»S* fc fTMDlkof. PROSVETA Cena 1UU J« 16.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO. ILU, ČETRTEK. 23. MAJA (MAY 25). 1940 Uredniški In apmmttkl prodori i tli? South Uvndal* Ats. OttUm of Publicatlon: * »017 South Uvndah A »o. Tolophono, Roekvoll 4004 Jumh i«. INI. »t Um C•$ maja,—Borba za I čete »o dosegle Arras in Amiens cSrDHstanfcM ob Rokav- v prodiranju proti Kokavskemu Zrnilivu se nadaljuje, toda zalivu Arras je-bil glavni m vstavili prediranje angleške armade v Franciji Čas v prilog zaveznikom, pravi Trud Obnova trgovinskih, pogajanj med 1 ^ Rusijo in Anglijo ANGLUA SE SKUŠA ZAVAROVATI PRED INVAZIJO I Armada doa milijona moz pripravljena . na obrambo IVLADA PRIZNALA NEMŠKE ZMAGE London. 22. maja. — Velika Britanija je zbrala vso svojo obrambno silo sinoči, da reši srce imperija pred pretečo nemško Deseta redna konvencija SSPZ Združitev v načelu sprejeta z 59 proti S rnncozi ____ ____________Moskva, 22. maja. — MAko bo . _ „ nadaljuje, toda zalivu. Arras je bil glavni stan evropska vojna dolgo trajala, invazijo preko Rokavskega zalilo ustavili prediranje angleške armade v Franciji. bo časovni faktor v prilog za- va. Tu pravijo, da so nemške ih čel na 200 milj dolgi Konfuzna in negotova situaci- veznikom, ker posedujejo skoro trditve o prodiranju proti zali-h« ver ni Franciji in re- ja prevladuje v Franciji in v neizčrpne .vire surovega mate- v u in izolaciji angleških in bel (fOTti v (kupirali mesti Arras in Abbe fille Da preprečijo masno giba-ije nem&kega vojaštva ob reka-M Somme in Aisne, so Francozi pulili veliko število mostov. Sr-4tt bitke so zdaj v teku v sek-larj« Cambraiju in Valencienne-m toda rezultat še ni znan. sti v Italiji, Španiji in drugih. Ko je Reynaud zaključil svoj govor, so pričele tuliti sirene v _ . .Parizu, kar je bil signal, da sč LONDON, 23. maja^Premier Wižajo m€gtu nemški bombniki. Cfcorchill j« dobil od parlanien- Temu gQ slediU deževni nalivi in preko Rokavskega zaliva je povečala razburjenje. Premier Churchill je sinoči pozval par lament, naj takoj sprejme Evropi na splošno kot posledica I riflla j'n jih ekonomsko"podpira-1 gijskih airmad silno pretirane, nemških vojnih uspehov. Sedaj L0 tudi združene države," piše Časopisi so airtoči objavili govor še ni jasno, kakšne politične po- Trud, glasilo sovjetskih strokov- francoskega premierja Reynau-sledice bodo Hitlerjeve zmagejnih «pro da 5odo nalivi ovirali nem. Rusija in Nemčija podpisali tr- konski ngčrt gMe obeio*ltve Uboj proti Nemčiji. Totalitar- dke operacije 8 tanki in letaji. *ovinski in nenapadalni pakt, krajevne obrambne sile. Za ob-La Velika Britanija se bo zdaj Reynaud je v svojem govoru naglašajo v Berlinu in Moskvi, rambno Biufcbo t$ j« ie prijavilo arila proti totalitarni Nemčiji. L^jal, da general Andre George da je Nemčija dobila dostop dol 260,000 prostovoljcev, -irlunent je odobril izjemne za toftp čigar naioga j€ bila ob- ruskega vira surovega materi- St0rjeni so bili koraki glede ki določajo državno kontro-1 ramba Hnije ob reki Meuse, ni ala, mobilizacije armade dva milljo- nad vso privatno lastnino i« I iivršil svoje dolžnosti. Franco- Tass, sovjetska časopisna a- na mot> kj a0 g* |zvežbali na do-v»ko silo. Kralj Jurij je žeLke fete niso branile te linije, gentura, poroča, da je premier mači Mmjjlt vsi ti so opremljen' rfpisal zakone, ki dajejo Chur- y8jf kj 80 odgovorni za polom in zunanji komisar Molotov in-L modernim oroŠjem. Straie so tkiilu tako oblast kot jo ima dik- obrambe, bodo dobili zasluženo formiral Veliko Britanijo, da bile ojačane pri Chathamu Ulor Hitler. kazen. General Corap bi moral sovjetska Rusija ne more pod- bjuiini ustja reke Temze. Te BERLIN, 23. maja.—Tu po- razbiti mostove čez to reko, kar vreči svoje trgovinske politike bodo p^j^ na nemška leUla niajo, da nemški letalci napada- pa ni storil. "Domovina je v ne- vojnim ciljem katerekoli drža- bodo skušala iikrcati čete na i bombami pristaniščna mesU varnosti," je rekel premier. I Ve. Molotov je podal to izjavo angleškem ozemlju > Rokavskem zalivu. Tarča "Moja dolžnost je, da povem se- v zvezi z obnovo trgovinskih po- Nemški letalci so včeraj na- Domače vesti MEJA MED ALBANIJO IN JUGOSLAVIJO ZAPRTA Nov grob v Minnesoti Eveleth, Minn. — Dne 16. me-1 ja je tu umrl Frank Kaatelec,, Htar 56 let in doma z Velikega! vrha pri Šmarju pri Ljubljani, flt j« samski in član druAtva 00 Mb. ki so povzročile veliko ško-b, n bila mesta Ontend, Dun-urk. Calals, Boulogne in Dieppe. PARIZ, 22. maja. — Izbrane frueoHke čete, vržene v divjo kitko na povelje generala Wey pretrgale anikacijske zveze. Istočasno so aafteftke čete naskočile nemške peticije pri Cambraiju južnoca-adso od Arrasa. Reokupacija Arraaa je prvo en je, da je francoska arma* pod poveljstvom generala natu resnico." Po premierjevem govoru je I senat zaključil svoje zasedanje) in dal vladi prosto roko v reševanju krize, ki je nastala koti posledica nemških zmag. Veliko število civilistov je za-1 lens, Arras in aumc- . ville in se približale Rokavske- mu zalivu. Vsi vlaki, ki so odri- ™ išuje nili iz Pariza, so bili natrpani z nJa- z bombami več maat ebj^anstvo njem? gajanj med Rusijo in Anglijo, i pa{jji "«e¥^etoki Rusija je neodvis- obrežju. Poročilo pravi, da bom- na država in kot taka bo vodila be niso povzročile velike ikode. trgovino z zavojevanimi in nev- Alfred Duff Cooper, minister trnlnimi državami," je rekel za informacije, je priznal nem-Molotov. "Ker je Velika Brita- Ake uspehe na francoski fronti, vrhtrvnega poveljnika I Veliko število civ^v je za,. ,a na povr|je vpra- za.no pa je povedal ljudstvu: friacoske oborožene sik, so da- Potilo Pariz ko je b^,uJ^n«Uanje, ki spada izključno v ob-1 "Angleška armada in še večja •n reokupirale razdejano mesto naznanjeno, da so n^ke ^e močje sovjetske vlade, je s tem francoska armada sU še Um. An« in pretrgale nemške ko-|^ ^t^Vi.^ I Pokazala, da se posebno ne na- Zavezniki še niso poraženi U za trgovinska poga a- zadnji teden »m vai opozoril, KB| 1 da je situacija kritična, toda no- benega vzroka ni za razburja- Cleveland, O.. 21. maja. — Včeraj popoldne je bilo saklju čeno, da pridejo v zapisnik imena predlagateljev in podpirate-Ijev vseh važnih predlogov. V (onvenčno dvorano lahko pride vsakdo, če je član ali ne. Zapisnik bo objavljen v celoti v Napredku, glasilu SSPZ. Caa zborovanja je bil določen na osem ur, od osmih do poldne in od ene do petih z desetimi minutami odmora med vsako sejo, ampak danes zjutraj je bil ta sklep o-vr/en z dvetTetjinsko večino in nanovo Je bilo sklenjeno, da konvencija zboruje sedem ur in prodpoldanska seja se začne ob devetih. Danes predpoldne ob enajstih se je začela debata o združenju. Združitveni odbor je prečital pogodbo in zapisnik dveh tdru žitvenih konferenc med SSPZ in 8NPJ ter SSPZ in J8KJ. Nato je prišlo na dnevni red vprašanje, če se SSPZ sploh združi s komur koli in konven clja je odglasovala z 90 proti 5 glasovom, da se združi. (Pe-torica je morala tako glasovati po naročilu svojih društev.) Društva 22, 47, 113, 162 in 192 so bila proti. Glaaovanj« j« tz-nenadilo vsakogar, kajti pričakovati je bilo, da bo veliko več delegatov proti združitvi. ^ato je prišel na vrsto naj trši oreh: ■ kom naj se zveza sdruši? Ali ima U konvencij« polno moč, da le zdaj končno-veljavno odloči aH naj odloč s splošnim glasova- SNPJ. Italija polil j a čet* mu niči j o tn Oblaki — Chicago. — Fraink Slana iz lioraina, O., in član društva H ___ ^ . SNPJ je 21. t. m. obiskal gl | VLADA V BELGRA v Albanijo urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Br. Slana se je mudil v I Chicaga pri pogrebu svoje žene, ki je umrla v lx>rainu In njeno I truplo je bilo pripeljano v Chicago ter tukaj pokopano na Ce-1 škem narodnem pokopališču. H Poroka v Wiaconainu ^--- Sheboygan, Wis, — Frank JClančar, član društva 844 SNPJ, se je zadnjo soboto oženil v Mil- ski zunanji ministej In Musso-waukeeju z rmiss Lončbričevo. llnljev zet, odpotoval v Tirano, Obilo sreče! ■ •; - glavno mesto Albanije, katero so italijanske Čete zasedle pre- Nov grob v I'ennaylvanljl I teklo leto. . ^ _ ia Jugoslovanski vojaiki krogi Heilwood, Pa. — Dne 18. ma-1 Q bU, Informiranii ^ jUi|ja po-ja je umrl Frank Korele, star |jlja v0jak6 in itrt. 701etinrojenvDobu pri Morav-|1|vo y Albanljo prtko Jadran- Velika BriUnija vec (JUUIUU lUBH""-'" 1 praznjenih. iške armade so napele da ustavijo prodiranje v . I nacijskih kolon preko severne tv Wtyiinda pričela s protinapadi | proti RokaV8kemu zali- Meti. begunci. Več pariških distriktov veusa ™i^Uti nje.še manj pa za paniko. Vojni nMn i7nrR7fvienih namignila, da hoče omejiti jT JJZt* ».a Urnklmi lo lzpr»n^nih. lgovino med Rusijo in Nemčij( ivezniške armade so napeleadnAi fi;onti T*z-1 s^TnicamiTn puikami"v priča-1 Zt V°jno "a Anglijo. Vr; L da ^ UBUvllil prodira- ^!7.ej8tvo * B,nol "r "je Nemcev, da ne bodo dobili] «n*nilo, da »o »e čete približale .' . nuA -oiivom fck.v,k,mu Mllvu in Obkolile | d. j. .1-1 tuacija silno kritična. General iWeygand, vrhovni poveljnik okuZi^' T0t(>rr,e kolT V* francoske oborožene sile na su-*uPicij^Arrasa In Amiensa|h€m je dogpel na fronto in pre-J vzel vodstvo vojnih operacij. Nemške kolone uničujejo me Premier King obljubil pomoč Angliji ne mogočne oborožene sile. Velika Britanija in Francija ne bosta poraženi." Vojvoda Gloucester, brat angleškega kralja, je bil ranjen od drobcev bombe, ki so jo vrgli nemiki letnici nekje na fran-cosko-belgijski fronti. On se je nahajal na ozemlju, ki je bilo tarča nemškega bombardiranja iz zraka. »»jmanj milijon angležkih, frankih in belKijskih vojakov. DU ALARMIRANA Skoplje, Jugualavlja, 22. maja. — Bojazen, da se Italija pripravlja na udarec .na Balkanu, se je povečala, ko so pričela prihajati poročila, da je Mussolinl zaprl mejo med Albanijo In Jugoslavijo. Meja je bila laprta kmalu po naznanilu v Rimu. da je grof tialeazzo Clano, Italijan- čah na Gorenpskem. Bil Je samski in član društva 222 SNPJ. Uralnuka tragedija zaključena Lorain, O. — Alojzija 8lana, o kateri Je bila nedavno v Pro- skega morja. V zadnjih tednih Je Italija zgradila več skladišč za orožje in municijo in voja-Akih barak v Albaniji, kjer se nahaja še armada 70,000 mo«. v ______________ . __ I Nekateri Jugoslovanski krogi svetTvest da je v"imedtnosti I domnevajo, da si hoče Italija »a-svojega uma napadla svojega varovati «voje "zadnja vraU v mota Franka Slano s ssklrlco In | Albaniji proti možnosti napada ga ranila, Je zadnje dni umrla. Stara Je bila ftO let In rojena y Sevcu pri Brihovem na Štajerskem. V Loralnu zapušča moša in sina, v Clceru pri Chieagu pa brala Fr. Pušnika. Družina Je i strani zaveznikov, kadar in če bo ona stopila v vojno na strani Nemčije. Rim. 22, maja. — Mussolinl In nemški general Rltter von Kpp sta včeraj konlarirsla. _ m **PHe v Abbeville, dvanajst ^J "*>'amba GrčUe, ker ^^ ^iiJ^S 1 — MošaJ v Sredozemlju po- na Dolenjskem. V Ameriki Je živel 86 let In tu zapušča ženo, dva sinova, tri brate In sestro. Po poklicu Je bil mehanik in zad ostril. H Meja med Grčijo In Albanijo je še odprta. Uradni krogi so lir javili, da ne vidijo nobenega njih 18 let" Je bit nameščen prilika za napad 'm OrNJo i ta. clevelandskl ulični železnici. - ^i^n^kl^fc Eddle Cekuta Iz Glrarda, O., je bil v marcu težko pobit pri I«'™ 1 »aveznlkl, Je vznemirjena avtomobilski nesreči, Je že toliko okreval, da Je zapustil bol Hitlerjevih n I Anico v Clevelandu in se vrnil | domov k staršem. . m ogražajo Noyon in Com- • boina fronta raztegnila vojni proti Nemčiji. krotka. Dozenberg, ki Je bil dva-i „ d«ietfau>m in vaini železniški križišči. ve se Jstlh dnen nemBae f Kemeij|. je bojna fronta raztegnila vojni p ^ K) mili. Vleče se od Belgije #' ' _ i. Mumn nit AJh"!,nd„T2«|cij» An«UJ».Francije. ^JdAkt komuniKtl/,« -tr.nk.. J.lpr.v, banket v počast delegatom In popoldne mora biti dvorana Iz praznjena zaradi banketnlh pri- 4*1 napad ■ . ... v. ...|in dalje proti vzhodu do rekel Merkur, folijo, »koži **r |x»meni 11(111 Anglijo] 11 L J^ija z zmago Nemčije. I raj, ko se Je več tisoč članov Belgije in Holandske. 'jlemvjč ^^ ^^ y Mpo ^ zaključkom današnje «a- tudi drugih po^jin je bilo prečitanlh mnogo ,, je J os. Clevelau _______ v tak« tega zborovanja. Anton Jankov«, poročevalec. ne države. Pa. Dozenberg Je Angleške, francoske in belgij- komunistične stranke in simpa- blema na f^ifiku In britska * da J bil rojen v Utvl-****** >oatj«temedGenthom.|tičarjev zbralo na ^.J^Mbo jna mornarica je ščitila Atlan-| r. i---i^i „ I H " ««jeie mea uentnom, i nc«rjwv »— — | bojna morn«nv» j* -----------| ji in de je prišel v Ameriko 1. — in Valenclnnesem, Arra- in demonstrlrslo za m r. Demon-1 g^j mora kanadska mor- M L mi) j(! W| *lan iubs ___ JJ- Amieniom in Abbevillem, strantje so nosili napise z be^ -trj|||tI oba, Atlantika. j f ^^^nih pu^ Panama naštopUa ™cii» r. i . .. .........txt^Li(inm« "ILnoaevelt. Dewey lnlWf______^ „ i »m momentu. kajr_ ' .. ,_____ ou. i. i.i.L^/. #,.i/>«m J- e.,TJ\on, Panama, 20. maja — Justični mini«t*r LeopoMe Ar<» M>mena je odredil |»regbd seznama. vseh tificev, ki so se regl strirali pri zadnjem ljudskem štetju. Naznanjeno Je bilo, da se nekaj oseb je Mestni svet je nekaj ur Udarni je premier sprejel resolucijo s I ■ „ , u * .„ K.n«!« J* V uidnjfh M*M-{ hote ««v»rev»ll 1**1 Mntm ^ »Ui^«., JJ. ,h hUUK pr.vr.too U-ntov zarsdl poročil o zmagah v Franciji. Berlin, 22. maja. — Italijanski krogi v Berlinu napovedujejo, da bo Mussolinl kmalu naznanil vstop Italije v vojno na hurchill namerava utihniti kritike Zatrtje opozicije proti vojni politiki l^imlen, 22. maja. — Velika BriUnija bo danes storile nadaljnji korak v toUllUrlzem, ko bo parlament na nujno za- solini Imel govor v Rimu. NekaUri nacljl pravijo, da raje vidijo, ako se Italija drži proč od vojne, "ker bo Nemčija lahkb porazila zaveznike brez Mussollnljeve pomoči. Ako se Italija ne tio zapletla v konflikt, bo Hitler, ko pride čas za reor-gsnlzlrsnje Kvrope, sam rešil vse probleme v soglasju s svojimi nsčrti, kar pomeni, da mu r^ n. francoskem ozem- ta sprejme zakon proti aktivno- vojna ^ ^^ v Evro. m*,t. m^mške t«sr Hitlerjeve| M m pm kokH». hUvo premierja Churchilla P°' Mussollnljeve zahUve ne l»odo zvan, naj takoj sprejme zakon-Lj^i® «krM. ker Jih bo lahko ski načrt, čigar cilj je zatrtje potisnil na stran." opozieije proti vladni vojni politiki na vsej črti. Premier je povedal »»arlamentu, da on UugOšlaOtja Z09€gla pričakuje Ukojšnje sprejetje Uovom9 avte načrU. I maja. - Avtorl- Načrt določa smrtne kazni >* uu mt zasegle 10,000 motornih mebe. ki so spoznane za krive ^ vejiko stavilo tovornih »pionats In saboUže. r:hurchill avt<)v v krajih, kjer živi nam-je naglasll, da Je sprejetje na- 4ka manjsina, ki so Jih prebivaU črto potrebno v InUresu narod- cj dfH|j,j v sinjih mesacih iz ne obrambe v »edenji krizi, Avtoriteta pravijo, da so Jo Izzvale Hitlerjeve zmage j# Mk) m raMtavl v Belgradu na na fronUh. Ugled veliko ŠUvilo nemških mo- N a rod ni svet za civilne svo- tornlh koles In da so Jih nemški bodšline in 1700 članov Splošne agent je |K»nujall kupcem proti /veze časnikarjev vodi kampa- pla/llu M centov na mesec. Ju-njo proti sprejetju premierja- goslsvlja Je poejb- vlfa načrta. TI so se Izrekli n* enote v svoji kampanji proti proti birokratlčnl kontroli svo-| iom p#U kolone, ki so ak- bode tiska in govora. i tlvnl \ deželi. PROSVETA the enlichtenmmft NABODOT glasilo im laammta mj» rOOfOBSt JKUMOTS br O- SW««m H i atol« r«r. ChtaNr*! (orrtro mumUim K-M F—' Cm»« < ~ to. »».i M.) M m* J* ». » A4*ar*U.« r.Mf «• <»»■> MtMMMi M4 M^IMtoi Mtkl- »tS B* BI - * PROHVETA HI7-M Sa. l+mmdmU A™-. OW TUB rkokbat«© Omtum * tlUN)« M primer (Majr >1, l»4»f. a »Mi Ja • *m Je m Glasovi iz naselbin Čigavo orodje je Lindbergh? Znani ameriški letal«: Charles A. Lindbergh, čigar letalsko stavo — katero si je pridobil pred dvanajstimi leti, ko Je prvi preletel Atlantik iz New Yorka v Pariz —• so do koatl izkoristili razni. izkorlščevalski elementi, Je zadnja leta v sebi dobrega letalca podredil tragični figuri polltično-ekonomskega šarlatana. Pred dvema letoma je Lindbergh v družbi gnile angleške aristokracije v Londonu razburil svetovna javnost, ko je, vttlivši se zoblska v Moskvi In Berllnti — Iz zadnjega j« prinesel Hitlerjevo odlikovanje*—» tamkaj izjavil, da Iffla nACljska Nemčija več bojnih letal kot Anglija, Prane!ja In sovjetska Rusija skupaj. Hitler »e je takrat nedvomno hehetal, ampak v Moskvi so bili ogorčeni, da J« bilo strah. Lindbergh je znan kot molčeč človek in v javnoati nikoli ne govori — razeu kadar je pozvan ali najet vsekakor z namenom, da a težo svojega osebnega vpliva kot slavni letalec podpre kakšno reklamo ali propagando. Ugibanji', kdo je takrat izrabil Lindbergha za destruktivno propagando, so rešili'v Moskvi. Nato je Lindbergh molčal do zadnje jeseni, potem ko je Izbruhnila vojna v K v ropi, in tedaj se je spet oglasil z — resnfm svarilom, naj Združene države drže roke proč od evropske vojne in naj na noben način ne pomagajo komurkoli, kajti ta vojna se nas prav nič ne tiče In Amerika ima dovolj nerešenih problemov doma. t Združene tlržuve pa niso poslušale Llndber-gha; devetdeset odstotkov Američanov je takoj ob izbruhu vojne simpatizlralo z Anglijo in Francijo in pod težo teh simpatij je bil nevtralni zakon izpremenjen, emltargo odpravljen In Amerika se je izrekla za ekonomsko pomoč vsem onim, ki to pomoč lahko dobe to plačajo zanjo. Lindbergh je »pet utihnil In molčal do Zadnje edelje, ko se je ponovno Oglasil v radiu in in-'rektno pzmerjil Ameriko, <4a je izgubila Vo tli postala histerična! čemu ta krik za bavo velikega števila bojnih letal 7 Amerika v nobeni nevarnosti! Dva velika oceana, k na eni strani, še vedno varujeta Ameriko vsakim napadom od zunaj! Kaj nas brl-j se godi v Kvropi? Brigajmo se naj« a bomo imeli kukAno zunanjo politiko, kajti do danes še nimamo ameriške zunanje politike! Naša zunanja politika do dunes je Inozemska zunanja politika!----- V tem smislu je zadnjo nedeljo zvečer klo-basal Klavni letalec Lindbergh. Kot letalec je še vedno dober, o tem nI dvoma, toda kot politični klobasar govori danes prav tako — kot govore oni burbonski izolacionistl, katerim je vseeno, če se že jutri ves zunanji svet |>ogrez-ne na dno morja In katerim je domača demokracija največji trn v peti pa bi najraje videli v Ameriki svoj domači fašizem! ' Lindbergh je potomec Aka mlina vitkega imi-granta. menda norveškega. Njega nič ne briga, kaj Hitler dane« delu na Norveftkem in menda je to Kanj v redu . . . Odgovornost ameriških torijev Znani liberalni člankar Jay Franklin je zadnje dni žgoče obtožil hurbonske republikance v Združenih državah, du oni nosijo velik del odgovornosti za sedanjo vojno v KvropL , Predsednik Wilson Je dal svetu načrt Lige narodov, ki je bil aicer pomanjkljiv, toda dovolj praktičen načrt za trajni mir, če bi bile VSe velesile složno delovale na podlagi tega načrta. Kdo je kriv. da Amerika ni stopila v Ligo narodov in da se je po svetovni vojni do-eeU kotirala od oatalege »veta? Republikanci pod vodstvom Bora ha, l» na drugem polju. Dvorane doma sd tako okupirane, da še di-rektbrij dostikrat ne mor? Mit-ti šeje v svodih rednih prostorih Rom omenil sAtno na kratko^ kaj defa življenje v domu. Društev, klubov In odsekov je 15, ki zborujejo mesečno in ima jo tudi več izrednih sej. To so podporna, pevnka, zadružna i» prosvetna društva. Pevska društva ho tri — hrvatski Dunav, lltvinska Svoboda in pevski odsek »NO, ki sestoji večinoma Iz tu rojehe mladine in je pod doferfm vodstvom Paula Siflerja. Da se je to pevsko društvo obdržalo in povzpelo do take višiije, Ima dosti zasluge tudi Rudolf Skala. Oni priredijo vsako leto en koncert in sodelujejo pri raznih društvenih priredbah. Zadnja Štiri leta se udeležujejo tudi pevtskih festivalov, ki jim dajejo navdušenje za novo delovanje- Imamo tudi čitalnico s precej bogato zbirko slovenskih knjig in v6e slovenske časopise, ki izhajajo v Združenih državah. Žal, da se čitalnice ne poslužujemo v zadostni meri, čeprav Je doijti časa v zadnjih letih. Pri nas je tudi glavni stan linije CIO, kar je delo že doeti govorjenja in šepetarija. Sprre-ga, ko se je unija nastanila v S. N. t)., Ao se nekateri celo buli i-ti v poslopje, ker so bili sami pto-ti; bali Ao se, da bi Jih drugi napačno sodili. Tudi na dlrektdrij se je gledalo, kot da ni pravilno napravil, ker smo dali prostore v najem CIO, češ da je to ponižanje za Slovence in okolico. Vsi ti so pozabili, da imamo zvezno )Qetavo, kl daje delavcem pravi-■■■■■l brez kake preke ali ovirartja od te ali one na najvažnejših vej SND, brez katere bi težko šli naprej, pa bilo to pri društvenih veselicah, piknikih, banketih alf "kaj podob-ut-Ka.. Vsem vam hvala za vaš« lH)žrtvoV)tfiJe. Direktor!j se za-! veda, da dosti storite. Bojimo pa se, da je preveč dela zmiraj na enih in istih in bi bilo dobro, 1 ko bi se dobilo Več novih članic, da bi se delo bolje razdelilo. Torej Ženske, ki ste že bile pri go-rtpodinjZkehi odseku in one, ki še niste bile zraven, pristopite in pomagajte nekoliko; čim več je delovnih lfcoči tem bolj z veseljem se tahko delo izvrši. V soboto zvečer, 26. maja, priredi gospodinjski odsek SND skupno veselico, da se pride do potrebnih sredstev, da si bo ta Odsek lahko nabavil novo jedilno opremo za večje lupine. Na veselici bosta dva pevska zbora, hrvatski Dunav in pevski odsek &fft>, ki bosta zapela vsak nekaj pesnii. Oddani bosta dve nagradi na vstopnice. Seveda bo tudi ples. Vstopnina 25c. Vsi dobrodošli. Vsakdo,.ki mu je SND pri srcu, naj stori .svojo dolžnost in usp?h je zagotovljen... Frank Nagode, tajnik SND. strani, Bil jo < a«, ko je izgledalo, ron. /H ffnHnr »c ffibljr— Ifraukegan. III. - Daai ni M dotoka novih n*s4!jencev. da zavzeli meata ntarejših pri raz nlh ustanovah, ki so jih sgrudili slednji do nedaj, se zanima zanje pa tu rojena mladina. Mogoče se ne zanima foHko kakor bi mi želeli, vendar |ie se iboljšuje. Pr našem SND amo v zadnjih par letih imeli samo enega v odboru, sda j imamo tri, ari so tu rojeni To daje upanje, da ne bo vse tako hitro jfNIflMtb. kar *mo zgradili. Olivno Je. da obdržijo, kar Jt dobrefa. pa naj Izgine. Mladina ho vodita nekoliko drugače od nas; prikrojeno bo da isitrrle običajem In rs«mera m te delele, čemur ae bomo Poročilo zastopnika Sharon, Pa. — Zadnjič sem o-bljubil, da bom nadaljeval z do-pisovanjem. Opisal bom, kako smo se Imeli s Clevelandčani rta mladinski priredbi 11. maja In nastednji dan. Kakor slišim^ priredba dobro izpadla s pomočjo starejšega društva 262 in an-gleško poslujoČega društva 755 in seveda tudi iz zunanjih naselbin. Delavzke razmere so v Sha ronu stoprocentno pod ničlo; skoraj vsi Slovenci so brez zaslužka Že od januarja meseca in bi bjez tuje pomoči torej he bilo uspeha. Bil sem presenečen, ko ijem 11. majR stopil v Slovenski dom in zagledal sledeče Clevelandčane: MIlana Medveška z mlado sdpro-go, Lontsa Zorkota, Frarika Hribarja z ženo, Josepha Fabjahči-ča z ženo in če še ne motim, tudi z dvema hčerama in Louiaa Kaferla. Sežemo si v roke kot bratje In sestre SNPJ in se zač nemo pogovarjati. Ko smo se nekoliko okrepčali, so me vprašali, če bi mogli videti Joeva Cvelbarja. Zasedli smo Mčdve-Akovo karo in se odpeljali na 800 Wilson utreet v Spodnji Sha- a ljudje niso zaupali niti zvezni postavi. Sedaj se je stvar obrnila in ni Več tistega strahu. Mnogo onih, ki so prej nasprotovali, je sedaj zraven in so dobri agitatorji ža unijo. In zdaj, ko je unija prfšlla do veljave, bi jo radi Imelf tudi drugi pod streho. Organizacije n posamezniki, ki so bili prej proti CIO, se zdaj obračajo fh zavzemajo drugačno stališče, ki e bolj naklonjeno delavcem. Vse :o je dobro znamenje in v tolažijo onim, ki so se borili leta in leta za te ideje in bili smatrani kot — krivi preroki. Tega fte pišem s sovraštva do kakega posameznika, ampak zato, da pokažefti, kakšen je boj, bodisi posameznika ali pa skupine. Pri SND Jmamo tudi balincar-ski odsek, ki skrbi za razvedri-o v poletnem Času na domovem vrtu, ki je jako mlčen prostor In ga posečajo Ženske in moški. Sezona za balinanje bo otvorjen« 2. junija, ko bo na razpolago več dobitkov za boljše igralce. In kdo je boljši, rfe vemo, dokler ne poskusimo. Liga pa začne balinail 4. junija. Kdor hoče imeti svoj team ali igrati v teamu, naj se zglasi v brivnici rojaka A. J. Zeleznika V SND. To je dobra In cenena zabava in vsakdo je dobrodošel. Ne smem pozabiti tudi našef* Henrv Schweinhaut, načelnik novoustanovljenega biroja za civilne gvobod&čine v federalnem JtMttčhem departmentu. va mama in ata iz Clevelanda. Ata me potreta, mama pa mi da žemljo in kifeljfc za spomin, ko smo se spoznali na zadnji konvenciji SNPJ v Clevelandu. A/, manov oče se za hip odstranijo in prinesejo dva zavitki klobas enega zame, drugega za Franka Kramerja. Dejali so, da so mi jih prinesli zato, ker Sem star in \er kakšno smešno zapišem. Hvala lepa za darilo J prav tako se zahvaljujem tudi vsem posetnikom mladin ske priredbe, ki se je vršila i počast mkteram. Ce bi njih ne bilo, bi tudi nas ne bilo. Zahvalim se tudi vsem govornikom, ki ste še spominjali naših inamic, prav tako tudi vsem mladinskim krbžkom naše matere SNPJ, ki nam je velika pomočnica in katera vam nudi veliko razvedrila Naj omenim, da smo se po odhodu Cleveltindčanov odpeljali na farmo Antona Valentinčiča kamor se je pfed kratkim naselil. Anton Zidaii&ek, zastopnik. Jožeta, žal, ni bilo ddma, ker je delal, kljub temu rtas Je prijazna gospa Cvelbar z veseljem sprejela In nam postregla. Ko smo se nekoliko pogovorili z njo in gospo Simončič ter njenim precej rejenim možem, ki smo ju dobili tam, smo odrinili nfczaj v Slovenski dom. Odrinili smo po drugi ulici, s katere je lep razgled. Spomnili so se kdhcerta Cankarjeve ustanpVe v Straba-nu pred nekaj meseci in že med potjo sklenili, da bodo sugesti-rali odboru Slovenskega doma, če bi bilo mogoče prirediti koncert enkrat v jeseni. Obljubil sem jim, da bom priporočal Članom društev in odboru, ker bi bilo dobro za našo naselbino. Zadnjič so bili zadovoljni Stra-bančani in tudi Cankarjeva u-stanova. Upam, da bodo odborniki Slovenskega doma o tem razpravljali. Ko se vrnemo, sem zagledal že mnogo občinstva iz Salema, Glrarda, Warrena, Youngstow-na, A!!quippe In seveda tudi domačega. Spoznal sem gospo Mihe vc, ki je 0rav prijazna žena. Ona Je precej rejena In če bo Frank Barbič hodil k nji na mleko, se bo lahko tudi on zredil. No, mene ni povabila na nilčkd, pač pa na klobase. Povedala mi Je, da Imajo sedem Velik to prašičev. Tolažil me je Frank Florjančič, češ da mi jih bodotlrugi dan AŽmanovi pripeljali Iz CleVelenda. Res je bilo tako. ftrugi dkn sem ae namenit, da krem na društveno sejo. Zena mj napravi kosilo žo ob 11., na-kkr še vležem na dlvan in sladko zaspi m. Imel sem krasne sanje a pHtedilvi prejšnji večer. Zopet sem slišal petje mladinskega krožka pod vodMvom France* Novakove. Toda namesto mladjjhe zafcllšlm glas moje še-ne» ki mi tfho pravi, da me kli-ejb j*, telefonu, da me nekdo leli videti v Slovenskem domu. flrl se mklo oblečem. ženo pa pošljem po šoferja. V par minutah me le pelje Joe Kramar vla#» v Slovenski dom. kjer Je bilo le precej ljudi, med njimi Ažmano- Bodo izvolili skupnega delegata Glrard, 0.—Ne bo dolgo, ko se prične zbor JSZ in Prosvetne matice. Društva, ki so včlanjena pri Prosvetni matici, so že dobila poziv za izvdlitev delega ta. Ker so pa s tem zvezani stroški, so se združila tukajšnja društva v svrho izvolitve delegata. Ta druitva so 6t. ,49 SNPJ 643 SNPJ, 18 S6PZ in 108 JSKJ Skupna seja teh društev se vrši 29. maja ZVeČer v prostorih kjer ta društva zborujejo. Na tej seji bo izVoljen delegat, bo zastopal vsa štiri društva na tem »boru, ki se vrši v Clevelandu 4.-6. julija. Po seji bo neko liko zabave, da se bomo zopet malo razveselili. Članstvo vseh prej omenjenih druAtev naj vpo-števa to naznahilo in pride na to skupno sejo 29. maja ob 7. wM čer. ~ John Bogatay. Par novic Finleyville, Pa.—Iz te sloven ske naselbine ni ne sluha ne du Jia in naij torej jaz sporočim par novic. Rojaki naj ne mislijo, da nas je že Hitler pobral—kaj še O delavskih razmerah ni vredno da bi poročal. Mene itak ne pustijo več delati in bom moral kar od "božje štime" žiVeti. Poročati moram žalostno novico, da je za vedno zatisnil oči naš klubov član Anton Mavser Umrl je za pljučrtico. Bil je član SND v Hackettu, JSKJ in nem Škega društva v Latrobu. Član SNPJ je bil had 20 let, leta 198 pa ga je depresija izrinila iz nje Firileyville PlaningCo. je nek je na jugu kupila vagon lesa. Ko je kara prišla semkaj in so jo odprli, so vrtu desk haAli—mrtvega človeka. Kompanija seda preiskuje, če bo mogla kaj dognati o tem slučaju. Frank PerifteKtk Iz deiele nohtnih toi Ar ms, KMna.—V nedeljo, lfc maja, smo bili v Mineralu, kjer je drtritvo 19 SNPJ obhajalo svojo,35-letnlco. Vreme je bilo izredna lepo in tako se nas v«č družin IZ okraja CraWforda |xm!u1o na njih veselico. Tam imajo fe nekaj let novo dvorano k i je lahko v ponos tako mali na selbial (n je precej moderno opremljena. Ko prideš notri, n treba iskati, kje je točilnica. Odpreš vrata, če niso že prej odpr U in «1 takoj pri bari; in če te ie dolga vožnja ufejata In če imaš kakšen dajm v žepu, se lahko lepo okrepčaš. Ko tako vrtam po tepu. Če bi se kaj okroglega našlo, pride nasproti znanec, ki pravi: "Afibo* (Dal)* na S. »iraai.) Naslova ni treba Clevelandski stalinovski ptič selil terem je klerikalni Amerika,mki S; 1. marca t. t s prikritim zadmoifei.. prikritim zadovoljstv.m, čal, da bo poslej ta ptič v ospredju v i nih slovenskih krogih v Clevelandu -J svojo zadnjo številko krevsal tri tedJ" no je spet prilezel na dan. Tri tedne ie I v luknji, kar je dobro spričevalo za , napačno ime, toda slab znak kakšnem dovanja in bogme zelo slab izgledi kJ vstop v ospredje. Napoved A. S i. meljit polom. ' JC bjL Da je slovensko stalinovsko glasil« v J landu bolno ne samo fizično, na nogah ' tudi v glavi, dokazuje njegovo ponovno L nje, ko se posredno veseli Hitlerjevih /nI bojišču. Tako je to stalinovsko K|tt„j!' sramno, da še vedno čveka, da Stalin r. Jjomagal hbbeni terbrlstični vladi Kakor je svet že pozabil, kako je Stalin v zadJ avgustu sklenil zvezo s Hitlerjem in mu svoj žegen za napad na Poljsko! Le pri bob stali novcih ni bil tisti pakt nobena pomoč rt mu, ki Je poleg Stalinovega, Mussolimjev« in Frankovega najbrutalnejši in najbolj rističen na svetu! Druga nesramnost slovenskega Stalinov glasila v Clevelandu je, da čveka: "Chamt lain je dokazal, da se noče boriti proti Hit ju, ker amata enake načrte." Da stari Ch berlain kot reakcionar, ki je v preteklost streljal dovolj strašnih kozlov, ni več vJ je dejstvo — da je pa Chamberlaiu, ko še na krmilu, m&ral iti v vojno s Hitkr* ko je vsa Anglija (komunaciji izvzeti) to vojno, je tudi dejstvo, ki je znano v? svetu. In da ta vojna ni špas, nadaljnja dejstva sleherni dan. Chamberlaln in Hitler imata enake načr Ce bi bil Chamberlain imel enake načrte Hitler, bi bil c^n nrirtiesto Hitlerja invadir Dansko, Norveško, Holartdijo ln Belgijo, i stvo pa je, da Je Hitfer to storil, torej imela enakih načrtov. Na drugi strani dejstva dokazujejo, da sta v zadnjem avgui Hitler in Staiin imela čnake načrte. Stalin bil tisti, ne CHshiberlain, ki ^e vrgel pu&ko koruzo pred Hitlerjem, nakar je po Hitlerj vem zgledu inVadiral od svoje strani Polj« in kasneje Finsko. Naši stalinovci seveda n čejo videti te strašne resnice ... Ce bi slovenski stalinovci imeli obraz in j štenje, bi se spomnili, kaj so pisali poleti 19 — in bilo bi jih sram. Takrat so v znan« Pozivu klicali Slovencem v starem kraju, m si iščejo zavezništva v Franciji in Angliji -v isti "imperialistični" Franciji in isti "imp rialistični" Angliji z istim reakcionarji Chamberlainom na čelu! Kako to, da je imperialist Chamberlain takrat dober u veznika Slovencem, po zadnjem avgustu pi bil več dober? Kako to, da je bil imperiali Chamberlain takrat dober za zaveznika SI vencem, po zadnjem avgustu je pa imel eiuJ načrte s Hitlerjem? Kje je tu logika, kje pamet, kje je commpn sense? —- . Ce bi naši stalinovci Irtieli obraz, bi bi res sram tega, kako so ga lomili takrat in k ko ga lomijo danes — kako ga lomijo vedne ker pa nimajo obraza, ker rtltnajo trohice p štenja, jih ni prav nič sram." Prav tako jih nič sram, kakor ni sram norveških Stalinov« ki sodelujejo z naciji, kakor ni sram holsn skih in belgijskih komunistov, ki tudi :«>de!i jejo z nemškimi naciji In kdkor ni sram fm coskih in švicarskih stallnovcev, ki v peti I Ioni z naciji vred 'frri^avfjajo tla Hitlerji invaziji v Švici in na "Francoskem, angle« stalinovci pa v Angliji. Alix vas ni prav nič sram nesramnega lafi nja in blufanja, stalinovci? Ali vas ni «M vaše podle propagande? Kaj nameravate Ameriki? Kaj tu pripravljate In kdo to n zavezniki? Mi dobro vemo, da ste vi peta kolona v M jednoti, toda nikar ne mislite, da vsi^ mirho gledali. Ne bomo ne! Razgalili « bomo na vsej črti, da bo vsa naša javnost vi delto vaše namene. Na to se lahko pripravi«. "Male države, ki so napotje velikim, M zaslužijo spoštovanja" Moskovska "Tzvestija", glasilo tnn^ komisarijata, objavljajo članek, v ^ pravijo, da male države nimajo pravi*, vati spoštovanje svoje nevtralnosti, če » { kim silam v napotje. O tem staliAču se ostro tersža ^^ Tldnlngen in pravi, da )e proti pravk-i treba postaviti pravice malih Uenja in svobode, kersoUč^tM^ ™ toliko odpornosti In WfUW^e liki narodi. . (Dalje la prve kolone) Jay Franklin bi lahko dodal, ds * * ^ ški burbonci — ne samo repnblikan«^ več Uldi demokratski — odgovorni m ^ nji kaos v Evropi tudi zato. ker m* or croofc" vztrajali In še vztrajaj P" ^ ski ekonomski poUtlki, katers ne in vodno uničuje pogoje pošunegi Health Comes to Rnral Communities 2J. MAJA kovice i starega Slovenijo L »mora svoje izvol jertke ■T 16. aprila. — Veliki senat je razpravljal da. dopoldne o ljubezenski žalo- (je so bili sinoči ljudje, ki bi biti dolžni podpirati kulturna strem-jenja naših književnikov, pa naj ^odo ti iz Ljubljane ali Maribora? Novljanova tragedija na Peftčeniku * januarja zarana v ni t rfnUvornici in ki so i Ii življenje 16-letne Mu-kove. Potek otoavna-kj razčistil ozadje dogodka, j^i katerega je sedel danes na liklopi 28-letni Adam To- „ je »poznal Frankovo v Cih, ko ji je bilo komaj Zaman je njen redmk .tak, Jernej Lah opozarjal & da je dekle zanj premla- Frankova je zanosila. Med- ina je začutila nadležnost To- 7e bližine in njegove ljubo-*ti Tomič je kmalu opašeFrankova oddaljuje in ipričel groziti. To je pa Se v Frankovi nerazpolo: do Tomiča, nazadnje je jk, Pozneje se je izkazalo, i Tomic o tem ničesar* vedel. (iobila Frankova delo v erjevj tvomici, se je preseli Maribor in si je nekaj čakala s Tomičem. Dne. nuarja pa mu je pisala v ovce, da ne mara imeti z , nobenega opravka več. To- , ni vzel tega njenega sporo znanje, ampak se je takoj |v Maribor, da si spet I njeno naklonjenost. Res [ie na videz pobotala. 23. ja-rji pa je prejel Tomič drugo % v katerem mu je Franko-onovno odpovedala ljubezen. ■ je Tomiča tako razburilo, je raztrgal na koščke in L dovoljenja starešine se ■ z večernim vlakom v i\ kamor je prispel ob 22. Takoj je šel k Mariji Fran- [i, ki je stanovala v Lofiki uli-Ni minulo dolgo, ko je pri-»nkova iz svoje sobe in vsa ?na za vpila svoji stano-n Katarini Krambergerje-| da jo hoče Tomič ustreliti, kova se je na nasvet svojo lijake zatekla k nek ■ v hiši, kjer jo je Tomič tlu zatem zaman iskal. To-I je prespal noč v postelji Ma- Frankove. Naslednje jutro Frankova izposodila od ne-rijateljice obleko in šla na I v Hutterjevo tvornico rtu nato pa se je pojavil erjevi tvomici tudi Tomič, i rekel vratarju, da nese svo-dekletu malico. Tomič Je Nem iskanju srečal Fran na hodniku pred strojno ino. Frankova je stopila »vojega stroja. Tomič ji je lil. Cez nekaj trenutkov je lic segel i>o samokresu in p Frankovo, ki je bila pri mrtva^ Hotel je ustreliti M>a\iu je odpovedal sa-| Tomič je bil odpuščen ■vrn* slirf.be. Pri zasliša-i je izpovedal, da je ravnal v ■"jeno.sti in živčni napetosti, ppravna dvorana je bila najina občinstva, med kate-| Je prevladovalo predvsem |«tvo iz Hutterjeve tvorni-[Tomič je obžaloval dejanje, ► Je izvršil v trenutku popol-■■knosti. p( -i" »>'t obsojen na 15 let Vi&nja gora, 17. aprila.—Ob epi udeležbi smo pokopali gostilničarja in posestnika g. Jožeta Novljana s Peščenika nad Višnjo goro. O njegovem usodnem koraku smo kratko poročali. Mož je bil daleč naokoli inan, cenili so ga stanovski tovariši in ga izvolili za tajnika višenjskega gostilničarskegu. združenja. Vzrok njegove tragične smrti je usodnem nesporazumu in v ^ovljanovi živčni razrvanosti. Prod dnevi je uvedel komandir višenjske orožniike postaje g. VllinariČ preiskavo o tatvinah, ki so bile v zadnjem času izvršene višonjski okolici. Mnogo tovornih avtomobilov prepelje skozi Višnjo goro precej tovora. Nove vrste tatovi so uporabljali x>šebne trike. Pod klancem Pe-ftčenikom, ki je na vsej poti najdaljši in strm, da ga zmorejo težka vozila le v počasnem tempu, so neopazno skakali na avtomobile in so na hitro roko zmetali z vozil, kar jim je prišlo pod roko. Tako se je ugotovilo, da so pometali z avtov sukno, plat-410, sodčke piva, posode masti in fe mnogo drugega. Teh nepoštenih poslov so se 4>ili lotili oko-i&ki fantje, pa tudi tuji nepridipravi. Zaradi informacij ob uvedeni preiskavi so se zglasili vi-šenjski orožniki tudi pri gostilničarju Novljanu. Moža, ki je bil vedno na dobrem glasu, je obisk močno presenetil in potrl. Zabolelo ga je, ker so ga nekateri nasprotniki iz soseske spravljali v zvezo z zadnjimi dogodki na Pe-ščeniku, Res je mogoče, da so so kdaj ustavljali fantje, ki sa imeji grehe na svoji vesti, tudi njegovi gostilni, a mož se ni čutil, krivega, ker je pač gostilna vsem dostopna. Komandir, ki je vodil patruljo, je torej zaprosil Novljana za nekatere informacije. Ker je bilo v gostilhi nekaj gostov, ni hotel zaslftati gostilničarja doma, marveč ga je zaprosil, naj se zglasi čez kako uro na orožfitftti postaji. Medtem pa je stopila orožnika patrulja še okrog poizvedovat za fanti. V javnost in ttidi v nekatere liste je zašla vest, da je bil Novljan aretiran in odveden v Višnjo goro. To ni res, in je take navedbe ovrgla tudi preiskava, ki jo je uvedel orožnftki poveljnik za litijski srez Juro Mavračič. Gostilničar Novljan — vidno razburjen — se je namenil sam v Višnjo goro. (Pred odhodom je povabil s seboj hlapca. Prišla sta že do srede klanca, ko se je izgovoril gospodar Novljan, da mora za trenutek stopiti v grmovje. Hlapec je obstal in kratko nato videl strašen prizor. Gospodar Novljan je potegnil iz žepa britev in se nekajkrat urezil po rokah in vratu. Hipoma je bil ves v krvi. Hlapec je stekel takoj domov, prihiteli so sosedje n Novljanova žena. Novljan se je še s pogledom poslovil od nje. Kmalu nato je prišla mimo tudi orožniška patrulja, ki se je že vračala v Višnjo goro. Komandir Mlinarič je uvidel obupen položaj. Odredi) je takoj, da so odhiteli po zdravnika dr. Fedrana, ki je res prišel v rekordnem Času. Zaradi izgube krvi pa Novljanu ui bilo več pomoči. Pri ponesrečencu so se nabrali medtem tudi nekateri av-tomobilisti, ki so prav tedaj pa-sirali klanec Peščenik. U Višnje gore so priklicali tudi duhovnika in sodnika dr. Zalokarja, ki 5e takoj zaslišal hlapca, gospo Novljanovo, komandirja in ostale. Tako je bilo uradno potrjeno, da Novljan ni bil aretiran in se ni odstranil orožniškemu spremstvu, ampak je izvršil obupno dejanje sam vpričo hlapca. Nerodrta fantovska šala Ljubljana, 17. aprila. — Pre$ malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom dr. Fellaherja sodelovala s. o a. Brelih in l^derhas, sta se morala danes dopoldne zagovarjati Alojz Kos in Jože Veber, oba pristojna v faro Spričo. Ozadje obtožbe je bila r>e le nenavadna, ampak tudi močno neprimerna šala, ki so jo zbili fantje 1. \m v novembru v neki gostilni v Podpreznu pri .Sorici, Ko so že bili malo natrkuni,/je njihov tovariš Karol Prežel j zlezel na peč in tam zaspal. Na njegovo nesrečo inu Je fz htočitega žepa kukala majhna steklenica, ki so mu jo nekateri fantje itotetfrtili iz žepa in jo ovohavali sprva misleč, da Jo v njej žganje. Ko pa so nekateri ugotovili, da je v njej menda bencin ali petrolej, so nekateri odjenjali* a Alojz Kos, ki je bil tudi med prefier nimi, aj je dovolil šalo s tem, da je spečega polil v zlobni nameri, da bi nevšečno dišal. Posledica je bila ta, da je spečemu Prezlju na vsem lepem začela goreti obleka in da je dobil hude opekline »po stegnih. Bil je pravi življenjski nevarnosti, da mu niso pravočasno priskočili na pomoč. Kos se je na današnji razpravi temeljito otepal kriv-de, nič manj pa se je ni otepa tudi drugi obtoženec Jože Ve-ber, ki je vso krivdo zvračal na prvega. Ta se je na vse načine izmotaval, češ, da je spečega Prezl j a sicer polil po hlačah, da pa se je potem odstranil iz gostilniške sobe in se napotil drugo sobo, da bi si poiskal luč s katero bi si mogel posvetit domov. Toda pod težo izpoved drugih prič so ga sodniki po par ur trajajoči razpravi obsodili na 4 mesece zapora, oprostili pa so njegovega tovariša Vebra, ker se je izkazalo, da njega ne zadene nobena krivda, Glasovi iz naselbin •' (NadaU«vanj«,% I. štreni.) kaj pil, Martin r* "Seveda, kaj pa misliš." Ko gtvm drugič na lov (v žep, seveda), mi že drugi prinese steklenico pod nos, in tako si kmalu napol zrel. Da se pa čisto ne prilima£ k bari, je reba iti nekoliko nu sveži zrak, Mahnem jo torej okrog dvorane in kmalu sem na kegljišču. am pa zopet zelo živahno in kmalu sem tudi jaz v akciji. Domači rojaki so jih precej dobro podirali, toda kar nas je bilo s severa, smo pa krogle metali povsod, samo tja ne, kjer $o keglji stali. Naš znani rojak Joe Kna pič mi je zaupal, da kegljišče; ni pravilno napravljeno. MKaj pa i prav?" vprašam. "Saj vldil, da je nekoliko predolgo in naj manj 15 čevljev^j^reozko." Seveda mi je šlo na smeh, dasi sem drugače zelo resen. Pr&el j? čas odhoda. | Stopim prijatelju, da ae poslovim. Ifcaj, domu že grel?" mi pravi. VMIdva gaie nisva nič jkupaj." takoj se znajdeva pri "jas-V" Ko iato popivim pri drugem prijatelju, J« bil prav tak zaključek. Se aden tak slučaj, ptfjTm se pa vendar znajdem v avtu, ki nas srečno v eni uri pripelje domov. Ko grem dva dni pozneje po mojo obleko k rojaku v Čistilnico, kamor sem jo nesel dan po vese-ci, mi je zaupal, da je imel pri-iko, da bi bil desni rokav moje ga "rekelca" lahko prodal za ogledalo. Ker pa rokav ni bi njegov, nI bilo nič a kupčijo, Svetoval ml je, naj si kupim par žepnih robcev. Pojasnil sem mu da sem bil na veselici, kar pa n reba vsakemu^praviti. Oblju bil mi Je in upam, da bo ..držal besedo. "T Programa ne bom oplsaval, Rečem samo toliko, da je bil zo-o zadovoljiv. Ttidi občinstvo se .e precej dobro zadržalo in ni de-alo preveč šuma. Ob priliki se zopet vidimo. Martin Krualc, 434. sesreča v gozdu fwkem Kozdu v Jurkloitru [Hirali drevje. IVI delu je [h "•tudi .'18-letnl delavec J»zi>inH«»k iz JurkloAtra. m m- J(. |xxlrl<) in mu padlo katero mu je težko po-stisnilo mu je tudi k " !Wvalci iz Celja so prepeljali v celjsko '"«0. kj«-r H« bori s smrtjo. I|r"' Sandal Maribora 11 aprila bi n? moral vr-^ tukajMij,.m tdcd&lifchi red-ljubljanskih knji-sl-»rod je bil zelo pe-i^Vn. Umetniki ao IV Mar.U.r, HnlalHlče pa Je ',r,,i l"»Mnoma prazno * 4 n«*aj onebnih znan ■HJa-.-k.h književnik. 1' odpovedati. To •i veter fcet Si 'k.« ,y ; *labo 4pričevalo L""-1-'' kiHHM^B »trt | Hi na ftvojk kulturna prša Nemški znanstveniki del pete kolone Chicago, 22. maja. — Dr Wilton M. Krogman, profesor antropologije na Čikaški uni verzi, je dejal, da so nemšk znanstveniki v Ameriki bistveni del pete kolone. Nemški an tropologi in geologi, o kuteri mnogi mislijo, da so v tujih de želah zaposleni z raziskavo, se stavljajo zemljevide in dajejo militaristične informacije Hitlerjevi vladi. Krogman je pr šel do tega zaključka s prouče vanjem nemšljih poročil v znan stvenih revijah, ki so bili objavljeni pred Hitlerjevo invazijo Češkoslovaške in Poljske. Zad nja poročila so ae nanašala Islandijo, Bolivijo, in Združene države. J1? Argentino Najzanesljivejše dnevne de lavake ven t i ao v dnevniku "Pro-uvetl." Ali Jih čltate vaak dan Portsbl« X-rsjr sppsr«(na Is bsln« u>«d to ctv« chsst X-rsy* to per-sons ln som« rurst nrssa ss psrt o( ttao Karljr Dlsfnosis Csinimlgu o t tubsrculosls sssocUtlons. priredbe gospodinjskega kluba v Moon Runu. Imeli so zelo lep program. Podani sta bili dve igri, angleška in slovenska. V prvi je nastopila tukaj rojena mladina, v drugi pa Članice go-*podinjxkega kluba. Med odmorom ao žene zapele tudi par lepih peami, kar je priredbi dalo le večjo pestrost. V Moon Runu so rojaki pred leti pogosto prirejali razne igre in ae pozna, da imajo še vedno nekaj prav dobrih moči. V nedeljo, 26. maja, se zopet snidemo v Syganu na zborovanju klubov ln druAtev Proavotne matice JSZ za to okrožje. Ker Je ta aeatanek zadnji pred zborom, upam, da bodo klubi in društva PM polnoltevllno zastopana. Pokažimo, da socialistična misel po zapadni Penni še krepko živi in deluje. Casl so zo|x»i taki, da jo treba na delo za socializem s podvojeno silo. John Koklldi. Žahvala VVhitland. Pa. — Poročano je ie bilo, da je 1. maja smrt vtelu mojo ljubljeno š4no Annle, dekli ftko ime Skoda. Stara je bila 40 let i ii doma Iz vasi Grozice, jiošta Certclje ob Krki. Tukaj je zapu stila poleg mene dva atrlca in trf tete, v stari domovini pa mater, tri brate In tri sestre. NJono truplo je počivalo v Slovenskem domu, katerega je bila zvesta domu. Ko pridemo na samoto, smo ustavili in začeli jesti. Vsakdo je Imel s sabo kruh. špeh in čebulo ali česen. Meni je mati dala dva groša in pogače, tako sem imel dobro južino. Naenkrat zagledam, da teče iz nekega soda vino. Stari furmupi ao zvrtali sod in iz njega vzeli tri ali štiri bariglice vina, toliko, da ga je bilo za vse dovolj. V tem so bili mojstri. Odbili so obroč s soda, napravili luknjo a svedrom, jo potem zabili in obroč zopet nazaj pritrdili. Potem pa so še zamazali tako, da ae ni nič poznalo. Vina so mora li vzeti iz soda kakih 25 litrov. Ko pripeljemo vino na dom trgovca in zložimo, nam on pravi, da bo večerja kmalu gotova in da bo vsakdo dobil liter vina. Jaz seveda nisem mogel dosti piti, ker sem bil še premlad, \<-n dar sem se ga toliko nasrkal, da me furmani privezali s Veri-voz in me domov za pel j a je že noč, ko voli zape-dvorišče. Mati seveda Ko je zagledala Sa-m« vuii, je vprašala soseda, kje sem jaz. Povedal ji je, da sem privezan na vo«u. Mati me zbudi, nakar denem voli v hlev, Jih napojtm in1 dam krme, nato pa spat. Tako je bilo v stari Avstriji do vojne. Zdaj je že vse vrag vzel. NI postave In nič. Mislim da bo kmalu še drugače, zaka. Hitler rogovi 11 tako, da bo tud Iz tapadne Penne Strabane, Pa^Drama "MU nar in njegova hči," katero je vprizorilo tukajšnje dramsko druitvo Soča 5. maja, Je nadvse dobro izpadla. Kljub temu, da se po zapadni Penni zadnje čase vrše pogoste priredbo te ali dru ge vrste, jo občinstvo tudi tO pot napolnilo našo dvorano do zadnjega kotttka. Kot Je bilo slišati, Je drama napravila zelo dober vtis na udeležence. Predstava Je trajala dobre tri ure radi menjave kulis. Režijo Je vodil Vlrtko Petarnel, ki Jo tudi sam imel precej veliko vlogo. Igralci so imeli vaje dvakrat na teden skozi dva meseca, ker ao ae zavedali, da je treba veliko učenja, da je drama izpadla dobro v moralnem in gmotnem ozlru. Soča se zahvaljuje vaem udeležencem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha. Iskrena hvala tudi vsem, ki so prodajali vstopnice ln delali na priredbi. Udeležba Je bila iz vseh bližnjih naselbin in tudi iz Weat Virginl-Je Jih Je nekaj prišlo. Članom In članicam Soče naznanjam, da ae bo vršila klubova seja v nedeljo zvečer, 26. maja. Ker bo to zadnja seja v tej sezoni—v poletnem času ne zboruje* mo—upam, da se udeleže val čla ni in Članice. Slišali boste poročilo, kako je zadnja priredba padla in več drugih reči. Dne 11. maja sem ae udeležil članica (delničarka). Bila je tudi Amerikn zašla v kašo. Anglija in Francija sta ae pre|H>zno zbudili Kja sta bili takrat, ko je pade Dunaj, ko je bila pogažena lo-jallatlčna ftpanija, potem. Ceho-slovakija in Poljska? Zdaj je prepozno, Hitler Je močan ln postaja vsak dan močnejši, zato bo tudi Amerika imela še dosti posla. . Paul Panlan. Ojačanje ameriške letalske sile Nemci pobijajo begunce, pravi JRoosevelt NVaahlngton, 1). C* 22. maja. Načrt ekspanzije letalske si-e je bila predlagan v zvezi z toosoveltovim programom na* rodne obrambe. Po konferenci v Ieli hiši, katere sta se udeležila senator David I. Walsh, načelnik s«»natneg» mornaričnega odseka, n kongre*nik Carl Vinson, načelnik zborničnega mornaričnega odseka, sta bila predložena dentlČna načrta v obeh zbornicah glede povečanja števila bojnih letal na 10,000, gradnje novih letalskih baz v Ameriki in zunaj ter vežbanja letalcev. Stroški gradnje novih baz bodo znašali $124,132,000. Senator Claude Pepper je predlolil resolucijo, ki daje predsedniku oblast glede proda-anja in doatavljahja bojnih letal zaveznikom po cenah, ki jih on določi. latočaano Je mornarič-ni odsek nižje zbornice odobril načrt glede odprave restrlkclj v zvezi z gradnjo novih bojhih ladij. Rooaavelt Je v razgovoru » re-porterji dejal, da nemški letalci »obtjajo civilne prebivalce, ki :>eie. ii aeverne Francije, obenem pa jim Je pojaanll obrambni program. Ta vsebuje naslednje ff>čke: Amerika ne sme dobiti niti enega milijonarja kot rezultat vojne katastrofe. Delavstvo ne sme Izkoristiti situacije In ovl* ruti produkcije s stavkami m zvišani«' mezde in druge konce sije. Socialna zakonodaja, Sprejeta pod. administracijo "new od nolnmlm pogojem. . 'j " Lenuhinje so izdajalke v Nemčiji Za lake jih je proglasil naci jftki vodja članica društva Slovenec 262 SNPJ. Dolžnost me veže, da se za. hvalim za cvetlice, katere »o da-rovall pokojnlcl Slovenski dom, društva 262 SNPJ, 174 JSKJ, 756 SNPJ in drugI. Nisem ve del, da Je imela toliko prijateljev, ki so jI oylli krsto a cvetlU cami. Hvala tudi onim, ki ste darovali avte za pogreb In sploh vsem, ki ste kaj pripomogli ln mi stali ob strani v tolažbo. Hvala vsem od blJ*u In daleč, ki ste spremili pokojnico na hrvatsko pokopališče dne 3. maja.—Žal u oči soprog-— Lovrenc PerAin. ' /a aoldmdtldk hribov Created Rutte, Colo. — Zopet ae oglasim, da povem nekaj te-| ga, nekaj onega. Meseca aprila je bilo tukaj kakor v Sibiriji. Vsak dan je snežilo. Rekel sem že, da letos ne bo pomladi. Ko Je prišel 1. maj, se je pa zaobrnilo in postalo lepo vreme. Danes (13. maja) amo imeli prvi dež, da Je lepota. Na vrtu Še ni-aem posejal drugega kot čebulo in česen. 2ena pravi, da je še dovolj časa. Mislim, da je v pravem, ker ao noči Še vedno hlad ne. s Kar se tiče dela, ga Je malo. V premogovniku delajo le kon vejerjl, bossi, njih prijatelji pa oni, ki v kompanljskl trgovini dolgujejo. Tako Je danea v Ame riki. Bom povedal, kako »mo 1. maja leta 1&81 vozili vino v sla rem kraju. Meni Je bilo takrat 10 let, K nam je prišel, bogat vinski trgovec, ki je najel 31 furmanov, da so šli tri ure daleč na postajo po vino. Tydl me- ^ 12 TVZ^^HZ £T.|deM v korist drŽavi, ko se mož-toda vole In um(nij0 Im frontah, dobre ln tudi voz, da se nisem ' za\ t)e lovni teden 42 ur mora ostati ln čeiurno delo mora biti omejeno na najnižjo možno stopnjo. Roosevelt je dejal, da je popolnoma uverjen, da ameriški de-lavfcl na bodo ovirali Jačanja narodne obrambe a stavkami. Ameriško ljudstvo Je zdaj, (ko prlha-jajo vesti s evropskih bojišč o brutalnosti nemške vojne maši-ne, bolj zedlnjeno In enotno kot Je bilo kdaj prej. Novi Uhgleški vojni zakoni llerlln, 22. maja.—"Sleherna Ženska, ki ne opravlja dela v korist svoji domovini, Je vele-izdaJalka." Tako pravi Joae|ih Buerekel, govemer dunajskega dlstrlkta, v svoji proklamacIJI, s katero ji pozval vse ženske na delo na notranji fronti. SHČen proglas Je objavila nacljska Ženska organizavija v svojem gla šilu, Ženske, ki nimajo služb, so bile pozvane, naj se takoj prijavijo za različna dela.. Sleherna, ki ne bo mogla dokazati, da že opravlja delo v korist državi, se mora prijaviti oblastem. |Ola«llo Ženske organizacije naglaša, da Nemčija potrebuje veliko Itevltb delovnih moči. Pritožuje se tudi, da ženske ne store dovolj za splošnost In da postavljajo svoje oaebne Interese nad one svoje domovine. Sedanji boj se vrši za svobodo Nemčije In življenaki prostor. Nobena ženska se ne sme upirati zahtevi, da mora prispevati svoj ustrašil nanj naložiti 50 eentovl Tudi aem Imel dobro gajŽIJo, ki, f je pela plkelipok, piketipok, pok.\Ljubica rumunahega Ae stari furmani so me posluAa-d kralja na poti II in rekli kako temu malemu Am9riko Vragu gajžlja poje. Ko pridemo na postajo ob 10 Pariz, 22. maja. — Magda zjutraj, je v daljavi nekaj nph Upeattt, šMnJ* i" ljubka ru- John U prednednlk < 10. In >upan F ki je odvrnil *Uvko n. ne^orfcki jnalzensaki železnici. IranMportnih delavcev. M. IJiCitiardia. nI atlnkata roke po dnN#fl *ora*n-kateni )e nameravala okliratl nnljn »tkalo. Vprašam, kaj Je In kmalu je prisopihale lokomotiva, ki j* bi hi vsa ovenčana a zelenjem/ Seveda se je naša vprega uatra šila. ko je prihitel vlak. Takrat j sem prvič v svojem življenju! videl vlak, ki }<• prisopihal I* Budimpešte, Zagreba In Karlovi ea. Ko se je začel izmikati prej. Je kondukter zakričal n«-| kaj besed v ogrskem jeziku. Ko smo naM.fli po dva »oda1 na vsak vos, smo se podali proti' munskega kralja Karola, je vče raj dospela v Francijo, odkoder bo odpotovala v Ameriko. Iz zanesljivih virov ae doznava, da ae je ljubezen m<«J njo in kraljem ohladila po aretaciji Masa Aus-thnltla, romunskega Jeklarskega magneta, na obtožbo sleparij« in poneyerl>e, Izvedelo se je, da Je Karol Izročil vse Auscbnittovo Imetje svojemu tajnjku Krneatu (Jrdareanuju. Slednji Je bil mož flturrhilla Magd« vč M. Policija internirala 7w0 ftifjcev London. 22. maja,—Novi voj-hl zakoni, hapfrjenl proti vladni opoziciji, In jHiostrltev restrlk-clj gMe aktivnosti tujcev, pa naj so ti dospeli v Anglijo Is prijateljske ali sovražne driave, so bili uveljavljeni. Sodišča In Mtcijnkl uradi so preobloženi s delom. Vse fašistične, komunistične in pacifistična shode, ki se Vrle po deželi, nadzirajo ppllrljska avtoritete in detektivi. TI skrbno pazijo, kaj govore govorniki in obnašanje množice, ki prihaja na te shode. Aretacije in ne« miri so na dnevnem redu. Skoro vsi londonski čaaoplal zahtevajo uveljavljanje drastičnih ukrepov proti tujcem In Internacijo Nemk, ki ae nahajajo v Angliji. Policijske avtoritete so v zadnjih dneh internirale o-krog 7000 tujce?. Na ukaz notranjega ministra-Johna Andersona Je policija navalila na puškarne In izdeloval-nice orožja v lx>ndonu. Ta akcUn ie bila odrejena Iz namena, da omunisti, fašisti In drugi ele-mentje ne d<>b« orožja. Anderaon je že prej uveljavil dekret, da ne sme nolien tujec nositi orožja brez |N}sebnega policijskega dovoljenja. Policija strogo pazi na holand-ske puro i k«- ob ustjo rake Tem-z«. Avtorit«te skrbe, da se val tujci pokore odredbi, ki določa* da ae ne smejo pokazati na ulicah mest v 2ti okrajih ob južoem In vzhodnem angleškem obrežju. Več oseb, ki ao Javno kritizirale vojne naiaire vlade premierja rhurrhilla in čla ni." njegovega kabineta, J« bilo aretlrmmk, _ Poslovenil » FRAN ALBRECHT KNUT HAMSUN sem lahko opazil. In jaz se nisem mogel ponos-no postav iti in zapustiti hiše samo, ker sem bil malo užaljen; vedel sem, kaj me čaka, Če bi odšel. ^ 0 Minilo je nekaj dni. Bival sem spodaj pri družini, ker je bilo v predsobi, kjer ni bik) peči, premraz; tudi ponoči sem spal v *obi na tleh. Tuji pomorščak je še zmerom stanoval v moji sobi in kazno je bilo, da se sploh ne bo tako kmalu izselil. Okrog poldne je prišla gospodinja in pripovedovala, da je plačal za cel mesec naprej; sicer pa da hoče napraviti mornariško skušnjo, preden odpotuje; zato je živel v mestu, Poslušal sem vse to in razumel tedaj, da je moja soba izgubljena za zmerom. Sel sem v predsobo in sedel; Če bi mi sploh bila dodeljena sreča, da bi utegnil kaj napisati, bi to moralo biti tu zunaj, kjer je bilo 4iho. Z alegorijo se nisem več pečal; oplodila me je nova misel, zasnoval sem povsem izvrsten načrt; hotel sem napisati enodejanko, dramo "Zname-nje križa," snov iz srednjega veka. Zlasti sem si bil že vse izmislil, kar se je tikalo glavne osebe, krasne, fanatične vlačuge, ki je grešila v templju, ne iz slabosti in ne iz poželenja, mar-več iz sovraštva do neba ; grešila je ob vznožju oltarja, iz vzvišeneg^prezira do Boga. Bil sem zmerom bolj. navdušen za to osebo, čim bolj je mineval čas. Nazadnje je stala pred mojim pogledom, vsa kakor je Živela in trpela in ravno tako, kakor sem jo hotel izdelati. Njeno telo bi moralo biti pomanjkljivo in odbijajoče, visoko, zelo mršavo in malce temno in kadar bi stopala, bi se ob slehernem koraku morale videti njene dolge noge rfkozi obleko; tudi velika, stran stoječa ušesa bi morala imeti. Skratka, ne smela bi biti nič za pogled, komaj da znosna. Kar me je zanimalo na nji. je bila njena čudovita brezstidnost, ta obupana, nakopičena mera premišljenih grehov, ki jih je storila. Res sem se vse kar preveč pečal ž njo; lobanja se mi je naravnost razširjala od te spačene podobe človeškega bitja. Celi dve uri sem neprekinjeno pisal to svojo dramo. ,r V«. ••»- Ko sem bil izpolnil deset strani, nemara tudi dvanajst, često z največjim naporom, včasih z daljšimi odmori, v katerih sem pisaril zaman ter moral trgati pole, sem se utrudil in postal kar trd od mraza in izmučenosti; zatorej sem vstal in šel ven na cesto. Zadnje pol ure me je motilo tudi otro#ko kričanje iz družinske izbe; torej bi itak pod nobenim pogojem zdaj ne mogel pisati dalje. Napravil sem daljši spnehod čez Drammensvejen in izostal do večera, dočim sem neprestano razmišljal, kako naj nadaljujem svojo dramo. Ko sem se tisti večer vračal domov, se mi je pripetilo tole: Stal sem pred čevljarsko izložbo čisto doli na Karla Ivana cesti, skoro že ob železniiki štaciji. Bog sam vedi, počemu sem se bil ustavil ravno pred tisto čevljarsko izložbo. Gledal sem skozi okno, a niti pomislil nisem na to, da bi ravno zdaj potreboval čevljev;' moje misli so bile daleč proč, v drugih delih sveta. Gruča kramlja-jočih ljudi je šla ia mojim hrbtom, a od tega, kar so govorili, nisem čiri ne besede. Tedaj je pozdravil znan glas: "Dober večer!" —["Frajlica" me je pozdravil. "Dober večer!" sem odvrnil odsotno. Gledal sem nekaj časa v "frajlico", preden sem g« spoznal. •Tak kako Je T" Je vprašal. "No, čisto dobro . . . kakor po navadi!" (Dalje prihodnjič) Torej je bil tudi ta dragoceni trenutek zamujen! Novi gost me je srečal že naltopnteah, mlad človek z modrim sidrom na rokavu; nosač z ladijskim zabojem na ramah mu je sledil. Gotovo je bil tujec pomorščak, torej samo slučajen potnik za eno noč; del j bi gotovo ne potreboval moje sobe. Nemars bi dobi! jutri, ko ta človek odpotuje, enega svojih srečnih hipov; manjkala mi je samo še inspiracija par minut, nato bi bilo moje delo izvršeno. Moral sem se tedaj ukloniti usodi ... i* 7 Doslej še nisem bil v njih družinskem stanovanju, v tej edini sobi, kjer so domovall noč in dan vsi, mož, žena, oče žene in četvorica otrok. Dekla je bila v kuhinji kjer je tudi spala ponoči; poln neprijetnih čuvstev, sem se približal vratom in potrkal; nihče ni odgovoril, vendar pa sem razločil notri glasove. Mož ni zinil ničesar, ko &m vstopil, niti mojemu pozdravu ni odgovoril; samo ozrl se je _ ravnodušno vame, kakor da ga ne grigam prav nič. Sicer pa je sedel tam in igral karte z nekom, ki sem ga bil že videl doli pri skladiščih, z nosačem, ki so ga klicali za 'Tarčo." Zadaj v postelji je ležalo majhno dete in kramljalo s sabo; *tari mož, oče jfosppdinjin, pa je sede} ves sključen vase na klopi, narejeni za posteljo, sklonjen z glavo nad rokami, ko da so.ga bolele prsi ali želodec. Lasje so mu bili malone čisto beli in ko je sedel tako sključen vase, Je bil videti kakor plazivec, ki striže z ušesi po nečerti. "Prišel sem žalibog, da bi vas prosil za nocoj prenočišča tu doli," sem dejal možu. "Je moja žena rekla to?" Je vprašal." "Da; drug gost je vzel mojo sobo." Na to ni mož odvrnil ničesar in se je dalje ukvarjal s kartami. - Tako je sedel ta človek dan na dan jn igral karte z vsakim poljubnim, ki je prišel k njemu . v sobo, igral za prazen nič, samo da zabije čas in da drži nekaj v rokah. Drugega ni delal ničesar, gibal se je samo toliko, kolikor so mu dopuščali njegovi leni udje, dočim je njegova Žena dirjala po stopnicah gori in doli, pozorna in skrbna na vse plati in se na vso moč trudila, da je privabila gostoV v hišo. Zvezala seje tudi z nosači in po-stroščki, ki jim Je plačevala izvestno nagrado za vsakega novega gosta, ki so ga pripeljali, in često Je ponudila Um nosačem tudi prenočišče. To pot Ji Je 'Tarča" privedel novega gosta. V sobo Je prišlo par otrok, dvoje majhnih deklic z upalimi, mozoljastimi otroškimi obrazki; bili sta res siromašno oHlečeni. Tik nato je vstopila tudi gospodinja. Vpraišal sem jo, kje me namerava prenočiti in odvrnila ml je kratko, da lahko ležim z drugimi kar tu v sobi, ali zunaj v predsobi na klopi, kakor se mi pač poljubi. Ko mi je to odgovorila, Je stopala po izbi, se ukvarjala z raznimi stvarmi, ki Jih je urejala ~ in ms pri Um niti pogledala nI. Ob njenem odgovoru sem se zrušil vase, stal zraven vrat in se naredi! kar mogoče majhnega; se delal, da sem pač zadovoljen, prepustiti svojo sobo za eno noč drugemu In sem si namenoma riuulel prijazno lice, da je ne bi razjezil in da bi me nemara popolnoma ne zapodila iz hiše. Dejal sem: "Oh da, se bo že stvar kako uredila!" in obmolknil. Ona je še zmerom Ukala po sobi. "Povedati pa vam moram, da mi ni pogodu, rediti in dajati stanovanje ljudem, ki ne plačajo," Je rekla. "In to sem vam že enkrat povedala." "2e, ampak draga moja« saj gre vendar samo za par dni. dokler na bo končan moj članek." sem odgovoril, "i>otem vam rad dam Ae pet kron povrhu." Toda očividno ni verovala v moj članek, to Najina dekla Helena je prinesla veliko skledo ^ jedilnico. Sorodniki so padli po klobasah, kakor znajo aamo sorodniki. Stric Artur si jih je naložil trikrat, teta Mina je pospravila osem jetrnic, Emilija sama enajst krvavic, in kar sta si naložila v želodec Ocvirkova iz 2abje vasi — bog se nas usmili! Iznenada pa so se odprla vra- Najina dekla Helena je stopila v jedilnico. Bila jč bleda in razburjena. "Pes!" "Za božjo voljo, kaj je?" "Pes je —" "Pa vendar ne!" "Pes je mrtev!" Helena je vsa obupana odjo-kala v kuhinjo. Prestrašen sem planil kvišku. "Prestrašen sem planil kviš- "Prijatelji," sem vzkliknil, "ne prestrašite se! Klobase niso bile sveže. 2e predvčerajšnjim smo jih napravili. Nalagala sva vas! Oprostite, nisva vedela, da bo Uko hudo. Danes sva dala psu dve klobasi za poskušnjo. In pes je^sdaj mrtev!". "Kaj? Kako?" "Vzemite kakšno sredstvo za bljuvanje, prijata|ji!" V sobi je nastala strašna zmeda. Goltali so pilule za bljuvanje, mleko, ricinovo olje, kavino goščo in rum. Z gosjimi peresi so se ščegetali po goltancih, še s prsti so si segali v vrat. Po kotih vseh sob so čepeli moji dragi sorodniki in kadar je kdo izmed njih prišel do sape, mi je s stisnjeno pestjo zagrozil. Sel sem v kuhinjo. Helena je tulila ob štedilniku. "Helena !b "Da, gospod!" "Kdaj jt pa pes poginil?" "Dobro minuto prej, preden sem prišla povedat/' je z jokom izdavila iz sebe. "Ali je moral dolgo trpeti?" "Ne, takoj Je bil mrtev." "Kako jt bilo? Povejte mi!" "Vzela sfcm ga s seboj, ko sem šla nakupovat Sli sva čez cesto —" "In tedaj je padel in obležal —" Helena J« odkimala. "Tedaj j« pridrvel avto in gs povozil!" 1 — Dobro si ohranjen, Thord, je rekel pastor, ko ni opazil na njen nobene izpremembe. — Nimam skrbi, je odvrnil Thord. — Kaj imaš nocoj na srcu? -- Prišel sem zaradi svojega sina, ki bo jutri birman. — To je dober deček. — Preden vam plačam, želim zvedeti, katero mosto bo imel deček v cerkvi.- — Prvo mesto. — Tako, tako. Tu je deset tolarjev za pastorjh. —Se kaj? je vprašal pastor in gledal Thorda. Pes je mrtev ~ ' Bert Klali smo. Drugi dan je prišlo pismo. "Včeraj nismo mogli priti, jutri nas pride vseh devet Poča-kaj ta na nas in ne zakoljlta prašiča prej. Ne pozabite, da smo vsi prispevali pri nakupu. Pridemo popoldne in se že veselimo svežih jstrnic in krvavic!" Zdaj sva pa imela vraga! "Zakaj nisva počakala!" je Jadikovala žena. - "Zakaj nisva! Zakaj jilsva! Nisva pač !** Poznala sva svoje dobre sorodnike. Ce da kdo, izmed njih dva kovača, jih hoče potem pet nazaj. Tu je bil najprej stric Artur, potem teta Mina, stric Teodor s svojo leno Emilijo, potem naglušni stric Hugon. tretja žena drugega očeta moja prve matere in Ocvirkova is Žabje vaai. Kako sta prišla Ocvirkova % menoj v sorodstvo, nisem mogel nikoli'prav zvedeti Menda ju je moja žena pripeala a seboj namesto dote. Vsak tast« so bili vai ti ljudje prav dobri In znoani, toda vsi skupaj — moj bog! Thord je odšel. Spet je minilo osem let. Tedaj je bilo nekega dne mnogo hrupa pred pastor je vo pisarno. Deset mož je stalo tam. Thord je bit prvi. Pastor je pogledal in gs spoznal: — Danes imaš pa veliko spremstvo. —Prišel sem zaradi poroke svojega sina. Rad bi se oženil s Karen iz Strolidena, hčerko Godmunda, ki je tu. — To je vendar najbogatejše dekle v občini. — Tako pravijo, je odgovoril kmet ter si s roko poravhal lase. Pastor se je za trenutek sa-mislil, molčal in vpisal imena v svoje knjige. Možje ao podpisali. Thord Je položit tri tolarje na mizo. — Jas dobim samo enega, je dejal pastor. — Vem, toda on je moj edini otrok. Rad bi storil dobro delo. Pastor je vzel denar. — Danes je tretjič, da si tu ta rad i sina. Thord. —*Da, zdaj bo pa že sam skrbel, je rekel Thord, zaprl Ustni-