jo je specialistka za vinogradništvo in vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Vodja ekipe savinjskih vinogradnikov, ki je opravil sprejem vin, meritve sladkornih stopenj in kislin, je bil Bojan Podkrajšek. Glavni namen pokušnje je ugotoviti eventualne pomanjkljivosti, napake ali bolezni v vinu. Na podlagi senzoričnih ugotovitev je večino napak še mogoče odpraviti v mladem vinu. Hkrati pa tudi vinogradniki sami spoznavajo tako kakovost vin kot pomanjkljivosti in se s tem dodatno usposablja- jo za svoje nadaljnje delo. Kot je povedal predsednik društva Savinjskih vinogradnikov Silvester Marič, so letos vinogradniki na pokušnjo prinesli 59 vzorcev. Glede na letino, ki je bila že na začetku leta zaradi obilnih padavin in posledično bolezni ter neurij s točo ena najtežjih, so bila letošnja vina relativno zelo dobra, z malo pomanjkljivostmi in boleznimi, ki jih še lahko odpravijo. Med vini pa je bilo tudi nekaj zelo kakovostnih. Savinjski vinogradniki so tokrat spoznali, da letina še ni vse, ob naravi je potreben tudi umen in strokovno podkovan ter prizadeven vinar, ki iz grozdja pridela kakovostno vino. Temu je bila tudi namenjena delovna pokušnja vin. T. Tavčar skladnega gospodarskega, kulturnega in drugega razvoja podeželja (oživljanje starih običajev in druženja na vasi), povezovanje z enakimi in podobnimi društvi, gibanji in mladinskimi organizacijami doma in v tujini ter ponuditi nove možnosti izobraževanja in prenosa znanj svojim članom. Sprva je bila organiziranost urejena centralno s sedežem v Ljubljani, leta 1995 pa se je zaradi večjega števila društev in želje po boljšem obveščanju ter razvijanju lokalne ravni organizirala regijsko. Najprej je bilo devet regij, od lani, ko se je Dolenjska z Belo krajino razdelila na dve regiji, pa jih je deset. Z leti se je razvila tudi organiziranost zveze same in to na vseh področjih. Ko se je delovanje zveze na nacionalni ravni ustalilo in uteklo, so se njene ambicije razširile tudi v tujino. Leta 1998 so postali polnopravni člani Evropske organizacije mladih kmetov (Rural Youth Europe), leta 2001 pridruženi člani Mednarodnega gibanja mladih kmetov in katoliške mladine (CEJA), lani pa tudi polnopravni člani te organizacije, kar so obeležili tudi z Mednarodno konferenco mladih kmetov EU na Dobrni, kjer so prvič razglasili najbolj inovativnega mladega kmeta. Z mednarodno dejavnostjo želi zveza ponuditi svojim članom nove in drugačne možnosti izobraževanja in neformalnega učenja ter omogočiti pretok informacij, idej in znanja. Na slovesnosti so se posebej zahvalili vsem predsednikom, ki so zvezo vodili v teh petnajstih letih. Posebna priznanja so iz rok sedanjega predsednika Roka Sedmineka in podpredsednika Tomaža Krena prejeli Cvetka Goličnik Mavrič, Metoda Senica, Bogomir Vnučec, Danijel Rihtarič, Martin Mauser, Alojz Štuhec in Matjaž Glavan. Jubilejni večer ZSPM so popestrili mladi gledališčniki iz Mokronoga in folklorna skupina s Ponikve pri Žalcu. Svoj 15-letni jubilej so zaključili s prijetnim druženjem pod šotorom ob Domu II. slovenskega tabora Žalec. D. Naraglav ZDRAVSTVENO-VZGOJNE DELAVNICE CINDI V Zdravstvenem domu Žalec in zdravstvenih postajah Prebold, Polzela in Vransko pričenjamo z izvajanjem spomladanskega sklopa zdravstveno-vzgojnih delavnic CINDI. Delavnice se bodo izvajale v treh zaporednih srečanjih po dve uri in so brezplačne. Osnovnih delavnic se lahko udeležite vsi, ki ste stari vsaj 20 let in bi želeli sami storiti korak proti zdravemu načinu življenja. Izvajanje delavnic bo potekalo po naslednjem razporedu oziroma urniku: - Žalec ; v sejni sobi ZD Žalec, ob ponedeljkih 19. 1.2009, ob 17.00 26. 1. 2009, ob 17.00 2.2. 2009, ob 17.00 - Polzela ; v sobi zdravstvene vzgoje v ZP Polzela, ob sredah 21.1. 2009, ob 17.00 28.1. 2009, ob 17.00 4. 2. 2009, ob 17.00 - Prebold ; v avli ZP Prebold, ob četrtkih 22. 1.2009, ob 17.00 29.1. 2009, ob 17.00 5. 2. 2009, ob 17.00 - Vransko ; v čakalnici ZP Vransko, ob ponedeljkih 19. 1. 2009, ob 17.00 26. 1. 2009, ob 17.00 2. 2. 2009, ob 17.00 Obenem pa vas vabimo tudi na splošni test hoie na 2 km. ki bo 9. 5. 2009 ali 16. 5. 2009 v Športnem centru Žalec (štadion) in ga organiziramo skupaj z Žalskimi lekarnami in ZKŠT Žalec. Vabljeni! Za dodatne informacije lahko pokličete sestro Majdo Donko, med. ses. na tel.štev.: 031 318-040 od ponedeljka do petka med 12.00 in 13.00 uro. Izvajalci zdravstveno-vzgojnega programa CINDI v Javnem zavodu Zdravstveni dom Žalec Vaja tudi v Taboru Ob mesecu požarne varnosti je osrednje gasilsko društvo v Občini Tabor, PGD Ojstriška vas - Tabor, 8. novembra na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru organiziralo gasilsko vajo. Vaja, na kateri je poveljeval Ivan Derča, je bila opravljena po elaboratu, ki ga je pripra- vili poveljnik PGD Ojstriška vas - Tabor Drago Vranič z namenom gašenja kašče. Pri vaji je sodelovalo 35 gasilcev iz gasilskih društev Občine Tabor, iz PGD Loke, PGD Kapla-Pondor in PGD Ojstriška vas-Tabor. Vaje se je udeležil tudi poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Rančigaj. L. K. Ub mesecu požarne varnosti aktivni tudi v taboru Bodika - simbol božiča Strokovno srečanje zasebnic Bodika m domačiji Jožeta Fiderška Bodika je eden najpomembnejših zimzelenih grmov. Bodičasti list se že stoletja dolgo uporablja kot božični okrasek. Ponekod imajo za okras kar celotno drevo, kot na primer v Bro-deh pri Vranskem, na domačiji Jožeta Fiderška, kjer raste več kot 100 let stara in 11 m velika bodika. Ta se je letos popolnoma obdala s svojim rdečkastim okrasjem - jagodami. Drevo navadne bodike zraste do višine 10 m in ima glad- ko lubje, ki je pri mladih rastlinah zeleno, pri starejših pa sivo. Zimzeleni usnjati listi so ovalni ali elipsasti, njihov rob pa je nazobčan in ima ostre bodice. Po zgornji strani imajo povoščen videz, spodnja stran pa je svetlejša in bolj hrapava. Krošnja drevesa je piramidaste oblike. Cvetovi drevesa so enospolni, majhni in bele barve na kratkih pecljih. Iz oplojenih cvetov se razvijejo majhne jagode rdeče barve, ki imajo na človeka odvajalni učinek, pri zaužitju velikega Še vedno vozim... Projekt Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske »Še vedno vozim - vendar ne hodim« je v polnem teku. Gre za humanitaren in odmeven projekt, s katerim je društvo začelo že septembra letos dvigovati zavest o večji varnosti v cestnem prometu. Z odmevno akcijo želijo tudi pokazati, da lahko z varno vožnjo rešimo življenja in obvarujemo mlade ljudi pred hudimi telesnimi poškodbami. Varnost v cestnem prometuje premalo prisotna v zavedanju posameznika, saj stopnja poškodb (tetra- in paraplegia) v prometnih nesrečah narašča sorazmerno s hitrostjo. Kar 35 odstotkov članov društva se je ponesrečilo v prometnih nesrečah, posledica teh poškodb pa je trajna paraliziranost, zato so paraplegiki in tetraplegiki prikovani na invalidski voziček. Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske zbira tudi sredstva za kombinirano vozilo, ki čla- nom društva omogoča različne vrste prevozov: v zdravstvene ustanove na preglede, v zdravilišča na rehabilitacijo, na razna športna in kulturna srečanja ter na ostale družabne dogodke. Vozilo, ki ga uporabljajo, je staro in izrabljeno, prevoženih ima že kar 500 tisoč kilometrov. Člane društva je oktobra, na eni izmed rutinskih voženj na tekmovanje v kegljanju v Koper, pustilo na cedilu in pet tertaplegikov je ostalo na cesti. Z omenjenim projektom je društvo že zbralo 2/3 sredstev, zato se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem posameznikom, organizacijam in podjetjem, ki so jim že pomagali. Vsi, ki želite in ki lahko, pa lahko sredstva še vedno darujete preko SMS-številke 1919 s ključno besedo VOZIM ali nakažete na TRR Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, odprt pri Banki Celje, d. d.: 06000-0042940647, namen: donacija kombi. T. T. INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE CESTA ŽALSKEGA TABORA 2 3310 ŽALEC VSEM PRIDELOVALCEM HMELJA TER POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ, V NOVEM LETU PA ZDRAVJA, SREČE IN VELIKO POSLOVNIH USPEHOV. Namesto posameznih čestitk smo denar namenili v humanitarne namene. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije I h p s odmerka pa so celo strupene. V jagodi so štiri semena, s katerimi se rastlina razmnožuje. Les je trd in obstojen, zato so ga včasih uporabljali namesto ebenovine, saj je njegova struktura podobna. Bela barva lesa je primerna za nanose različnih barv. Iz lesa navadne bodike se izdeluje šahovske figure in ročaje posod, v katerih se streže vroče napitke in hrano, saj les dobro prenaša visoke temperature. Skorja drevesa vsebuje veliko tanina in gost lepljiv sok, iz katerega so včasih kuhali »ptičji lim« za limanice. Navadna bodika slabo prenaša apnena tla in ima rada vlažne lege. Uspeva v srednji in južni Evropi vse do Kavkaza, na jugu pa jo najdemo od Irana do severne Afrike. Razmnožuje se s semeni in potaknjenci. Kasneje so navadno bodiko začeli saditi na Novi Zelandiji, hladnejših predelih Avstralije, v Severni Ameriki in na severovzhodnem Pacifiku, kjer je kmalu postala zelo razširjena in je začela ogrožati naravno ravnovesje gozdov. Navadna bodika je v Sloveniji zakonsko zaščitena. Zaradi izkopavanja mladih drevesc za presajanje je bila vedno redkejša. Redka avtohtona nahajališča bodike v Sloveniji so hladna flišna pobočja zahodne Vipavske, Osilniška dolina ob Kolpi in v nekaterih drugih območjih, kjer ni pretoplega in presuhega poletja in ni preostre zime. Bodike pa je kar precej tudi v naši dolini oziroma v naših gozdovih. D. N. Telefon: 03/712 12 80 Zasebne patronažne medicinske sestre so organizirane v posebno združenje. Združenje je 4. novembra v dvorani žalskega gasilskega doma organiziralo tretje strokovno srečanje zasebnic patronažne dejavnosti in ostalih strokovnih sodelavcev, ki je bilo tokrat namenjeno preventivnim patronažnim obiskom nosečnice, otročnice, novorojenčka in dojenčka. Gostiteljice srečanja so bile zasebnice patronažne dejavnosti savinjske regije. Zbor je najprej nagovorila predsednica Združenja zasebnih patronažnih medicinskih sester Slavica Molan in poudarila smotrnost strokovnih srečanj, pomen izobraževanj zasebnic in delitev mnenj o številnih temah v patronažni dejavnosti, s katerimi naj bi bila seznanjena vsaka zasebnica. Patronažna dejavnost je v Sloveniji organizirana v okviru primarnega zdravstvenega varstva kot polivalentna, kar pomeni, da praviloma vse naloge patronažnega varstva v družini združuje ena medicinska sestra, ki tako deluje kot družinska patronažna medicinska sestra. Zasebne patronažne sestre je v Žalcu pozdravil tudi župan Lojze Posedel in poudaril njihovo vlogo pri rojstvu in razvoju otroka in družine. Z namenom sodelovanja in povezovanja je Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester v programski odbor povabilo kolegice iz Patronažnega varstva Maribor in Patronažnega varstva Ljubljana. Skupaj so oblikovali predloge strokovnih smernic, ki so jih predali izvršilnemu odboru Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti. Dotaknili so se tudi problematike odpadkov v patronažni dejavnosti in povzeli številne dobre predloge in pobude. Z veseljem so tudi ugotovili, da se strokovnih srečanj zasebnic udeležuje vse več kolegic iz javnih zdravstvenih zavodov. Tatjana Vrbnjak 3. mednarodni festival tolkalnih skupin 3nd international percussion groups festival Žalec - Slovenija, 7. -10. januar 2009 /i £ okt Sreda, 7.1. Skupina PERKU-VA - Španija Četrtek, 8.1. Skupina MOL - Belgija Petek, 9.1. Tolkalna skupina GRUPU - Brazilija Sobota, 10.1. SToP - slovenski tolkalni projekt - Slovenija Organizator: ZKŠT in SToP v sodelovanju z Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34 Vse predstave ob 18. uri ________REPUBLIKA SLOVENIJA___ MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC šala. fvUjat$*uA ljudi Naložba v vašo prihodnost Operaci jo delno financira Evropska unija Evropski socialni sklad Z veseljem vam sporočamo, da bomo na UPI-Ljudski univerzi Žalec v tem in prihodnjem šolskem letu 60 UDELEŽENCEM PONOVNO OMOGOČILI BREZPLAČNO VKLJUČITEV V PROGRAM USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST - MOST DO IZOBRAZBE. V programu, ki zajema vsebine s področja računalniškega opismenjevanja, socialnih spretnosti, vseživljenjskega učenja in aktivnega državljanstva, pričakujemo vse, ki se že izobražujejo oziroma želijo nadaljevati šolanje. Za informacije oziroma prijave pokličite na 713 35 68 oziroma pišite na biserka.neuholt@upi.si. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 in traja od 7. 7. 2008 do 31. 8. 2010. REPUBUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT A* UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Soča ptijajui/i ljudi r. Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sodami sklad »Kar lahko sanjate, lahko tudi storite.« Walt Disney VSEM NAŠIM UDELEŽENCEM V IZOBRAŽEVANJU in POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO LETO 2009. KOLEKTIV UPI-LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC Naši župani o letu, ki odhaja, in letu, ki prihaja na pot Marko Balant, župan Občine Braslovče » M i n e -va leto, ki si ga lahko Braslovčani zapomnimo kot zelo uspešno, leseni je minilo leto dni od pretresljivih dogodkov, ko smo kar dvakrat v razmiku mesec dni utrpeli katastrofalno škodo, tako na objektih kot tudi na poljščinah. Veliko truda je bilo potrebno vložiti za sanacijo poškodb, predvsem pa nas je to tudi precej stalo. Danes smo lahko zelo veseli, da nam je uspelo sanirati in popraviti naš največji objekt - šolo v Braslovčah. Veseli smo tudi, ker smo po letu dni tudi s pomočjo zavarovalnice, ministrstva za šolstvo, ministrstva za okolje in prostor in seveda tudi lastnimi sredstvi poplačali vse stroške sanacije. Leto, ki mineva, pa ponovno za nas odpira nov zgodovinski list -pričenjamo namreč z naj večjim projektom, ki je do zdaj potekal na našem območju. Skupno s še ostalimi občinami začenjamo z gradnjo 9 km primarnih vodov in izgradnjo centralne čistilne naprave. Ta projekt je za nas izjemnega pomena. Leto, ki prihaja, bo torej v znamenju velike gradnje na različnih odsekih hkrati. Želimo si, da bi ta naš skupni projekt doživel dober epilog v zadovoljstvo vseh nas občanov, saj se vsi dobro zavedamo, da je okolje naš dom, za katerega je potrebno dobro poskrbeti. Veliko bomo morali postoriti še na ostalih projektih in investicijah, ki so načrtovani in zapisani v predlogu proračuna občine za 2009. Lipam, da bomo vse ideje, želje in predloge, ki so zapisani v novem proračunu Občine Braslovče, uspešno izvedli. Naloga, ki nas čaka, ni lahka, saj so tudi želje in potrebe velike. Ob dobrem sodelovanju z občani, občinskim svetom občine in tudi občinsko upravo, pa bo rezultat zagotovo lažje izvedljiv in dosegljiv. Vsem občankam in občanom želim veliko zdravja, veselja, predvsem pa notranjega miru, da bi se znali ob teh časih tudi kdaj na kratko ustaviti, se pogovoriti, poveseliti in narediti zase tisto, kar bo najbolje.« Ljubo Žnidar, župan Občine Polzela »Mesec december je čas, ko se ozremo nazaj in pogledamo, kaj smo dosegli v letu, ki se počasi poslavlja. Menim, da smo bili v letu 2008 zelo uspešni in to trditev lahko utemeljim z naslednjimi dejstvi: pripravlja se gradnja kanalizacijskega omrežja za naselje Polzela in pridobljena so bila vsa gradbena dovoljenja, gradnja sekundarne kanalizacije v naselju Breg-Gmajna, na katero se bo lahko priključilo vsaj 30 gospodinjstev, gradijo se trije stanovanjski objekti z 59 stanovanji, z Občino Šmartno ob Paki smo začeli z načrtovanjem izgradnje vodovoda na Gora Oljko, na področju prometa je bil s Slovenskimi železnicami sprejet dogovor, da občina vodi postopek za pridobitev dokumentacije za ureditev železniškega prehoda pri Keblič in pri Turnškovih, uspešno se izvaja rekonstrukcija gradu Komenda (prva faza bo realizirana konec leta 2009, druga pa leta 2010). Med pomembnejšimi dosežki leta 2008 je tudi izdaja knjige Monografija Polzele, ki je lepo darilo občanom Polzele ob 10. obletnici samostojne Občine Polzela. Nova monografija se spogleduje s preteklostjo, poudarek pa je na obdobju, ki je dal Polzeli svojevrsten pečat sedanjosti. V zadnjem mesecu leta pa že razmišljamo o načrtih za naslednje leto. Prihodnost je večna neznanka, zavita v meglene oblake. Ko se ti oblaki dvignejo, zagledamo cilje, ki jih želimo uresničiti. V letu, ki prihaja, si v Občini Polzela želimo izpeljati vse visoko zastavljene cilje in s tem zagotoviti kakovostno bivalno okolje za vse občane. Na osebnem področju pa bi si leta 2009 želel, da drug drugega opogumljamo z delavnostjo in kreativnostjo. Ljudje imajo radi zmagovalce, vanje so uprte kamere. Toda kdo je zmagovalec? Tisti, ki je uresničil vse cilje, ki si jih je zastavil v začetku leta 2008? Ali tisti, ki je ostal zvest svojim osebnim načelom? Kaj velja v sodobnem svetu več: poslovni cilji, osebni cilji ali ravno prava mera vseh? To so vprašanja, na katere bo odgovorila prihodnost. Ne glede na to, v katero leto vstopamo, pa nam je vsem skupno, da potrebujemo zdravje, srečo in svoje bližnje. Vse to vam želim v letu 2009.« Franc Sušnik, župan Občine Vransko »Vse bliže smo koncu leta 2008, ki je bilo za Občino Vransko v mnogih pogledih zelo uspešno. Nadaljevali smo s pospešenim in vsestranskim razvojem občine na vseh vitalnih področjih, kar se kaže v novih ali končanih projektih, investicijah in drugih dejavnostih, kar je izboljšalo splošni in javni standard vseh prebivalcev. Ob koncu leta želim posebej izpostaviti tri lokalno najpomembnejše dogodke, ki so najbolj zaznamovali iztekajoče se leto 2008. Kot prvo najpomembnejše je bilo pravočasno in učinkovito odpravljanje posledic poplave in neurja, ki je občino močno prizadelo septembra 2007. V ta namen je občina s pravilnim ukrepanjem uspela pridobiti znatna finančna sredstva s strani države, s katerimi je nato v veliki meri uspešno sanirala poškodovane ali uničene infrastrukturne objekte, plazove in nekatere javne objekte. Sanacija še ni v celoti končana, občina pa na osnovi prejetih sklepov pričakuje še preostanek finančnih sredstev za poplačilo izvajalcem. Kot drugi najpomembnejši dogodek izpostavljam 18. aprila 2008 v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko. Občina Vransko je akt uspela pripraviti kot prva občina v Republiki Sloveniji po novi zakonodaji. S tem dogodkom je bil končan dolgotrajen in naporen postopek sprejemanja obsežnega in pomembnega akta, ki pa je ključen za nadaljnji razvoj, saj zagotavlja ustrezne nor- mativne podlage za izvajanje poslovnih, obrtnih, trgovskih, stanovanjskih in ostalih dejavnosti v občini, posameznikom in družbam pa omogoča širitev ali izgradnjo potrebnih objektov. Obenem sprejeti akt ščiti in varuje naravno okolje, hkrati pa omogoča na območjih razpršene poselitve občanom normalno preživetje. Tretji najpomembnejši dogodek, katerega razsežnosti bomo dojemali postopno, se je vsekakor zgodil 1. septembra 2008 z zaključkom investicije AMZS-ja ob uradnem odprtju Centra varne vožnje Vransko, prvega tehnološko sodobno opremljenega ter po evropskih standardih zgrajenega poligona varne vožnje. S postopkom umeščanja tega zahtevnega objekta v prostor smo v Občini Vransko začeli že leta 2000. Postopek je bil zaključen s sprejemom občinskega lokacijskega načrta leta 2004, investitor pa je s konkretno izgradnjo začel leta 2007. Občinski svet Občine Vransko je s sprejemom tega akta omogočil izgradnjo centra, ki bo spodbudil vsestranski razvoj gostinstva, turizma in ostalih prostočasnih dejavnosti v našem prostoru. Delovanje tega centra pa bo tudi bistveno izboljšalo stanje prometne varnosti na naših cestah. Krivično bi bilo, če ob koncu ne bi posebej poudaril tudi uspešno delo naših javnih in ostalih zavodov, društev in organizacij, ki s svojim delom dajejo vsakdanji utrip občini, posebej pa bi izpostavil naslednje: nesebično delovanje in pomoč članov vseh PGD v Občini Vransko in Štaba CZ, s podelitvijo koncesije Zavodu sv. Rafaela Vransko za izvajanje storitev pomoči družini na domu smo v začetku leta zagotovili starejšim, bolnim, invalidnim in ostalim osebam storitev, ki marsikomu omogoča, da ostane čim dlje v domačem okolju, Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko pa je poskrbel za izredno kakovostno ponudbo kulturnih in ostalih dogodkov v občini, ki so si obiskovalce pridobili tudi iz drugih krajev. Ves razvoj in vsa razvejana dejavnost Občine Vransko pa sta mogoča samo zaradi vašega razumevanja in sodelovanja, spoštovane občanke in občani, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Vsem želim miren in blagoslovljen božič. Čestitam vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti in vam želim veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2009.« Lojze Posedel, župan Občine Žalec » O b i -čajno vsi ob koncu leta delamo inventure, tako službene kot zasebne. Zasebno sem z letom, ki se poslavlja, zelo zadovoljen. Odnose v družini imamo urejene. Ena od hčera se pripravlja na diplomo, mlajša pa je začela obiskovati gimnazijo. Tisto, kar pa je najpomembneje, je to, da nam vsem zdravje dobro služi. Tudi s službeno inventuro sem zelo zadovoljen. Za to zadovoljstvo se moram iskreno zahvaliti sodelavkam in sodelavcem v občinski upravi, vodjem oddelkov, podžupanom in tistim članicam in članom občinskega sveta, ki pravilno razumejo svoje poslanstvo. Seveda so za službeno zadovoljstvo zaslužni tudi vsi v različnih podjetjih, ustanovah, institucijah, zavodih in društvih, s katerimi sem imel kot župan priložnost in čast sodelovati v tem letu. Skupaj smo lahko veseli in ponosni na mnoge pridobitve in na rešitev mnogih problemov. Veliko je bilo pomembnih stvari, zato bom izpostavil le najpomembnejše. Leto 2008 je bilo za našo Občino Žalec »leto jubilejev.« Vseh pomembnih obletnic: 140-letnica II. slovenskega tabora, obletnica Rista Savina in Fany Hausmann ter Janeza Hausenbichlerja in še drugih obletnic je bilo toliko, da smo o tem izdali kar posebno številko našega časopisa UTRIP. Vsem tem dogodkom je skupno to, da smo lahko upravičeno ponosni na naše prednike in predhodnike in da si moramo vsi, vsak po svoji moči in znanju, prizadevati, da tudi sami čim več prispevamo za skupno dobro naše občine in vseh, ki v njej prebivajo in vanjo prihajajo. Leto 2008 lahko označimo tudi kot »evropsko leto«, saj smo uspeli pridobiti veliko evropskih sredstev za pomembne investicije: Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline, izgradnja kanalizacijskega omrežja, dograditev čistilne naprave in ekomuzej hmeljarstva. Poleg tega je bilo veliko tudi drugih, večjih in manjših investicij na vseh področjih, kjer si sam kot župan in skupaj s sodelavci prizadevam čim boj povezati različne generacije. Lep in pomemben dokaz k temu je novi drevored pred graščino v Novem Celju, imenovan »Sožitje generacij«. V letu 2008 sem po državnozborskih volitvah in po odločitvi strankarskega kolega dr. Lahovnika, da postane minister v novi vladi, ponovno postal član slovenskega parlamenta. Iskreno se zahvaljujem volivkam in volivcem za podporo in obljubljam, da bom tudi kot poslanec delal dobro in korektno v korist vseh. V Občini Žalec imamo za prihodnje leto mnogo načrtov, zato si želim, da bi dobro sodelovali skupaj tudi naprej. Želim si, da bi z različnimi idejami, predlogi in mišljenji vedno skupaj našli najboljše odgovore in rešitve na vsa vprašanja. Zato se je vredno potruditi in izkoristiti vsa znanja, ki jih imamo. Ob tem pa ne smem pozabiti na najpomembnejše: zdravje, zadovoljstvo, mir in medsebojno spoštovanje. Vsega tega vam želim obilo v letu, ki prihaja.« Vinko Debelak, župan Občine Prebold »Letošnje leto je bilo leto velikih upanj, ki smo jih vse leto gojili in seveda tudi precej delali, da smo jih proti koncu leta uresničili s podpisi za gradnjo kanalizacije, čistilne naprave, mrežo lokalnih cest ... Lahko bi rekel, da se bo nazadnje na teh področjih izteklo, tako kot smo želeli oziroma pričakovali. Ob vsem tem pa ostane še en velik in grenak priokus, namreč zaustavitev gradnje doma starejših občanov. To je bil projekt, ki smo ga vsi, mladi in stari, v naši občini najbolj pričakovali in si želeli njegove hitre realizacije. Žal so se stvari zapletle, saj je moral investitor zaradi ugotovljenega denacionaliziranega lastništva prekiniti z izgradnjo, država tudi še ni podelila koncesije, temu pa se pridružuje še gospodarska kriza, ki tudi ni naklonjena investitorjem. Ni kreditov, ni denarja za nadaljnjo gradnjo, šele ko se bodo uredile stvari okrog koncesije, bomo lahko nadaljevali z izgradnjo. Na splošno pa sem s postorjenim v tem letu v občini zadovoljen in mislim, da tudi občani, saj se je mnogo naredilo. Tudi tiste more izpred preteklih let, ko je šla v stečaj TT Prebold in je bila v naši občini skoraj 20 % nezaposlenost, zdaj skorajda ni več oziroma je večinoma le še v našem spominu. Res pa je, da se ob recesiji ta strah spet malo plazi med nas, saj imamo zelo grenke izkušnje, če ni dela. Srčno upam, da imajo gospodarstveniki, podjetja na našem območju trge zagotovljene in da bodo uspeli prebroditi to krizo, ta čas, ki bo zanesljivo težak. Osebno sem najbolj vesel takšnih investicijskih pridobitev, ki so v dobrobit našim otrokom, v šoli in vrtcu. Žal v vrtcu nismo kaj novega postorili, sem pa vesel, da je vrtec poln in da je to še dodaten argument za izgradnjo novega vrtca, kar pa bo moralo žal počakati še kakšno leto ali dve. Ob tem pa sem vesel, da nam je v šoli, tako kot vsa leta do zdaj, uspelo realizirati nekaj zastavljenih ciljev, obnoviti staro telovadnico, urediti ogrevanje šole na plin in nabaviti drobno opremo, kije izboljšala pogoje in delo našim učencem in seveda tudi učiteljem. V prihodnjem letu pričakujemo nadaljevanje izgradnje doma za starejše, kar pa bo verjetno šele v drugi polovici leta, saj moramo prej pridobiti koncesijo. Zdaj se začenja intenzivna izgradnja komunalne in cestne infrastrukture. Se pravi izgradnja kanalizacije in ob tem obnova vsega ostalega. Izpeljava projekta se začenja že v prihodnjih dneh in bo potekala dobro leto dni. Z njim se bo dodobra spremenila podoba naše občine - na bolje seveda, hkrati pa bo ta projekt tudi zaokrožil in dokončal velika vlaganja in naprezanja vseh teh let v izgradnjo cestnega, vodovodnega, kanalizacijskega omrežja in dal dobro osnovo za naše nadaljnje življenje. V prihodnjem letu bi si želel, da bi bili vsi vsaj tako strpni kot do zdaj in še vnaprej vzdrževali medsebojne stike na človeško potrebnem nivoju. Da bi bili prijazni drug z drugim, predvsem pa, da bi vsi skupaj ohranjali zdravje. Vsem najlepše praznične dni ter zdravo in uspešno v letu 2009.« Vilko Jazbinšek, župan Občine Tabor »Leto-šnje leto je za Občino Tabor minilo kot investicijsko izredno plodno leto. Investicije so potekale predvsem na cestnem področju, saj smo vključeni v skupen projekt izgradnje Mreže lokalnih cest Spodnje Savinjske doline, ki je sofinanciran s strani evropskih sredstev in se bo v manjšem obsegu nadaljeval tudi naslednje leto. Zgrajenih je bilo več kot 4 km lokalnih cest in cestnih priključkov, saj smo z javno-zasebnim partnerstvom omogočili tudi izgradnje posameznih cestnih priključkov do posameznih domačij, pri čemer je bilo soinvestitorsko razmerje med občani in občino 50 : 50. Vrednost investicij v cestno omrežje je bila tako več kot 400.000 evrov, več kot tretjino tega smo zagotovili iz občinskega proračuna. Ker so v projektu izgradnje mreže lokalnih cest sodelovale skoraj vse občine Spodnje Savinjske doline, je tudi učinek tega projekta zelo velik, saj so vzpostavljene številne medobčinske cestne povezave, ki močno povečujejo varnost v cestnem prometu s poudarkom povečanja varnosti za kolesarje. Naša občina je namenila velik del občinskega proračuna tudi za investiranje na področju obče uprave, požarne varnosti, športa in kulture ter na stanovanjskem segmentu. Dokončali smo izgradnjo občinske zgradbe in zagotovili boljše delovne pogoje občinski upravi ter krajevnemu uradu. Dom krajanov, ki predstavlja za našo občino kulturni hram in športno dvorano, je pridobil velike notranje prostorske izboljšave, nove garderobe s sanitarijami in tuši. V sodelovanju z zasebnim kapitalom smo zgradili pet novih stanovanj, ki sicer nimajo neprofitnega značaja, vendar imajo pomemben prispevek k povečevanju stanovanjskega fonda na področju občine. Močno pa se je stanovanjski fond povečal z izgradnjo dveh novih naselij z individualno gradnjo, kar predstavlja 48 novih stanovanjskih enot in veliko upanje za preobrat dosedanjega negativnega demografskega trenda. Pri izgradnji obeh naselij je potrebno omeniti, da je celotna zgrajena infrastruktura (vodovod, kanalizacija s čistilnima napravama, javna razsvetljava, interni cestni razvod) kot kompenzacija za komunalni prispevek prešla v last in upravljanje občine, kar je povečalo njeno bilančno premoženje za dobrih 500.000 evrov. Na področju požarne varnosti smo v zaključni fazi petletnega načrta opremljanja naših gasilskih društev z novimi gasilskimi vozili v vrednosti 200.000 evrov. V obdobju 2003-2008 smo nabavili moderno gasilsko cisterno ter dve orodni vozili, kar z vidika tehnike zagotavlja najvišjo stopnjo protipožarne opremljenosti naših treh prostovoljnih gasilskih društev. Z vsemi doseženimi rezultati pa ne moremo biti zadovoljni, kajti kljub vsem lokalnim naporom država Slovenija s centralizirano oblastjo v Ljubljani ne zazna pravega utripa podeželja. Za leto 2009 smo imeli v načrtu uvedbo devetletne osnovne šole in širitev vrtca, pa na razpisu za sofinanciranje izgradnje nismo uspeli. Imamo dovolj otrok, veliko volje in načrtov in birokrate v Ljubljani, ki niti ne vedo, kje leži naš kraj, pa vendarle krojijo njegovo usodo. Tu pa se izkaže, po mojem mnenju, velika zabloda Slovencev, ki niso podprli ustanovitve pokrajin, zato se bo še naprej vse odvijalo okrog Ljubljane. To pa kljub temu ne bo zavrlo razvoja naše občine, pa če bomo morali dograditi šolo in vrtec zgolj s svojimi sredstvi. Morda se bo projekt zavlekel kakšno leto dlje, zagotovo pa ga bomo uresničili, če ne v letu 2009, pa naslednje leto. Vsekakor se vse ne sme vrteti v investicijskih željah, zelo pomembno je dobro počutje v kraju, kjer živiš, in tega želim svojim občankam in občanom ter vsem tistim, ki so se odločili, da bo v Taboru njihov bodoči dom. Dobro počutje je v sozvočju zdravja in razumevanja v družini in med sosedi in vsega tega želim vsem v prihajajočem letu 2009.« Zbrali: T. T., D. N., L. K. Miklavž in adventni čas po dolini barvnimi trendi, materiali in s kombinacijami ter skupaj z njimi izdelale nekaj venčkov. Delavnico je na Polzeli pripravil tudi župnijski Karitas Polzela, v Braslovčah Društvo prijateljev mladine Braslovče pod vodstvom Branke Nerad, v Vrbju pa so članice Društva podeželskih žena Občine Žalec spletle velik adventi venec za župnijsko cerkev sv. Miklavža v Žalcu. Miklavž je obdaril tudi preboldske otroke Med nagovorom Miklavža v cerkvi na Polzeli Razdelil kar 500 daril Praznik sv. Miklavža je za otroke zagotovo težko pričakovan dogodek. Na Polzeli je tudi tokrat miklavževanje pripravil Karitas s sodelavci na predvečer v župnijski cerkvi, kjer je bila osrednja obdaritev otrok. Med najmlajše Polzelane, nekaj jih je prišlo tudi od drugod, so razdelil kar petsto daril. likodušno razdelil med kakšnih 160 otrok. Za malo strahu so poskrbeli hudički, ki so rožljali s svojimi verigami in tu in tam »vklenili« katerega od preveč navihanih dečkov. Ob vsem tem pa seveda ni manjkalo smeha in tudi kakšne molitve. Turistično društvo se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri tej prireditvi. Še posebej se zahvaljujejo Občini Tabor, Društvu žena in deklet obdaril več kot 180 otrok. Malo za strah so bili prisotni tudi parkeljni, ki so bili tokrat dokaj miroljubni, saj so bili vsi otroci pridni in zato tudi niso imeli posebnega dela. Prvi dobri mož veselega decembra je svoje delo v Občini Prebold tudi tokrat dobro opravil in razveselil veliko otrok. Zdaj sta na vrsti še Božiček in dedek Mraz. Množici otrok v Taboru je Miklavž prinesel sladkih dobrot Miklavžev večer v Taboru S svojim spremstvom (angeli in hudički) je Miklavž letos obiskal tudi otroke v Občini Tabor. Turistično društvo Tabor in KUD Ivan Cankar - dramska sekcija Teloh sta v sodelovanju z občino tudi letos pripravila Miklavžev večer za otroke, popestren s prijetno igrico V pričakovanju ... režiserke Tanje Tkauc. Dom krajanov je bil v petek, 5. decembra, ob 17. uri poln mladega občinstva, staršev in vseh, ki so z veseljem prisluhnili igralcem in pozneje Miklavžu. Slednji je s svojim spremstvom, angelčki in parklji, na posebnem vozu pripeljal v dvorano veliko daril in jih ve- Občine Tabor, Ivici Hribernik in Brigiti Povše. Ob tej priložnost želijo vsem vesel božič in srečno novo leto. Miklavž v Preboldu Tudi letos so v Občini Prebold poskrbeli za prihod Miklavža s spremstvom in obdaritev otrok do desetega leta starosti. Organizacija je bila tudi tokrat v rokah župnijskega sveta Župnije sv. Pavel in župnika Damjana Ratajca ob sodelovanju Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Lovrenc in Občine Prebold, ki je prispevala del sredstev za obdaritev. Obdaritev otrok je potekala v župnijski cerkvi sv. Pavla v Preboldu. Miklavž je tokrat Miklavžev večer v Taboru Miklavžev sejem V avli I. OŠ Žalec so dva dni pred miklavževanjem pripravili tradicionalni Miklavžev sejem. Kot vsako leto so ga tudi letos skupaj z učenci pripravile učiteljice iz oddelkov podaljšanega bivanja. Na sejmu so lahko učenci, učitelji in obiskovalci kupili zanimive novoletne voščilnice, okraske, svečnike, božične aranžmaje ter spominke, ki so jih v podaljšanem bivanju izdelali učenci in njihove učiteljice. Ker se na šoli ponašajo z nazivom EKOŠOLA, je bila večina izdelkov narejena iz naravnega in odpadnega materiala. Izkupiček od prodaje bodo tudi letos porabili za nakup igrač in športnih pripomočkov. Advent spodbuja k ustvarjanju V tednu pred adventnim časom so v Spodnji Savinjski dolini pripravili delavnice izdelovanja adventnih venčkov. Prvo delavnico so pripravili v prostorih bivše kotlovnice pri trgovini Tuš na Čopovi ulici, pripravile so jo cvetličarke cvetličarne Zvonček, ki so udeležence delavnice seznanile z Adventni venec v Zaloški Gorici Vaščani Zaloške Gorice so se letos odločili za izdelavo posebno velikega adventnega venca, ki so ga postavili pri ob- Z verigami so po dolini žvenketali tudi parklji novljenem Obrezovem kozolcu na Zaloški Gorici. Kozolec so slovesno predali svojemu namenu letos in je zelo zanimiva obogatitev kraja. Srečanje krajanov in blagoslovitev adventnega venca je potekalo v soboto, 29. novembra. Blagoslov je opravil pater Ivan Arzenšek in spregovoril o pomenu adventa in praznikih, ki se začenjajo s prvo adventno nedeljo. Sledilo je prijetno druženje ob kuhanem vinu in dobrotah, ki so jih vaščani prinesli od doma. Adventni venec ima obliko kroga, ki ponazarja neskončnost, štiri lučke na njem pa čas pričakovanja štirih adventnih nedelj do božiča. Venec ima približno dva metra premera, narejen pa je iz zimzelenih vejic. Adventni venec pa so že tradicionalno postavili tudi v Žalcu, kjer ga je blagoslovil pater Viktor Arh. T. T., D. N., L. K. Cvetličarke iz cvetličarne Zvonček Adventni venec ob Obrezovem kozolcu na Zaloški gorici zrllažVolna agencija Savinja, giz Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2008 JAVNI RAZPISI V TEKU Veljavni razpisi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za obnovo gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene, ter trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč, ki so bili poškodovani v naravnih nesrečah v letu 2008 Javni razpis za ukrep »Zgodnje upokojevanje kmetov« I. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane II. javni razpis za ukrep Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane Javni razpis za ukrep 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti Javni razpis za ukrep 312 - podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij Slovenski podjetniški sklad Produkt Pl - Garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere Slovenski regionalno razvojni sklad Drugi javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja Občina Žalec Inovator leta 2008 TUJI RAZPISI Razpisi in več informacij na spletni strani www.japti.si. Ostale informacije I n EUROPE DIRECT Info točka savi nj sk Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana. bevandaßizalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, telefon: 03/713 35 65, e-pošta: cips(Supi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-pošta: ISIO&upi.si. Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju, storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinia.si. ra.savinia(g>zalec.si. STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE Tel: 03/714 01 00, faks: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 26 let VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2009 VAM ŽELI KOLEKTIV STROŽER. J| 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d- o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52,'dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 Srečno in plodno novo leto 2009 ^ želijo vsem občankam in občanom veterinarji 0 Savinjske veterinarske postaje Žalec. $ Pomembna investicija Uniforesta Župan Občine Prebold Vinko Debelak in Drago Pintar, direktor podjetja Uniforest Podjetje Uniforest iz Petrovč, ki izdeluje gozdarsko mehanizacijo, je 4. decembra v Latkovi vasi v Občini Prebold odprlo sodoben proizvodno-skladiščni objekt. V novem objektu v izmeri 1800 m2 je postavilo novo, avtomatizirano linijo za praškasto lakiranje, ki pomeni pomemben razvojni korak podjetja, ki je kot hitro rastoče podjetje na letošnjem tekmovanju za savinjsko-zasavsko gazelo osvojilo drugo mesto. Podjetje je že doslej na evropskem trgu konkuriralo s kakovostno tehnološko adaptivno opremo, saj s poslovnimi partnerji izvajajo proizvodni proces na najsodobnejših računalniško krmiljenih strojih, od laserskega razreza pločevin, CNC-obdelovalnih in kontrolnih centrov do robotskega varjenja. Z novo investicijo, avtomatizirano linijo za praškasto lakiranje, v kateri S' obdelovanci predhodno obdelajo v peskalnem stroju, Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 PRIJETNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELIJO VETERINARJI VETERINARSKE AMBULANTE FARMA. nato sledita pranje in pro-tikorozijska zaščita z železovim sulfatom, pa bodo še konkurenčnejši. Pomembno je, da bodo po novem njihovi izdelki še bolj kakovostno zaščiteni proti koroziji, tehnologija pa je okolju prijazna, saj ni izpustov v okolje. To je po besedah direktorja podjetja Draga Pintarja zelo pomembno, saj je za podjetje ves čas njegovega razvo- ja osrednje vodilo kakovost. Uniforest, ki izvaža kar 80 odstotkov vseh svojih proizvodov, in to predvsem na zahtevne zahodne trge, je namreč znano po tem, da vse izdelke pred prodajo testira. Tako so si z dobrim delom prislužili številne mednarodne certifikate, ki kupcem zagotavljajo ustrezno kakovost. Slovesnega odprtja so se udeležili številni domači in tuji poslovni partnerji in tudi župana Občine Prebold Vinko Debelak in Občine Žalec Lojze Posedel. Ob tej priložnosti je direktor Drago Pintar župnijski Karitas izročil ček za 2.000 evrov. L. K. Telefon: 03/712 12 80 RAČUNOVODSKE STORITVE STOTIN Polzela BORIS KOKOT univ. dipl. ekon. 041 536-659 www.stotin.si e-mail: stotin@siol.net BOSE»LA S.p. Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 Žalec tel.: 03/571 70 00, 710 22 00 mob.: 031 608 349, faks: 03/710 22 01 e-mail: matjaz.dosedla@siol.net Varno in srečno vožnjo ter lepe in prijetne božične ter novoletne praznike! Srečno 2009! VULKANIZERSTVO KRIŽNIK BLAŽ KRIŽNIK ,P. C. na Lavo 2, 33 1 O ŽALEC tel.: 03 710 14 20 fax: 03 710 14 21 Za vas smo tukaj od 7.30 do 19.30, ob sobotah od 8. do 15. ure. Se priporočamo! Zahvaljujemo se za vaš obisk in vam želimo vesel božič ter srečno novo leto 2009! Elegantne, drzne in vpadljive Polzela, tovarna nogavic, d. d., največja evropska proizvajalka ženskih, moških in otroških nogavic, je na modni reviji v Ljubljani približno tristotim domačim in tujim partnerjem predstavila nove modne trende za pomlad in poletje 2009. Kot pravijo v Polzeli, je veselje nad oblekami, krili in kratkimi hlačami prineslo živahnost v ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec www.zkst-zalec.si V skladu s pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest zavod objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: visoka univerzitetna izobrazba ekonomske smeri ali visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri s specializacijo, najmanj tri leta delovnih izkušenj pri vodenju na področju financ in računovodstva, znanje uporabe osebnega računalnika in osnovnih računalniških programov. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati/kandidatke pošljejo do 5. 1. 2009 na naslov: ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom: »Ne odpiraj - razpis za računovodjo«. Kandidati/kandidatke bodo o izboru obveščeni v 8 dneh po obravnavi vlog. Okoljska nagrada v roke BISOL-u Garant z novim direktorjem Dr. Uroš Merc seje zahvalil za nagrado Letošnjo okoljsko nagrado za okolju prijazen izdelek je prejelo podjetje BISOL iz Latkove vasi. Časnik Finance in Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad, sta že enajsto leto zapored podelila nagrade v sklopu okoljskega srečanja na Brdu pri Kranju. Z nagradami želijo opozoriti na tista slovenska podjetja, ki dosegajo največje uspehe pri zmanjševanju obremenjevanja okolja in družbeno odgovornem ravnanju. Nagrade se v podjetju BISOL zelo veselijo, saj dokazuje, da svoje delo opravljajo dobro in kakovostno. BISOL je že več kot dve leti uspešen in pomemben ustvarjalec na po- dročju fotovoltaike na evropski ravni in edino slovensko podjetje, ki na masovnem industrijskem nivoju proizvaja poli in monokristalne silicijeve fotonapetostne module vrhunske kakovosti. Okolje in zanesljiva oskrba z energijo sta dve izmed najpomembnejših vprašanj, na kateri mora človeštvo odgovoriti hitro in odločno. Fotovoltaika, ki je najobetavnejši obnovljivi vir energije z največjim potencialom zmanjševanja proizvodnih stroškov za kWh električne energije, velja danes, tudi v času svetovne gospodarske recesije, za eno izmed najhitreje razvijajočih se svetovnogospo-darskih panog. Poleg tega ima fotovoltaika tudi to lastnost, da zagotavlja tehnološko napredno industrijsko okolje ter zagotavlja visoko kakovostna proizvodna in storitvena delovna mesta. BISOL-ovi fotonapetostni moduli pripomorejo k uspešnemu sobivanju z naravo in ohranjanju dediščine razvoja sodobne družbe. Dve izmed pomembnejših nalog podjetja sta najti primeren način za krepitev energetsko-okoljske-ga osveščanja javnosti in dokazati, da je že danes mogoče zadostiti tudi ekonomskim pogojem smotrnosti investicij v sončne fotonapetostne elektrarne. Javnost je potrebno spodbujati k nujnemu ohranjanju narave in ji predstaviti energetsko in ekonomsko smotrnost sončne električne energije. V BISOL-u so veseli vse večjega števila sončnih elektrarn tudi v Sloveniji, ki kažejo na posluh državljanov za trajnostno, konkurenčno in stabilno oskrbo z energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov. Vsaka sončna elektrarna pripomore k reševanju globalnega problema podnebnih sprememb in doseganju energetske neodvisnosti. T. T. Novi modni trendi Polzele 2009 Fori prvič banket v Ločici Nadzorni svet podjetja Garant, d. d., Polzela je sprejel sklep, da s 1. decembrom 2008 funkcijo predsednika uprave družbe prevzame mag. Dragan Manjulov. Odločitev je plod sporazuma, doseženega z dosedanjim predsednikom uprave Rudijem Krumpačnikom, ki se bo redno upokojil. Dogovorjeno je, da bo dosedanji predsednik uprave do konca leta v podjetju opravljal funkcijo svetovalca novega predsednika uprave. V tem času bodo opravili celotno primopredajo poslov. Mag. Dragan Manjulov je v svoji poslovni karieri opravljal več vodstvenih funkcij. Med drugimi je bil namestnik Novi predsednik uprave Garant, d. d., Polzela Dragan Manjulov (levo) predsednice družbe tiskarne Gorenjski tisk, d. d., iz Kranja, neposredno pred prevzemom nove funkcije pa svetovalec uprave v GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d. d., zadolžen za upravljanje s tveganji in kon-trolingi. Predsednik uprave bo pripravil natančen program aktivnosti, ki bo uresničeval postavljene cilje, dogovorjene z lastniki družbe. T. Tavčar Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. sz-atrij@siol.net | www.sz-atrij.si Celje I Ljubljanska cesta 20 | 03 42 63' 110 Rifnik Šentjur | Ulica Dušana Kvedra 11 | 03 74 71 040 Ljubljana | Vojkova 63 | 01 53 09 290 Rogaška Slatina | Kidričeva ulica 30 | 03 71 84 252 Vsem cenjenim strankam, poslovnim partnerjem in občanom se zahvaljujemo za sodelovanje ter voščimo VESELE PRAZNIKE in SREČNO 2009 ! V letu 2009 Atrij praznuje 30. obletnico delovanja, v novo leto pa stopa v osveženi obleki. Odslej nas boste prepoznali po gornjem znaku. Namesto voščilnic in daril smo darovali v dobrodelne namene. ATR J Že 30 Ut. nogavice. V prihajajoči pomladi bodo ženske nosile kratke nogavičke, dokolenke in hlačne nogavice bolj ali manj drznih barv in vzorcev, za popestritev pa hlačne nogavice in dokolenke z odprtimi prsti ter nogavice brez stopala, kot so legice in kapri nogavice. Pomembna sta tako barva kot vzorec. Nogavice so tako v nevtralnih rjavih do peščeno belih odtenkih kot v koralno rdeči, rožnati pink, rumeni, zeleni ali modri barvi. Vzorci so elegantni in diskretni za bolj zadržane in bolj drzni, vpadljivi in atraktivni za tiste bolj pogumne. Veliko je cvetličnih motivov, ki že spominjajo na fine čipke, geometrijski vzorci kot črte vzdolžne in prečne, karo, cikcak, pike, vzorci so enobarvni ali večbarvni... Za tokratno modno koreografijo je poskrbela Bernarda Ma-rovt, glasbeni gost pa je bil Petar Grašo. T. Tavčar Ob koncu leta se vrstijo prednovoletni sprejemi tudi v podjetjih, čeprav jih je letos zaradi finančne krize manj. Tradicionalni decembrski banket je pripravila skupina Fori, ki ima sedež v Velenju, poslovne partnerje pa so letos povabili v nove poslovne prostore Emotecha v poslovni coni Ločica ob Savinji. Skupina Fori je v fazi reorganizacije v štiri tako imenovane divizije za posamezna področja, to so bela tehnika, avtomobilska in naložbena divizija ter korporativno upravljanje. V celotni skupini je 2.100 zaposlenih. Na samem banketu predsednik uprave Milan Forštner ni govoril o poslovnih rezultatih, ampak je v pozdravu zbranim, med katerimi je bil tudi velenjski župan Srečko Meh s soprogo, poudaril, da časi niso primerni za velike, ampak prijazne besede. Zato so poslovnim partnerjem pripravili koncert tria Eroika, na ogled pa postavili tudi razstavo likovnih del akademskega slikarja Jerneja Forbicija. Izžrebali so nagrajenca v nagradni igri fičkoma-nija, novi avto Fiat 500 bo vozil Ljubljančan. K. R. 25. in 26. decembra od 15. do 18. ure Doživite čarobnost božične zgodbe v pravljičnem podzemnem svetu jame Pekel. Turistično društvo Šempeter -'s. v sodelovanju z ZKŠT Žalec H Informacije: 03 700 20 56 in 031 645 937 J Turistično društvo Šempeter, Ob rimski nekropoli 2,3311 Šempeter, E-pošta: info@id-sempeter.si i ansamblom T pravi muzikanti i f *r (31.12. ob 23/uri, avfobusna postaja Žalec) GARNI ŠPORT HOTEL Graščinska ulica 9.3312 Prebold, Slovenija Telefon: +386(0)3 703 40 60 Telefax * +386(0)3 703 40 64 h«p gwnisporttXitoLcom com ŠPORT HOTEL ■ ENO IN DVOPOSTELJNE SOBE ■ VELIK LUKSUZNI APARTMA ■ KAVARNA ■ KONFERENČNA DVORANA ■ VVRNESS.jacuz», masaže, savne ■ ŠPORTNI TURIZEM ■ VEČNAMENSKI PROSTORI * konference, srečanja, sestanki » zabave, poroke, praznovanja » športna rekreacija in priprave RH Glektriks s.p. Vsem našim gostom in poslovnim partnerjem želimo SREČNO IN ZDRAVO 2009! elektro inštalacije in druga elektro dela: . inštalacije na novih gradnjah . renovacija elektro inštalacij . priklopi raznih naprav . servisiranje raznih naprav 9 OBČINA ŽALEC ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec Na podlagi pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov in projektov na področju turizma Občina Žalec objavlja javni poziv za financiranje programov in projektov s področja spodbujanja razvoja turizma na območju Občine Žalec za leto 2009 Predmet javnega poziva so programi in projekti javnega interesa s področja spodbujanja razvoja turizma v Občini Žalec v letu 2009. Na javni poziv za sofinanciranje turističnih programov in projektov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo neprofitni in prostovoljni izvajalci turistične dejavnosti na področju Občine Žalec, ki izpolnjujejo , naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Žalec; - so registrirani za opravljanje dejavnosti na turističnem področju in delujejo najmanj eno leto; - imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon; - da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov in projektov; - da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter projektov in načrt aktivnosti za prihodnje leto. Obrazci za prijavo so na voljo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a (PE turizem), in na spletni strani www.zkst-zalec.si od 17. decembra 2008 dalje. Prijave pošljite po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »Ne odpiraj - sofinanciranje turističnih programov in projektov 2009« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do 31. januarja 2009. Obravnavane bodo samo popolne vloge, o upravičenosti in višini odobrenih sredstev bodo kandidati obveščeni do 1. marca 2009. Med izvajalci programov in projektov ter občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov in projektov turizma na območju Občine Žalec za leto 2009. Informacije: ZKŠT Žalec, PE turizem, teh 712 12 69 (Gaberšek). Robi Hrastovec - Wenik Prapreče I9lc 3305 Vransko Vabimo vas, lokalne prebivalce Spodnje SSvinjske doline, da se vključite v ustanavljanje ekomuzeja in nam pomagate obogatiti ponudbo, olepšati posamezne vstopno-informaajske točke (VIT) Spodnje Savinjske doline, pridobiti stare fotografije, časopisne članke, predmete in spomine, Id So prepoznavno in izvirno vezani na tematiko hmeljarstva in pivovarstva. Sodelujete lahko vsi, ki hranite tovrstne predmete, iz katerih diha preteklost, delo, prostorih posameznih vsaj razstavljeni v novoustanovljenem željo vrnili. Pravila sodelovanja Povabilo se začne i8.12. 2008 z objavo v Utripu Savinjske doline in traja tudi v času odprtja osrednjega ekomuzeja v jesenskih mesecih 2009. Sodelujete lahko vse fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju Spodnje Savinjske doline, ki svoje predmete dostavite na sedež Razvojne agencije Savinja Žalec, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, vsak delovni dan (ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, sredo od 7. do 17. ure in petek od 7. do 13. ure). Ozadje projekta Občina Žalec je kot prijaviteljica projekta skupaj z občinami Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko pričela z ustanovitvijo osrednjega »Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije« s sedežem v Žalcu ter posameznih vstopno-informaciiskih točk (VIT), ki bodo locirane v Braslovčah, Polzeli, Preboldu, Taboru, Vranskem in v Žalcu. Medtem, ko bo osrednji muzej v Žalcu odprl svoja vrata septembra 2009, so jih prve VIT točke že odprle. Ekomuzej ni muzej v klasičnem pomenu besede. Eko v ekomuzeju ne pomeni ekološko, je privlačen, inovativen in živ muzej, ki je sestavni del kraja in je vpet v življenje ljudi, kmetij, v preteklo in sodobno življenje. Vrednost investicijskih del, ki bodo predvidoma končana prihodnje leto, znaša 1,9 milijona evrov. Za izvedbo tega projekta je občina pridobila sredstva Evropske unije, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: razvoj regij; prednostne usmeritve: regionalni razvojni programi. Izgradnja muzeja je velik in zahteven projekt, s katerim se občina Žalec skupal z vsemi občinami Spodnje Savinjske doline ukvarja že nekaj let. Z njegovo postavitvijo se bo popestrila Kulturno-turistična ponudba doline, ekomuzej pa bo zakladnica podatkov in tudi spominov vezanih na tradicijo hmeljarstva in Prijaviteljica Občina Žalec skupaj s partnerji zagotavlja, da bo osebne podatke uporabila izključno za namen izvedbe povabila in bo s podatki delovala v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Za vse dodatne informacije se obrnite na: Razvojna agencija Savinja Žalec, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec Kontaktni osebi: Danica jezovšek Korent, 03 713 68 64 ali Alenka Doler, 03 713 68 66, e-pošta: ra.savinja@zalec.si. ^Naložba v vašo prihodnost JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041 / 612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure. Spletna stran: www.jkp-zalec.si m » mmßmj mw Mm TER MIRNE IN LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE ^ VAMtŽEEIt ^ Spoštovani zvesti bralci in bralke LDS-ovih besed, drage občanke in občani, vsi prijatelji, znanci in sosedje, naj vam v imenu Občinskega odbora LDS Žalec, zaželimo prijeten, intimno družinski in nič krizen božič. Nekdo je nekje zapisal, da »skrivnost sreče ni v tem, da počneš to, kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to, kar moraš početi« Naj vam v prihajajočem letu 2009 zaželimo zdravja in osebne sreče, dobre finance navkljub krizi, pozitivnost na vseh področjih življenja in moč, da se boste posvetili sebi in svojim. Kar ne bo, tudi vsi mi ne bomo mogli priklicati, od kjerkoli se bo že tisto skrivalo. Srečno! In naslonite se predvsem na sebe. Spoštovani člani stranke -članice in člani! Sreča je v malih stvareh. Zato je prav, da jih združimo ob prihajajočih Božičnih praznikih in Novim letom, ki bo skoraj pred nami. Voščimo Vam vse najlepše! Razpoloženosti, hvaležnosti, predanosti in zagnanosti Vam vsi v našem Občinskem Odboru želimo, kakor tudi v svetniški skupini, ki jo predstavljamo v Občinskem svetu. Enostavno in odločno tudi v prihodnje stopamo skupaj z društvi upokojencev v november zmage. Gradimo temelje, ustvarjamo zadovoljstvo in srečo v naših družinah. Če hočemo biti najboljši, pametnejši in uspešnejši, potem je pametno, da si privoščimo Univerzo za tretje življenjsko obdobje, saj nam lahko nudi različne interesne dejavnosti. Nikdar ni prepozno za ples, za spoznavanje tujih jezikov, retorike, računalništva, kakor Tudi drugih z univerzo povezanih stvari; ter plana prihodnjega leta v naši Občini. O ja. Kar veliko je nas upokojencev, ki smo člani svojega društva in hkrati člani Stranke Desus. Skrb naša skupna je vrednota, ki jo gojimo starejši do mladih in Zaposlenih. Potrebe pa so naše velike po zdravstveni negi, zdravi prehrani, po domu Upokojencev, ki bi ga želeli graditi in ga že vrsto let gradimo v naši prijazni dolini. Najprej zemlja, skrbno načrtovan projekt, zagotovitev finančnih sredstev, dobro Sodelovanje z ministrstvom za delo. Družino in socialne zadeve, gradnja in otvoritev. Osnovne potrebe si tako zagotavljamo. V nadalje pomagamo družbi, njenemu Razvoju, opravljamo delo otroškega varstva, nudimo pomoč otrokom in vnukom. Veže nas druženje, medsebojno spoštovanje, vse tisto kar si v mladosti nismo mogli Privoščiti. Izleti, plesi, športna tekmovanja, kulturna udejstvovanja. O takšni in drugačni problematiki bi se dalo še bolj na široko razpravljati, pa vendar to Ni smisel današnjega dne. To ne bomo in ne smemo storiti. Rajši si stisnimo roke, si Voščimo lepo praznovanje dni, ki so pred nami. Veliko zdravja, sreče in zadovoljstva. Želimo si tudi iskrico upanja v prihodnje, da se uresničijo sanje biti prijazen človek. Lešnike, arašide, sadne in zelenjavo sije vredno privoščiti v teh turobnih zimskih dneh. Prehlad pa preganjajmo s čaji in čim manj alkohola. Skratka živimo zdravo. Enostavno ne moremo in ne smemo misliti na naj slabše, lahko je tudi boljše. Danes, jutri, takrat, ko bomo stopili skupaj, si voščili eden drugemu, se spoštovali. To in še več Vam voščimo, ker Vas spoštujemo, se veselimo ob prižganih lučkah, ob Polnočnici, v cerkvah, na ulicah, trgih, kjer se bomo srečevali na predvečer novega leta. Okrasimo vse kar cenimo; državo, Občino, Krajevno skupnost, se veselimo Prihajajočega leta 2009, ki je pred nami. Vse najlepše pa tudi miren Božič! Predsednik DESUS Žalec Ivan Jelen Prispevki političnih strank in list niso pripravljeni in lektorirani v uredništvu DeSUS Z optimizmom v novo leto SOCIALNI Dobro, Pravično in Obetajoče SDS Čez nekaj dni se bo na Silvestrovo spet oglasilo pokanje ob odpiranju šampanjca, poslovili se bomo od starega leta. Leta, ki je zaznamovalo našo stranko in jo postavilo v ospredje. V teh trenutkih vsaj za hip pozabimo na naglico, stiske, težave in nemir, ki so naši vsakdanji spremljevalci. Ob novem letu smo običajno polni najlepših namenov, po katerih se običajno ravnamo le še nekaj dni po novem letu, nato pa je pri mnogih spet vse po starem. Zaradi tega je potrebno še posebej v pogojih recesije in s tem povezane finančne krize, narediti analize našega dosedanjega dela in si postaviti realne cilje za prihodnost. Tudi v skupini svetnikov Socialnih demokratov smo ocenili delo v iztekajočem letu. Dejavno smo sodelovali na sejah občinskega sveta, pri sprejemanju sklepov, dajanju predlogov in pobud ter se udeleževali številnih prireditev. Žal ne moremo pozitivno oceniti delovanja svetnika Ivana Podpečana, ki je bil izvoljen na naši listi Socialnih demokratov, nato pa svetniško mesto v nasprotju z dogovorom v stranki in svetniški skupini povzpetniško zlorabil za pridobitev funkcije podžupana. Pričakovali smo vsaj to, da bo v tej vlogi bolj dejaven v občinskem svetu in se več ude- Tako kot ves svet se tudi Slovenija srečuje s številnimi izzivi, ki vlečejo korenine iz preteklosti, vendar so se ravno v zadnjih letih zgostili v kompleksne probleme, na katere vsaka država oziroma družba odgovarja po svoje. V stranki ZARES smo pripravljeni na nove izzive, smo pripravljeni za nov razvojni dogovor in za novo politiko. Ob nastajanju naše nove stranke ZARES je bilo mnogo ugibanj, komentarjev in tudi nekaj posmehovanja z napovedjo, brez možnosti uspeha. Danes, po dveh letih uspešnega delovanja in po doseženem odličnem rezultatu na letošnjih državnozborskih volitvah, smo lahko prepričani, da je bila takratna želja in odločitev, da je mogoče politiko delati drugače, bolj odprto, na drugačnih temeljih in vrednotah, pravilna. Dosedanjo prehojeno pot stranke ZARES, od začetnega nezadovoljstva nekaterih poslank in poslancev, ustanovitve nove poslanske skupine, ustanovitve Združenja za novo politiko, uradne ustanovitve stranke, in vse do sprejetja kvalitetnega, sodobnega programa stranke ZARES, je na Konvenciji stranke v Kranjski gori 6.12.2008 natančno in vsebinsko predstavil predsednik naše stranske Gregor Golobič.( več na: www.zares.si ). Stranka ZARES se sedaj kot tretja najmočnejša parlamentar- leževal različnih prireditev, s čimer bi med drugim brez slabe vesti opravičil mesečne nagrade. Svetniki, ki so bili izvoljeni na kateri koli listi so zavezani volivcem, ki so jih izbrali. V kolikor se svetnik odpove svoji volilni bazi je iz moralnega stališča prav, da zapusti svetniške vrste in da prepusti mesto naslednjemu, ki bo s ponosom deloval za listo na kateri je bil izvoljen. Vse te dileme pa mora razrešiti vsak posameznik pri sebi. In novo leto je pravi čas za takšna dejanja. Sicer pa je pomembno, da svetniki SD razmišljamo pozitivno. Kot svetniki konstruktivne opozicije poskušamo s predlogi, ki bodo pozitivno vplivali na razvoj občine. Partnerstvo za razvoj Občine Žalec je bila pomembna izkušnja, ki pa že več kot eno leto ne deluje. Kdor o partnerstvu še vedno negativno razmišlja in govori, išče izgovore za lastno nesposobnost in prepočasen razvoj občine. Zato vse, ki prebivajo v tej naši lepi Savinjski dolini, pozivamo, da ne glede na trenutne razmere z zaupanjem, optimizmom, zmernimi željami in pričakovanji gledamo v prihodnost. VESELO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELIJO SOCIALNI DEMOKRATI na stranka nahaja na določeni prelomnici. Z dobrim delom v vladi bo morala dokazati svojo verodostojnost, demokratičnost in sposobnost spoštovanja vrednot visoko postavljenih standardov na vseh področjih. Predsednik stranke ZARES Gregor Golobič je na Konvenciji izpostavil naslednje temeljne vrednote pri delu vlade: - odprtost in aktivno državljanstvo, kar pomeni vključevanje javnosti na vseh področjih, - vztrajanje na načelih samoomejevanja in - promoviranje kompetentnosti namesto politične lojalnosti. V prihodnjem obdobju bo zelo pomembno delo na terenu, tako v okviru občinskih in pokrajinskih odborov stranke, kot z organizacijo različnih srečanj, razprav, okroglih miz in druženj. Tudi v občini Žalec bomo v mesecu januarju 2009 ustanovili občinski odbor stranke ZARES. Zato vabim vse članice in člane ter simpatizerje, ki bi želeli aktivno sodelovati v občinskem odboru stranke ZARES, da mi to sporočite na naslov: Lojze Posedel, Ulica Rista Savina 11, 3310 Žalec ali na e-mail : alojz.pose-del@dz-rs.si Še enkrat se vsem zahvaljujem za podporo na volitvah in se veselim ZARES dobrega sodelovanja za novo politiko! Poslanec DZ RS stranke ZARES Lojze Posedel, univ.dipl.ekon. Vsaka stvar na tem svetu je zgrajena iz osnovnih gradnikov snovi; molekule, atomi in drugi delci vsak zase določajo lastnosti in delovanje slehernega elementa stvarnosti. Prav tako je družbe-no-politično dogajanje, ki smo mu priča, gledano skozi nekoliko abstraktno okno svetovne zavesti, najširše opredeljeno s strani svetovnih in regionalnih političnih povezav, državnih tvorb, pokrajin, ter občinskih in lokalnih skupnosti. Zadnje morda niso na vrhu seznama prestižnih političnih tem, vendar pa korenito sooblikujejo podobo vsake države in naroda, kajti veliko vselej raste iz malega, hkrati pa močno in trdno drevo svojo moč vedno črpa iz korenin, najširše osnove, ki ni nujno tudi najbolj vidna. Soodvisnost in mozaična povezanost različnih dejavnikov pa se še toliko bolj lahko zrcali v okviru naše prostorsko ožje določene Slovenije, savinjske regije in še posebej Žalca. Močne korenine so tisto, kar v času aktualne širše in ožje politične situacije v našem prostoru resnično potrebujemo. Svet se povezuje, skoraj že zliva sam vase, kar bolj kot kdajkoli prej povečuje medsebojno povezanost in odvisnost različnih institucionalnih in bivajočih entitet 21. stoletja; posledično se prožijo mnoga pereča vprašanja, pritiski, nestabilnosti. Gibanje sveta, razvoj in spremljajoči družbeni, gospodarski, politični.. .dogodki, nekoč zgolj oddaljene novice z mednarodnih prizorišč, postajajo resničnost tudi v našem konkretnem okolju. Vse to kliče po trdni in enotni skupnosti. Ta je edino smiselno izhodišče za smele načrte za uresničevanje vsega, čemur so nekoč rekli Dobro, Pravično in Obetajoče, kar v današnjem svetu vse hitreje izginja. Prizadevanje za strpno, neizključujoče, produktivno okolje pa je ob spremenjenih razmerah - ki same po sebi še nikakor ne pomenijo kvalitativnega preskoka in ne dajejo pravice za slepo trkanje po prsih - treba nujno nadgraditi z odkritim priznanjem odgovornosti, ki jo prinašajo nove priložnosti in možnosti. Seveda je proces iskanja nove soglasne podobe v prostorsko-časovno omejenem civilizacijskem okolju, kot je naše, zaradi žalostno globoke razklanosti kot posledice različnih dejavnikov polpretekle zgodovine naše družbe še posebej otežen. Vendar nam vsak trenutek obstoja nudi možnost premika, ob sprejemanju novih odločitev pa tudi postavitev stabilnih temeljev, na katerih bomo gradili neobremenjeno, z zavestjo, da bomo nekoč brez slabe vesti okolje, v katerem danes delujemo mi, predali mlajšim generacijam. Tako naš Žalec, kot tudi Slovenijo in našo novo, širšo - evropsko skupnost. In naj končam kot sem začel. Želim vsem Dobro, Pravično in Obetajoče novo leto 2009 ! Robert Čehovin predsednik IO SDS Žalec „ Od vseh izguSCjeniH dni je najèoCj izguètjen tisti, v katerem se nismo nastnejaCi. „ Naj 6o taksnih dni v ktu 2009 čim manj ! Mali Janezek si je strašno želel 100 evrov. Vsak dan je prosil Boga, da mu jih pošlje, ampak jih ni in ni dobil. Pa se odloči, da mu bo poslal pismo . Ker na pošti niso vedeli kaj bi s pismom, naslovljenim na Boga, so ga poslali vladi. Vladno koalicijo je pismo ganilo in se odločijo, da bodo poslali 5 evrov, ker kaj pa naj bi mali Janezek s toliko denarja. In tako Janezek dobi 5 evrov. Navdušen nad odgovorom se Janezek odloči poslati pismo zahvale : Dragi Bog ! Zahvaljujem se Ti, ker si mi poslal denar. Samo ne pošiljaj ga več preko vlade, ker so lopovi pobrali 95 evrov. Tvoj Janezek ZA O O SNS Žalec , Andrej Vengust Kapela in kip sv. Barbare Starejši na srečanju v Žalcu Ob blagoslovitvi kapele sv. Barbare Poseben odbor Društva upokojencev Andraž že kar nekaj let zaznamuje praznik svete Barbare. Sveta Barbara goduje 4. decembra in je zavetnica rudarjev. Letošnje praznovanje je bilo združeno z blagoslovitvijo novozgrajene kapelice svete Barbare v kamnolomu v Andražu. Najprej je zbrane pod šotorom v kamnolomu v Andražu pozdravil direktor podjetja Ekoplan Predrag Šinik, ki se je zahvalil posebnemu odbo- Starejši veseli srečanja ru društva upokojencev za sodelovanje pri pripravi prireditve v kamnolomu, kjer so zgradili kapelo sv. Barbare, da bi kot zaščitnica rudarjev bedela na vsemi zaposlenimi in tudi tistimi, ki so povezani s to dejavnostjo. Sledila je sv. maša za črne in bele rudarje, med mašo, ki jo je daroval župnik Janez Furman, pa so blagoslovili kip svete Barbare in kapelico. Vsem se je zahvalil predsednik odbora Franc Dobnik. Sledilo je družabno srečanje rudarjev in ostalih gostov, za praznično razpoloženje pa so poskrbeli godba rudarjev iz Velenja, Vaški godci, recitatorji POŠ Andraž, folklorna skupina z Vranskega in ansambel Šest pa še. T. Tavčar V KS Galicija vsako leto tik pred prazniki pripravijo srečanje krajanov, starih 70 in več let. Tudi tokratno srečanje je v dvorani zadružnega doma pripravila KO Rdečega križa Galicija v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica KO RK Galicija Dragica Tratnik in se zahvalila krajevni skupnosti, ki vsa leta finančno pomaga pri organizaciji srečanja, ter POŠ Trje, ki vedno poskrbi za prijeten kulturni program, vsem pa je zaželela zdrave in srečne praznike ter srečno novo leto. Udeležence Utrinek s srečanja srečanja sta nagovorila tudi predsednik KS Galicija Jože Kruleč in podžupan Občine Žalec Ivan Podpečan. V kul- Mestna skupnost Žalec je v sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa Žalec pripravila srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Na letošnje srečanje so povabili kar šeststo občanov, udeležila pa se ga je dobra polovica. Zbranim so na srečanju govorili predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant, podpredsednik Območnega združenja RK Janez Meglič, predsednica Krajevne organizacije RK Žalec Lara Pirmanšek Virant, ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža in predsednik Društva upokojencev Žalec Janez Kroflič. Vsi so starostnikom zaželeli še veliko zdravja in najlepše želje ob prihajajočih Utrinek s srečanja (prva z leve proti desni Stanka Cokan) praznikih. Med udeleženci srečanja je bila najstarejša 95-letna Stanka Cokan, ki je prejela darilo. Ob tej priložnosti so podelili darila tudi Srečku Kurentu, Rafaelu Podlesniku in Štefaniji Tržan, ki je prav ta dan praznovala rojstni dan. Učenci in učenke I. OŠ Žalec so pripravili bogat kulturni program, za veselo razpoloženje pa sta poskrbela Ta prava dva. T. Tavčar Obnovljena Marijina kapela turnem programu so se predstavili kot odlični glasbeniki, igralci in plesalci učenci POS Trje. T. T. Zahvala Barbari tudi na Ponikvi Drugo adventno nedeljo so v Arji vasi v KS Petrovče zaznamovali z blagoslovitvijo obnovljene Marijine kapele. O poteku obnovitvenih del je številnim krajanom, med katerimi sta bila tudi žalski župan Lojze Posedel in vodja Oddelka za okolje in prostor Občine Žalec Aleksander Žolnir, spregovoril predsednik odbora za obnovitev kapele Jože Brežnik. Poudaril je, da je bila kapela zgrajena, po oceni umetnostnega zgodovinarja Aleša Stoparja, okoli leta 1850. Iz tistega časa je tudi Marijin kip, ki krasi kapelo, ki je bogatejši primer odprtega tipa kapele, pa tudi kip je nadpovprečen izdelek tistega časa. Finančna sredstva za obnovo so prispevali krajani Arje vasi, KS Petrovče, Župnija Petrovče, števil- ni donatorji in Občina Žalec. Opravljenih je bilo tudi 350 ur prostovoljnega dela. Blagoslov obnovljene kapele je opravil pater Ivan Arzenšek, ki je tudi podal pobudo za obnovitev, in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri obnovi. Celotnemu odboru, še posebej Jožetu Brežniku, se je zahvalil tudi predsednik KS Petrovče Iztok Uranjek, slovesnost pa je z ubranim petjem polepšal kvintet Po domače. Članice Turističnega društva Petrovče iz Arje vasi so z domačimi dobrotami poskrbele za bogato pogostitev vseh obiskovalcev, vaški vinogradniki pa za rujno kapljico. T. Tavčar S slovesnosti V procesiji proti cerkvi so družno stopali Zaposleni in upokojeni rudarji s Ponikve so se v velikem številu zbrali v cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi z namenom, da se zahvalijo zavetnici rudarjev sveti Barbari. Kot je povedal predsednik KS Ponikva in upokojeni rudar Ivan Jelen, so rudarji ponosni na svoj rudarski poklic, ki človeka zaznamuje za © INŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p. OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela, Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71 duhovnik Janez Zupanc, sta pela oktet rudarjev iz Velenja in mešani cerkveni pevski zbor. Praznovanje so ob prijetnem druženju s knapovsko malico nadaljevali v Slomškovem domu. T. Tavčar Hubertova maša v Taboru rudarski kamerati vse življenje. Veseli ga, da je v Premogovniku Velenje še vedno zaposlenih veliko Po-nikovljanov, ki na ta način preživljajo svoje družine. Vse to je v veliki meri odvisno od varnosti, to pa po tradiciji izročajo v roke zaščitnici in priprošnjici sveti Barbari. Na slovesnosti pri sveti maši, ki jo je daroval upokojeni # # # # # # # # # # # -V. # # # * # # # # # Člani Lovske družine Tabor so v soboto, 15. novembra, v cerkvi sv. Jurija v Taboru organizirali že 15. # * # # # # # * # # # * # * # # # # in tigbvfna 3303 Šentrupert 7 tel.: 03/5726017 fax: 03/5726355 C14em' našim/ shanAam/ 'uv p/žsloAMUAiv sadeimjčcem/ želimo jiUjoUte/ (božične/ pAa/zniAo uv srečno/ nouo tein 2009. Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi v prihajajočem letu. Hubertovo mašo. Maševal je župnik Leopold Selčan. Kot je povedal starešina LD Tabor Franc Kovče, je bila maša posvečena vsem lovcem, še posebno pokojnim lovcem Lovske družine Tabor. V cerkvi se je zbralo veliko število članov zelene bratovščine s svojimi družinami, sorodnikov pokojnih lovcev ter ostalih krajanov. Legenda pravi, da se je nekoč možu Hubertu na lovu prikazal jelen, ki se mu je med rogovjem lesketal križ. Ta dogodek je moža spreobrnil in odšel je v samostan. Kasneje je bil posvečen tudi za škofa in zavetnika lovcev ter krznarjev. Ta legenda je predstavljala rdečo nit letošnje okrasitve glavnega oltarja v Taboru. Mašo so popestrili Savinjski rogisti s svojimi značilnimi rogovi. Po končani maši so se lovci odpeljali na lovsko kočo, kjer so ob družabnem vzdušju starejši lovski tovariši s krstom poskrbeli tudi za sprejem dveh novih članov. L. K. # * # # Lovci po maši V Libojah 36. revija ansamblov Krajcarji s četrto zgoščenko Med nastopom ansambla Zupan z Vranskega Zadnjo nedeljo v novembru je v Libojah potekala že 36. revija narodno-zabavnih ansamblov. Ideja za tovrstno prireditev se je porodila pred mnogimi leti pri članih takrat zelo uspešne- ga domačega ansambla Veseli Libojčani, ki so ga sestavljali Herbert Kuzma, Ivan Maček, Marjan Oblak - Janč, Štefan Kozmelj, Jože Jančič, Viki Gola-všek in Franci Zupanc. Želeli so namreč organizirati neko- liko drugačno prireditev, ki ne bo temeljila na tekmovalnosti, temveč bo namenjena predvsem druženju. Tako je nastala revija, na kateri ansambli res z dušo in v živo zaigrajo, zaključijo pa s prijetnim druženjem. Letos so na dveh koncertih nastopili fanfaristi Godbe Liboje, Savinjskih 7, Okrogli muzikanti, Vigred, ansambli Zupan, Vihar, Bratov Povše, Bratje Turk, Ta pravi muzikanti, Franci Zeme, Vitezi Celjski, trio Taj-kuni, Šentjurski muzikanti in ansambel Mira Klinca. Na dosedanjih revijah je nastopilo že okoli sto slovenskih pa tudi tujih ansamblov, vokalnih skupin, ljudskih godcev in šaljivcev. T. Tavčar Zeus na poti k četrti plošči Naravne nesreče v spotu Ivanka zgosti in s hčerjo Metko Konec prejšnjega meseca je prag devetdesetih let življenja prestopila Ivanka Strožer iz Grajske vasi. Ob tem visokem jubileju je bila deležna velike pozornosti domačih in sokra-janov, obiskali so jo tudi predstavniki Društva upokojencev Prebold, Terezija Kos, Ivan Stepišnik in Ivanka Tekavc, ji čestitali, izročili šopek cvetja in darilo. Ivanka Stražar danes kljub visokim letom živi v svoji hiši v Grajski vasi. Sama skrbi zase, v pomoč pa so ji tudi njeni najbližji. To sta hči Metka in sin Ivan, ki s svojima družinama živita v neposredni bližini in če je potrebno, priskočita na pomoč svoji mami. Ivanka je v zakonu z možen Ivanom, ki je umrl pri 77 letih leta 1998, rodila štiri otroke, od katerih danes živijo še trije. Po 50-ih ponovno pred matičarja Lojze in Ivanka Kučer iz Male Pirešice sta natanko po petdesetih letih ponovno stopila pred poročevalca in matičarko, da bi z zlato poroko obnovila svoje zakonske zaobljube in potrdila zakonsko zvezo. Tokrat sta bila uradnika Henrik Krajnc in Darja Ažnik, poročni priči pa njuna sinova Samo in Iztok. Obred so ob prisotnosti družine, sorodnikov, prijateljev in sosedov, vseh se je zbralo okrog sto, pripravili v avli Dvorca Novo Celje. Zakonca izhajata iz skromnih družin, Ivanka iz Dobja pri Planini, Lojze pa iz Šmiklavža nad Taborom. Takratne okoliščine so ju pripeljale v Žalec, kjer sta se spoznala, se zaljubila in kmalu poročila. Ustvarila sta si družino, rodili so se jima sinovi Samo, Iztok in Matej, pozneje sta si zgradila dom, prebrodila sta mnogo težav, ob tem pa doživela še več lepih trenutkov. Še posebej bogato je zanju letošnje leto, saj se je njuna prva vnukinja poročila, druga se je pred tremi meseci rodila, kot krona vsemu pa je njun zlati jubilej. T. Tavčar Dvorano Doma krajanov Gomilsko so ljubitelji na-rodno-zabavne glasbe napolnili do zadnjega kotička. Ansambel Krajcarji iz Pod-vrha pri Braslovčah, ki uspešno deluje že deveto leto, je predstavil svojo četrto zgoščenko. Na zgoščenki z naslovom Malo drugače, a še vedno po domače je 12 njihovih novih skladb. V goste so prišli tudi številni gostje, med drugim Franc Žerdoner s prijatelji, Natalija Verboten, Natalija Kolšek, kvinteta Glih prav in Ansambel Krajcarji (Drago, David in Franci Strojanšek) Lastovka, slovenski kralj zvon- Za humor in povezovanje sta cev Mišo Melanšek in drugi, poskrbela Strašna Jožeta. T. T. Skupina RešParD te dni predstavlja svoj drugi videospot za njihov zadnji singel Naravne nesreče, potem ko so pred letom dni izdali svoj prvenec RešParD. Spot za Naravne nesreče so posneli oktobra. Režiral ga je Nejc Tomšič. Pesem govori o neodgovornem človeškem ravnanju z naravo in o tern, kako zna narava pokazati svoje zobe človeštvu. Videospot so posneli v Parižljah in Letušu v Savinjski dolini. Pri snemanju spota so na pomoč priskočili tudi pariželj-ski gasilci, ki so v videospotu prikazali reševalni postopek. Videospot že lahko zasledite na skoraj vseh slovenskih televizijah. Jeseni so se s skladbo predstavili v oddajah NLP in Koktajl. Glasbena skupina RešParD je nastala leta 2006. Začeli so ustvarjati glasbo, ki je mešanica rapa, popa in hip hopa. Najprej so skupino sestavljali le trije člani, in sicer Robert Co- Skupina RešParD kan (vokal), Primož Kronovšek (bobni) in Dejan Cokan (vokal), ustvarjali so bolj za zabavo. Kaj kmalu so medse povabili kla-viaturista Nejca Planinca, nato pa se jim je pridružil že basist Mitja Glasenčnik. Vas zanima, kaj pomeni beseda RešParD? A fantje vam te skrivnosti ne bodo izdali. Pravijo pa, če se malo bolje poglobite v besedo, če malo premešate črke, boste kaj hitro našli besede, ki predstavljajo skupino. 5. decembra 2008 je minilo natanko leto dni od izida njihovega prvenca, ki so ga poimenovali RešParD. Maja letos so posneli videospot za pesem Kje si. Na žalost pa je skupino v začetku septembra zapustil pevec Dejan Cokan, toda fantje pravijo, da so le še močnejši in da delajo s polno paro naprej. 3. januarja bodo imeli v Gostišču Pri Antonu v Cerkvenjaku koncert. T. Tavčar Rockovska skupina Zeus iz Petrovč je konec novembra poslala na radijske postaje svoj novi sinegl "Industria". Avtor glasbe in besedila je Marko Zupanc, bobnar skupine Zeus. Skladba "Industria" je po skladbah "Noč pred tabo" in "Tvoja senca" že tretji singel, ki napoveduje četrto ploščo skupine Zeus. Skupina Zeus je novi singel premierno predstavila 25. oktobra v Kulturnem domu Vojnik, v prazničnem vzdušju 20. decembra pa bo nastopila v Laškem. Za skladbo Industria bo izšel tudi videospot. Skupina Zeus je bila ustanovljena že leta 1984 in se je nekaj let kasneje tudi uradno poimenovala po grškem bogu Zevsu. V dobrih dveh desetletjih obstoja je delovala v različnih zasedbah, vseskozi pa sta člana Aleš Cede in Marko Zupanc in od leta 1993 Damijan Herodež. Vokalistka Patricija Jošt in basist Primož Krnjak pa Zeus ob predstavitvi singla Industria sta se jim pridružila lani. Do zdaj je skupina Zeus posnela tri albume, Polnoč (1995), Pozabiti tebe (2001) in Eurynome (2006) ter odigrala več kot 1000 koncertov. Poleg glasbene dejavnosti je skupina zelo aktivna tudi na dobrodelnem področju in zadnje čase tudi na področju okoljevarstva. Že leta 1992 je pripravila koncert za obnovo po katastrofalnih poplavah, kasneje tudi dobrodelni koncert v podporo Mirku Lebarju. Leta 2005 je skupina Zeus znaten del svojih honorarjev nakazala žrtvam cunamijev, sredstva pa je po svojih zmožnostih redno podarjala Karitas, Rdečemu križu in ostalim organizatorjem dobrodelnih akcij. Pridružila se je "Benka Pulko" tudi Benki Pulko v njeni akciji Verjemi vase in osvoji svet, v samostojni akciji pa je pomagala slovenski družini v stiski s plačilom celoletne šolske malice za šoloobveznega otroka. L. K. Čila pri devetdesetih Ivanka je še vedno dokaj zdrava in pri močeh. Marsikaj še postori, rada bere, gleda televizijo in tudi, kot pravi, s politiko je na tekočem. Še posebej pa je vesela, ko jo obiščejo vnuki. T. Tavčar Zlatoporočenca Ivanka in Lojze s sinovoma Samom in Iztokom KOG UM POPRAVILO IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV za vsa osebna vozila SREČKO HRUŠOVAR, s.p. Rimska c. 71 - 3311 ŠEMPETER 03 / 570 15 82, GSM: 031 822 476 □ IMASAF lonci in katalizatorji NOVA« na zalogi Želim lepe božične praznike in srečno novo leto 2009. SERVIS BELE %. TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA •PRALNIH STROJEV, •ŠTEDILNIKOV •GRELNIKOV VODE, •SUŠILNIKOV, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV V NOVEM LETU VAM ŽELIM VELIKO SREČE IN LEPIH SANJ. Advent v Novem Celju Letos so adventni sejem prvič razširili tudi na zunanji del dvorca Novo Celje Tudi letos so v dvorcu Novo Celje pripravili zdaj že tradicionalne adventne sejme, ki so jih ob večerih pospremili še adventni koncerti. Prvi trije adventni sejmi in koncerti so obiskovalce že popeljali v praznično vzdušje, to nedeljo pa boste lahko obiskali še zadnji adventni sejem in koncert s sopranistko Natašo Krajnc, pianistko Ireno Kralj in flavtistko Nino Baša. Več kot 30 različnih ustvarjalcev je ponudilo svoje izdelke in stvaritve na adventnih sej- mih ob adventnih nedeljah v dvorcu Novo Celje. Precejšnja množica obiskovalcev je po svoje pričala o bogati in posebni ponudbi teh sejmov, pa tudi o tem, da so jih po nekaj letih resnično sprejeli za svoje. Bogate adventne dekoracije in izdelki, nakit, slike na steklo, keramika, slike, usnjeni izdelki, bonsaji, sveče, vizitke, domače pecivo, potice, čaji, kruh, med, siri in druge božične dobrote so privabili mnoge, da so nakupili praznično dekoracijo ali darila za svoje najbližje. Sicer pa je organizator, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, tudi letos pripravil privlačne koncertne adventne večere, ki jih je na prvo adventno nedeljo odprl vokalni oktet Inspiritu iz Vojnika, Sledila sta koncerta vokalne skupine Candella iz Petrovč in dekliške tolkalne skupina Šus. To nedeljo, ko je adventno Novo Celje še zadnjič odprto s svojo adventno sejemsko ponudbo, pa bodo ob 17. uri koncertirali Nataša Krajnc (sopran), Irena Kralj (klavir) in Nina Baša (flavta). L. K. Gneča na prvo adventno nedeljo priča o bogastvu in posebnem vzdušju adventnih sejmov Na drugo adventno nedeljo so se predstavili pevke in pevci Vokalne skupine Candella iz Petrovč pod vodstvom Marjetke Rak, z njimi pa je nastopila tudi Metka Degen - Berk / - MBf t a Jap« : f & Praznične kmečke tržnice Cantemusov »božanski« koncert Domače dobrote na kmečki tržnici v Preboldu V tem predprazničnem praznično vzdušje. V tem času vlada tudi na krneč- času je bistveno bogatejša kih tržnicah po naši dolini ponudba, saj je to tudi čas kolin, peke potic in peciva, čas daril ... V Preboldu, kjer imajo kmečke tržnice naj aljšo tradicijo po razdelitvi Savinjske doline na več občin, st lahko tudi decembra letos obiskali tržnico obe pretekli 'boti dopoldan, in sicer od 8. do 11. ure. To soboto, 20. decembra, bo božična kmečka tržnica, na kateri bo še posebej pestra ponudba in bo lahko vsakdo našel kaj zase. Podobno je bilo ali še bo na tržnicah drugod po dolini. Zelo živo je bilo tudi tokrat na kmečki tržnici prvo decembrsko soboto v Goto-vljah. D. N. Dober obisk sejma smučarske opreme Čeprav nam je zadnje dni bolj nagajal dež, pa je višine pobelil tudi sneg. Zato so dobrodošli tudi smučarskih sejmi, ki prinašajo ugodne nakupe sicer drage smučarske opreme. Tudi Smučarski klub Gozdnik Žalec je zadnji vikend v novembru v telovadnici UPI Ljudske univerze Žalec pripravil sejem rabljene smučarske opreme. Sejem je bil dobro obiskan, opremo, predvsem otroško, pa je zamenjalo veliko lastnikov, tako da je bil organizator z obiskom in sklenjenimi kupčijami zadovoljen. Največ je bilo zamenjanih in prodanih smučarskih čevljev dobna sejma bodo pripravili in smuči, manj pa oblačil in v naslednjih vikendih tudi v druge zimske opreme. Po- Preboldu in na Polzeli. T. T. Utrinek s sejma Dominik Sarnik (levo), Katja Rak (ob njem) in Helena Vozlič (peta z leve) zadnjič v Cantemusu , vlifeSš è vi " * ' m ■ J V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec smo bili v četrtek, 4. decembra, priča izjemnemu kulturnemu dogodku - koncertu ob 8. obletnici delovanja VS Cantemus. Skupina je navdušila prav vse, ki so ta večer praznovali z njimi. K posebnemu vzdušju je prispevalo tudi slovo treh dosedanjih članov skupine, ki je prav v tem sestavu dosegla največje uspehe. Koncertni večer so začeli dosedanji članice in člani skupine, v nadaljevanju so se predstavili tudi trije novi člani. Prvi del koncerta je zaznamovalo petje novega sestava skupine, ki jo, poleg dosedanjih članic in članov Vesne Kač, Jasne Korent, Dina Cestnika in neumornega vodje Matjaža Kača, zdaj dopolnjujejo še Maja Lah, Meta Do- brajc in Robi Malič. Zapeli so nekaj skladb in tako pokazali, da so se že dobro ujeli in da so pripravljeni nadaljevati uspešno pot Cantemusa, ki je po zaslugi Matjaža Kača in vseh dosedanjih pevcev zelo uspe- Športno društvo Modri medo, ki deluje v sklopu žalske policijske postaje, je v soboto v telovadnici I. OŠ Žalec in v telovadnici OŠ Šempeter pripravilo božično-novoletni turnir policijskih postaj Slovenije v malem nogometu. Turnirja se je udeležilo 26 ekip. Prvo mesto je osvojila mlada ekipa Urada za varnost in zaščito Ljubljana, druga je bila ekipa Policijske šno bogatil slovenski glasbeni prostor in uspešno zastopal Slovenijo tudi izven njenih meja. Občinstvo v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so s svojim petjem dvignili na noge. D. Naraglav postaje Koper, tretja ekipa sponzorjev Mladi medo Žalec, četrta ekipa Policijske postaje Brežice in peta ekipa Policijske postaje Bežigrad Ljubljana. Največ golov, pet, je dosegel Boštjan Hodžar iz ekipe sponzorjev Modri medo, za najboljšega vratarja so razglasili Aleša Šintler-ja in za najboljšega igralca Miho Šporarja, oba iz mlade ekipe Urada za varnost in zaščito Ljubljana. T. T. Žogo brcali policaji OBČINA ŽALEC Sreda, 17. december, ob 18. uri novoletni koncert Godbe Liboje; Dom Svobode Liboje (Kulturno društvo Godba Liboje, 041 929 942). Sreda, 17. december, ob 20. uri NOVI ČEVLJI, žepna opera, Paramundus -glasbeno teaterski kolektiv; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 18. december, ob 15.30 pokal sprintko I. tekma; I. OŠ Žalec (Atletski klub Žalec, 051 413 661). Četrtek, 18. december, ob 20. uri OKROGLI MUZIKANTI in ansambel FRANCA MIHELIČA, posebni gost večera Miha Dovžan, narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 20. december, ob 6.30 pohod preko štirih vrhov savinjske planinske poti; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 041 688 055). Sobota, 20. december, od 9. do 19. ure razstava jaslic; Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društv o Petrovče, 041 709 156). Sobota, 20. december, od 10. do 12. ure božični sejem; ob kmečki tržnici v Žalcu (Turistično društvo Žalec, 031 220 650). Sobota, 20. december, ob 17. uri krasitev zelenice (likovna delavnica) in srečanje z Božičkom; Levec (Turistično kulturno društvo Levec, 041 504 981). Nedelja, 21. december, od 9. do 19. ure razstava jaslic; Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156). Nedelja, 21. december, od 10. do 16.30 adventni sejem; dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 21. december, ob 17. uri adventni koncert: Irena Kralj - klavir, Nina Baša - flavta, Nataša Kranjc - sopran (vstop prost); dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 21. december, ob 17. uri mladi talenti Šempetra se predstavijo; Hmeljarski dom KZ Šempeter (Kulturno-umetniško društvo Grifon, 031 431 816). Ponedeljek, 22. december, ob 19. uri, predstavitev sedme številke književne revije Vpogled, posvečene osrednjemu gostu - ak. slikarju Rudiju Španzlu ob njegovi 60-letnici; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 23. december, ob 17. uri veseli december v knjižnici: pravljice, pesmice, ustvarjalnice, tudi Božiček; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 24. december, ob 22. uri pohod z baklami; Studence pri avtobusni postaji (Turistično društvo Ponikva, 041 939 508). Sreda, 24. december, ob 23. uri pohod z baklami k polnočnicam; zbirno mesto Dom Završanov v Zavrhu (Turistično društvo Galicija, 041 660 157). Četrtek, 25. december, odprtje razstave jaslic; pri Domu Završanov v Zavrhu (do 2. februarja 2009) (Turistično društvo Galicija, 041 745 558). Četrtek, 25. december, med 15. in 18. uro božična skrivnost v Jami Pekel; zadnji vstop v jamo ob 17.30 (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56 ali 031 645 937). Petek, 26. december, ob 7.30 izlet na Stolpnik; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 041 688 055). Petek, 26. december, ob 9. uri planinski pohod v neznano; odhod izpred Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 03 56). Petek, 26. december, ob 10. uri blagoslovitev konj; pri cerkvi v Galiciji (po maši ob 10. uri) (Turistično društvo Galicija, 041 444 993). Petek, 26. december, med 15. in 18. uro božična skrivnost v Jami Pekel; zadnji vstop v jamo ob 17.30 (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56 ali 031 645 937). Petek, 26. december, ob 18. uri turnir v košarki - »trojke«; prostori telovadnice Trje - Galicija (Športno društvo Hofrein, 041 857 170). Petek, 26. december, ob 19. uri božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica; Dom Svobode Griže (Kulturno društvo Godba Zabukovica, 041 314 377). Petek, 26. december, ob 20. uri HRUP ZA ODROM, komedija (Špas teater); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 27. december, ob 16.45 VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: nastop mažoretk; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 27. december, ob 17. uri VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: Pika Nogavička, plesno-glasbena predstava; plesna skupina Mojce Horvat; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 27. december, ob 19. uri HRESTAČ, pravljični balet v 2. dejanjih, Opera in balet SNG Maribor; odhod izpred Hotela Žalec ob 17.30 (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 28. december, ob 16. uri promocija prve zgoščenke ansambla Vihar »Vzemi si čas za sanje«; Dom krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija, 041 882 970). Nedelja, 28. december, ob 16.45 VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: nastop mažoretk; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 28. december, ob 17. uri VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: klovnesa Mika Maka, klovnesa Eva Škofič Maurer; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 29. december, ob 16.45 VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: nastop mažoretk; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 29. december, ob 17. uri VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: Čarobni prah (Mini teater); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 30. december, ob 16.45 VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: nastop mažoretk; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 30. december, ob 17. uri VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: V ozvezdju postelje (GOML Ljubljana); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 31. december, ob 11.30 VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: silvestrovanje s Piko Fliko pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 31. december, ob 15. uri silvestrski tek po ulicah Žalca; start in cilj na parkirišču ŠC Žalec (Atletski klub Žalec, 051 413 661). Sreda, 31. december, ob 23. uri silvestrovanje na prostem; Avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 1. januar, ob 00.30 planinski izlet: Bukovica po polnoči; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Petek, 2. januar, ob 9. uri, 11. novoletni zimski planinski pohod; zbor pri savinjskem mostu v Kasazah (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53). Sobota, 3. januar, med 8. in 12. uro kmečka tržnica; središče Gotovelj (TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sreda, 7. januar, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice za otroke; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 7. januar, ob 18. uri slavnostno odprtje BUMFESTA III. nastop skupine PERKU-VA iz Španije; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 8. januar, ob 18. uri, BUMFEST: tolkalna skupina MOL iz Belgije; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 8. januar, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del Stojana Špegla; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 9. januar, ob 18. uri BUMFEST: tolkalna skupina GRUPU iz Brazilije; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 9. januar, ob 19. uri 15. Kavarniški večer: pesnica in pisateljica Nuša Ilovar, pianistka Petra Koprivec; kavarna Mignon (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 10. januar, ob 7. uri planinski izlet na Osankarico; odhod izpred PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 031 533 412). Sobota, 10. januar, ob 18. uri BUMFEST: StoP - slovenski tolkalni projekt, koncert ob 10. obletnici z gosti; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 12. januar, ob 17. uri cicibanov abonma in izven: JANKO IN METKA; Dom II. Slovenskega tabora. Torek, 13. januar, ob 11. uri SECESIJA - odprtje razstave likovnih del dijakov UMETNIŠKE GIMNAZIJE; Gimnazija Celje - Center, Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 13. januar, ob 18. uri predstavitev knjige Karla Rustje, Rudniška železnica Žalec-Zabukovica; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 14. januar, ob 16. uri (po urniku) PET PEDI, plesne delavnice za otroke; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 15. januar, ob 15.30 pokal Sprintko - II. tekma; telovadnica I. osnovne šole Žalec (Atletski klub Žalec, 051 413 661). Petek, 16. januar, od 10. do 15. ure SAVINSKI IZZIV; Golte (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 16. januar, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec; razstavni prostor v Domu Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 041 663 202). Petek, 16. januar, ob 19. uri 5. kinotečni večer; kavarna Mignon (GLD Aletheia, 031 659 485). Petek, 16. januar, ob 19.30 ponovoletni koncert Godbe Liboje z gosti -ansamblom Halgato band; Dom II. slovenskega tabora Žalec (Kulturno društvo Godba Liboje, 041 929 942). Sobota, 17. januar, ob 7. uri planinski izlet: Koroška pot 4. del, zbor planincev izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 041 460 716). Sobota, 17. januar, od 10. do 15. ure SAVINSKI IZZIV; Golte (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 18. januar, ob 15. uri odprti turnir v badmintonu - posamezno; telovadnica Trje (Športno društvo Hofrein, 051 620 222). Torek, 20. januar, ob 18. uri potopisno duhovna pripoved Eli Trobec: Po sledeh Alkimista; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 21. januar, ob 16. uri PET PEDI, plesne delavnice za otroke; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 22. januar, ob 17. uri ČRKOLANDIJA, lutkovno -igrana predstava za otroke; Maja Gal Štorman in Gregor Geč; cicibanov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 24. januar, ob 7. uri planinski izlet na Kriško goro; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 031 533 412). Torek, 27. januar, ob 18. uri Cica v metroju (ali Kresniček); mladinski abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 28. januar, ob 16. uri PET PEDI, plesne delavnice za otroke; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 29. januar, ob 20. uri PRI FARSKI MUZIKANTI in NOVI SPOMINI, gost večera: DENIS NOVATO; narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 31. januar, ob 8. uri zimski pohod na Paški Kozjak; zbor planincev pri zdravilišču na Dobrni (Planinsko društvo Galicija, 041 662 883). Sobota, 31. januar, ob 18. uri občni zbor KD Petrovče; dvorana KZ Petrovče (Kulturno društvo Petrovče, 570 73 92). OBČINA PREBOLD Petek, 19. december, ob 18. uri Dobrodelni novoletni koncert; telovadnica OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20). Sobota, 20. december, od 8. do 11. ure božična tržnica; Prebold - center; Društvo podeželskih žena Občine Prebold in Občina Prebold (Danica Uplaznik, 572 42 85, Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 21. december, ob 9. uri prihod luči miru iz Betlehema - prinesejo jo skavti stega Prebold - Polzela 1; Župnijska cerkev sv. Pavla Prebold; (Župnijski urad sv. Pavel Prebold, 572 41 83). Sreda, 24. december, pohod z baklami do Doma pod Reško planino; (zbirališče pri športnem igrišču v Mariji Reki med 19. in 20. uro); Marija Reka; PD Prebold (Tonči Cestnik, 041 691 290). Četrtek, 25. december, ob 18. uri božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold; Dvorana Prebold; Pihalni orkester Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Petek, 26. december, ob 8. uri zimski pohod na Golavo; Športna sekcija PGD Šešče (Marjan Siter, 031 663 947). Petek, 2. januar, zimski pohod na Mrzlico; Športno društvo Marija Reka (Tonči Cestnik, 041 691 290). Sobota, 3. januar, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 10. januar, Osankarica; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Nedelja, 11. januar, ob 8. uri 32. zimski pohod Prebold-Marija Reka; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Sobota, 17. januar, ob 19. uri tekma III. SKL-člani : KK Prebold: Ruše KK Prebold; Športna dvorana Prebold (Aljoša Cvar, 041 450 445). Sobota, 17. januar, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center Občina Prebold, 703 64 00). Petek 16. in sobota, 17. januar MEDNARODNI SIMPOZIJ O SLOVENSKI LJUDSKI PESMI: 16. januar ob 19. uri: Dvorana Prebold: odprtje razstave likovnih in ročnih del; 17. januar ob 9. uri: Dvorana Prebold: Mednarodni simpozij o slovenski ljudski pesmi; ob 18. uri : Dvorana Prebold: Z ljudsko pesmijo v novo leto; Dvorana Prebold Občina Prebold in Društvo ljudskih pevcev Prijatelji 6 še (Babič Zvonko, 572 43 66). Petek, 23. januar, ob 17. uri otroški abonma; Dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). Nedelja, 25. januar, ob 10. uri Pavlova nedelja; praznovanje spreobrnitve apostola Pavla, zaključek leta apostola Pavla, blagoslov zimske kapele, družabnega prostora in pevske sobe v Aninem domu; Župnijska cerkev Sv. Pavla v Preboldu; Župnijski urad Sv. Pavel Prebold Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Petek, 30. januar, ob 19.30 gledališki abonma: Dan oddiha, KD Lepa Njiva Dvorana Prebold; SimakS Glasbena dejavnost (Marko Repnik, 041 690 169). Sobota, 31. januar, smučanje GZ Prebold; Golte; PGD Prebold, Dolenja vas, Marija Reka (Uroš Uroš, 041 355 222). OBČINA POLZELA Sreda, 17. december, ob 16. uri prireditev ob dedku Mrazu; Dom krajanov Andraž (Martina Ograjenšek, 041 278 328). Sobota, 20. december, ob 8. uri zadnji planinski izlet v neznano; zbirališče na Športnem igrišču Andraž (Vili Pižorn, 041 783 134). Sobota, 20. december, ob 10. uri božični sejem in krasitev jelke; parkirišče pred občinsko stavbo (Alenka Žnidar, 031 795 685). Sreda, 24. december, ob 24. uri polnočnica na Gori Oljki; cerkev, sv. Križa (Jože Kovačec, 705 00 03). Četrtek, 25. december, ob 18. uri Božično-novoletni koncert; cerkev sv. Marjete na Polzeli (Stane Podbregar). Petek, 26. december, ob 18. uri božični koncert; cerkev v Andražu (Dani Sitar, 041 204 760). Torek, 30. december, ob 8. uri tradicionalni božični-novoletni pohod -koledniki; zbirališče na parkirišču ob občinski stavbi (Rudi Divjak, 031 525 790; Zoran Štok, 041 754 778). Petek, 2. januar, ob 8. uri tradicionalni novoletni pohod Braslovče-Dobrovlje; zbirališče pri gospodu Tajnšku v Parižljah (Franci Tajnšek, 041 783 824; Rudi Divjak, 031 525 790). Petek, 9. januar, ob 16. uri 128. lunohod na Goro Oljko; odhod izpred doma društva upokojencev (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 10. januar, ob 6.30 31. zimski pohod po poteh pohorskega bataljona; zbirališče ob občinski stavbi na Polzeli (Berni Palir,041 813 909). Nedelja, 11. januar, ob 8. uri zimski pohod na Reško planino; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Mirko Jegrišnik, 041 902 183; Julijana Klemen, 031 756 103). Ponedeljek, 12. januar, ob 18. uri URA PRAVLJIC; Knjižnica Polzela. Četrtek, 15. januar, ob 18. uri Zdravje in kvaliteta življenja: Kemikalije v našem vsakdanjem življenju; Knjižnica Polzela. Sobota, 17. januar, ob 8.30 zdravju naproti; zbirališče na Železniški postaji Polzela (Zoran Štok, 041 754 778; Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 17. januar, ob 19.30 gledališka igra Na kmetih v izvedbi gledališke sekcije Andraž; Kulturni dom Polzela (David Zabukovnik, 041 783 737). Četrtek, 22. januar, ob 18. uri literarni večer učencev OŠ Polzela; Kjižnica Polzela. Nedelja, 25. januar, ob 14. uri igre na snegu; Ovčja jama (Alenka Žnidar, 703 32 20). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 20. december, ob 19. uri božično-novoletna prireditev v Kulturnem domu Letuš; Kulturno društvo Letuš (Eva Mogel). Nedelja, 21. december, ob 15. uri veselo božično rajanje pri dvorani DTV Partizan; Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter). Torek, 23. december, ob 18. uri ura pravljic - Božična pravljica; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98 - v času odprtosti knjižnice). Sreda, 24. december »K polnočnicam k sv. Janezu in Pavlu«; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Sobota, 27. december zaključek leta; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Toni Ramšak, 041 526 678). Četrtek, 1. januar, ob 20. uri tradicionalni novoletni ples na Gomilskem z ansamblom Čuki; Dom krajanov Gomilsko; Športno društvo Gomilsko (Miha Pristalič, 041 931 945). Sobota, 17. januar, ob 20. uri 3. predstava v okviru gledališkega abonmaja komedija Vinka Moderndorferja »Resnična zgodba«: Kulturno društvo Gomilsko (Občina Braslovče, 703 84 12). Torek, 27. januar, ob 18. uri ura pravljic; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen) OBČINA TABOR Od ponedeljka, 15. decembra, do srede, 31. decembra ogled likovne razstave KUD Ivan Cankar Tabor, likovne sekcije Mavrica; ogled v času uradnih ur občine; sejna soba Občine Tabor (KUD IC Tabor likovna sekcija Mavrica, 051 357 214). Sobota, 20. december, ob 18. uri božično-novoletni koncert z gosti; Dom krajanov Tabor; (Pevsko društvo Tabor, 03 705 70 90). Sreda, 24. december obisk Božička za vse otroke; Vrtec Tabor ob 9. uri, POŠ Tabor ob 10. uri (Občina Tabor, 03 705 70 80). Četrtek, 25. december božični nočni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo; odhod izpred stare šole v Lokah ob 16. uri (Planinsko društvo Tabor, 03 5727 214). Sobota, 27. december, ob 18. uri tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki; Dom krajanov Tabor (TVD Partizan Tabor, 031 764 505). PRIREDITVE V JANUARJU 2008 Torek, 13.1. 2009, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Karla Rustje: Rudniška železnica Žalec-Zabukovica. Torek, 20.1. 2009, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potopisno duhovna pripoved ELI TROBEC: Po sledeh Alkimista. Torek, 27.1. 2009, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Nino Trbovšek. Prvi knjigomat na Celjskem v Žalcu Matiček v Italiji S svečanosti Ta veseli dan kulture 2008 bo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec zagotovo ostal v spominu. Ta dan so namreč pripravili krajšo slovesnost, namenjeno pomembni pridobitvi: so namreč prva knjižnica na Celjskem in ena redkih v Sloveniji, ki imajo tehnologijo RFID in knjigomat, ki temelji na tej tehnologiji. RFID oz. radiofrekvenčna identifikacija omogoča varovanje gradiva, z nadgradnjo pa tudi redno vodenje zalog in posodabljanje baz podatkov, iskanje napačno postavljenih knjig po policah, enostavno inventuro. Zgradba sistema je odprta za mnoge nadaljnje funkcije, kot npr. identifikacijske kartice, plačevanje za fotokopiranje, dostop do medmrežja, kavni avtomat in še veliko več. Sistem RFID je fk ksibilen in odgovarja na izzive modernih knjižnic. Na slovesnosti so predstavili knjigomat, ki omogoča samostojno izposojo in podaljšanje gradiva, zato bo skrajšal čakalne vrste v izposoji. Omogoča izposojo več enot hkrati. Varovalna V dvorani Zadružnega doma Ponikva smo lahko prisluhnili jubilejnemu koncertu ob 30-letnici Moškega pevskega zbora Ponikva, ki ga vodi Janez Kolarič. V goste so povabili ansambel Wank Miller iz Vuzenice, ki je zaigral nekaj Avsenikovih skladb. Moški pevski zbor Ponikva se redno udeležuje občinskih revij, že vrsto let prepeva na vseslovenskem taboru v vrata ob izhodu iz knjižnice omogočajo, da bodo obiskovalci lahko odnesli le pravilno izposojeno gradivo. To je tisto, ki bo na potrdilu zapisano kot izposojeno. V nasprotnem primeru se bosta oglasila zvočni in svetlobni alarm. Knjižničarji bodo lahko vse bolj postajali informatorji in svetovalci, kar je tudi njihovo osnovno poslanstvo. Projekt sta sofinancirala Občina Žalec in Ministrstvo za kulturo RS. Knjižničarji so opravili obsežno delo: 80 tisoč knjig so opremili s pametnimi nalepkami RFID in jih s konverzijo pripravili za izposojo. V štirih tednih so opravili 1000 ur - seveda poleg rednega dela in brez velikih motenj, ki bi motile njihove uporabnike. Slovesnost je povezovala in vodila direktorica Jolanda Železnik, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani Erika Gričar pa jo je oplemenitila z zvoki harfe. Harfa je nekaj posebnega, precej redkega, pa vendar zelo opaženega in zaželenega. Takšne pa so, po mnenju žalskih knjižničarjev, tudi karakte- Stični, poje na različnih prireditvah v kraju, koncertih in obletnicah in na skupnih prireditvah Pesem v maju in Pesem na vasi v sodelovanju z domačim kulturnim društvom. Med številnim občinstvom v dvorani sta bila tudi dolgoletna pevovodkinja zbora Mira Kodrun in avtor večine pesmi, zapetih na jubilejnem koncertu, Jože Leskovar. Dokaz za dobro delo zbora sta tudi njihova prva ristike knjigomata, ki ga je namenu predal Lojze Posedel, župan Občine Žalec, in si z njegovo pomočjo prvi izposodil gradivo. Župan je izrazil podporo naprednim idejam v knjižničarstvu in kolektivu čestital za novo pridobitev. Ob tem pomembnem dogodku so se v žalski knjižnici pohvalili še z eno novostjo: od zdaj je mogoče v knjižnici in njeni okolici dostopati do medmrežja s svojim računalnikom - seveda brezplačno - to jim zagotavlja brezžični dostop. Obiskovalce so tudi spomnili, da je njihova knjižnica virtualna in jim je z nekaterimi storitvami na voljo 24 ur na dan. 3. decembra je bilo v žalski knjižnici praznično ves dan. Pripravili so dan odprtih vrat in z veseljem so obiskovalcem razkazali vsak kotiček, saj so prepričani, da imajo kaj pokazati. Odločili so se, da bodo slogan “Povezujemo različnosti” udejanjali vsak dan in vedno bolj, če bodo le obiskovalci tako želeli. Železnikova je slovesnost zaključila z naslednjimi besedami: »Pri nas se lahko izobražujete, uporabljate internet, berete časopise, se srečujete z enako mislečimi na kulturnih večerih, se udeležujete projektov, ki vas družijo, tkete prijateljske vezi, začutite povezanost z lokalno skupnostjo ali preprosto uživate. To je vaša pravica, ki vam omogoča, da spoznate življenje v barvah. Naš cilj ni pridobiti člane za vsako ceno, pač pa navdušiti ljudi, da spoznajo, da je obisk knjižnice privilegij.« T. Tavčar zgoščenka in letošnje priznanje Občine Žalec. Na koncertu so podelili priznanja. Za pet let prepevanja v zboru so priznanje prejeli Niko Potočnik, Darko Manjdeljc in Franci Kos, za več kot 15-letno prepevanje Ivan Jelen, za 30 let pa Ivan Cokan, Branko Jelen in Jože Jezernik. Ob jubileju jim je med drugim čestital tudi vodja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Žalec, Marko Repnik Predsednik zbora Branko Jelen se je vsem zahvalil za darila in čestitke ob jubileju in vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji jubilejnega koncerta. Besedam zahvale se je pridružil tudi predsednik sveta KS Ivan Jelen in poudaril, da želijo na Ponikvi tudi v prihodnje veliko kulturnega ustvarjanja, prepevanja, skratka uric užitka in veselja ljudi, ki so to želijo. T. T. Gledališka skupina KUD Polzela je uspešno gledališko sezono 2007/08 zaključila v Štandrežu pri Gorici s predstavo Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Pri pripravi tega projekta so polzelski gledališčniki k sodelovanju povabili tudi ostale sekcije, in sicer kvintet Lastovka, mešani pevski zbor Oljka, dekliško vokalno skupino Primule ter tam-buraško skupino, tako da je vseh nastopajočih več kot štirideset. Projekt, ki so ga delovno poimenovali na kratko kar Matiček, je dosegel velike uspehe. Poleg tega, da so bili na številnih gostovanjih, so se s predstavo uvrstili na 47. regijsko Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin celjske regije junija letos v Zrečah. Selektor Damjan Trbovc je Matjažu Jeršiču podelil posebno priznanje za kakovostno režijo z naslednjo obrazložitvijo: "Režiser Matjaž Jeršič je Gledališko skupino KUD Polzela Župnija Žalec je gostila in organizirala pevsko revijo cerkvenih zborov žalske dekanije, ki združuje sedem župnij. V župnijski cerkvi sv. Miklavža v Žalcu se je predstavilo devet zborov, in sicer mešani pevski zbori župnij Galicija, Sveti Jurij Gotovlje, Sveti Peter V prostorih Savinovega likovnega salona bo do 31. decembra odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Zmaga Lenardiča. Ob odprtju so zbranim uvodoma spregovorili direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Ko-celi, likovni kritik Boris Gorupič, avtor razstave Zmago Lenardič in župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki je razstavo tudi odprl. Avtor razstave je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije, nato pa iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Od leta 2004 je docent za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Za izjemne dosežke v kulturi mu je Mestni svet Ljubljana leta 2004 podelil Župančičevo nagrado. pripeljal do izredno natančne in premišljene igre. Temeljito, a natančno krajšanje komedije A. T. Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi je ponudilo igralcem dobro osnovo za veličastno uprizoritev tega temeljnega dela slovenske dramatike. Matjaž se tako ni izkazal le za izredno spretnega režiserja, ampak tudi za enega najbolj navdahnjenih ustvarjalcev pri nas. Repertoarno drzen in umetniško ambiciozen projekt Šempeter, Sveti Miklavž Žalec, Oljka Polzela in mešani pevski zbor s Polzele ter Matere božje Petrovče. Nastopila sta tudi moška zbora župnij Polzela in Šempeter. Zbrane pevce in številne poslušalce je uvodoma pozdravil župnik iz Galicije Janko Cigale, referent Kot je zapisal likovni kritik Boris Gorupič, je značilnost na njegovih razstavah preseganje oziroma nedoločljivost, natančneje: raziskovanje mej med raznimi likovnimi tehnikami. Ker je pred študijem na ljubljanski akademiji za likovno umetnost študiral še filozofijo in sociologijo, lahko širše razumevanje njegovih del gotovo iščemo tudi v aktualnih družbe- je uresničil kot zabavno, živahno in premišljeno predstavo." Nadalje so s predstavo sodelovali tudi na 16. Novačanovih gledaliških srečanjih 2008 novembra letos v Trnovljah pri Celju, kjer je Tamara Hren od posebne strokovne žirije prejela priznanje za igralko večera za vlogo Nežke, celotni ansambel pa je prejel priznanje za najboljšo predstavo po oceni občinstva. Srečanje ima republiški status. T. Tavčar za cerkveno petje. Poudaril je, da 22. novembra godu-je sveta Cecilija, zavetnica cerkvene glasbe. Ta dan je praznik vseh, ki so povezani s cerkveno glasbo. V več kot sedemsto slovenskih župnijah deluje okoli 1300 zborov in če to število pomnožimo s povprečnim številom pevcev v zboru, dobimo po vseh ocenah najbolj množično prostočasno dejavnost znotraj cerkve. Vloga zborov v župniji je zelo pomembna. Združujejo ljudi z veseljem do petja in glasbe, da bi uresničili evangelijsko vodilo o razvijanju talentov ter tako doprinesli k duhovni rasti. Ob koncu so vsi zbori skupaj zapeli pesem Kristus kralj, pevcem in pevovodjem ter organistom pa se je za nastop na reviji zahvalil žalski župnik pater Viktor Arh. T. Tavčar nih poudarkih, kar je prepoznavno tudi pri tokratni razstavi. Poleg tega je avtor predstavil svoje slikarsko raziskovanje, pri katerem se ukvarja z nekaterimi osnovnimi vprašanji o sestavi slike, kar pa nadgrajuje z izkušnjo, ki izhaja iz novejših likovnih praks. V tem smislu je narejen tudi video, ki je bil predstavljen in je neposredno navezan na sliko. T. Tavčar 30 let Moškega pevskega zbora Ponikva Moški pevski zbor Ponikvd Revija dekanijskih zborov Med nastopom moškega zbora Župnije Polzela, ki ga vodi Mija Novak Razstavlja Zmago Lenardič Z odprtja razstave KULTURA december 2008 December v knjižnici Dan kulture in Venezuela S pravljične ure z Ireno Verbič v Občinski knjižnici Braslovče Medobčinska splošna knjižnica Žalec je letos pripravila bogat izbor prireditev v veselem decembru za najmlajše. Povabili so jih na pravljične ure, lahko rešujejo nagradno križanko ali pa se udeležijo novoletnih ustvarjalnic. Vsak torek, od 2. do 23. decembra, lahko otroci uživajo na pravljičnih urah, 23. decembra bo še posebej zanimivo, saj jih bo obiskal Božiček. V Braslovčah so otroci po pravljici izdelovali okrasne kroglice za novoletno jelko, v Libojah adventne venčke, v Petrovčah pa novoletne okraske. V Grižah, na Polzeli in Vranskem so uživali ob izdelovanju voščilnic, s katerimi bodo razveselili svoje prijatelje. Ustvarjalnice niso namenjene samo najmlajšim. Vsako leto se v Grižah srečajo tudi upokojenke in izdelujejo voščilnice, letos pa bodo ustvarjali tudi upokojenci na Polzeli. V prijetni družbi je ustvarjanje veliko lažje in enostavneje. Da si obiskovalci knjižnice želijo takšnih ustvarjalnic, nam potrjuje tudi to, da je vsako leto več udeležencev. Tudi na pravljičnih urah, ki jih redno pripravljajo vsak zadnji torek v mesecu, je vse več mladih obiskovalcev, željnih pravljic in pravljičnega vzdušja. Pravljične ure v veselem decembru so pripravili Irena Štusej, Nina Trbovšek, Renata Novak, Laura Jelen, Bojan Uranjek in Irena Verbič, ki je vodila tudi večino ustvarjalnic. T. Tavčar Vsi radi beremo Z ene od delavnic Učiteljice OŠ Vransko - Tabor Lejla Jahjefendič, Breda Cvan, Maja Jerman in Marija Završnik so v okviru inovacijskega projekta Vsi radi beremo organizirale bralno popoldne skupaj s starši prvošolcev. Prvošolci so najprej uživali ob pravljici Vesel božič, mišek Matiček avtoric N. E. Walker - Guye in N. Hilb, nato so ob lutkah podoživljali pravljico, potem pa so starše povabili na delavnico, kjer so skupaj izdelali slano testo, iz njega pa zanimive okraske za božično drevo, ki so jih seveda odnesli domov. Na koncu so se posladkali s cimetovim čajem in keksi, narejenimi po receptu iz pravljice. Popoldnevu je prisostvovala tudi ravnateljica Majda Piki, ki je pohvalila delo učencev in učiteljic ter se zahvalila staršem, ker redno spremljajo delo svojih otrok. Knjižničarka Marija Završnik je učencem razdelila recept za kekse in knjigo Lile Prap Moj očka, ki jo letos prvošolcem podeljuje Bralna značka Slovenije - Zveza prijateljev mladine Slovenije. Starši so bili zadovoljni, saj so videli svoje otroke pri šolskem delu, z njimi so uživali ob skupnem ustvarjanju in sladkanju s keksi. T. T. Po sledeh Alkimista Uroš Zorenč v Občinski knjižnici Tabor ob dnevu kulture Ob dnevu kulture, 3. decembra, so tudi v Občini Tabor poskrbeli za primerno proslavitev Prešernovega rojstnega dne. Občinska knjižnica, ki spada pod okrilje Medobčinske matične knjižnice Žalec, je pod vodstvom knjižničarja Uroša Zorenča pripravila dan odprtih vrat. Občani so lahko spoznali delo knjižnice, knjižni fond, ki ima že okrog 4000 knjig, popili kakšno kavo, poklepetali in si ogledali tudi nekaj priložnostno razstavljenih slik likovne sekcije Mavrica Tabor, ki vključuje tudi ljubitelje fotografije. V knjižnici oziroma večna- menski sobi pa so nekaj dni pozneje lahko prisluhnili zanimivemu predavanju Maje Drča, ki je občinstvo popeljala v skrivnostni svet južnoameriške države Venezuele. D. N. Vlado Novak - umetnik s keramiko Vlado Novak in Nevenka Andoljšek Na Miklavžev večer je Dom krajanov Gomilsko postal prijeten in bogat galerijski prostor. Njegovo vsebino mu je vdahnil umetnik Vlado Novak, ki je prostor napolnil s številnimi umetniškimi deli - slikami, ustvarjenimi v keramiki. Tokratna razstava je že druga v tem letu in hkrati tudi drugi del njegovega bogatega ustvarjalnega opusa, ki ga je ustvaril v tem letu. Na prireditvi, ki sta jo glasbeno popestrila člana glasbene skupine Aletheia, je zbrane nagovorila Nevenka Andoljšek, ki je predstavila avtorja in njegova dela. »... Keramika se je ustalila globoko v njegovem srcu, z njo se tudi na kiparski ravni najpogosteje izraža. Njegova pot umetnika se je začela že zgodaj, v njegovih dvajsetih letih, z leti je zorela in se poglabljala, postala je dovršena in prepoznavna v slovenskem prostoru. Vlado Novak s svojim poznavanjem keramike zagotovo spada med najbolj prepoznavne umetnike tega časa v Sloveniji. Zelo močna simbolika je jedro njegovih del. Vedno prisotno jabolko, starodoben simbol zapeljanega Adama, ki Evo postavi v položaj večne obtoženke. V položaj, ki je določil vloge ženske za vedno. Hkrati pa je simbol čutnosti, obilja, konca ali začetka novega, stopljen v vsako zgodbo, ki jo umetnik predstavi. Motivika je odsev vsakodnevnega življenja, ki ga vodi roka narave ali božje oko, ali pa gre zgolj za polresnič- ne fantazije, ki so zašle v moško dušo. Vsaka še tako nepomembna črta, ki jo opazimo, ima svoj pomen. Črte vodijo likovno delo ali pa ga neusmiljeno presekajo na pol. Kompozicija je vedno dovršena in premišljena.« Vlado Novak je po njenem fluid neskončnih zmožnosti, ki se ga ne da obdelati, prilagoditi, ampak ostaja drugačen, naravo prilagaja svojim očem in se z njo oplaja. Tudi del tokratne razstave je zato posvečen hmeljarstvu v Savinjski dolini. Umetnik v svojih delih vrača pozabljeni svet hmeljarjev starega kova, izginulih polj, ki jih je prekrila avtocesta in so jo zaznamovali ljudje, čas zemeljskih vil, ki so varovale pridelek. Izginuli svet postavlja kot nasprotje svetu, ki se utaplja v krutosti, hitrosti, grabežljivosti, čustveni odmaknjenosti in samozadostnosti. Zemeljske vile in ženske v njegovih delih so prvotne čutnice in matere, poosebljajo krhkost in tradicijo. V sedanjem umetnem feminizmu pa so zgolj dekorativen predmet in zbledijo, čeprav se tega ne zavedajo. Vlado Novak vrača s svojimi deli usklajen svet, svet plusa in minusa, ki je nujen za ravnotežje in bivanje. In prav je, da nas tudi umetniki skozi svoja dela opozarjajo na nepravilnosti tega sveta. D. Naraglav V Občinski knjižnici Braslovče so obiskovalci na potopisno duhovnem predavanju spoznali popotnico Eli Trobec, ki ni le popotnica, njeno delovanje je usmerjeno k pomoči vsem in vsemu, kar je živega na Zemlji. Naravi, živalim in ljudem. Alkimist Paulo Coelha, ki mu je Eli Trobec sledila, pravi: »Če si nekaj močno želiš, vse stvar- stvo teži k temu, da se ti ta želja uresniči.« Eli Trobec verjame, da je srečo mogoče živeti. Ve, da se je treba zanjo potruditi. In trudi se. Vsak dan. In živi srečno! S pomočjo slik je pričarala magično Brazilijo, njene lepote in znamenitosti. Predstavila je nenavadnega zdravilca, skupaj z njo so preromali Camino, 800 km dolgo romarsko pot v severni Španiji, kjer se človek sreča z mejo svojih fizičnih zmogljivosti, se podali na Mauritius, otok prijaznih ljudi, dolgih peščenih plaž, dišečega cvetja, kristalno čistih zalivov, kjer je srečala tudi Sandija in Nado iz Slovenije. Tudi Alkimista v knjigi Paula Coelha čaka največji zaklad doma. T. T. Savinova pot, spominski večer V ponedeljek, 15. decembra, je minilo 60 let od smrti Friderika Širce - Rista Savina. V spomin temu velikemu skladatelju so predstavili Sa-vinovo pot po Žalcu in pripravili spominski večer. Savinove klavirske skladbe in samospeve so izvajali mladi glasbeniki: Neža Justinek, Kirn Pavlič in Vesna Verbnjak, Darko Vidic in Igor Vičentič ter Tilen Draksler. V prihodnjem letu bodo praznovali tudi Savinovo 150-letnico rojstva in da mesto živi s tema pomembnima obletnicama, priča tudi obisk otrok iz žalskih vrtcev, kjer so rojstne hiše pa so zaokrožili jih že prej seznanjali s skla- spomin na Rista Savina, dateljem, z ogledom njegove T. Tavčar Skupina otrok iz žalskega vrtca v Savinovi hiši Že 61 športnih društev S skupščine Dve ekipi še brez poraza Športni utrip žalske občine narekuje ZKŠT Žalec, OE ŠPORT, ki obenem preko Zveze športnih društev Občine Žalec koordinira delo športnih društev. Za nemoteno financiranje športa skrbi občinska komisija za šport, ki vsako leto preko posebnega občinskega pravilnika z merili skrbi za delitev finančnih sredstev. Lahko rečemo, da je trenutna organiziranost športa v Občini Žalec na visokem nivoju in da se v prihodnosti kažejo novi izzivi, ki so obetavni in velikopotezni. Podobno je bilo ugotovljeno na redni letni skupščini ZŠD Žalec, ki je bila tokrat na zelo zanimivi lokaciji, na kmetiji Tratnik pod plezališčem Ko-tečnik. Marsikdo izmed pri- Športno društvo Gomilsko je tudi letos pripravilo dva tradicionalna turnirja, in sicer v šahu in taroku. Tako je že vse od leta 2002, ko je bil zgrajen športni dom v Šmatevžu. Na šahovskem turnirju za memorial Borisa Turnška je nastopilo 16 igralcev iz Savinjske doline. Zmagal je nadarjeni mladi šahist Nejc Flander iz Braslovč, ki je od 15 možnih točk osvojil kar 14 točk. Drugi je bil Štefan Na osnovnošolskem področnem prvenstvu v šahu, ki je potekalo zadnjo novembrsko sredo v Kozjem, so trije učenci I. OŠ Žalec dosegli odlične uspehe, Miha Bom-bek 1. mesto, Robert Artič 3., Urban Pesjak pa 5. mesto. šotnih predstavnikov športnih društev in drugih organizacij je bil na tej lokaciji prvič. Prav vsi so bili navdušeni nad naravo, kakor tudi nad gostoljubnostjo Rajka in Albine Tratnik. Še pred samim začetkom skupščine so si informativno ogledali pred kratkim urejeno gozdno pot, ki vodi do plezališča. Plezališče Kotečnik je z več kot 300 urejenimi smermi namreč eno največjih evropskih plezališč. To ve malokateri Savinjčan. In tudi zaradi promocije te odlične izletniške točke je bila odločitev o organizaciji skupščine lahka. Uvodni nagovor je imel Franček Pungerčič, ki je član UO ZŠD Žalec in vodja delovne skupine »Ureditev in obnova športnoplezalnega parka Kotečnik«. Vsem nav- Šincek s Polzele, tretji pa Tomi Masnec iz Braslovč. Med 9 mladinci je zmagal Miha Brinovec z Gomilskega pred Aljažem Pikljem in Terezijo Ferlež. Sedmega tradicionalnega turnirja v taroku pa se je udeležilo 18 igralcev iz Savinjske doline. V velikem finalu je zmagal Mitja Dvornik iz Petrovč, drugi je bil Miran Pur s Polzele, tretji pa Viki Kus iz Braslovč. T. T. Miha Bombek se bo tako udeležil državnega osnovnošolskega tekmovanja januarja prihodnje leto. Mentor žalskih osnovnošolcev, ki so tekmovali v kategoriji do 6 let, je Mitja Urisek iz žalskega šahovskega kluba. L. K. zočim je na kratko predstavil Kotečnik z okolico, opravljena dela, cilje in pohvalil predvsem izjemen delež pri ureditvi in prepoznavnosti Kotečnika domačina, športnega pedagoga in navdušenega plezalca Albina Simonča. Skupščino je odprl Silvo Marič, ki je predlagal delovno predsedstvo ter kasneje podal obrazložitve poročila za leto 2008 in program za leto 2009. Poročilo nadzornega odbora je podal Cveto Jančič. Tako kot že nekaj let zaporedoma je skupščino vodil Peter Kavčič. Prisotne je pozdravila predstavnica Občine Žalec Nataša Gaber Sivka, ki je poudarila dobro sodelovanje občine z vsemi občinskimi športnimi strukturami. Stane Vipotnik iz TŠD Liboje je povedal, da so pripravljeni na prvi sneg, da vse skupaj vabi na smučanje v Liboje, da pa si želi od Občine Žalec konkretnih strategij v zvezi s smučiščem v Libojah. Programski direktor za šport pri ZKŠT Žalec Uroš Vidmajer se je zahvalil za odlično opravljeno delo in sodelovanje v letu 2008 in optimistično »zajadral« skozi načrte v letu 2009. Na koncu se je Franček Pungerčič zahvalil Urošu Vidmajerju za pomoč, ideje in udejanjanje vedno novih športnih zamisli in mu zaželel, da bi ostal tako inovativen tudi v letu 2009. Športna zveza je v svoje vrste sprejela novo članico, Društvo borilnih športov Žalec, katerega predsednica Teja Šavor, pa je predstavilo dosedanje delo in načrte v prihodnosti. Tako je zdaj v ZŠD Žalec včlanjenih že 61 športnih društev. Večer je minil ob neformalnem klepetu, ki vedno porodi tudi nove ideje. Skratka, delo športnih struktur Občine Žalec je transparentno, kar je še posebej vidno na občinskih športnih spletnih straneh www.zkst-zalec.si/ sport, kjer vsakdo, ki išče športne informacije, najde kakšno zanimivost zase. T. Tavčar Telefon: 03/712 12 80 V savinjski košarkarski ligi Brglez.com se je tekmovanje dobro začelo. Do zdaj so bili odigrani trije krogi, neporaženi pa sta še dve ekipi, in sicer Vrani Vransko in Kamnoseštvo Vogrinec. Rezultati 1. kroga: Pekarna Rednak Nazarje : Športno društvo Gomilsko 65 : 62, Kamnoseštvo Vogrinec : Rešpad Parižlje 92 : 68, Vrani Vransko : Veterani Pivovarna Laško 85 : 62, Pungi bar tip top Polzela : Brglez.com 57 : V Sevnici je v začetku decembra potekal 7. mednarodni turnir v ju jitsu borbah, ki sta ga organizirala Ju jitsu zveza Slovenije in Ju jitsu klub Ipon Sevnica. Tekmovanje je štelo tudi za prehodni pokal Slovenije. Člani Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter so se tekmovanja udeležili z dvanajstimi tekmovalci in osvojili kar osem zlatih, eno srebrno in tri bronaste medalje. Osvojili so tudi pokal za 1. mesto ekipno in prehodni pokal. Na tekmovanju je nastopilo 95 tekmovalcev iz devetih ju jitsu klubov iz Slovenije in tujine. Prva mesta in zlate kolajne so v svojih kategorijah tokrat osvojili Žan Artelj, Tilen Ha-dolin, Anja Laznik, Nives Rav-nak, Barbara Stiplovšek, David Štraus, Anja Laznik in Ana Hočevar. Z drugim mestom in srebrno kolajno je tekmovanje končala Nives Ravnak. Z bronastimi medaljami pa so se domov vrnili Timi Štojs, Julijan Motoh in Tilen Hadolin, ki je 64 in Celje Avtokontrol: Študentski klub Žalec 65 : 59. Rezultati 2. kroga: Celje Avtokontrol : Pekarna Rednak Nazarje 68 : 48, Veterani Pivovarne Laško : Pungi bar tip top Polzela 57 : 45, Študentski klub Žalec : Brglez.com Polzela 53 : 62, Rešpard Parižlje : Vrani Vransko 65 : 85 in Športno društvo : Gomilsko : Kamnoseštvo Vogrinec 81 : 101. Rezultati 3. kroga: Brglez, com : Veterani Pivovarne Laško 58 : 76, Pekarna Rednak bil z dvema medaljama, zlato in bronasto, najuspešnejši med moškim delom ekipe. Za tako uspešne nastope sta nedvomno zaslužna trener Rok Šuster ter trener in predsednik kluba Sandi Jelen. V letu, ki se izteka, so se člani Ju Jitsu . klub Aljesan Šempeter udeležili kar 16 tekmovanj, med drugim tudi štirih v tujini, in sicer v Italiji, na Hrvaškem, v Belgiji in Nemčiji, in osvojili kar 82 medalj, od tega 36 zlatih, 23 srebrnih in 23 bronastih. Osvojili so tudi tri pokale. Na- Urška zlata v Tokiu Urška Žolnir Judoistka Urška Žolnir je na turnirju za veliko nagrado na Japonskem zablestela v vsem svojem sijaju in v šampionskem slogu osvojila zlato kolajno v kategoriji do 63 kilogramov. V Tokiu je premagala vse svoje nasprotnice, v zaključnem dvoboju pa še odlično domačo tekmovalko Joši Ueno. Na tem največjem judoističnem turnirju na svetu sta se izkazala tudi Lucija Polavder in Rok Drakšič, ki sta izbojevala peti mesti. T. T. Nazarje : Študentski klub Žalec 60 : 55, Kamnoseštvo Vogrinec : Celje Avtokontrol 97 : 78, Vrani Vransko : Športno društvo Gomilsko 77 : 74 in Pungi bar tip top Polzela : Rešpard Parižlje 81 : 63. Na listi strelcev vodi Primož Skok (ŠD Gomilsko) 102 točki, na listi strelcev trojk Matic Goropevšek (Vrani Vransko) 19 trojk, na listi izvajalcev prostih metov Blaž Vodovnik (Pekarna Rednak). T. Tavčar zadnje v Sevnici, in sicer že sedmič prehodni pokal Slovenije. D. Naraglav ZADNJE ŠPORTNE VESTI Polzelski Hopsi so v 11. krogu prve slovenske moške košarkarske lige gostovali pri ekipi Luka Koper in po izenačenem srečanju izgubili z rezultatom 82 : 80. Na lestvici so kljub porazu na šestem mestu. V tretji slovenski košarkarski ligi je ekipa Prebolda v 8. krogu doma z rezultatom 70 : 88 izgubila proti ekipi Prima-foto, ekipa Vrani Vransko pa je doma z rezultatom 83 : 67 premagala ekipo Krvavec meteor. Moška odbojkarska ekipa SIP Šempeter je na gostovanju pri ekipi Krke v Novem mestu zabeležila poraz (3 : 1 v nizih). Na lestvici je še vedno na zadnjem mestu. Druga ekipa SIP-a je v tretji odbojkarski ligi na gostovanju v Ljutomeru zmagala 0 : 3 v nizih. Rokometašice RK Cele-ia Žalec so v 10. krogu državnega rokometnega prvenstva gostovale na Ptuju in z ekipo Mercator Tenzor Ptuj igrale neodločeno 28 : 28. Žalčanke so ob polčasu vodile 13 : 18, nato pa prednost v nadaljevanju zapravile in ob koncu remizirale. Pri žalski ekipi je bila z devetimi goli najuspešnejša Ana Petrinja. Na lestvici so s sedmimi zmagami in enim neodločenim izidom na četrtem mestu. T. T. TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 UNMHNNHUI«r,l«mite aWMSMMBaM MEŠALNIKA BARV, OMETOV, LAKOV IN LAZUR SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Soseska 12,3312 PREBOLD Tel: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net Vsem našim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in voščimo mirne ter srečne božično-novoletne praznike. Turnir v šahu in taroku Miha na državno Urban Pesjak, Miha Bombek in Robert Artič Lestvica po 3. krogu 1. KAMNOSEŠTVO VOGRINEC 3 3 0 299 227 72 6 2. VRANI VRANSKO 3 3 0 247 191 56 6 3. CELJE AVTOKONTROL ŽALEC 3 2 1 211 204 7 5 4. VETERANI PIVOVARNA LAŠKO 3 2 1 195 188 7 5 5. BRGLEZ.COM POLZELA 3 2 1 184 186 -2 5 6. PEKARNA REDNAK NAZARJE 3 2 1 173 185 -12 5 7. PUNGI BAR TIP-TOP POLZELA 3 1 2 183 184 -1 4 8. ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC 3 0 3 167 187 -20 3 9. ŠPORTNO DRUŠTVO GOMILSKO 3 0 3 217 252 -35 3 10. REŠPARD PARIŽLJE 3 0 3 186 258 -72 3 Ponovno osvojili prehodni pokal Razgorška odlična kasača V 3. slovenski državni odbojkarski ligi nastopa tudi ženska ekipa Braslovč, ki jo vodi trener Tomaž Marovt. Na lestvici so po 8. krogu na devetem mestu. Braslovški odbojkarji so Črne, Logatca ter Kamnika. se na novo sezono dobro pripravili. Pred začetkom poletnih priprav, je trenersko krmilo prevzel prekaljeni odbojkarski strokovnjak iz Šempetra Dragan Boji-novič. V prestopnem obdobju sta v vrste Braslovčanov tudi uradno pristopila dva igralca iz OK SIP Šempeter. Po poletnih individualnih in skupinskih pripravah je sledilo .nekaj prijateljskih tekem z ekipami iz Trenutno se nahajajo po 8. krogih v 3. odbojkarski državne ligi (vzhod) na 7. mestu. Ob tekmah doma jih vzpodbuja vedno bolj številno občinstvo, kar ekipo še dodatno motivira. Prav tako se letos prvič po dolgih letih udeležujeta ligaških tekem tudi selekciji starejših dečkov ter male in mini odbojke. Glede na to, da je za igranje odbojke vedno več interesa med otroki, tudi prihodnost ni vprašljiva. T. T. Šahovski turnir Šahovsko društvo Savinjčan iz Šempetra je v dvorani Elektra pripravilo drugi memo-rialni hitropotezni šahovski turnir v spomin na njegova dva odlična šahista Martina Štormana in Stanka Skoka. Nastopilo je 23 šahistov iz širšega celjskega območja. Zmagal je Asim Huraimovič iz Velenja, ki je zbral 7 točk, drugi je bil Stanko Nikolič iz Celja, tretji Marjan Knez iz Šahovskega društva Savinjčan, oba sta zbrala po 6,5 točke, četrti Ljubo Krk iz Celja in peti Milan Bračič iz Žalca, oba sta zbrala po 6 točk. T. T. Aliansina zmagovita postava Šempetranke za finale Zvesto in bučno šempetrsko občinstvo odbojkarice Alianse očitno tako motivira, da ne morejo odpovedati. V svoji četrti pokalni tekmi pred domačimi gledalci so novinke v prvi ligi, na krilih razpoložene Turnškove in zanesljivega bloka Kodretove in Založnikove, dosegle dovolj točk za zanesljivo uvrstitev na finalni turnir za pokal Slovenije 2008. Letošnje finalistke za pokal Slovenije so torej evroligaši-ce HIT Nova Gorica in Nova KBM Branik ter dve ekipi iz prve lige, Calcit Kamnik in Aliansa. iz Šempetra. Igralke Alianse so bile po dveh pokalnih tekmah s Koprčankami uspešnejše, a so se morale za zmago s 3 : 2 zelo potruditi in pokazati zelo veliko znanja, moči in koncentracije. Tekme so bile zelo izenačene tudi z ekipo TPV Novo mesto, vendar je bil izid točk v prednost Šempetrank. Uvrstitev Alianse v državni vrh je tako povsem zaslužen in pomeni za klub drugo takšno elitno uvrstitev v njegovi zgodovini. Finalni obračun bo 27. in 28. decembra. Odbojkarice Alianse so odlične tudi v tekmah prve lige, saj so trenutno na tretjem mestu lestvice. V zadnji tekmi so doma s 3 : 0 (23, 16, 22) v tekmi 8. kroga 1. DOL konec novembra so premagale Calcit Kamnik. V 9. krogu 6. decembra so Odbojkarji uspešni Uspešni podmladek kluba Aljesan V Gornjem Gradu je v soboto, 8. novembra, potekala tekma za pokal Občine Gornji Grad v katah do 14 let. Tekmovanje je organizirala Ju jitsu zveza Slovenije v sodelovanju z Ju jitsu klubom Samuraj iz Gornjega Grada. Tekmovanja se je udeležilo veliko tekmovalk in tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov. Svoje znanje so na blazinah predstavili tekmovalke in tekmovalci iz JJK Tribor Kočevje, JJK Katana Globoko, PKBV Celje, JJK Samuraj Gornji Grad, ADK Maribor, JJK Ipon Sevnica in JJK Aljesan Šempeter. Tekmovanja v Gornjem Gradu se je udeležilo 13 tekmovalcev iz šempetrskega kluba Aljesan. Domov so prinesli eno zlato, dve srebrni in tri bronaste medalje. Najuspešnejša je bila Leja Posedel, ki je v kategoriji 1 (11-12 let) osvojila prvo mesto. Drugo mesto sta v svojih kategorijah zasedli Marina Cokan (7-8 let) in Nika Artelj (11-12 let), tretje pa Ana Hočevar (11-12 let), Za nakup se je Iztok odločil zaradi izjemnega rodovnika, saj v hlevu vzrejajo italijanske kasače, skupaj s prijateljem Hansom pa imajo deset plemenskih kobil in v naslednjem letu pričakujejo prva žrebeta. Iztok je tudi letos tekmoval z žrebcem Steakhousom in dvakrat za las zgrešil zmago, bil je dvakrat drugi in dvakrat tretji. Prihodnje leto želijo pri bencinskem servisu v Šentrupertu pripraviti zemljišče za boljši trening konj. Zemljišče jim je odstopil Jože Kapus, ki se mu, kot je poudaril Branko Razgoršek, zahvaljujejo, prav tako se zahvaljujejo Borisu Sem-primožniku z Veterinarske postaje Žalec, ki skrbi za zdravje njihovih konj. T. T. Iztok Razgoršek z žrebcem Steakhousem na enem izmed zadnjih tekmovanj Timi Štojs (9-10 let) in Iva Posedel (7-8 let). Barve šempetrskega kluba so zastopali še Uroš Posedel, Miha Jambrovič, Jure Jam- brovič, ki so zasedli četrto, šesto in sedmo mesto, ter Jaka Jelen, Miha Razboršek, Erik Štraus in Jaka Rizmal. D. N. Uspešni tudi mlajši premagale ekipo Benedikta s 3 : 2 in minulo soboto v 10. krogu v domači dvorani še ekipo AC Prstec iz Ptuja s 3 :1. Tudi mlajša članska ekipa ALIANSA II v 3. DOL nadaljuje z zmagami in vstopa v drugi krog tekem kot vodilna v skupini in edina neporažena ekipa. Malo manj sreče so imele mladinke na polfinalnem turnirju v Slovenj Gradcu 6. decembra, kjer se kljub dobri igri niso uspele uvrstiti med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Ob tem pa velja še dodati, da kadetinje in starejše deklice beležijo zmage na turnirjih savinjsko-koroške regije in tako sledijo nadaljevalni turnirji. D. N. V letošnji kasaški sezoni je hlev Razgoršek iz Založ pri Polzeli beležil odlične rezultate. Tekmovali so z dvema konjema, Arkaj Asom in Steakhousom, oba v lasti Iztoka, sina Branka Razgorška. Arkaj As je 11-letni žrebec italijanske reje, ki je v svoji karieri zabeležil kar 35 zmag, v tem letu pa je na vajetih očeta Branka Razgorška zabeležil več dobrih uvrstitev, tekmoval pa je tudi na veliki dirki Mediteerraneam Trotting Championship in na vajetih italijanskega voznika Fran-ceska Pettunarija osvojil drugo mesto. Steakhous je 7-letni žrebec, ki prihaja iz Združenih držav Amerike in je potomec enega najboljših plemenjakov Amerike, je izreden dirkač, saj je kot dveletni kasač odtekel čas, ki ga še noben konj v Evropi ni dosegel. Je drugi najhitrejši kasač, ki je bil pripeljan v Slovenijo. Njegova pot ga je vodila na Švedsko in v Italijo, kjer je tudi tekmoval. * SVETOVANJE SLOVENSKE DEMONSTRACIJSKE VRSTE * OS PRVENSTVO CELJSKE REGIJE V SMUČANJU IN BORDANJU (petek) k ŽREBANJE NAGRAD Z ZNANIM SMUČARSKI GOSTOM * BREZPLAČNO MERJENJE ČASA NA VELESLALOM PROGI * VELESLALOM TEKMOVANJE ‘SAVINSKI IZZIV (sobota) k ZABAVNI PR ’ V V % Medijski pokrovitelj f=/SCHC/Z A Sf/ JVulcaiM Rossionot O za smučarsko karto na Golteh 16.12009 ali 17.12009 Uveljaviti je možno samo en kupon za nakup ene smučarske karte Nakupno mesto: RTC Golte ■ na dan priredij j Pisma bralcev Kdo se spreneveda, Sipro ali Geo inženiring? Na hišni številki Vrbje 68 so tri stanovanja, vsa tri so lastniška. Lasnik enega stanovanja je družina, ostalih dveh pa upokojenki, stari preko 70 let. Leta 1997 smo lastniki stanovanj od podjetja SIPRO, ki je tudi upravitelj stavbe, dobili ponudbo za ureditev zemljiškoknjižnega stanja naših stanovanj. V dopisu so obljubili, da bodo za ponujeno ceno izvedli pridobitev zemljiškoknjižnega vložka, pridobitev kopij katastrskega plana, parcelacijo - delilni načrt, sestavo prvega predloga za zemljiško knjigo, pridobitev odločbe o funkcionalnem zemljišču - vključno z odmero, izdelavo etažnih načrtov, pripravo predloga o solastniških deležih in sestavo drugega predloga za zemljiško knjigo. Lastniki smo znesek plačali. Leta 2005 smo želeli izvedeti, kako daleč je vpis v zemljiško knjigo, vendar nas je gospod Prislan odpravil z izgovori, da so sodišča zasuta z vpisi, večina stanovanj v Žalcu pa je že bila vpisana. Ko smo zahtevali, da se zadeva čim prej uredi, saj so bili stroški poravnani že pred osmimi leti in da smo starejši ljudje, ki želimo zadeve čim prej urediti, smo dobili od SIPRA dopis, da so se postopki zaradi spremembe zakonodaje upočasnili in da vpi- sa naših stanovanj žal ne morejo izvesti, plačani znesek pa nam bodo vrnili z obrestmi vred. S tem je bila zadeva za SIPRO končana, za nas pa ne. Po 8 letih, odkar smo plačali, so se nas hoteli lepo »znebiti« in upokojenke v letih pripraviti do tega, da se spopadejo s papirno vojno, za katero so oni dobili plačano in za kar so usposobljeni. Ko se s tem nismo strinjali, se je SIPRO s podjetjem GEO inženiring iz Žalca dogovoril, da še enkrat opravi meritve stanovanj. Meritve so opravili 14. 2. 2006 in zatrdili, da se bo zdaj zadeva uredila. Minilo je zopet leto, ko smo želeli izvedeti, kaj je z zadevo. Na SIPRU so nam odgovorili, da od GEO inženiringa nimajo še nobenih podatkov. Ko smo preverili na GEO inženiringu, so nam odgovorili, da na SIPRU dobro vedo, da odmere ni mogoče narediti, ker se eden od objektov zajeda v drugega (objekt krajevne skupnosti v objekt lastnikov stanovanj) in da mora odmero naročiti tudi krajevna skupnost. Dobro smo vedeli, da so to le izgovori. Namreč, če bi bilo v stavbi samo eno lastniško stanovanje, ostala pa najemniška, ali bi to pomenilo, da takega vpisa v zemljiško knjigo sploh ne bi bilo mogoče izvesti? Z dopisom smo opozorili SIPRO, da bomo zadevo predali sodišču in njihovo sprenevedanje objavili v časopisu. Ko pa smo se s predsednikom krajevne skupnosti dogovorili, da bo KS Vrbje naročila odmero za svoj del stavbe, poravnala stroške in ko se je predsednik krajevne skupnosti z gospodom Prislanom dogovoril, da potem ne bo več ovir za vpis, smo sklenili da s sodiščem še malo počakamo. Po večkratnem posredovanju predsednika krajevne skupnosti je podjetje GEO inženiring odmerilo prostore krajevne skupnosti. Ker se zadeva spet ni premaknila, smo 26. 5. 2008 ponovno poslali dopis na SIPRO, v vednost pa tudi krajevni skupnosti in Občini Žalec, Oddelku za okolje in prostor, gospodu Žolnirju (kjer je verjetno dopis končal v kakšnem predalu), da ne želimo več sprenevedanja, ampak jasen odgovor, čigav interes je zavlačevanje zadeve, ki je bila plačana že pred 11 leti. Novembra je ena od lastnic obiskala SIPRO, da bi izvedela, ali bo zadeve končno lahko uredila, pa so jo, tako kot že večkrat, poslali na GEO inženiring, kot da živimo v kameni dobi brez telefonov. Na GEO inženiringu so ji povedali, da spomladi niso mogli dokončati odmere v krajevni skupnosti, ker niso imeli ključev od kuhinje. Teče že dvanajsto leto od plačila stroškov SIPRU za vpis v zemljiško knjigo. Ne vemo več, čigav interes je zavlačevanje? Kam je šel naš denar? Ali je to sploh še mogoče v času demokracije? Ali bomo zadeve lahko uredili še pred smrtjo? Lastniki stanovanj Vrbje 68 Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko. Sožitje med nami Približuje se konec leta in kot vsi drugi smo se tudi v naših društvih SOŽITJE odločili, da preletimo iztekajoče se mesece in ugotovimo, koliko in kaj smo postorili in ali nam je še kaj ostalo za prihodnje leto. Zagotovo našega dela in poslanstva ne bo nikoli konec. Nikoli ne bomo ostali sami. Vsako leto se nam znova in znova pridružujejo ljudje, ki v svojem načinu življenja potrebujejo spremstvo tistih, ki želimo, znamo in zmoremo. Mogoče se najde še kdo, ki se ob branju tega članka sprašuje, kdo je organizacija SOŽITJE. Smo ljudje, ki smo spoznali drugačno pot življenja. Pot ob in z ljudmi, ki imajo motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Smo starši, sorodniki in rejniki otrok, mladostnikov in odraslih, ki svoje življenje vidijo skozi drugačne oči. Ljudi, ki ne zmorejo izoblikovati povsem samostojnega življenja, ki ne zmorejo velikih intelektualnih zahtev in potrebujejo ob sebi nekoga, ki jim pomaga oblikovati aktivno in kakovostno življenje, kljub pomanjkljivostim, ki jih spremljajo. Vsa ta populacija potrebuje aktivno druženje, saj le s skupnimi močmi zmoremo to, ob čemer bi sami pogosto obupali. Prav v ta namen so se pred mnogimi leti začela oblikovati društva, ki so svoje poslanstvo namenila delu in razvoju tako družine kot take kot družbe, v kateri te družine živijo in delajo. Toda tudi društva velikokrat naletijo na ovire, pri katerih je pomoč širše druž- be še kako pomembna. Težko bi sami odstranjevali različne arhitektonske ovire, ki drugačnim onemogočajo človeka dostojno življenje. Težko bi sami spreminjali zakone, ki so velikokrat precej mačehovski do tistih, ki jim pripadajo. Težko bi sami povezovali ljudi v skupnost in širili svoja načela in cilje brez vplivnih ljudi, ki nam stojijo ob strani in nas razumejo. Toda le v skupini zmoremo in smo lahko glasni. Že res, da večina OMDR (oseb z motnjo v duševnem razvoju) ne bo zapadla v sistem »produktivnega člana«, ki služi in vlaga, lahko pa z gotovostjo trdim, da nam ni in ne bo v breme. Zmorejo in znajo marsikaj. Njihovi izdelki niso vrhunske kakovosti, so pa estetski (in po svoje tudi kakovostni) izdelki z dušo in s srcem. Delavnice pod posebnimi pogoji oz. varstveno delovni centri s svojimi prodajalnami njihovih izdelkov potrjujejo moje prepričanje. Ker se zavedajo, da njihove pravice izhajajo iz dolžnosti, se trudijo biti pošteni, odprti, komunikativni, resnicoljubni, pripravljeni na pomoč. Znajo imeti radi. Včasih kar preveč, saj težko razumsko obvladujejo svoja čustva. In ker se trudijo, tako kot tisi, ki jim stojimo ob strani, je prav, da jih razumemo in jim nudimo tisto, do česar so upravičeni in do tistega, kar jim pripada. Zakoni so sicer napisani, a kaj ko jih mnogi posamezniki berejo različno, prilagojeno njihovemu času in prostoru. Veliko ljudi, ki imajo priložnosti govoriti o nas in nas usmerjati, nas hvalijo in delijo poklone, a le dokler so »prižgane odrske luči«. Ko se prah poleže, poniknejo. Toda naj ne bo zamere. Zadnje čase je veliko ljudi, ki se ne pojavljajo v množici, ampak so res namenjeni k nam in za nas. Čeprav jim imamo možnost velikokrat izreči besedo hvala, je to le kaplja v morje za njihovo naklonjenost in pokazano empatijo. V zvezi z vsem prej navedenim smo društva Sožitje savinjsko-šaleške regije izdelali projekt celovite družbene pomoči OMDR, s katerim smo želeli opozoriti širšo družbeno javnost, predvsem pa lokalno skupnost, o stanju, ki ga je potrebno izboljšati. Pred leti novozgrajene kapacitete po dnevnem varstvu prizadetih oseb ne smejo biti zaključek vseh naših bodočih prizadevanj. Zato se nam pridružite. Videli in spoznali boste srečo in pripadnost, ki jo redko srečate. Podprete pa nas lahko tudi v pobudi, da skupaj z župani občin in ustrezno stroko poiščemo nadaljnje možnosti razvoja celovite skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Naše ime SOŽITJE pa tako in tako pove več kot neskončno besed. In za konec še misel za vse nas: Od vsakega smeš zahtevati le to, kar zmore. (Exupery) Srečno in zdravo leto 2009. Za društva SOŽIJE Savinjsko-Šaleške doline Darja Cencelj, dipl. vzg. Ko zadiši po svežem kruhu Smeh malo drugače Smeh je nekaj, kar deliš s seboj in z mnogimi drugimi. Kizenologija in druge tehnike telesne terapije učijo, da vdih omogoči občutenje čustev in da zadržujemo dih, ko nočemo čutiti. Ko se smejemo, dihamo s polnimi pljuči in takšno dihanje omogoči, da zrahljamo, kar je pretesno, da odženemo potrtost, da prebudimo v telesu nekakšno stanje humorja, ki ne pripada intelektu, marveč telesu, da ohranja proste prehode v njem. Odzivamo se na vzgibe, ki zadevajo čute: glasbo, gibanje, hrano, pijačo, umirjenost, tišino, lepoto, temo ... »Podzemni ogenj, ki gori v ciklih, zdaj visoko, zdaj nizko.« Vanja Kališnik pravi, da bi se moral človek vedno počutiti kot takrat, ko je zaljubljen, ker je to naravno stanje. Kdaj je že bilo to? Podzemni ogenj! Celostno bitje, ki je radovedno, rado vzpostavlja odnose, včasih poskakuje od energije, včasih je negibno. Žal ta čutni izraz plamti le kratek čas, kajti zelo hitro je obsojen in kaznovan, v številnih krajih in obdobjih pa je povsem prepovedan. Zgodba General Eisenhower se je namenil obiskati svoje čete v Ru- andi. (Mogoče je bil v Borneu. Mogoče je bil general MacArt-hur. Imena so mi tedaj bolj malo pomenila.). Guverner je sklical domorodke, da bi se postavile vzdolž prašne ceste, vzklikale in mahale v dobrodošlico Eisen-howerju, ko se bo v džipu peljal mimo. Edina težava je bila v tem, da ženske nikoli niso bile oblečene, nosile so le ogrlice in včasih ozek jermenast pas. Ne, tako ne bo šlo. Guverner je poklical plemenskega poglavarja in mu opisal svojo stisko. »Brez skrbi,« je rekel poglavar. Če bo guverner dobavil nekaj desetin kril in bluz, bo poskrbel, da se bodo ženske oblekle za to priložnost. Guvernerju in krajevnim misijonarjem je uspelo dobiti oblačila. Kakor koli, na dan velike povorke in le nekaj minut, preden naj bi se Eisenhower pripeljal v svojem džipu po dolgi cesti, so odkrili, da so si domačinke sicer ubogljivo nataknile krila, bluze pa jim niso bile všeč, zato so jih pustile doma. Razvrstile so se vzdolž ceste na obeh straneh, v krilih, a zgoraj gole, brez krpice. Guvernerja je skoraj kap ob novici in jezno je poklical poglavarja, ki ga je pomiril, da se je posvetoval s poglavarko. Zagotovila mu je, da so ženske privolile, da si bodo pokrile prsi, ko se bo general peljal mimo. »Si prepričan?« je zalajal guverner. »Prepričan sem. Povsem prepričan,« je dejal poglavar. Ni bilo več časa za prepir in lahko samo ugibamo o odzivu generala Eisenhoverja, ko je njegov džip pripuhal po cesti mimo žensk zgoraj brez, ko so druga za drugo elegantno dvigale široka krila in si z njimi pokrivale obraze. Še vedno se v sebi nasmejim, ko pomislim na ruandske ženske, kako si pokrivajo obraze s krili in se nedvomno smejejo za njimi. In kar sproža zdravilni smeh, je svéto, poudarja avtorica zgodbe C. P. Estés. Smeh, ki pomaga, ne da bi škodoval, ko razbremeni, preusmeri, preuredi in povrne moč, prinaša zdravje. Smeh, ki pripravi ljudi, da se veselijo življenja, da so srečni, ker so tu, da se bolj zavedajo ljubezni in erosa, ker odžene žalost in jezo. Smeh, ki seže dlje in globlje v psiho, temeljito pretrese in zrahlja vse v njej, sproži radosten občutek, ki šine skozi telo. Je oblika divjega užitka. Ženski smeh Kako razumeti ženski svet, druženje žensk, npr. ob kavi, ko si izpovedujejo svojo resnico, se pogosto neumno smejijo? Gledam mlada dekleta, ki jim je vse smešno, mnogi pa jih čudno pogledujejo. Imam izkušnjo, ko sva se s sestro sredi mesta tako smejali, da so naju mimoidoči radovedno pogledovali in si morda mislili, da smo avše. Sem se vedla neumno? Ne, bila sem normalna, le da nisem razumela svojega ženskega sveta. smeha, ki prihaja iz globin. To je skrivnost za moške in ko to omenim ženskam, navdušeno prikimajo in rečejo: »Vem, kaj misliš.« Včasih stežka odpodijo moške, da bi ostale same, ker si zaželijo bivati v izrazito ženskem ozračju, pa naj so same ali z drugimi ženskami. Gre za naravni ženski cikel. Moška energija je prijetna. Več kot prijetna je, sijajna je, veličastna. Toda včasih je kot preveč čokoladnih bonbonov. Zaželimo si malo čistega hladnega riža za nekaj dni in čiste vroče juhe, da osvežimo nebo. Od časa do časa je nujno. Smeh, ki izhaja iz zgodb, kakršne si ženske pripovedujejo, zaneti ogenj zanimanja za življenje. Je svét, ker je tako zdravilen. Čuten je, ker prebuja telo in čustva. Seksualen je, ker vzburja in poraja valove užitka. Avtorica zgodbe poudarja, da ženske nekako oživijo v družbi s samimi ženskami in se nato boljše volje vrnejo domov. To je preostanek starodavnega ženskega obreda, ena od oblik samozdravljenja, ki prežene depresijo, izreže črne sence jeze in pusti žensko srečnejšo, kot je bila prej. Zapisala mag. Irena Potočnik, ________________dipl, soc, del. Pri peku Slovenski človek, pa kjerkoli že je, ima vedno v mislih in srcu svojo vas, rodno hišo in dišeč vonj v krušni peči pravkar pečenega kruha. To ni naključje. V kruhu je moč narave, ki je kot del neobvladljivega določala debelino njegove rezine; v njem je razgibanost in idiličnost žitnega polja, pozimi pokritega s snegom, spomladi valovitega v vetru in v zgodnjem poletju zlatečega v soncu. V vso to dinamično in pestro slikovitost se vključi še igrivost z ritmom mlinskega kolesa navdušenega mlinarja. In kar je najpomembneje - v vsem tem se zrcali ljubezen peka. Novembra so imeli učenci 2. in 3. razreda II. OŠ Žalec tehniški dan. Obiskali smo pekarno TONI PEK, kjer nas je prav lepo in prijazno sprejela gospa Besima. Odpeljala nas je v prostor, kjer peki opravljajo svoje delo in izvajajo pekovske mojstrovine. Ogledali smo si pripravo testa za kruh in gnetenje s pomočjo električnega mešalnika. Po napornem gnetenju je moralo testo malo počivati. Med tem časom smo videli, kako pod spretnimi prsti peka nastajajo slaniki, makovke, žemljice, pice ... Najbolj nas je navdušila sama priprava in izdelovanje bureka - sirovega in mesnega. Ko seje testo spočilo, ga je pek oblikoval v majhne štručke in jih dal v omaro, kjer so s pomočjo pare kipele dvakrat po 20 minut. Da se med čakanjem ne bi utrudili, smo se podkrepili s krofi in si zavzeto ogledali še pripravo kremnih rezin in testa za pripravo bureka in biskvita. Kmalu nas je poklical pek. Skupaj smo radovedno opazovali, kako kruh izginja v vročo peč, za njim pa se zaprejo temna vrata. Kruh se je pekel, mi pa smo se veselo postavljali pred objektiv fotoaparata. Ko smo le dočakali težko pričakovani kruh, pa se je žal naš čas obiska v pekarni že iztekel. Gospe Besimi smo se prijazno zahvalili, seveda pa tudi na peke nismo pozabili. Polni neurejenih vtisov smo pohiteli v šolo, kjer smo sami spekli kruh in žemlje. In verjemite, pri tem je prav prijetno dišalo iz šolske učne kuhinje. Na koncu smo bili vsi prav pošteno utrujeni, vendar bogati v spoznanju, da kruha ne naredi moka, temveč roka, in da kruh z domače peči najbolje diši. Marjana Confidenti Odprta dlan, otroci otrokom Ekodan na I. osnovni šoli Žalec Utrinek z ekodneva Med nastopom zborov Učenci in kolektiv Osnovne šole Polzela in POŠ Andraž z vrtcem so v športni dvorani pripravili tradicionalni dobrodelni koncert Odprta dlan za sklad Otroci otrokom. Od 16. ure dalje so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo in kupili izdelke. Program tokratnega, četrtega dobrodelnega koncerta je bil ponovno pester in zanimiv. Nastopili so pevski zbori vrtca, centralne in podružnične šole, plesna skupina, recitatorji in kot gostji koncerta solistka Alenka Gotar in citrarka Neli Zidar Kos. Kot je povedala ravnateljica šole Valerija Pukl, so s prodajo vstopnic za koncert, božično-novoletnih voščilnic in drugih prazničnih izdelkov zbrali štiri tisoč evrov, ki jih bodo porabili za otroke iz socialno šibkih družin, ki obiskujejo osnovno šolo na Polzeli in podružnično v Andražu. T. T. Projekt ekošola kot način življenja je program, ki uvaja načrtno in celostno okoljsko vzgojo, kamor sodijo odgovorno ravnanje z odpadki, odnos do narave, zdrave prehrane in življenja nasploh. V okviru tega projekta so na I. OŠ Žalec tudi letos novembra pripravili ekodan. Učenci so izdelovali ekookra-ske iz odpadle embalaže za bo-žično-novoletno okrasitev šole. Poleg tega je vsak razred izdelal svoje ekobožično drevo. Drevesa bodo ves december na ogled v avli šoli in izmed njih bodo izbrali najlepše in najizvirnejše. Izdelali so tudi novoletna darila, ki jih bodo, tako kot že nekaj let do zdaj, podarili starejšim občanom Žalca. Vsi izdelki so bili narejeni iz odpadnega ekomateriala. Dopoldne so bili zelo delavni in inovativni in takšen je tudi končni rezultat. Niso pa bili samo ustvarjalni, naučili so se tudi marsikaj o sladkovodnih ribah, ki jih lahko najdemo v povodjih Savinje in okoliških potokih, o čemer je predaval predstavnik Ribiškega društva Šempeter. Nekoliko mlajši učenci so si v Domu II. slovenskega tabora Žalec ogledali igrico Pogumni jelen, ki govori o ločevanju odpadkov in ekološkem osveščanju ljudi. Najstarejši osnovnošolci pa so spoznavali kulturo naroda Inu-itov na predavanju z naslovom Otroci sveta. T. T. Z voljo in pozitivno energijo Nekateri otroci se s svojim vedenjem in gledanjem na svet razlikujejo od ostalih. Ti otroci potrebujejo še posebno ljubezen. Poleg staršev jim jo dajejo tudi učitelji in ena izmed takšnih učiteljic je gotovo specialna pedagoginja, ga. Nataša Privošnik. Rojena je leta 1969 na petek 13. Profesorica defektologije za motnje vedenja in osebnosti ter domske pedagogike, svetnica, v šolstvu zaposlena kot svetovalna delavka več kot 15 let. Delovne izkušnje je pridobivala v Angliji, Nemčiji, Združenih državah Amerike, Irski in na Škotskem. Je izvedenka za pedagoško področje na Inšpektoratu RS za šolstvo. Predava in izobražuje predvsem učitelje in strokovne delavce s področja razvijanja pozitivnega samovrednotenja doma in v tujini. Je avtorica raznih programov izobraževanja, soavtorica učnih načrtov, članica več strokovnih svetov ter strokovna sodelavka Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. Njeno poslanstvo je izobraževanje otrok in mladostnikov za samostojno in odgovorno vedenje. Je ustanoviteljica Lizinega poletnega tabora ter Lizinega zdravstvenega sklada za 50.000 članov SVIZA - šolskega sindikata in njihove otroke. Postavili sva ji nekaj vprašanj. Ste kdaj čutili nemoč ali obup? Pravzaprav ne. Takoj ko naletim na oviro, začnem razmišljati, na koga se še lahko obrnem. Lahko imajo tudi otroci s posebnimi potrebami cilje, ki jih v življenju nameravajo uresničiti? Absolutno. Posebne potrebe imamo pravzaprav vsi. Vsak lahko v življenju uspe. Slep sicer ne more biti pilot, ampak lahko poišče drug sprejemljiv cilj. Pri tem je velika vloga staršev in strokovnih delavcev, ustanov, okolja ... Kaj vam daje moč in spodbudo za naprej? Veliko je še stvari v šolstvu, ki še niso čisto prilagojene. Predvsem na področju zaščite otrokovih pravic bi bilo treba še marsikaj narediti. Zato smo odgovorni starši, strokovni delavci. In včasih se te odgovornosti ljudje premalo zavedajo. Starš MORA biti odvetnik svojega otroka. Na koga ali na kaj se pri svojem delu lahko najbolj zanesete? Na samo sebe. V veliko pomoč so mi tudi otroci in mladostniki, s katerimi delam, se srečujem. To pa zato, ker se ravno od njih največ naučim. Kaj najraje delate, kadar nič ne delate? Bolj težko prepoznam besedo »nič delati«. Pa vendarle: igram se s svojima otrokoma Luko in Lizo - seveda je tudi igra delo. Najraje se igram z lego kockami ali igro Ubongo. To je miselna igra za glavo in zabavo. Čim več daješ, tem več imaš. Se strinjate? Seveda. Pa ne v materialnem smislu. Verjamem v neko energijo, ki obrne zadeve tako, da je prav. Vedno sem nudila pomoč spontano, samoiniciativno ali pa takrat, ko sem bila zanjo zaprošena - in nikoli nisem, tudi sedaj ne, pričakovala, da bom zato, ker pomagam, dajem, nekaj dobila. Največ šteje, ko se vrne otrok, mladostnik, ki si mu stal ob strani, zadovoljen, srečen, nasmejan. To pa šteje!!! Kdo ali kaj vam v življenju največ pomeni? Liza in Luka-otroka, medčloveški odnosi - pošteni, iskreni, naravni... Katere so vaše lastnosti? Hitrost, iznajdljivost, dobrosrčnost, poštenost, senzibilnost, empatija ... Kakšne načrte imate za prihodnost? Predvsem spremljati Lizo do konca šolanja in njeno zdravje. Potem je tu še Luka, petletnik ... pa moja služba v bodoče, pa še in še. Kdo si je pravzaprav zamislil Lizin poletni tabor? Jaz. Pred osemnajstimi leti sem preko izmenjave študentov delala v Združenih državah Amerike. Tja sem se vrnila še leta 1992. Od takrat naprej sem imela to idejo v mislih. To vidim kot priložnost druženja. Tam otroci lahko spontano razvijajo medsebojne odnose. Seveda pa je bistven program tabora. Koliko otrok se je udeležilo prvega Lizinega poletnega tabora? Vse skupaj sto triindvajset otrok, kajti bili so štirje termini po pet dni (eden konec junija, eden v juliju in dva v avgustu). Vsak teden se je tabora povprečno udeležilo trideset otrok. Koliko vzgojiteljev ste imeli? In katere znane vzgojitelje ste imeli? Za trideset otrok je skrbelo najmanj devet vzgojiteljev in jaz. Znana vzgojitelja sta bila Bojan Napotnik (predsednik in direktor smučarske šole Beli zajec na Golteh) in Nataša Bokal (bivša slovenska smučarka). Kaj so menili starši otrok, ki so se udeležili LPT? Niti en starš ni imel pripombe, no, kolikor nam je znano©. Otroci so se počutili zelo dobro. Bili so zadovoljni, tako oni kot njihovi starši. Pred nekaj dnevi mi je neka mamica, katere otrok je bil v taboru, poslala sporočilo: »Kaj ste naredili z mojim otrokom? Še tri dni po taboru se je jokal, da hoče nazaj vanj.« Ali boste s taborom nadaljevali tudi v prihodnosti? Ja. Za štiri termine smo že dogovorjeni. Ali si želite kaj izboljšati? Vedno se še da kaj izboljšati. Na primer razširiti ponudbo aktivnosti za otroke. Marca 2008 je bil v okviru SVIZ-a ustanovljen Lizin zdravstveni sklad. S kakšnim namenom? Liza je moja hčerka. Stara je enajst let in ima za sabo petnajst operacij. Tudi ona je otrok s posebnimi potrebami. Sama sem se kot mati soočala s stisko ob zdravljenju v Sloveniji. Ustanovljen je bil z namenom, da bi lahko finančno omogočili članom šolskega sindikata in njihovim otrokom pri zdravljenju v tujini, nakupu zdravil ali pripomočkov, ki jih v Sloveniji ni. Kateri moto vas spremlja skozi življenje? Moja mota sta: Nikoli ne reci nikoli in V življenju se vse da doseči z voljo in s pozitivno energijo. Na koncu bi se vam radi zahvalili v svojem imenu ter v imenu vseh, ki ste jim ali jim dajete znanje, nasvete in pomoč. Hvala za razumevanje in posluh do drugačnih ljudi, predvsem pa hvala za vaš dragoceni čas za ta intervju. Naja Bedek in Nika Gaberšek, OŠ Šempeter / \ Ko vse drugo izgubi smisel Ko vse izgubi smisel, pomisli na nekaj, kar te razvedri in ti odpre oči. Pomisli na prijatelja, ljubezen, na nekaj, da nehaš biti jezen. Ko vse izgubi smisel, stori nekaj zase, za dušo. Objemi nekoga, mu roko podaj, pomembno je, da smisel se vrne nazaj. Torej, ko vse drugo izgubi smisel, pojdi med ljudi, stori, kar te veseli. In tako smisel nazaj prihiti. Andreja Slokar, 7. c OŠ POLZELA Midva Ti in jaz in ves ta večni čas. In te tvoje modre oči, ob katerih mi telo vedno vzdrhti. Noč in tema, ne potrebujeva besed. Veva, da ves svet je odet v brezčasnost, ni hitrosti. Polno je te rožnate norosti. Zazrem se v tvoj obraz, občutim te ob sebi in navkljub tej trdi temi vidim in vem, da brez tebe ne morem živeti -pa kamor koli grem. Anja Škof, 9. c OŠ Polzela Rada bi Rada bi bila ptica na nebu, da videla bi drobne stvari. Rada bi bila kot srna na begu, premagovala bi neskončne poti. Rada bi bila voda in prepire pogasila. Ogenj, da bi led v srcih vseh ljudi stopila. Galeb, da bi nad oblaki pozabila skrbi. Imela bi lepoto, neskončnost, mir, življenje, svobodo, ljubezen, a srca ne, ker bi ga dala tebi. Eva Podbregar, 9. a OŠ Polzela Kako je dobrota zgrešila pot Zelo rada obiskujem velika mesta. Opazujem izložbe in ljudi, ki hitijo mimo mene. Pred nekaj leti sva bili z mamico v Ljubljani. Ko sva v mestu šli mimo lekarne, naju je ustavil mlad fant. Z žalostnim pogledom nama je pokazal recept. Rekel nama je, da je njegova mama bolna, on pa nima dovolj denarja, da bi ji kupil zdravilo. Zasmilil se nama je in mamica mu je dala denar. Vzel ga je, se lepo zahvalil in stekel na drugo stran ceste. Gledali sva za njim, zakaj ne gre v lekarno. Presenečeno sva opazili, da je zopet nekomu kazal recept. Spoznali sva, da goljufa ljudi. Bila sem jezna, ker se nama je zlagal. Nekoč bo morda res potreboval pomoč, pa mu ne bo nihče pomagal. Mamica pa mi je rekla le, da pri dobroti nikoli ne moremo pretiravati, lahko jo le damo napačnim ljudem. Nika Bedek, 7. c OŠ POLZELA Hvala, ker sem naj mlajši sin Nekje daleč preko oceana je živel oče, ki je imel tri sinove. Ker je bil že precej star, se je bližal njegov konec. Pred smrtjo je najmlajšemu sinu, ki je veljal za neumnega, podaril železni prstan. Železni prstan je bil nekaj posebnega, saj mu je vse, kar si je deček zaželel, izpolnil. Deček se je odločil, da se omoži in si zgradi grad, v katerem bo živel s svojo ženo. Odšel je v tuji grad h kralju, da mu da hčer za ženo. Kralj mu je rekel, da naj za nekaj časa odi- de v Hollywood, kjer ga bo čakal človek, ki mu bo povedal, kaj mora reči tistemu, ki ga bo srečal najprej. To mora ponoviti trikrat, zatem pa peš priti iz Hollywooda. Deček se je takoj odpravil na pot in že je bil v Hollywoods Tam je srečal moža, ki mu je rekel, da naj prvemu, ki ga bo srečal, veli, da živi kot ptič na veji. Deček se je poslovil in že je srečal vojščake. Deček je velel vojščakom: "Živite kot ptiči na veji!" Vojščaki so mislili, da se deček norčuje iz njih. Takoj so pritekli k njemu in dečka tako namahali, da je komaj stal. "Kako pa naj rečem?" je vprašal deček. "Puške na ramena," mu odgovorijo vojščaki. Deček se je odpravil dalje. Hodil je nekaj kilometrov in srečal ženske. Rekel jim je: "Puške na ramena!" Ženske seveda ne marajo vojne, saj v njih izgubijo svoje može. Takoj so se razhudile in dečka tako namahale, da je bil čisto bled. Deček je vprašal: "Kako pa naj rečem?" Ženske mu odgovorijo: "Poživila za lepoto in moč!" Deček se je odpravil dalje. Srečal je skupino športnikov. Velel jim je: "Poživila za lepoto in moč!" Ker športniki sovražijo poživila (vsaj nekateri), so dečka tako namahali, da je čisto ohromel. Bilo mu je dovolj. Ker je kralj rekel, da mora priti iz Hollywooda k njemu peš, se je znašel in iz žepa vzel železni prstan. Zaželel si je, da bi bil pri priči pri kralju. Ko je kralj zagledal krvavega in izmučenega dečka, je takoj ugotovil, da se je močno trudil in da si zasluži njegovo hčer za ženo. Deček se je poročil in živel srečno do konca svojih dni, govoril pa je samo tisto, za kar je sam menil, da je primerno. Ina Rojnik 6. a OŠ POLZELA Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani lože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Sever človeka spremeni - na bolje Svet je zajela gospodarska kriza - recesija, ki jo nekje bolj, drugje manj občutijo oziroma še ni pokazala vseh svojih posledic, ki bodo najbrž izbruhnile na dan v letu, ki prihaja. Kako bomo to znali in zmogli prebroditi v Sloveniji, zdaj še ne vemo, le upamo lahko, da nas bo ta val čim manj prizadel. Med tistimi, ki že močno občutijo posledice recesije, so zagotovo Islandci, ki živijo v državi, ki je čez noč obubožala, čeprav je pred tem veljala za eno izmed desetih najbogatejših držav na svetu. Damjan Jevšnik s sinom Velja tudi za deželo z najvišjim HDI (Human Development Index; 2007), deželo z najmanj korupcije in pred krizo za deželo z visokim BDP-jem. Po ukrepih Velike Britanije, ki je uveljavila protiteroristični zakon in prevzela nadzor nad premoženjem islandskih bank v VB (kar ni storila npr. z Dansko), se je vse sesulo. Zanimiv pa je optimizem, ki ga Islandci kljub hudim izgubam še vedno ohranjajo. Verjamejo, da bo kriza minila in da bo kmalu spet, kot je bilo. Med tistimi, ki Islandijo že zelo dobro poznajo in z njo tudi poslovno sodelujejo, je kar nekaj Slovencev. Med njimi tudi Savinjčana, Damjan Jevšnik iz Dobriča pri Polzeli in Katja Ocvirk iz Žalca. Oba sta, sicer vsak na svojem področju, vpeta v poslovne tokove in življenje, povezano s to severno otoško državo, ki ima le dobrih 300.000 prebivalcev. Damjan je že od nekdaj ljubitelj potovanj, Islandija in sever nasploh pa sta ga tako rekoč zasvojila in tudi spremenila na bolje, kot sam pravi. Hkrati pa se je odločil, da bo s tem poskušal obogatiti tudi druge. Danes ima zato, poleg svojega poklicnega dela na Zavodu za gozdove Slovenije, tudi družinsko podjetje - turistično agencijo Nasmeh. Organizirajo samo potovanja na evropski sever; v Skandinavijo in na Islandijo. Pisarno imajo na svojem domu v Dobriču pri Polzeli, vendar vse stike s strankami opravijo preko elektronske pošte ali telefona. »Naši gostje so predvsem študenti, pa tudi navdušenci nad severom vseh starosti, med njimi mnogi zelo zanimivi ljudje. Lahko bi rekel, da je agencija moj hobi - konjiček, ker brez severa pri nas ne gre več. Že od leta 1993 sem skoraj vsako poletje preživel s skupino v Skandinaviji, na Danskem, Švedskem in Norveškem, kjer sem bil osemkrat, najprej v okviru Planinske- ga društva Velenje. Že pozimi, ko so drugi razmišljali o smučanju, sem jaz razmišljal o poletnem potovanju na sever. Rezerviral sem avtobus, kampe in začel zbirati udeležence ... Cena je bila vsa leta ugodna, prijav je bilo vedno ravno prav ali kakšna preveč. Ponavadi nas je bilo 30 do 35 na velikem avtobusu, kar je pomenilo kar udobno potovanje. Spali smo v urjenih in čistih kampih, domov pa prišli šele po treh tednih ... Videli in poizkusili smo ogromno novega in se vrnili kot prijetna skupina, ki se je še kasneje dobivala na srečanjih. Sever ljudi spremeni - na bolje - in to je tudi pomemben vzrok, da se s tem ukvarjam še naprej in poskušam posredovati čim več ljudem to, kar je bilo dano meni. Trenutno se ukvarjam s potovanjem po Islandiji (15 dni). Julija 2008 je bilo potovanje organizirano prvič in že prvič zelo uspešno. Udeleženci so se domov vrnili zelo navdušeni. K temu je pripomogla odlična vodnica, s katero se poznamo že iz Skandinavije, svoje so prispevale tudi rekordne temperature in pretežno sončno vreme, kar je za severni Atlantik redkost. V Reykjaviku je bilo ravno takrat kar 26 stopinj, menda rekord vseh časov,« pripoveduje Damjan, ki podobno potovanje pripravlja tudi za prihodnje leto, natančneje od 20. julija. Damjan Jevšnik je univ. dipl. inž. Gozdarstva, v službi kot vodja KE na Zavodu za gozdove Slovenije v Nazarjah in pokriva tudi področje odnosov z javnostmi v njihovi območni enoti. Kot pravi, je služba zelo zanimiva, dela je veliko, vse več, saj dobiva javna gozdarska služba vse več nalog, kadra pa je ves čas enako. »Naporno je, a zanimivo, čeprav na mojem delovnem mestu zadnja leta skoraj ni več časa za teren, v gozd ...« Dela v zvezi s potovanji opravlja večinoma ob večerih, namesto posedanja pred TV, odgovarja na elektronsko pošto in ureja rezervacije. Z ženo in petletnim sinom živijo sredi narave pod Goro Oljko, kjer uživajo mir po napornih službah. »Radi veliko potujemo, zadnjih nekaj let izbiramo države, ki so vsaj tako prijetne in lepe, kot je lepa Slovenija. Urejene, čiste, s kulturnimi in prijaznimi ljudmi, kjer turizem ne uničuje narave. Potovali smo na večino kontinentov, privlačijo pa nas predvsem otoki, kjer poteka življenje počasneje. Zelo prijetne izkušnje imamo z otoki okrog Tahitija, Cookovimi otoki, Sejše-li, grškimi otoki... Pred leti sem potoval tudi po JV Aziji, bil na študentski gozdarski praksi na Borneu, potoval po ZDA, večjem delu Evrope, včasih s kolesom. Skoraj povsod sem bil tudi v hribih. Posebno mesto so imeli vsa leta sever z visoko stopnjo kulture v medsebojnih odnosih in države, ki so po svojem civilizacijskem razvoju še vedno dokaj pred nami, tudi po njihovem odnosu do narave. Islandija pa pri vsem tem izstopa in mislim, da jo je resnično vredno spoznati in doživeti,« In kako doživlja, spoznava, opisuje Islandijo in svoje navdušenje nad njo Katja Ocvirk, ki je prav ta ponedeljek ponovno odšla za nekaj dni med prijazne prebivalce Islandije. »Letos sem se odločila za eno večjih sprememb v življenju. In počasi res začenjam verjeti, da se ti obzorja razširijo, ko se odločiš, da je čas za kaj takega. Mogoče je Islandija ves čas iz ozadja vplivala na to odločitev, mogoče je bil splet okoliščin, ne vem. Vsekakor sem vesela, da danes sodelujem z Islandci. Ko stopim iz letala v Keflaviku, me vsakič prevzame občutek, ki ga lahko opišem samo z besedo: mir. Pa čeprav je vetrovno, deževno, snežno. Pokrajina je, kot da bi prišel na Luno (no, dejansko so tam v okolici Američani trenirali za pristanek na Luni) in zajame te val spoštovanja do narave. Do sil, ki lahko ustvarijo vse to. Razrita polja črne posušene lave. Neprehodno območje. Tla tu pa tam pokrita z mahom in poleti z drobnimi vijoličnimi cvetlicami. V ozadju dim pare iz kakega vročega izvira. In hribi, ki se ne dvigajo visoko, pa vendar dajo občutek nepremagljivega. Ko smo bili poleti 2007 tam z družino, me je bilo malo strah, kako bosta moja fanta vse to začutila. Pa je bil popolnoma odveč. Tisto je bil zame najdopust do zdaj.« Katja je bila kot diplomirana ekonomistka zaposlena v velikem poslovnem sistemu. Zdaj spoznava drugo plat življenja, ki jo bogati in osrečuje. »Moj najlepši kotiček na Islandiji je bližina mesteca Vik. To je peščena obala črnega vulkanskega peska, ki se na vzhodu konča s pokončnimi bazaltnimi ska- lami, na zahodu pa s previsom, kjer gnezdijo ptice. Če je morje mirno, zgleda zelo spokojno, ko so valovi, je strašno in veličastno obenem. Ali pa ostanki starih kmečkih hiš, naslonjenih v skale in pokritih s travo. Zanimivo, da so bili v 19. stoletju vsi raziskovalci, ki so pripotovali sem gor, začudeni, da so imeli na kmetijah toliko knjig. Islandci so ponosen narod, ki se ponaša z ohranjenim jezikom - pravijo, da je to še edini pravi nemešani »vikinški« jezik - in močno literaturo. Občudovanja vredno, če veš, da jih je samo približno 300.000. Vsega skupaj v zgodovini pa približno milijon. Prvi zapisi so bile sage o življenju norveških kraljev -okoli leta 1230, zapisane na posušene kravje kože. Približno v istem času kot mi so dobili tudi prve tiskane knjige. Šele leta 1944 so končno postali samostojni (prej pod Dansko). Mogoče je k temu pomagala pomembna geografska vloga v času II. svetovne vojne. Od takrat pa do nekaj let nazaj je bila na območju okoli Keflavika ameriška vojaška baza. Zdaj to območje preurejajo v univerzitetno mesto. Ko se voziš po okolici Reykjavika, še vedno lahko vidiš lesene »kozolce«, na katerih sušijo polenovke. Ribištvo je še vedno njihova glavna panoga in eden od glavnih razlogov, da kljub hudi finančni krizi še vedno omahujejo glede vstopa v EU. Glede rib morda še to, da tako dobrih kot tam še nisem jedla. Prav tako nikjer še nisem videla tako velikih žarov. Poleti, ko se dan prelije v jutro (brez prave noči vmes), je »grilanje« glavni šport na vsakem vrtu. Prijeten je pogled na poletne hišice ob jezerih, na nasade dreves (vsi iglavci so umetno nasajeni), na zimske vrtove, na tako zelo zeleno travo ... Barve so tu res nekaj posebnega. Zrak je čist, drugačen pa je tudi kot padanja sončnih žarkov, kar daje pokrajini še toliko lepšo podobo. Ko se pelješ preko zelene ravnice na jugu proti vzhodu, kjer se srečaš z ledenikom in plavajočimi ledenimi gorami, srečuješ ob poti ogromno ovc. Več jih je kot prebivalcev. Najbolj so me navdušile črne ovce in pisani konji. Islandski konji so nekaj posebnega (manjši, čokati, košata griva in posebna hoja). Pa labodi in race poleti priletijo iz Evrope. Ni komarjev, čebel. V zadnjem času opažajo ose. Tam pa tam na kakšno ledeno ploščo zaide severni medved, kar je nevarno, ker je takrat navadno hudo sestradan. Letos je enega od dveh našla 10-letna deklica. K sreči je imela ob sebi psa, ki je zverino zamotil, da je lahko ušla. Na severni obali srečaš tjulnje, ki leno poležavajo po obali.« Življenje v Reykjaviku je podobno življenju v prestolnicah: Poslovni del mesta je ločen od centra, kjer je še vedno doma burno nočno življenje. Pravijo, da je Silvestrovo v Reykjaviku precej bučno z veliko ognjemeti. Ogromno se tudi gradi, kar mora biti precej težko, ker je najprej treba očistiti teren - odstraniti lavo, da pridejo do zemlje, kjer se sploh lahko koplje. »So mi razlagali, da prihajajo k njim od vsepovsod gledat način gradnje, ki je potresno varna. Dejstvo je, da vulkanski izbruhi še vedno stresajo zemljo na Islandiji, ki leži na tektonski prelomnici med Evropo in Ameriko. Elektrike je dovolj, ker je dovolj vode. Ogrevanje ni problem, saj je ogromno geotermalnih vrelcev - gejzirov. Redko katero dvorišče nima pod dovozom speljanih cevi s toplo vodo, tako da snega ni potrebno kidati, ker se stopi. Pred dvema letoma sem si ogledala elektrarno, ki proizvaja elektriko za celo glavno mesto. Res zelo zanimivo,« pove Katja, ki je bila na Islandiji že petkrat oziroma je zdaj že šestič. »Vedno znova me navdušijo narava in ljudje. Tokrat upam, da bo jasno nebo, da bom končno lahko videla severni sij. Žal bom zamudila The Imagine Tower -laser, ki ga je leta 2007 v bližini Reykjavika dala postaviti Yoko Ono v spomin na svojega moža Johna Lennona. Verjetno ne bo časa za kaj več kot hitro kopanje v Blue Lagoon. Na sporedu bodo sestanki, sprejemi. Sliši se dosti bolj fino, kot je zares. V resnici je .vse zelo preprosto, nič zapletenega. Pustijo ti prostor, da se najdeš. Jasno, da so roki, ampak ni panike, ni hitenja, ni stalnega pritiska. Filozofija partnerskega podjetja je čisto drugačna od mojih dosedanjih izkušenj. Upam, da bo še nekaj časa tako. V teh časih sem ponosna, da delam skupaj z njimi. Ker sem prepričana, da bodo znali ponovno vstati. Kot pravi znanka Gudrun, ki je v Sloveniji Katja Ocvirk živela z družino dobro leto, do letošnjega decembra, pa mogoče kriza pomeni tudi kaj dobrega. Mogoče je čas, da spoznamo, da so ljudje glavno bogastvo.« In kaj naj rečemo za konec? Morda le to, da bo kljub gospodarski krizi Islandija še vedno Islandija, dežela neskončne divjine, ognja in leda, pa tudi zelo moderna država, kjer živijo prijazni potomci divjih Vikingov. Dežela, kjer bučijo največji slapovi Evrope, dežela z naj večjim ledenikom na tej strani polarnega kroga in dežela z geotermalnimi pojavi vseh oblik in razsežnosti. Del tega smo doživeli v pogovoru s Katjo in z Damjanom. D. Naraglav VSEM DOSEDANJIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA ZAUPANJE IN ŽELIM MIRNE IN LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 2009. Težko je, da bi vsako službeno zadevo pustil v pisarni Janko Goršek Prvega oktobra letos je Policijska uprava Celje dobila novega direktorja. Presenečenje za javnost in tudi same policiste je bila novica, da Stanislav Veniger, ki je bil med drugim komandir Policijske postaje Žalec, odhaja na novo delovno mesto v tujino. Novi direktor je postal vodja celjskih kriminalistov Janko Goršek, o katerem je bilo slišati same pozitivne besede, kar za kadrovsko zamenjavo tako visoko v policiji zagotovo ni običajno. Tik preden je bil postavljen še pred eno izjemno odločitvijo (kandidiral naj bi za generalnega direktorja slovenske policije), sva se pogovarjala na temo, kdo je Janko Goršek. Je bil tudi za vas osebno odhod Stanislava Venigerja s Policijske uprave Celje takšno presenečenje kot za javnost? »Ne, ni bilo presenečenje. O samem odhodu sva se z mojim predhodnikom veliko pogovarjala in pripravljala tako imenovano mehko varianto prehoda. Res pa je, da je bilo za zaposlene to dejansko presenečenje, saj je informacija o zamenjavi prišla do notranje in zunanje javnosti šele tisti dan, ko sem prevzel mesto direktorja Policijske uprave Celje.« Pa vendar, nekaj ugibanj, govoric o pravih razlogih za odhod gospoda Venigerja je bilo? »Tudi to smo pričakovali. Toda odkrito povem, da nekih večjih špekulacij v sami policijski upravi ali zunaj nje ni bilo. Ko sva povedala dejanske razloge o zamenjavi, so se lahko sami prepričali, da v ozadju ni bilo ničesar takšnega, kar bi enega prisililo, da odide in da drugi prevzame funkcijo. To je bila odločitev gospoda Venigerja za novo pot v karieri, nov izziv, v končni fazi pa vodenje Policijske uprave Celje predstavlja nov izziv tudi zame. Odgovarjam za skoraj 900 ljudi, ampak glede na to, da sem že v preteklosti v času odsotnosti mojega predhodnika vodil upravo, zame ni bilo vsebinskih preskokov.« Ob imenovanju na pomemben položaj ljudje pogosto vedo povedati, da si nekdo tega pravzaprav sploh ne zasluži, da ima takšne in drugačne grehe. Za vas ni bilo slišati ničesar podobnega. Zdi se, da tudi zato, ker ste vešči komuniciranja z javnostjo. »Res je, sploh zamenjave v policiji vedno spremljajo takšne in drugačne afere. Ta zamenjava v Celju je bila ena redkih v zadnjih letih, ki je v širši javnosti, ne samo ožji, ni spremljala afera. Po drugi strani ljudje, s katerimi komuniciram, vedo, da nimam dlake na jeziku, vedo, da so tisto, kar skušam vzpostaviti, predvsem dobri odnosi, ne samo med zaposlenimi, ampak tudi dobri odnosi z javnostjo, kamor sodite tudi vi, novinarji. Nikogar ne postavljam v prednostni položaj, zame so vsi enaki. Skozi ta vidik moje, že 25-letne kariere so ljudje okrog mene spoznali, da se ne obremenjujem niti s politiko niti s čim drugim. Pomembni so mi samo tisti interesi, ki so v korist zaposlenih, in tisti cilji, ki govorijo o tem, da je treba delati in skrbeti za varnost ljudi, ne pa se obremenjevati z drugimi zadevami.« Ste te vrednote prinesli iz otroštva ali so vas do njih pripeljale izkušnje iz vašega kriminalističnega dela? »Imel sem to srečo, da sem odraščal v dobrem družinskem krogu, v mladosti so me ves čas spremljali ljudje, ki so mi bili resnično dober vzor in od katerih sem lahko jemal pozitivne izkušnje. Že s 14 leti sem odšel od doma, leta 1980 na srednjo kadetsko šolo v Tacen, potem takoj na študij, tako da sem s 14 leti že izkusil samostojno življenje. Pa tudi delo kriminalista in veliko izkušenj z ljudmi je prispevalo, da sem dobil trdo kožo.« 27. decembra boste praznovali 43. rojstni dan. Novinarska kolegica je o vas zapisala, da ste kozorog po horoskopu in kriminalist po duši... Glede na to, da se pri svojem delu srečujete z nasiljem in smrtjo, ali morda več pozornosti posvečate dogodkom, kot so rojstni dnevi, si zavestno skušate vtisniti v spomin te lepe in prijazne trenutke? »Nimam rad velikih praznovanj, raje imam manjša praznovanja v družinskem krogu, med najožjimi sodelavci in prijatelji. Tisto, s čimer sem se pri svojem delu srečeval, stiki s smrtjo, težavami ljudmi, so stvari, ki sem jih vsaj takrat poskušal obdržati v službi in teh problemov nisem prinašal domov. Pogoji dela policistov in kriminalistov so zelo težki. Tisti, ki ne zna ločiti zasebnega od službenega življenja, ima lahko v zasebnem življenju zelo hude težave.« Doma ste bili v Grižah, potem se je družina preselila v Žalec, zdaj s svojo družino živite v Celju. Kakšni so spomini na Griže? »V Grižah sem obiskoval osnovno šolo in nanje imam zelo lepe spomine. Tam sem preživljal otroštvo, rad sem se vračal v Griže. V zadnjih letih pridem bolj redko, služba pogosto služi bolj kot izgovor, da nimam časa za to. Ampak če se mi le utrne prost trenutek, grem rad v Griže, se sprehodim na Hom. V svoji mladosti sem spoznal Griže in okolico tako dobro, da sem v šali rekel, da poznam že vsako drevo.« Zakaj ste se odločili za srednjo kadetsko šolo, za poklic policista? »To je bila odločitev, ki se je pri meni porodila resnično pet pred dvanajsto in ki je nisem do danes nikoli obžaloval. Mi- slim, da je bilo kar veliko ljudi takrat presenečenih, da sem se odločil za poklic polista, za nekoga, ki je predstavnik represivnega organa in se srečuje z nasiljem.« Leta 1984 ste po končani srednji kadetski šoli nadaljevali s študijem na Višji šoli za notranje zadeve in diplomirali leta 1986. Ampak odločitev za študij ni bila samo vaša? »Letnik 1980 je bil najbolj številčen v zgodovini kadetske šole, vpisalo se nas je okoli 300, približno 200 nas je zaključilo šolanje. Vedno je bila tradicija, daje šola izbrala nekaj najboljših dijakov, ki jim je omogočila študij. Mislim, da nas je bilo izbranih okoli 10. Možnost je bila vojaška akademija v Beogradu, kar mi ni dišalo in sem še zdaj vesel, da se nisem odločil za to. Druga možnost pa je bila Višja šola za notranje zadeve, ki je bila takrat še bolj zaprtega tipa. Šli smo na sprejemne izpite, trije smo jih tudi naredili. Takrat sem že imel sicer drugačne želje - študij psihologije, vendar v tistih časih ni bil interes policije za te smeri študija.« Po diplomi ste se zaposlili v Upravi za notranje zadeve Celje, v Oddelku za zatiranje kriminalitete, kjer ste kot kriminalist deset let opravljali dela v Skupini za krvne in seksualne delikte. Ste sami izbrali to področje? »Tako je naneslo, da sem začel kot kriminalist v tej skupini. Imel sem dva zelo dobra mentorja. Srečo sem imel, da sem imel okrog sebe ljudi, od katerih sem dobil veliko znanj in izkušenj. Za mladega kriminalista je ta skupina ena bolj zahtevnih, tudi zato, ker se tu srečujejo z najbolj krutimi zadevami. Marsikdo je na začetku sprejemal stave, ali bom zdržal pol leta ali celo leto. Zdržal sem deset let. In še vedno imam na tistih deset let lepe spomine, rad se srečujem s kolegi tudi po Sloveniji, ki se še vedno ukvarjajo s preiskavo krvnih deliktov.« Ste tudi veteran vojne za Slovenijo in podpredsednik Združenja Sever za celjsko območje. Kje vas je našla osamosvojitvena vojna? »Leta 1991 sem bil kriminalist na Policijski upravi Celje. Zadolžen sem bil za delo z vojnimi ujetniki in ostalim, kar je bilo povezano s tem. Na našem območju praktično nismo imeli bojnih delovanj, je pa res, da je v posameznih fazah prihajalo do napetosti, ko smo se s pripadniki jugoslovanske vojske gledali dobesedno skozi cevi pušk.« Leta 1996 ste prevzeli vodenje Skupine za ekstremno nasilje in terorizem v Oddelku za organiziran kriminal - sliši se kot nekaj, kar ni od tu - ekstremno nasilje in terorizem? »Ta skupina se ukvarja z najbolj organiziranimi oblikami kriminala - izsiljevanji, izterjavami, ugrabitvami, gre skratka za mafijsko delovanje. Obravnava in spremlja tudi vse oblike trgovanja z orožjem.« V tem obdobju ste z opravljeno diplomo uspešno končali študij na Visoki policij-sko-varnostni šoli. Leta 2001 ste prevzeli vodenje Oddelka za premoženjsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave, torej v Ljubljani. Decembra 2005 ste prevzeli vodenje Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje. Kako to, da ste se vrnili v Celje? »Moj prejšnji direktor gospod Veniger mi je ponudil to službo, ki sem jo z veseljem sprejel. Vrnil sem se v kolektiv, za katerega sem vedel, da je resnično dober. Kriminalistke in kriminalisti so v resnici predani svojemu poklicu. Tudi v širših slovenskih razmerah ima celjska policijska uprava zelo pozitiven ugled. Večkrat reče kdo iz druge policijske uprave: Lahko vam, ko šefi stojijo za vami. To pričakujem od svojih ljudi, ki predstavljajo del vodstvene garniture policijske uprave in policijskih postaj. Biti šef in nekoga postavit pred zid ter mu govoriti, kaj je prav in kaj ne, je zelo enostavno. Motivirati človeka v situaciji, ko izgubi ves motiv za delo, je pa umetnost vodenja.« Zaključili ste podiplomski študij na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani in pridobili naziv specialist kriminalističnega preiskovanja. Od leta 1999 ste tudi inštruktor kriminalistične policije. »To je skupina sedmih, osmih kriminalističnih inštruktorjev, ki skrbi za usposabljanje vseh kriminalistov. Gre za bolj izkušene kriminalistične inšpektorje. Podiplomski študij pa je pripomogel k temu, da sem se izpopolnil tudi na teoretičnem področju. Bil sem prva generacija tega študija in sem še vedno v rednih stikih s profesorji te fakultete. Če se le da, intenzivno sodelujemo, da se povežeta teorija in praksa.« Ste si že na začetku poklicne poti začrtali tako strmo pot navzgor v karieri? »Teh stopničk v svoji karieri nisem predvidel. Moja želja je bila vedno, da ostanem v stiku z neposredno operativo, kar je zdaj sicer malo težje, a vendarle še obstaja ta stik, pri reševanju konkretnih primerov oziroma v pomoči, ki jo nudim kolegom, ki vodijo neposredno delo na terenu. Nikoli nisem imel ambicij za funkcije, to so stvari, ki so prišle same po sebi. Svojo kariero pa želim končati tam, kjer sem jo začel, torej kot kriminalist.« Kot kriminalist ste verjetno večkrat s stisnjenimi zobmi odšli iz sodne dvorane, ko je bil na primer obtoženi oproščen, nekje v sebi pa ste vede- li, da je kriv? »Oh, večkrat sem šel slabe volje s sodišča. Ne zaradi odvetnikov, ki opravljajo svoje delo in poslanstvo kot jaz. Na obravnavah se izkazuje sposobnost vsake od strank v postopku, preizkušajo se dokazi, ki jih zbere policija. Je pa res zelo obremenjujoče za policista oziroma kriminalista, ki dela na nekem primeru lahko celo nekaj let, pa vidi na koncu, da iz tega ni nič. Pa gre obdolženec mimo in vpraša: Ali se je izplačalo? In odkoraka na prostost. V takšnih trenutkih se je potrebno odzvati profesionalno, ne vreči puške v koruzo, usmeriti se je treba v nadaljevanje dela in pridobivanje dokazov, ki bodo močnejši.« Lahko samo na kratko poveste, ali se vam zdi trenutna slovenska kazenska zakonodaja primerna? »Zakonodaja je kar primerna, vprašanje je le, kako jo posameznik izvaja in če jo uporabi v določenem trenutku. Edino, kar bi bilo primerno v kontekstu sprememb zakona o kazenskem postopku, ki se tudi pripravljajo, da bi dali več poudarka zaščiti žrtve oziroma oškodovanca, ne pa toliko osumljenca oziroma obdolženca.« Kako je vplivalo vaše delo na družino? »Težko je, da bi vsako službeno zadevo pustil za vrati pisarne. Ogromno stvari se odvija tudi izven mojega službenega časa. Tisto, kar je res moteče za moje družinske člane, pa je to, ko pridem domov, sem prepogosto samo fizično prisoten, drugače pa sem vedno pri telefonu. Vendar moja žena in otroka vedo, da je to moje življenjsko poslanstvo, to je pot, za katero sem se odločil.« Ste bili histeričen oče, ste se bali, da bi se vašima otrokoma zgodilo kaj takšnega, s čimer ste se srečevali v službi, da jima ne bi kdo na primer česa storil? »Ne, ker bi takšna reakcija z moje strani samo povečala strah pri drugih družinskih članih. Če je bila kakšna taka zadeva, smo se o njej pogovorili na takšen način, da nisem vzbujal še večjega vznemirjenja.« Imate zelo zanimive hobije. Motorist je nekaj, kar lahko povežemo s policistom, druga dva hobija pa sta bolj nenavadna - ribištvo in gobarjenje. Kako dolgo ste motorist? »Motorist sem približno šest let. Takrat sem uresničil svojo mladostniško željo. Ampak sem vesel, da tega nisem storil pri 18 ali 19 letih, saj sicer verjetno ne bi bil več tu. Motor mi zelo veliko pomeni, ker so to redki trenutki, ko sem sam, ni telefona, sestankov. Pogosto grem iz pisarne kar takoj na motor in v dveh treh urah naredim tudi 300 kilometrov. To me resnično sprošča. Drug moj hobije še iz mladostniških let ribičija, s katero so me zastrupili od očeta do vseh stricev. Svoje proste ure po šoli sem preživljal v naravi, zelo pogosto ob Savinji. S tem sem očitno zastrupil tudi svojega sina. Trenutki, ki si jih utrgava za ribolov, so tudi čas za moške pogovore. Gobarjenje je prav tako hobi iz mladostniških let.« Vaš kolega je ob vašem imenovanju za direktorja Policijske uprave Celje izjavil, da ste karizmatičen vodja, preudaren in pravičen, vedno strokoven. To so dobra izhodišča za nadaljevanje kariere, morda celo v politiki? »Sicer pravijo, da nikoli ne reci nikoli, ampak sem skoraj prepričan, da so te moje lastnosti veliko bolj uporabne v stroki, v kateri delam. S politiko se v preteklosti nisem nikoli ukvarjal in tudi v prihodnosti menim, da poleg mene za politiko ni prostora.« Ob koncu leta si največkrat zaželimo sreče, zdravja in ljubezni. Bi vi morda dodali še kakšno željo, glede na svoje poklicne izkušnje? »Želim si, da bi bilo čim manj stisk ljudi, s katerimi se naši policisti in kriminalisti srečujejo na terenu. Da bi čase gospodarske recesije, ki se nam obetajo, prebrodili skupaj s čim manjšimi problemi. Predvsem pa si želim, da bi bila veliko večja stopnja razumevanja med ljudmi, da bi se končno začeli v resnici poslušati, ne da samo hitimo drug mimo drugega in se ne obremenjujemo s težavami drugih. Te je treba reševati skupaj, ne pa pustiti človeka, ki se znajde v težavah, samega. Ljudem je treba pomagati. Če pomagaš drugim, se ti bo to povrnilo, ko boš sam v težavah.« Ksenija Rozman Srečno vožnjo in topel dom vam želi kolektiv DOSTAVA KURILNEGA OLJA * J* 1 »■« * ff f i *• s- Vsem svojim strankam, gostom in poslovnim partnerjem želimo prijetne božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2009. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo še za naprej. M splošno steklarstvo KUGLER Jože, s.p. Savinjska cesta 21, 3310 ŽALEC Tel.: 03/710-3750, faks: 03/710 3751, mobi: 041 519 775 Telefon: 03/712 12 80 VSEM STRANKAM ŽELIMO LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU 2009 PA VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA. Kolektiv Steklarstva Kugler Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8. - 12. ure predvsem p® dober wild Decra KRK S PL O S IV O KLEPARSTVO Ril KROVSTVO KRK Uroš, s.p. Zabukovica 162, 3302 Griže GSM: 031/307-780 • Kleparsko-krovska dela * Montaža žlebov, • Sanacija vseh vrst streh snegolovov • Izdelava nadstreškov • Montaža strešnih • Tesarska dela oknov VELUX VSEM DOSEDANJIM IN BODOČIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN ŽELIM MIREN BOŽIČ TER SREČNO NOVO LETO. S' REGIONALNI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI CELJE Regionalni center za ravnanje z odpadki (RCERO) Celje v Bukovžlaku je aprila pričel z enoletnim poskusnim obratovanjem. Center omogoča ekološko sprejemljivo in sodobno ravnanje z odpadki za prebivalce vseh 24 občin, ki so vključene v projekt. V sklopu RCERO Celje sodobno ravnanje z odpadki omogočajo: • sortirnica ločeno zbranih odpadkov, kjer poteka še dodatno ločevanje že ločeno zbranih frakcij papirja, plastike, kovin ter embalaže za nadaljnjo predelavo, • objekt za demontažo kosovnih odpadkov, kjer poteka razstavljanje, ločevanje in drobljenje, • odlagališče za preostanek odpadkov, • kompostoma za obdelavo bioloških odpadkov, ter • upravna zgradba in avtopralnica, Ločeno zbiranje in oddajanje odpadkov Ponovna uporaba odpadkov je možna le, če so zbrani ločeno, Zato moramo posamezne vrste odpadkov (papir, plastika, kovina, steklo) zbirati ločeno ter jih ločeno oddajati v zabojnike na ekoloških otokih. Vrsto odpadkov, ki jih lahko odložimo v določen zabojnik, prepoznamo po barvi njegovega pokrova. Vsi zabojniki so opremljeni tudi z napisi, ki natančno določajo katere vrste posameznih odpadkov sodijo vanj, BARVA ZABOJNIKA RDEČA VRSTA ODPADKA ODPADNI PAPIR IN KARTON: ODPADNO STEKLO: PLASTIKA IN KOVINA: DA časopisi, revije, zvezki, knjige, reklamna sporočila, papirna in manjša kartonska ovojna embalaža ter drugi papirni izdelki steklenice in vsa druga steklena embalaža, npr. kozarci za konzerviranje, male stekleničke za parfume in kozmetiko, druge votle steklene posode plastenke in ostala odpadna plastika, npr. embalaža iz plastičnih mas (PE, PET, PVC), plastenke, plastični kozarci, plastične vreče, lončki od jogurta, prazna embalaža margarine itd.; pločevinke, konzerve, pločevinke pijač, pločevinasta posoda (ponve, lonci), pločevinaste igrače, alu folija, vsi drugi majhni kovinski odpadki (bdker, cink, aluminij, bela pločevina itd.), kovinski zamaški NE plastificiran ovojni papir, tapete, tetrapak embalaža avtomobilsko steklo, okensko steklo, porcelan, kovinski pokrovi steklene embalaže, ogledala, zamaški, pokrovi, žarnice papir, karton, kovine, steklo in ostala plastika, ki ni namenjena embalaži (otroške stvari, talne obloge itd.); večje gospodinjske naprave, pohištvo, smuči, veliki odpadki, ki jih zaradi njihove velikosti ali teže ni mogoče odložiti v običajne zabojnike Podrobnejše informacije o ločenem zbiranju odpadkov ter seznam ekoloških otokov sta na voljo na spletnem naslovu: www.simbio.si. A «ž veter I« Siilo okolja MST»» OBÖS.UHJf. Ta oglas je nastal s finančno pomočjo Kohezijskega sklada Evropske unije. Za vsebino dokumenta je odgovoren Slmblo d.o.o., organ upravljanja je Služba Vlade RS zd strukturno politiko In regionalni razvoj. Dokument v nobenem pogledu ne odraža stališča Evropske unije. Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v novembrski številki Utripa: DOMAČA-HRANA-IN-PESTRA-IZBIRA-JEDI-PO-NAROČILU-DOBRO-VINO-KMETIJA-Z-DOLGOLETNO-TRADCIJO. Izžrebani nagrajenci: 1. Terezija Murko, Lopata 20, Celje, 2. Ivan Skok, Stopnik 30 a, Vransko, 3. Brigita Kolar, Marija Reka 27, Prebold. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je MESARSTVO ČAS, ČAS ERVIN, s. p., Savinjska cesta 77, Žalec. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvu Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 9. januarja 2009. Sodelovanje kmetijskih gospodarstev Energetska vizija Globalizacija in razvoj novih tehnologij prinašata vrsto sprememb na svetovnih energetskih trgih. EU je januarja 2007 predložila energetski sveženj ukrepov, ki naj bi zmanjšal energetsko odvisnost od uvoza, izpuste C02 in povečal rast zaposlovanja v Evropi. Nabor predlaganih ukrepov: - dolgoročno oblikovanje skupnega evropskega trga, katerega glavni cilj je povečana konkurenčnost; - solidarnost med državami članicami z izgradnjo novih vozlišč za bolj razpršeno dobavo energije in s tem manjšo odvisnost od enega dobavitelja; - večji delež obnovljivih virov energije (OVE), kjer naj bi v energetski porabi do konca leta 2020 zavzemali 20 % delež, vključno s ciljem doseganja deleža 10 % biogoriv v prometu; - znižanje emisij TGP vsaj za 20 % do leta 2020 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990; - zmanjšanje rabe primarne energije do leta 2020 za 20 %; - več naložb na energetskem področju, kjer naj bi povečali naložbe v tehnologije z majhnimi emisijami toplogrednih plinov, tudi v OVE; - večja energetska učinkovitost, s katero bi zmanjšali potrebe po primarni energiji; - skupna energijska politika mora postati sestavni del vseh zunanjepolitičnih odnosov EU. Iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki jo je sprejela Vlada RS, je razvidno, da se bo v Sloveniji, za zadovoljitev zavez, ki jih je Slovenija kot del evropske skupnosti dolžna spoštovati, spodbujalo investiranje v naprave in sisteme za večjo uporabo OVE ter v dejavnosti, ki bodo usmerjene v: - učinkovito rabo energije; - zagotavljanje zanesljive energetske oskrbe iz lokalnih virov; - varstvo okolja; - dvig konkurenčnosti in zaposlovanja ter - povečanje samooskrbe Slovenije z energijo. Ena izmed možnosti OVE je tudi bioplinska naprava, kjer pri anaerobni (brez prisotnosti zraka) fermentaciji organskih snovi nastaja Zakonodaja na področju fitofarmacevtskih sredstev in z njo povezani pravilniki ter zakonski akti se nenehno spreminjajo. V začetku leta 2002 je začel veljati pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine in postavil temelje izobraževanja uporabnikov FFS na tem področju. Na osnovi tega pravilnika je veljalo, da se znanja iz fitomedicine na vseh nivojih (bodisi ali gre za predavatelje fitomedicine, odgovorne osebe, prodajalce FFS ali izvajalce ukrepov) po opravljenem osnovnem izobraževanju obnavljajo vsake tri leta. Dosedanja zakonodaja, ki velja od 1. septembra 2006, je določila trajnost izdanim potrdilom za vse izvajalce ukrepov zdravstvenega varstva rastlin. Dne 17. 10. 2008 (Uradni list RS št. 99/08) je začel veljati pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine, ki v svojem 4. členu ponovno uvaja obveznost obnavljanja znanja in podaljševanja veljavnosti iz- bioplin. Organske snovi, primerne za proizvodnjo bioplina, so lahko živinska gnojila in rastlinska biomasa, pridelana na kmetijah, kosubstrati, ki nastajajo v živilski industriji in klavnicah, ter odpadna jedilna olja in ostanki hrane. Bioplin, ki nastaja v procesu fermentacije, ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in ga lahko uporabimo za soproizvodnjo električne in toplotne energije, kjer iz lm3 bioplina (odvisno od vsebnosti metana in izkoristka naprave) pridobimo približno 1,5 do 2 kWh električne energije in 2 do 3 kWh toplotne energije (po odštetju procesne toplote). Potek procesa pridobivanja bioplina Proces pridobivanja bioplina se začne s kontinuiranim doziranjem sveže biomase (substrata) v zbirno jamo, kjer se vse sestavine dobro premešajo. Zbirna jama je v objektu, ki je opremljen s filtri, da pri polnjenju ne prihaja do širjenja vonjav v okolico. S pomočjo črpalk potuje substrat iz zbirne jame v zaprto jamo (fermentar), kjer se neprestano meša in kjer poteka anaerobna (brez prisotnosti zraka) fermentacija in kjer se tvori bioplin, ki ga vodimo v plinohram. Fermentar je toplotno izoliran in ogrevan na temperaturo, ki je odvisna od sistema, za katerega smo se pri fermentaciji odločili: 35 °C-37 °C (mesophilno območje) ali 50 °C-65 °C (termophilno območje). Višje temperature vodijo, odvisno od substrata, do večje stopnje razkroja, manjšega časa zadrževanja substrata v fermentorju, večjega izplena bioplina in manjše velikosti naprav. Iz fermentorja črpalka prečrpa substrat v drugi fermentar (postfermentor), kjer se prav tako tvori bioplin, od tod pa v končni zbiralnik. V končnem zbiralniku, ki je prav tako zaprt, dobimo kakovostno gnojilo - gnojevko. Ves sistem pridobivanja bioplina mora potekati v zaprtih »posodah«, brez možnosti izhajanja neprijetnih vonjav. Metanogene bakterije, ki opravljajo svoje poslanstvo pretvorbe organske mase v bioplin, so izredno občutljive na nihanja v svojem življenjskem okolju - na nihanja zaradi dotoka substrata, količine dotoka in obratovalne temperature. Na mikroorganizme negativno vplivata veliko nihanje v skupni sestavi in ko- danih potrdil. Tako spremenjeni pravilnik določa, da se izvajalcu varstva rastlin veljavnost potrdil podaljša za pet let od datuma izdaje potrdila oz. njegovega podaljšanja, če se v zadnjem letu pred potekom veljavnosti udeleži obnovitvenega tečaja ali najmanj enega predavanja s področja fitomedicine, varnega ravnanja s FFS ali drugega ustreznega področja v trajanju najmanj treh šolskih ur, ki ga organizira pooblaščeni izvajalec usposabljanja. Iz opravičljivih razlogov (npr. porodniški dopust, več kot tridesetdnevni bolniški-stalež) se lahko izvajalec varstva rastlin udeleži obnovitvenega tečaja v enem letu po poteku veljavnosti potrdil. Če izvajalec zamudi zakonsko predpisani rok za podaljšanje veljavnosti potrdila, se mora ponovno udeležiti osnovnega usposabljanja. Za izvajalce varstva rastlin, ki imajo najmanj V. stopnjo izobrazbe kmetijstva -rastlinske smeri ostane nespremenjeno, da lahko pridobijo potrdilo brez opravljanja osnovnega usposabljanja na podlagi pisne prošnje, ličini substrata, nenadna sprememba koncentracije zaviralnih snovi, kot npr. amoniaka, H2S ali hlapljivih maščobnih kislin. Prav tako so metanogene bakterije zelo občutljive na strižno obremenitev, ki lahko nastane zaradi hitrega rotiranja mešalca. Motnje moramo dovolj zgodaj ugotoviti in se jim pravočasno izogniti, zato se priporoča redni nadzor stanja naprave. Pomembna merila pri tem so: - pH vrednost; - temperatura; - kratkoverižne maščobne kisline; - amonijev dušik; - skupna sestava bioplina. Končni substrat je fermentirana gnojevka, ki ima pred neobdelano gnojevko vrsto prednosti: - V procesu anaerobne fermentacije se velik del organske snovi razgradi, mineralni del pa ostane večinoma nespremenjen. Mineralni del je sestavljen predvsem iz dušika, fosforja (P20,) in kalija (K,0), ostali del so elementi v sledovih. Omenjeni elementi predstavljajo za rastlinsko pridelavo glavna rastlinska hranila. - Posebnost anaerobne fermentaciji je, da se v skupni količini dušika poveča delež amoniakovega dušika (NH4), raztopljenega v substratu, ki ga lahko rastline takoj neposredno koristijo. - Fermentirana gnojevka ne smrdi in pri aplikaciji na zelene rastline ne požiga. - Zmanjša se kaljivost plevelnih semen. - Zmanjša se število patogenih organizmov. Kmetijski potencial za proizvodnjo bioplina v Savinjski dolini V letih 2006 in 2007 smo na KGZS - Zavodu Celje sodelovali pri izdelavi projekta z naslovom Kmetijski potencial za proizvodnjo bioplina v savinjski regiji. Zajeli smo pet občin Spodnje Savinjske doline: Braslovče, Polzela, Prebold, Žalec in Tabor. Na tem območju ni veliko primernih kmetij, na katerih bi lahko postavili individualne bioplinske naprave (BPN), zato smo izhajali iz ideje, da je prihodnost pridobivanja bioplina na tem območju s pomočjo skupinske BPN. Takšna naprava zahteva specifično izbiro kriterijev za vključevanje kmetijskih gospodarstev v proces proizvodnje bioplina in tudi dokazila o izobrazbi in dokazila o plačani pristojbini. Opozarjamo vse izvajalce varstva rastlin, ki so pridobili potrdilo oz. zadnjič podaljšali njegovo veljavnost pred 31. 12. 2004," da morajo opraviti tečaj, na podlagi katerega prejmejo novo potrdilo, najpozneje do 31. 12. 2009. Tisti, ki so pridobili potrdilo v času od 1. 1. 2005 pa do uveljavitve tega pravilnika, morajo opraviti obnovitveni tečaj najpozneje v roku petih let od datuma izdaje potrdila. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je s strani MKGP RS na podlagi zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in zgoraj omenjenega pravilnika o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine pooblaščen za izvajanje permanentnega usposabljanja iz fitomedicine. Januarja 2009 bomo ponovno začeli z obnovitvenimi usposabljanji za uporabnike FFS, zato bodite pozorni na obvestila, ki jih boste prejeli po pošti, in se tečajev zagotovo udeležite. Gregor Leskošek previdnost pri izbiri površin, namenjenih pridelavi energijskih rastlin. Kriteriji za izbiro kmetijskih gospodarstev: - velikost kmetije; - sistem reje (gnojevka); - radij oddaljenosti kmetij od BPN; - proste površine, ki jih imajo kmetijska gospodarstva na razpolago (ne potrebujejo jih za pridelavo krme za živino ali za pridelavo rastlin, namenjenih prodaji na trgu); - proste površine, ki so se sprostile pri prenehanju pridelave sladkorne pese; - premena v hmeljiščih; - površine manjših kmetij, ki se ne ukvarjajo z živinorejo, želijo pa ohraniti kmetijsko kulturno krajino, kar je pogoj za izplačilo subvencij, in hkrati s prodajo pridelka BPN pridobiti dodaten dohodek. Za določitev kmetijskega potenciala v omenjenih občinah smo uporabili podatke iz subvencij skih vlog iz leta 2006, kjer je 970 kmetijskih gospodarstev obdelovalo 9.027 ha kmetijskih površin in imelo v reji 9.536 GVŽ. Na osnovi izbranih kriterijev je bilo v projekt vključevanja kmetijskega potenciala za postavitev BPN vključenih 40 kmetijskih gospodarstev, ki skupaj obdelujejo 1.108 ha kmetijskih površin in redijo 1.657 GVŽ. Ugotovili smo, daje energetske ra-sdine mogoče pridelovati na 113 ha njiv, 29 ha travnikov in 208 ha hmeljišč (kot vir rastlinske biomase iz listov hmelja) in v predelavi v fermen-torjih uporabiti 10.866 m3 gnojevke govedi in prašičev ter 2.736 m3 gnoja govedi, kokoši nesnic in piščancev. Potencial bioplina iz živinskih gnojU Na izbranih živinorejskih kmetijah predstavlja gnojevka govedi glavno količino živinskih gnojil, sledijo ji goveji hlevski gnoj, kokošji in piščančji gnoj ter v manjši meri gnojevka prašičev. Skupna letna količina fermenta-bilne organske SS iz živinskih gnojil je 1.2941, iz katere bi pridobili 0,435 mio. m3 bioplina. Iz te količine bi 113 kW naprava za soproizvodnjo toplote in elektrike, pri 8.000-urnem letnem obratovanju, proizvedla 600 MWh uporabne toplotne energije (odšteta procesna toplota) in 901 MWh električne energije. Potencial bioplina iz energetskih rastlin Energetske rastline so tiste rastline, iz katerih je mogoče pridobiti biodizel, bioplin, bioetanol in biomaso za ogrevanje. Iz semena oljnic (oljna repica, ogrščica in sončnice) lahko pridobimo biodizel, iz krmnih rastlin - cela rastlina (rž, tritikala, koruza, krmni sirek, sudanska trava, sončnice, detelja, lucerna, travinje) pa bioplin. Tehnologija pridelave energetskih rastlin temelji na sonaravnem kmetovanju oz. integrirani pridelavi, ki vključuje ustrezno izbiro vrste in sorte rastlin glede na dane pedološke in klimatske pogoje, upošteva vsa agrotehnična priporočila (priprava tal, prehrana rastlin, raba fitofarmacevtskih sredstev, spravilo in skladiščenje) in kolobar. Na izbranih kmetijah je bilo poleg površin, namenjenih pridelavi krme in hrane, na voljo še 113 ha njivskih površin za pridelavo energetskih rastlin, 29 ha travnikov za pridelavo travne silaže ter 208 ha hmelja z možnostjo ločenega zbiranja listne mase. Skupna letna količina fermenta-bilne organske SS iz rastlinske biomase je 2.1301, iz katere bi pridobili 1,08 mio. m3 bioplina. Iz te količine bi 280 kW naprava za soproizvodnjo toplote in elektrike, pri 8.000-urnem letnem obratovanju, proizvedla 1.494 MWh uporabne toplotne energije (odšteta procesna toplota) in 2.244 MWh električne energije. Zmogljivost bioplinske naprave Iz zbranih količin živinskih gnojil in rastlinske biomase bi v fermen-torjih BPN proizvedli toliko bioplina, da bi lahko inštalirali napravo z močjo 393 kW, ki bi pri 8.000 urnem letnem obratovanju, proizvedla 2.094 MWh uporabne toplotne energije (odšteta procesna toplota) in 3.145 MWh električne energije. Rentabilnost takšnih naprav je v Sloveniji zaradi nizkih odkupnih cen elektrike 120 EUR/MWh (v Nemčiji 170 EUR/MWh) močno odvisna od prodane toplotne energije, zato je nujna postavitev BPN čim bliže uporabniku toplote. Ocena izpustov toplogrednih plinov Izpuste TGP v govedoreji smo ocenili po metodiki, ki jo predpisuje Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC, 2006), izračunali pa so jo na Kmetijskem inštitutu Slovenije (Verbič, 2008). Pri obdelavi gnojevke v sistemu z BPN se zmanjšajo predvsem izpusti metana, ki nastajajo med skladiščenjem, na fermentacijo v prebavilih pa vplivajo drugi dejavniki. Če bi govejo gnojevko iz 40 kmetij, ki smo jih zajeli v obdelavo, skladiščili in predelali v BPN, bi glede na skladiščenje v nepokritih jamah zmanjšali izpuste metana, izražene v ekvivalentih C02, za 2.221 t/leto. Ker bi v bioplinski napravi na leto proizvedli 3.145.111 kWh električne in 2.093.981 kWh toplotne energije bi, v primerjavi s termoelektrarno na premog, s tem prihranili 5.511 t izpustov C02 /leto. Skupni izpusti TGP, izraženi v ekvivalentih C02, kot posledica uporabe obnovljivih virov energije in obdelave goveje gnojevke v bioplinski napravi, bi se zmanjšali za 7.733 t C02/leto. Za lažjo predstavo lahko te izpuste ponazorimo na dva načina: - 7.733 t C02 na leto pomeni 0,16 % izpustov C02 Termoelektrarne Šoštanj; - 7.7331C02 na leto pomeni emisije C02 3.960 avtomobilov (pri 130 g izpusta CO,/km in prevoženih 15.000 km/leto). Zaključek Rezultati, dobljeni s pomočjo projekta, nam nakazujejo, da lahko s postavitvijo skupinske BPN v Sa- vinjski dolini pridobijo tako kmetijska gospodarstva kot tudi širša skupnost v regiji, kar nam dokazuje tudi primer v sosednji Avstriji. Primer dobre prakse v Murecku Da je sodelovanje na lokalni in regijski ravni mogoče in da je prihodnost v večjih BPN, v katere so vključene tudi kmetije, dokazuje energetski ciklus v obmejnem avstrijskem mestu Mureck, ki zagotavlja trajnostni energetski koncept in teži k cilju 100 % oskrbe z gorivom, elektriko in toploto iz OVE. V ta namen so ustanovili različne družbe, ki skrbijo za proizvodnjo: - biodizla iz oljne ogrščice in odpadnih jedilnih olj; - toplote iz toplarn za lokalno daljinsko ogrevanje, kjer se kot gorivo uporabljajo sekanci, ki ga dobavljajo okoliški kmetje in žage; - bioplina, ki poganja plinske motorje za proizvodnjo elektrike, toploto, ki pri tem nastaja, pa odvajajo družbi za lokalno daljinsko ogrevanje. S postavitvijo takšnega energetskega centra so dosegli okrepitev regionalne vrednosti in pozitiven vpliv na okolje: - denar, namenjen nakupu fosilne energije, ostaja v regiji; - zaradi prihranka pri ogrevanju in biodizlu dvig kupne moči prebivalstva; - vsako leto prihaja na ogled Bioenergije Mureck 6.000 obiskovalcev - pridobi lokalni turizem, trgovina, gostinci; - redukcija emisij - lokalno ogrevanje namesto individualnih kurišč; - zmanjšanje prometa - več ljudi živi in dela v regiji; - manjše emisije iz biodzla v primerjavi s fosilnim dizlom (saje, S02, fini delci); - zmanjšano tveganje za okolje (dizel 70 % razgradljiv, biodizel 99,6 %); - zmanjšanje toplogrednih plinov; - uporaba ostankov iz gozda in okoliških žag; - zmanjšanje onesnaženosti kanalizacije ali čistilnih naprav z odpadnimi jedilnimi olji; - zmanjšanje smradu pri gnojenju; - nepotrebna uporaba mineralnih gnojil. Pripravila: Barbara Lobe, Peter Pšaker, KGZS-ZavodCE, Kmetijska svetovalna služba Celje Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vabi na tradicionalni, 46. seminar o hmeljarstvu z mednarodno udeležbo z naslovom Pridelava slovenskega hmelja za jutri. Seminar bo potekal 12. in 13. februarja 2009 v Portorožu, v hotelu Metropol. Upamo, da si boste vzeli čas in se nam pridružili, saj bo poleg zanimivih in koristnih predavanj poskrbljeno tudi za prijetno druženje. Vse hmeljarje obveščamo, da bomo udeležbo na seminarju priznali kot obnovitveno usposabljanje iz fitomedicine, na osnovi katerega boste lahko podaljšali veljavnost potrdila za izvajalce ukrepov zdravstvenega varstva rastlin. Vse nadaljnje informacije so vam na razpolago na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu na tel. št. 03/712 16 00 oziroma na spletni strani www.ihps.si. Vljudno vabljeni! rnk Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE Izpostava Žalec ramisi« SVETOVJU« SU2BA SLOVENIJE Naj ljubezen se razcvete, naj vaš pogum se okrepi, naj problem se vsak razplete, naj zvezda sreče vam žari! Vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto 2009 Vam želimo kmetijski svetovalci Izobraževanja iz fitomedicine GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, Ffcs MERITVE ZA PROJEKTIVO, LfiČ INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si ' %." ■ jn 'f - V' T «1 y wecrt-nó SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Radomlje Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 2, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 WWW.S3tT1.Si "D topolom skupina Vsem poslovnim partnerjem in kupcem želimo srečno in zdravo v letu 2009! ' 1 Popust velja od 27. 11. 2008 -12.1. 2009 IXiKSiW WWW sneetro Latkova vas 83A, 3312 Prebold, POTAI N O tel.: 03/703 83 50 faks: 03/570 21 26, gsm: 041 633 069 e-mail: info@bl-utrip.si bODBBDP proizvodnja, uvoz-izvoz in trgovina, d.o.o. moto center ProMotor 1«»ha » §®rei8 ° §»M novo n Smučarske čelade _________________________& Vs«n svojim strankam, želimo vesele božične praznike in sreòio Novo Leto 2009 terse mnogo varno prevoženih kiloinetrov YAMAHA K Kawasaki POSLOVNA ENOTA Latkova vas 214a 3312 Prebold tel: 03Z 703 12 20 fax: 03/ 703 12 21 internet: www.skiro.si e-mail: info@skiro.si Ko bolezen kruta v življenje je prišla, ti pobrala moč je in te premagala. Zdaj tam počivaj, kjer ni več gorja in nobena bolečina ne stiska ti srca. ZAHVALA V 64. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric ANTON ŽELEZNIK iz Dobriča (1945-2008) iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena ustna in pisna sožalja, darovane vence, cvetje, sveče in za svete maše ter denarno pomoč. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju ZD Polzela in Bolnišnice Topolšica. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornikoma, gospodu Marjanu Verdevu in Alešu Primčiču, LD Polzela, kolektivom Polzela, tovarna nogavic, podjetja Garant in podjetja Rednak ter pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat iskrena hvala. ' Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN ŠTEFKA KRAJNC (19. 12. 1937-17.12. 2007) iz Hramš 27 a JOŽEF KRAJNC (3.1. 1943-14. 2. 2007) So rekli ljudje: »Čas zdravi bolečino in omili vso praznino’«, a bolečina raste in praznina ostaja! Se vedno ne moremo dojeti, da vaju ni več med nami. Hvala vsem, ki se kakorkoli spominjate atija in mamice, postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče. IZ SRCA HVALA. Hčeri Jožica in Lidija z družinama Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence. (Tone Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JOŽETA ZUPANCA iz Migojnic (14.1. 1937-31. 10. 2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje in nam stali ob strani. Posebna zahvala zdravnici dr. Artiček Mesareč in patronažnim sestram iz ZD Žalec. Žalujoči: vsi njegovi Tako rada bi ti še kaj povedala! V SPOMIN dragi mami in orni TONČKI CIMERMAN iz Dobriše vasi 3 b (28. 4. 1926-2. 12. 2007) Vsi njeni POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik, s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. V SPOMIN 13. decembra je minilo petnajst let, odkar nas je zapustila draga ŠTEFKA GRDJAN iz Orle vasi (4. 5. 1970-13.12.1993) Hvala vsem, ki je niste pozabili. Vsi njeni Trpljenje so dali skalam, vendar ga niso prenesle, pa so ga dali človeku ... (Armenski) ZAHVALA IRENA KODRIČ iz Vrbja (9. 8. 1944-9.11.2008) Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, mame, tašče, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in za svete maše in jo pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar, gospodu patru Viktorju in ne nazadnje posebna zahvala Splošni bolnišnici Celje za vso nego in zdravljenje v času njene hude bolezni. Žalujoči: mož Franc, hči Manda z možem Stanetom ter vnukom Stašijem in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil mož, ati in dedek FRANC TERČE iz Malih Braslovč Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Martini Hrovat za pomoč pri dolgoletni zdravstveni oskrbi, osebju ZD Polzela in patronažni sestri Urški Flajs. Vsi njegovi JFOMrSTTff Kamnoseštvo Marjan Amon Iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 20% zimski popust za spomenike, naročene do konca marca. Naročila na OSM: 041 611-087 Tiho tiho čas beži, veter solze briše mi, a srce te ne preboli. V SPOMIN DRAGU STANKU iz Grajske vasi Dragi, neskončno te pogrešamo. Tvoji najdražji Mirno in spokojno ste zaspali, v večni sen od nas odpotovali. Naj bo srečno vaše potovanje in pogosto vračajte se v naše sanje. V SPOMIN IVANU JEZERNIKU (19.10.1913-13.12.1986) BARBARI JEZERNIK (2. 12. 1929-24. 5. 2003) VERI JEZERNIK (1. 7. 1957-24. 12. 2007) Hvala vsem, ki postojite pri grobu, prižigate sveče in z lepo mislijo ohranjate spomin nanje. Jožica in Barbara z družinama, Ivan, Monika s Sebastjanom in Aleksandra z Boštjanom Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas je ljubilo do poslednjega je dne. v SPOMIN Minilo bo leto dni, odkar smo ostali sami, brez tebe, draga mama, stara mama, babica, prababica in sestra ZOFIJA PANTNER iz Griž 14. decembra je minilo sedem let odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric JOŽE PANTNER iz Griž (23.4. 1924-30.12. 2007) (27. 2. 1950-14. 12. 2001) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, prižgete sveče in ohranjate lep spomin na njiju. Vsi njuni Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo do 10. januarja 2009 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. KRONIKA december 2008 31 ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica ANA BREZNIK iz Zg. Grušovelj, nazadnje stanujoča v Šentvidu pri Stični (29. 9.1924-7.11.2008) Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Hvala BOGU, da ni trpel, da v spanju tja gorje odšel, kjer ni skrbi, bolečin in trpljenja. Tam vsem lepo je brez hrepenenja. Solze po licih drsijo, bolečine pa ne zadržijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega FRANCA GOJZDNIKA Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter v dobre namene. Hvala gospodu župniku za lep obred, pevcem za lepo petje, govorniku gospodu Derstvenšku ter gospe Margit Juteršek. Hvala Društvu upokojencev Gotovlje, Krajevni skupnosti Gotovlje, RK Gotovlje, stranki DeSUS Žalec, vsem praporščakom ter pogrebni službi Ropotar. Vsem iskrena hvala. V globoki žalosti: žena Dragica, sinova Boris in Dani z družinama ter vnuki Berni z družino, Mateja, Rok in Jure ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete NADE JAGARINEC, roj. ZUPANC, z Ložnice pri Žalcu (1931-2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Juteksa in znancem za izrečeno sožalje ter darovane vence, sveče in za svete maše. Hvala vsem za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali, ljubili. ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega ata FRANCA RIBARJA iz Migojnic (31.8. 1937-17. 11.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, sveče, cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebni službi Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Posebno zahvalo smo dolžni tudi osebni zdravnici Poloni Sagadin ter celotnemu kolektivu gastro oddelka Splošne bolnišnice Celje za vso pomoč v času bolezni. Žalujoči: vsi njegovi POGREBNE STORITVE Ivan Ropotar, s.p. tei: 700 Ut 85 GSM: 0(t1 613 269 GSM: Olt 1 768 906 StaroPaška ul. 12, Šempeter De topni čas: od 00. do 26. ure Bolečina, ki nam v srcih tli, te v življenje več ne obudi. Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in sestre HERMINE DOLINŠEK iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem kolektivov Strugarstvo Rožič in Banke Celje - podružnice Hmezad Žalec za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar in govornici gospe Ivanki Ropotar, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentačema. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 1 Draga mama! Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA V ponedeljek, 17. 11. 2008, nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja LJUDMILA HRASTOVEC iz Prapreč pri Vranskem (21.9. 1937-17. 11.2008) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, kolektivu SIP Šempeter za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, za svete maše in za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Turineku za opravljen cerkveni obred, pevcem seksteta Sv. Mihaela, govornici Metki Novak Klaus za prebrane besede slovesa, trobentaču, pogrebcem in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala družinski zdravnici Pavli Zalokar Rode, patronažnima sestrama Marti in Anici, medicinskima sestrama Lojzki in Jasni ter zdravnici Ljubi Centrih Četina. Posebna hvala sorodnici Mici z družino, sosedom Završnik, Pirnat, Somi in družini Marinke Novak. Žalujoči: mož Tone, sinova Jože in Tone z družinama ZAHVALA . Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka IVIJA ZAGORIČNIKA iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali sveče in za vsa izrečena sožalja. Njegovi najdražji Ljuba mama! V naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v grobu spiš, vsaj več ne trpiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA V soboto, 8. 11. 2008, smo se na pokopališču na Vranskem poslovili od naše ljube mame, sestre, babice, tete, tašče in svakinje ŠTEFANIJE DERNULOVEC iz Zahomc (25.12.1935-4.11.2008) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, kolektivom Hmezad Export-Import Žalec, Mlekarni Celeia Arja vas, Osnovni šoli Vransko - Tabor za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, za svete maše in za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Turineku za lepo opravljen cerkveni obred in vsakomesečne obiske, Radotovim pevcem za zapete žalostinke, govornici Metki Novak Klaus za tople besede slovesa, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala osebni zdravnici Pavli Zalokar Rode za večletno zdravniško pomoč, patronažnima sestrama Anici in Marti ter osebju Bolnišnice Topolšica. Žalujoči: vsi njeni Spominje cvet, ki živi, je edina luč, ki ne ugasne, ta vedno bo gorela v hvaležnosti za vse tvoje, v naših srcih bo živela. ZAHVALA Po dolgotrajni in zadnjem času zelo hudi bolezni nas je zapustila draga žena, mami, mama, teta in sestrična MARIJA MARINC, roj. GOLIČ, iz Sv. Lovrenca/Prebold (22. 7.1932-27. 11. 2008) Zahvaljujemo vse vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in sošolcem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše, izrečena in pisna sožalja in za številno spremstvo na poti slovesa. Posebej se zahvaljujemo za skrb in nego na domu, zdravstvenemu osebju na revmatološkem ter intenzivnem oddelku Splošne bolnišnice Celje, drugih bolnicah in zdraviliščih, kjer so jo prizadevno zdravili in negovali. Hvala pogrebni službi in gospodu župniku. Žalujoči: vsi njeni Sv. Lovrenc, 4. 12. 2008 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in brata STANETA JANCA iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in izražena pisna in ustna sožalja ter vsem za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi moškemu pevskemu zboru iz Prebolda. Žalujoči: hči Petra z možem Petrom, brat in sestre z družinami Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. ZAHVALA Tiho in skromno, kot je bilo njeno življenje, je v 82. letu h Gospodu odšla draga botra, teta, sestrična in svakinja MARIJA VASLE -BEŠERJEVA BOTIKA iz Založ pri Polzeli (9. 11. 1927-15. 11.2008) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo Botiko v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in namenili dar ter svete maše. Hvala vsem za tako lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim se še enkrat zahvaljujemo za molitve in lepe misli, ki so bile in še bodo namenjene samo Botiki. Žalujoči: vsi njeni Jaslice Savinjske doline že peto leto Med blagoslovom Za Prostovoljno gasilsko društvo Drešinja vas, Turistično društvo Petrovče, vaščane in sekcijo jasličarjev Savinjske doline je bila druga adventna nedelja še posebej prijetna. S skupnimi močmi so namreč v dvorani gasilskega doma znova pripravili razstavo Jaslice Savinjske doline in s tem zaokrožili petletni jubilej. Odprtje razstave je popestrila priložnostna prireditev, ki so ji dajali vsebino pevci cerkvenega pevskega zbora Župnije Petrovče ob spremljavi kitaristov Aljaža Stepišnika in Matica Švaba. Ob tej priložnosti je zbrane nagovorila in pozdravila predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler in se zahvalila vsem, ki pripomorejo, da vsako leto znova ta praznični čas polepšajo in obogatijo z razstavo jaslic. Zbranim je nato spregovoril Jože Stepišnik, vodja sekcije jasličarjev Savinjske doline, najzaslužnejši za ta vsakoletni dogodek. »Jaslice, večje ali manjše, bodo najkasneje od božičnega večera dalje na ogled skoraj v vsaki slovenski cerkvi in po naših domovih. Vedno pogosteje pa želimo jaslice pokazati tudi drugim in tako nas letos v Drešinji vasi že peto leto druži ljubezen do jaslic, tako razstavljavce kot obiskovalce. Pohiteli smo z željo, da decembra v Savinjski dolini ne bi vladalo samo potrošništvo, temveč tudi ljubezen, ki bi jo delili z vsemi. Postavljanje in obisk razstave jaslic naj nas pripravi za najlepši družinski praznik, božič. Že leta 1223 je sv. Frančišek Asiški v italijanski Umbriji postavil prve jaslice, s katerimi je želel ogreti ljudi za božično skrivnost. V Sloveniji jih srečamo že v 17. stoletju pri jezuitih, kasneje pa tudi po drugih cerkvah.« Tokratno razstavo je s svojimi jaslicami obogatilo 30 razstavljavcev iz različnih krajev Savinjske doline in tudi izven njenih mej, celo z Raven na Koroškem. Jaslice so zelo raznolike in narejene iz različnih mate- rialov »Vse so narejene z željo, da vam ob pogledu srce hitreje utripa v spominu na mladost ali pa se mladim shrani v kotičku srca kot dragocen spomin,« še doda Stepišnik in pove, da ima tokratna razstava pomembnejšo vlogo, saj poteka v času misijona petrovske župnije. Blagoslovu jaslic, ki ga je opravil pater Ivan Arzenšek, je sledila podelitev priznanj 15 razstavljavcem, ki so svoje jaslice v Drešinji vasi razstavili že petič zapored. Prireditev so s pesmijo zaokrožili cerkveni pevci s kitaristoma. Jože Stepišnik je ob koncu vsem zaželel lepe praznike in vse dobro v novem letu ter vse povabil na ogled jaslic in prijetno druženje ob domačih dobrotah. Razstava jaslic je bila odprta še 13. in 14. decembra. Jaslice pa si bo mogoče ogledati še to soboto in nedeljo, 20. in 21. decembra. Med tednom si je razstavo mogoče ogledati po dogovoru. D. Naraglav Jaslice Metke Randl iz Griž Vdmi TEiiTl >om H. slovenskega tabora Žalec Petek, 5. december, 16.45 nastop mažoretk pred Domom, 17.00 Lunina vila in MIKLAVŽ Sobota, 27. december, 16.45 nastop mažoretk pred Domom, 17.00 Pika Nogavička (plesna sk. Mojce Horvat) Nedelja, 28. december, 16.45 nastop mažoretk pred Domom, 17.00 Klovnesa Mika Maka (Eva Škofič Maurer) Ponedeljek, 29. december, 16.45 nastop mažoretk pred Domom, 17.00 Čarobni prah (Mini teater) Torek, 30. december, 16.45 nastop mažoretk pred Domom, 17.00 V ozvezdju postelje (GOML Ljubljana) Sreda, 31. december, 11.30 SILVESTROVANJE S PIKO FLIKO IS M TV i Dragi otroci, na vsaki izmed predstav boste dobili del sestavljanke. Kakšne? Obiščite nas in izvedeli boste. VSTOP ZA VSE PREDSTAVE PROST! Decembrske vremenske preizkušnje Idila večernega sneženja v Žalcu z začetka meseca Že zadnjih nekaj let nam je jasno, da vreme ni to, kar je včasih bilo. Človekovi posegi v naravo so poskrbeli za zdaj že zelo opazne spremembe. Tako tudi letni časi niso več prepoznavni po približno enotnem vremenu. Vroče ali hladno poletje ali zima nas ne presenečata več. December smo tako začeli z idiličnim zimskim sneženjem, potem pa se je vreme nekoliko ogrelo in poskrbelo za obilno deževje in celo poplave sredi decembra. Le želimo si lahko, da bodo bližajoči se prazniki spet pri- nesli idilo prave zime, ki se je iz nižin v začetku decem- bra preselila kraje. višje ležeče L. K. Poplavljene ceste, travniki in njive v Založah sredi meseca Jubilej Vaških godcev Andraž Z desete, jubilejne prireditve Kulturno društvo Andraž in Vaški godci Andraž so minulo nedeljo v dvorani Doma krajanov Andraž pripravili deseto tradicionalno prireditev Urica ljudskih melodij in napevov. Ljubitelji te zvrsti glasbe so napolnili dvorano do zadnjega kotička. V več kot dveh urah ljudskih melodij se je predstavilo trinajst pevskih sestavov s Celjskega, ki gojijo ljudsko glasbo, številni obiskovalci pa so izvajalce nagradili z bučnim ploskanjem. Med gosti je bil tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je zaigral na diatonično in ustno harmoni- ko. Vsem sta se ob koncu kon- bilantom čestital in jim izročil certa zahvalila vodja vaških simbolično darilo. Prireditev godcev Milan Zabukovnik in sta vodila Petra Meh in Ko-župan Ljubo Žnidar, ki je ju- nrad Brunšek. T. Tavčar PONOVOLETNI KONCERT GODBE LIBOJE (umetniški vodja Andrej Žgank) Gostje: HALGATO BAND PETEK, 16. JANUARJA 2009, OB 19.30 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC PRODAJA VSTOPNIC: TIC ŽALEC Vabljeni! Majhnih in velikih paketov pod božičnim drevesom se razveselimo, največja in nenadomestljiva ter bolj hranljiva od najboljše hrane pa so tista darila, ki sežejo od srca do srca. Imajo lepa imena - iskrenost, jasnost, sočutje, ljubezen -in trajno vrednost. Da bi jih prejemali in dajali v novem letu. m ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec