ŠteT. 136._T MnbDanl, v petok. 16. Imilja 1911._teto XXXIX.
a	m m mm m « ^^	—
za pol leta „ ^B	^B ^B ■^■B	■ ^^^^B ^^^^fl	Enostolpnapetltrrsta(72mm):
Za četrt leta „ . 6-50 ^^^^ ■	■ ■	^^^^ ^Bfl	^B^	« J"*™«
za en meseo „ . 2-20 ^^ H ■ H	H H	H	Hfl	^	™
za Nemčijo oeloletno ^B H ■	^B ^B H^I^H	»
za ostalo inozemstvo ^B ^B ^B	■■ ^B ^BS^HI ^HHBA ^B	primeren
V	Ljubljani na I k B I	BB H^H	H	Poslano ln reki. notice:
Za celo leto naprej . K ^B B H ■■	WBHF	BI	Hi 1H 19	BI	enostolpna peUtvrsta (72 mm)
■i= JllU	ff	LjIILKJ —
V	opravi prejemati mesečno K 1*90 ^pr ^^	W M H ffVB	JS^,' ib"!^
fc-r Uredniitro je * Kopitarjevi nllol Ste*. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
za slovenski narod.
Upravništvo |e t Kopitarjevi nllol štev. 6. TEu Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ograke poštne hran. račnn št. 26.511.— Upravnlškega telefona St. 188.
jc volilcem zahvalil, da so tako neustrašeno pokazali, da Pulj ni laško mesto, kar se skuša od gotove strani še vedno poudarjati, ampak da so Slovani v Pulju če ne v večini, pa vsaj tako močni kot Lahi. Govornik jc nato dokazal, da bi bili puljski Slovenci in Hrvati to pot lahko dosegli še veliko sijajnejši uspeh, da ni ostalo dne 13. junija 5 do 6 sto slovanskih voli i cev doma, med tem ko so spravili in socialni demokratje vse do zadi na volišče. Lahi nimajo za ožjo vc niti enega volilca več v rezervi, med tem ko laliko nastopi pri ožji volitvi najmanj še 500 slovanskih volilcev, ki so ostali v torek doma. Če bi se socialni demokratje vzdržali ožje volitve, bi moral iziti slovanski kandidat iz iste z veliko večino. V nadaljnjem govoru je dr. Laginja volilcem razložil, da je izid volitve odvisen od socialnih demokratov. Postopanje teh pa je odvisno od direktiv, katere bodo dobili iz Trsta. Govornik je dalje priporočal računati na lastno moč, katera obstoja v tem, da stori slehern svojo dolžnost in da vsak kolikor mogoče pripomore k temu, da pridejo k ožji volitvi tudi oni, ki so ostali dne 13. junija doma. Za dr. Laginjo je govoril socialistič. odposlanec Lirussijev, kateri je posvetil nekaj svoje modrosti duhovščini. Rekel je, da je on sam svoj pop in kričal, da se vsi oni hrvaški in slovenski volilci, kateri so oddali v torek svoje glasove dr. Laginji, oklepajo tudi duhovščine in da zato niso drugega nego bedasto ljudstvo. Nato je nastal v dvorani velikansk vihar, kateri je polegel šele po posredovanju dr. Laginjo in dr. Skaljerja. Da sc niso zborovalci pokorili pomirjevalnim besedam predsedstva, bi bil gotovo mož odletel iz dvorane kakor snop raz poda. Ko je pa kvasil svojo neslanost še dalje in rekel, da so volilci dr. Laginje beda-sti narod, je nastal tak nemir, da se mu je beseda vzela. Nato je dr. Ška-Ijer še enkrat opozoril volilce na važnost ožje volitve in shod zaključil.
Grozna nesrečo v Trsi«, m nijiToš oboli.
Naš prijatelj očividec nam piše iz Trsta: V noči dne 14. t. m. med 1. in 2. uro po polnoči je pričel razsajati grozovit morski vihar. Vlila se je velika ploha in dež je padal nepretrgoma do jutra. Med nevihto je neprestano grmelo in strela jc švigala kakor električna iskra. Nastal jc vihar, ki je zahteval mnogo žrtev. Morje se jc jelo pe-
niti in valoviti. Valove je pričelo me« tati kakih 10 do 15 metrov visoko ln ladje so plesale po teh valovih kakor orehove lupinje. Morje je metalo valove čez breg in hiše ob morski obali so bile vse mokre. Burja je jela lomiti pri ladjah jarbole in jih metati ob breg. se polno ladij se jc razbilo ob bregu, sekatere so bile naložene polno lesa, a vse jc razbilo. Nekaj manjših ladij, ki so bile bolj v sredini morja, je raz-| burkano morje vrglo ob breg, kjer so se preklale čez pol in vse, kar je bilo v njih, je pogoltnilo razburkano morje. Pri pomolu Sanita je požrlo valovje jahto z ljudmi vred v globočino. Danes se vidijo še same jarbole. Morje je metalo na suho tramovje in druge reči. Blizu pomola »San Carlo« se vidi tramovje, katero ima gotovo 100 centov, katerega je vrglo razburkano morje na suho. Pomol »San Carlo« je ves raz-drapan. Hiša, ki stoji na pomolu, katera se rabi, kadar se prodajajo vozni listki, je razbita čez pol Morsko kopališče je razdejano in posamezni kosi plavajo po vodi. Kruto valovje je razdrobilo in pobralo vse. Ves ta položaj sem gledal s tovarišem g. R u d 1 f o m M a t e t o n c raz most pri velikem zalivu. Naenkrat pridivja huda burja in tovarišu je vzelo klobuk raz glave. Revež je hotel zagrabiti klobuk, a v tem pridivja visok val in tovariš je izginil v valovih. Ni mi pa znano, se je rešil ali ne. Menda je bila lu vsaka rešitev izključena, dasiravno je bil izbo-ren plavač. Danes je vse polno ljudstva ob obali in pomilujejo ponesrečence. Ladje so razbite, po morju plava vse razbito in razdrobljeno semtertja. Dosedaj so potegnili okolu 40 mrtvecev iz vode, kateri se nahajajo v mrtvašnici pri svetem Justu. Bog zna, koliko ljudi se še nahaja v morju, katerih pa, dosedaj šc niso našli. Izginilo je 52 ladjic in nekaj večjih. V Miljah pri Trstu so potegnili danes zjutraj 3 mrtvece, v Škednju enega, v Barkovljah tri. Sinočna burja je naredila škode nekaj milijonov in zahtevala mnogo žrtev. Morje še danes ne miruje, temveč je še nekoliko razburjeno. Popoldne se je jelo zopet oblačiti in okoli 4. ure jc pričel padati dež. Res, nesrečno leto. Tudi v okolici je naredila burja in toča mnogo škode.
O strašni nesreči, ki je zadela Trst, se nam še poroča: Vihar je prenehal okoli pol 3. ure ponoči. Pomorska oblast poroča o viharju:
Potopljene ladje. Smrtne žrtve, Grozno piskanje na ladjah v tržaškem pristanišču je klicalo na pomoč.
3** Današnja številka obsega 6 strani
En dan v Gradcu.
Včerajšnji dan so bile v nemškem Gradcu tri znamenite naše prireditve: ustanovilo se je hrvaško katoliško aka-demično društvo »Preporod«, osnoval se je Orel pri društvu »Kres« in praznovala se je desetletnica »Zarje«.
»P r e p o r o d«. Dozdaj so bili hrvaški katoliški dijaki v Gradcu vpisani v našo »Zarjo«. Zdaj imajo svoje društvo, ki pomenja velik in pomenljiv napredek v organizaciji našega dija-štva na slovanskem jugu. »Danica« je pričela na Dunaju pred 17 leti, »Zarja« v Gradcu je prišla za njo pred 10. leti, za njo »Hrvatska« na Dunaju, potem »Domagoj« v Zagrebu in zdaj »Preporod«. Čehi so osnovali na Dunaju »Lipo«, Poljaki na Dunaju in v Krakovu »Polonio«. Zastopniki vseh teh društev so prihiteli včeraj v Gradec spremit novega brata pri prvih korakih v življenje. Zastopana je bila pri ustanovitvi tudi Liga slovanskega katoliškega akademičnega dijaštva in slovenska ter hrvaška Dijaška zveza. Izmed naših poslancev je bil navzoč dr. Krek, ki je mlado društvo tudi primerno pozdravil.
Graški Orel. »Kres« se lepo razvija; dekliška zveza je šc posebej organizovana v njem. Mladi fantje, katerih je vedno več v društvu, so pa sklenili, da si ustanove orlovski odsek. Mogoče je to, odkar imajo Slovenci v hiši sv. Marte (Prokopig. 12) svoj lastni dom. Zborovalna dvorana je bila včeraj natlačeno polna pretežno samih mladih ljudi z živimi očmi in pogumnim srcem. Najprej je predaval o svobodni misli in agitaciji za njo dr. Krek. Potem se je ustanovil Orel, ki so ga pozdravljali navzoči zastopniki katoliških akad. društev, in ki mu je na pot izpregovoril bocirilno besedo tudi ljubljanski predavatelj. Tamburaške-mu zboru, ki je zelo lepo izvežban, sc pridruži sedaj še telovadni odsek. Seveda bi to ne bilo mogoče, ko bi naši »Zarjani« obilico svojih moči ne žrtvovali »Kresu« in njegovemu razvoju.
Deset let »Z a r j e«. Velika slavnost, ki dostojno počasti desetletnico našega graškega akademičnega društva, bo avgusta meseca v Ljubljani. Zdaj so jo imeli dijaki sami zase v navzočnosti zastopnikov »Kresa«, dru-itva svete Marte in pa.r graških pri jateljev, med drugimi preblagega gospo-3a Ljubše in Rojnika. Bil je lep večer.
LISTEK.
iosip Vandot:
Vllranec.
Pripovedka iz davnih dni.
(Dalje.)
Sredi globoke tišine je zavriskal, la se je slišalo prav natanko v globoko lolino. Kakor nor je skakal okrog koče n v svojem veselju ni vedel, kaj bi sto-'il. Kaj mu je mar zdaj zmaj Vitranec! \"aj stopi pred njega., pa sc ga ne iistraši. Saj ga čuvajo zdaj škratje in kgoditi se mu ne more nesreča. Pridi, feinaj Vitranec, le pridi! Pa boš videl, fca sc te ne boji Mihelj!
Pastir se jc vlegel na svoje ležišče. A zaman je zapiral oči, da bi zaspal. Spanec ni hotel priti k njemu, in kako tudi? Presrečen je bil in kako bi mogel spati potem? Zato pa, je prepeval vesele pesmi vso noč na svojem ležišču. Ko je pogledala jutranja zarja v samotno kočo na planini, se je začudila. Kajti pastir jc še Vedno ležal na svoji postelji in je prepeval še vedno svoje vesele pesmi. Zasmejal sc jc bleščeči zar-iji, pa je skočil s postelje. Ven jc šel iu :je zavrisal v pozdrav mlademu dnevu.
Slišali so ljudje v dolini ta vrisk.
Starešina Česnik je v krasnem govoru pojasnil delovanje »Zarje« in »Zarja-nov«. Z veseljem se je spominjala vsa družba ustanovitelja poslanca Jarca.
Pred tremi dnevi smo imeli volitve, ki smo sijajno zmagali pri njih. Imamo svoje poslance, a včerajšnji graški dan nam jc pokazal, da imamo tudi čvrst, značajen, zvest naraščaj. Hiša naše stranke je vesela svojih zrelih mož, a ravno tako, če ne bolj, se pa raduje svoje mladine, ki nam je gotovo poroštvo bodočih zmag.
Ožja volitev v Pulju.
Pulj, dne 15. junija 1911.
Prva bitka je končana. Puljski Slovani so izšli iz tega boja z lepo zmago. Pognali so laškega liberalca dr. Rizzija v ožjo volitev z dr. Laginjo. S tem so puljski Hrvati in Slovenci zopet pokazali, da Pulj nikakor ni laško mesto. Puljska laška trdnjava se že davno maje in je že tako omajana, da je le še vprašanje časa, kdaj da bo padla v slovansko naročje. Glede ožje volitve krožijo sedaj tu tri verzije. Po prvi bi dobili socialni demokratje iz Trsta proste roke za ožjo volitev. V tem slučaju bi dobil dr. Laginja morda polovico njihovih glasov in bi bila njegova zmaga gotova. Po drugi bi prišlo do kompromisa med Trstom in Puljem, da bi tržaški Slovenci podpirali tam socialnega demokrata, med tem ko bi oddala v tem slučaju puljska socialna demokracija svoje glasove dr. Laginji. Po tretji verziji bi pa oddali puljski socialisti pri ožji volitvi vse svoje glasove dr. Rizziju in mu pomagali tako do njegove zmage, dr. Rizzi pa da bi potem odložil mandat. Pri zopetni volitvi bi šla potem vsa laška liberalna stranka za socialnega demokrata Li-russija. Seveda so to le kombinacije. Do danes se še ne ve. za kaj se bodo sociji odločili. Na puljske socialiste se ni zanesti, ker so v prvi vrsti laški liberalci in v zadnji šele socialni demokrati; to so že neštetokrat pokazali.
Vsekakor bo boj pri ožji volitvi mnogo hujši od onega v torek. Hrvaška stranka bo skušala spraviti na volišče tiste, ki so zadnjič doma, ostali, med tem, ko nimajo Lahi računati na
nikako drugo pomoč kakor na socijc. * * *
Včeraj dopoldne se jc vršil v pulj-skem Narodnem domu dobro obiskan shod, na katerem je nastopilo več govornikov, med njimi dr. Laginja, ki sc
Na polje so hiteli, da spravijo žito na varno. Čudili so se, da more biti kdo vesel v tem času žalosti in nesreče. Oj, prikazal se je Vitranec, prinesel je s sabo bridke dni in nezgode! Kakor pred sto leti... Lakota bo prišla v dolino; srca bodo krvavela v bridki bedi, in oči bodo izjokale vse solze, kolikor jih spi v trpeči duši... Bledi in potrti so gledali ljudje na goro, kjer je črnela Črna lopa. In marsikomu sc je dozdevalo, da vicli zmaja tam gori. Zleknjen leži pred jamo in njegove krvave oči strme naravnost na vas. Stresli so sc vaščani, pa so hiteli na polje, da spravijo čimprej svoje pridelke na varno. Vedno in vedno so se ozirali na nebo, da zagledajo črne, pogubonosne oblake. A nebo je bilo čisto jasno, in solncc se jc smejalo v vsi svoji krasoti. Niti oblaček se ni prikazal izza obzorja. Čedno se je zdelo ljudem to; a vendar se niso mogli otresti strahu, ki jim je legel globoko na dušo. Delali so in delali, da jim je curljal znoj v debelih sragah raz lice.
Samo Breznikica se ni domislilk zmaja. Prečula je bila v bridkih skrbeh vso dolgo noč in niti za hip ni bila zatisnila očesa. O prvem svitu je že bila pokoncu. Hodila jc iz kuhinje v izbo, pa zopet nazaj, in sama ni vedela, katerega dela na i se loti. Obraz ii ie bil
blecl, oči s krvjo zalite in globoko udrte. Trudno je hodila semintja, a vendar ni našla miru nikjer.
Jelica se je prebudila iz težkega spanja. Skočila je iz postelje in je pohitela k materi. »Sanjalo se mi je, da so zaprli očeta. Oj, kako hude sanje so to!«
Tako jc zaklicala deklica, ki se še ni zavedla popolnoma. Zdelo se ji jc pač, da je samo sanjala o tem, kar sc je bilo dogodilo včeraj. Mati se jc usedla na klop in je dvignila hčerko na kolena. Uredila ji je dolge, razmršene lase in je. molčala.
»Morebiti pa nisem sanjala . . . Morebiti pa se jc dogodilo res, da so zaprli očeta, ker ga ni tukaj?«
Dotaknila sc je Jelica maternega lica z roko, in tedaj jc dvignila Breznikica svoj žalostni obraz. Pogledala jc hčerki v solzne oči, pa je odgovorila: »Res je, Jelica, res. Zaprli so nama očeta, in zdaj sva sirote, Jelica, sirote!«
Žalostno je povesila deklica obraz. Dolgo je gledala v tla in se ni ganila. Potem pa jc vzdihnila: »Oj zakaj nisem samo sanjala, zakaj!« — Ni ji odgovorila mati; spustila jo je na tla in je sklonila roke na prsih. Sklonila je glavo in je gledala napremično v tla. Takrat pa se je domislila Jclica nečesar.
Tlesknila je z rokami in obraz se ji je zasvetil v veliki radosti.
»Veste, kdo nama pomaga?« je pričela tiho in skrivnostno. »Nihče drugi nego čarovnica Rušica. Včeraj je govorila z mano. Veste, tako prijazna je bila z mano! Saj ni hudobna, nikakor ni!«
In Jelica je povedala, kaj sc jc zgodilo včeraj ob Savi. O Rušici je pravila in o njenih prijaznih očeh. Pa se je zbala, ker jo jc zagledala tako hitro in nepričakovano. Oj, zakaj se je jc bala! Mar bi ji bila povedala vse, in Rušica bi ji pomagala in rešila očeta iz temne ječe. Oj, zakaj se jo jc prestrašila!
Tako jc govorila Jelica. Mati pa je zmigavala z roko in vedno in vedno ponavljala: »Ne pomore Rušica. Ne more pomagati.«
»Oj, jaz jo pojdem iskat,« je govorila Jelica. »Prav nič se je ne bojim več. Stopim k nji, pa ji porečem: Pomagaj, Rušica, pomagaj! Glej, zaprli so mi očeta, in mamica joče bridko doma. Pomagaj, Rušica!«
Breznikica se jc nasmehnila. Pobožala je hčerko po licih in dejala: »Dobro dete si, Jelica, in pogumna si. A Rušica ne more pomagati. Pomagati more samo — grajščak. Zato grem danes zopel k njemu. Veš, včeraj je bi! v družbi, in zato se ni hotel omehčati.
"Cihar je tako grozno divjal, da se Je potopilo več ladij. Pri Molo Sanita se je potopil parnik »Andromeda«, v Franc .Tožefovem pristanišču seje potopila ledja »Nikolajos«. Utonilo je devet mornarjev »Nikolajosa«. Kapitan je bil v mestu. V prosti luki so se potopile sledeče ladje: grška »Evangelistria« in italijanski ladji »Avvocatonicotria« in »Čatania«. Utopilo se je 5 mornarjev »Evangelistrije«, 3 je rešil kapitan laške ladje »Seleman«. Pri Barkoli je ponesrečila neka. avstrijska jadrnica. Dva mornarja sta se utopila. Želo poškodovanih je več ob Rivi Carciotti zasidranih ladij. Ponesrečil je kapitan neke italijanske laclje.
Popolnoma je razdejano kopališče Buchler, ki se nahaja pred Lloydovo palačo. Mali bager ladjedolne družbe »Adriatico« se je potopil pri molu VI. Večalimanj so poškodovane vse ladje v pristanišču, med njimi »Lloydovi« par-niki »Bregenz«, »Euterpe« in »Carni-ola«. Mala ladja. »Stadion« in več čolnov je bilo vrženih na kopno. Morje je bilo grozno razburkano. Velike ladje je dvigalo morje kakor lahke čolne. Močne vrvi so se trgale, sidra niso več držala ladij. Več ladij je butnilo ob obrežje, ker so se pretrgale vse vrvi. Utonilo je veliko delavcev, ki so se nahajali na, molih. Na pomoč ladjam v grozni nevarnosti ni nihče mogel misliti, ker je nesreča nastala nenadoma in je onemogočila strašna tema vsako rešilno akcijo. Parnik »Princ Hohenlohe« se je zaletel v mali parnik »Mira-mare«. Obe ladji sta močno poškodovani. Potopil se je mali obrežni parnik »Andromeda«. Boje se, cla so utonili vsi mornarji »Andromede«. 'Potopilo se je veliko ladij, čolnov in jadrnic.
Zelo poškodovan je parnik »Bra-rzo« »Ungaro Croate«, kakor je tudi poškodovan finančni parnik »Ritter von Bilinski« in neki parnik paroplovne družbe »Dubrovnik«, Zelo je tudi poškodovana jahta »Nixe«, last. nadvojvode Franc Salvatorja, ki je bila. zasidrana v Barkovljali. Potopila se je koprska jadrnica »Achilles« utonili so trije mornarji, dva so rešili. Močno sta poškodovani tudi jadrnici »Fermella« in »Giuletta«, ki ju je vrglo razburkano morje ob obrežni zid. Močno poškodovan je parnik »Musna« v novem pristanišču. Boje se, da se potopi. Potopila se je jadrnica »Mattia« in ž njo njen 70 letni kapitan Marasciule iz Barija. Vihar je vrgel proti obrambnemu zidu proti valovom laško jadrnico »Nicotru Pertucio« in neko grško ladjo. Pogrešajo tudi dva nizka čolna cestne čistilne družbe in 7 drugih čolnov. O zelo poškodovanih »Lloydovih« ladjah se poroča, da je zavozil »Lloydov« parnik »Hohenlohe« v »Stadion«. Nobena teh dveh ladij ni več sposobna za službo. »Lloydov« parnik »Achille« je zadel v jahto »Nixe«, last nadvojvode Leopolda Salvatorja. Poškodovane so tucli la>dje »Amphitrite«, »Euterpe«, »Carniola«, »Dalmatia«, »Kleopatra« in »Achille«.
Vihar Je divjal z naglico 65 kilometrov v uri, posamezni sunki so bili močni 87 kilometrov.
Smrtne žrtve.
Vihar ie zahteval veliko žrtev. Utonilo je veliko ljudi. Včeraj zvečer se je
A danes dobim gotovo samega in gotovo me bo uslišal. Da, takoj grem. Ti, Jelica, pa bodi lepo doma in počakaj.«
Hitro se je napravila Breznikica. Oblekla je svojo pražnjo obleko. Po-kropila je najprvo sebe z blagoslovljeno vodo; potem pa je pokrižala Jelico z njo. Sklonila se je k hčerki, dvignila jo je in jo poljubila na čelo. Potem pa je hitela naglo iz hiše.
Jelica je stopila na prag. Gledala je za materjo, dokler ni izginila tam gori za ovinkom. V srcu je čutila neko tesnobo, da bi se bila najrajši razjokala na Klas. Glej, zdaj gre mati k hudobnemu grajščaku, ki jc zaprl njenega očeta v temno ječo. K njemu stopi, in zlobni grajščak zapre morebiti tudi njo. Prestrašila se je Jelica te misli, da je skočila ven na trato in zavpila gori po cesti: »Mati!«
A mati sc ni vrnila. Obupana je hitela Jelica v hišo. Tam pa je padla pred podobo Matere božje na kolena.
Sklenila je svoje roke. Pobožno, z žalostnimi očmi je zrla Materi božji v obraz in je molila.
Naglo je spela Breznikica proti gradu. Srce ji je utripalo v strahu in upu, ko je stopala po strmih stopnicah. Šele tam gori se je ustavila in je šinila z rokavom preko znojnega čela. Potem pa je boječe potrkala in je čakala. A nihče se ni oglasil. Nato je potrkala še enkrat in je stopila v dvorano.
Pri dolgi mizi jo sedel grajščak in si je opiral glavo z roko. Molčal je in je gledal temno predse. Kraj njegu je sedel bledi tujec. Njegov obraz jo bil
pbročalo, da je utonilo 27, pogrešajo pa
nad 100 ljudi; govore celo, da pogrešajo 200 ljudi. Večinoma so to bili mornarji ponesrečenih ladij. Mrliče je vrglo morje na suho, nekaj so jih pa potegnili iz morja.
Valovi tri nadstropja visoki.
Pogled po sicer tako živahnem tržaškem pristanišču je bil včeraj zelo žalosten. Morski valovi so preplavili tisti lepi trg pred mestno hišo. Bili so tako močni, da so nesli na glavni trg kolibo, v kateri jo imel Lloyd svojo blagajno. Včeraj dopoldne so zavarovali z vrvmi obrežje, ker so valovi še vedno preplavljali obrežje. Očividci trde, da je vihar tako razburkal morje, da so šli valovi tako visoko, kakor je III. nadstropje Lloydovc palače. Med viharjem je padala, toča. Valovi so se valili proti mestu. V pristanišču je bil med 2. in 3. uro vsak promet preprečen. Strašno jo učinkovalo na ljudi, ko so čuli obupne klice na pomoč, bučale so sirene, kakor z otroškimi igračami so se igrali valovi z velikanskimi ladjami!
Poškodovana obrežna dela.
Razburkani valovi so zelo poškodovali obrežno zidovje in obrežje od Pirana do Miramara. Boje se, da je pod-plavljeno obrežje. Popolnoma je porušen obramben zid proti morskim valovom. Poprave bodo trajale več mesecev. škoda znaša veliko milijonov. Gradu Mi ram are je odnesel vihar streho.
Ostalo Primorsko
je tudi zaradi viharja zelo trpelo. V Pelli, Poreču so tudi imeli vihar. V Portorose so uničeni vsi vrtovi. Valovi so porušili obrežno zidovje V Piranu, Portorosu, Kopru in Poreču. Dve ladji je treščil vihar v Poreču ob obrežni zid.
z volilom bojišč.
SLOVENSKI VOLILCI NA KOROŠKEM PROTI NEMŠKIM NACIONAL-CEM.
Vodstvo slovenskonarodne stranke, na Koroškem je na sredo, 14. junija, torej takoj po prvih volitvah, sklicalo v Celovec shod zaupnikov, da se določi, kakšno stališče da naj zavzamejo pri ožjih volitvah v torek, dne 20. junija, slovenski volilci. Shod zaupnikov je bil sijajno obiskan. Zaupniki so na vprašanje, ali se naj Slovenci ožjih volitev udeležimo ali ne, in komu naj zaupamo svoje glasove, ali nemškemu nacionalcu ali socialnemu demokratu, takoj soglasno in vsi obenem, kakor bi strela udarila, zaorili: Vsi k volitvi, vsi proti nemškim nacionalcem!
VOLITVE NA KOROŠKEM.
Izvoljen jo, kakor smo poračali, slovenski kandidat Franc Grafenauer s 4117 glasovi. Nemškutar Schumy je dobil 2430 in socialni demokrat Sitter 1546 glasov. Schumy torej tudi s pomočjo revolverjev, nožev in s krvoprelitjem ni dobil več kakor 353 glasov več nego Seifritz leta 1907. Nacionalci so spravili na volišče zadnjega moža. Pač pa je ostala doma cela slovenska rezerva! Slovenski zaupniki so sc torej igrali z ognjem! — Izvoljeni so še: 1. Dobernik v Celovcu z 2443 glasovi. Socialni de-
miren kakor vedno, in komaj viden smehljaj mu je krožil krog ust. Pogledal je na kmetico, ki je stopila čez prag, in ji je pokimal z glavo. Potem pa je dregnil grajščaka in mu je zaše-petal: »Glej, nekdo te je prišel obiskat,«
Naglo je dvignil grajščak glavo. Ozrl se je na bližajočo se kmetico. Oči so so mu zasvetile, in bledi obraz mu je zardel v srditi jezi. S pestjo je udaril po mizi, da se je steklenica tam na sredi skoro prevrnila. »Kaj hočeš že zopet tukaj? Kdo te jc klical?«
Grajščakov glas jc, bil hripav, in ustnice so sc mu tresle v srdu in to-goti. A Breznikica se ni prestrašila. Stopila je k mizi in je obstala pred grajščakom. Proseče je sklenila roke in je gledala gospodarju naravnost v oči.
»Milostivi gospod,« je pričela, počasi in se jc težko oddihovala, »milostivi gospod, prišla sem, da vas še enkrat poprosim za moža . . . Glejte, ničesar hudega ni nameraval, ko je pobil v jezi vašega psa. O, jaz poznam Martina! Zlato srce ima in zvesto dušo . . .«
»Molči!« je zagrmel grajščak in je udaril nanovo s pestjo po mizi. Prevrnila se je steklenica; zakotalila se je proti robu in je padla na trda tla, da so zletele čropinje kroginkrog in so žalostno zažvenketale. »Molči, ti pravim! In poberi se, odkoder so te prinosle noge!«
»Milostivi gospod.« je nadaljevala Breznikica s tresočim glasom, »izpustite mi moža in dajte otroku očela nazaj! Na kolenih vas prosim . . .« Pokleknila jo Breznikica in je
mokrat Riese je dobil 931, fcr&anski socialec baron Manndorf 209, slovenski kandidat Terček 104 glasove. 2. Alojz Pirker (nemški nacionalec) v šentvid-skem okraju z 2099 glasovi; Gruber (krščanski socialec) je dobil 568 in socialni demokrat Groger 1297 glasov. 3. Dr. Waldner (nemški nacionalec) v zilskem okraju z 2897 glasovi; krščanski socialec Grager je dobil 780, socialni demokrat Schatzmayer 1641 glasov. Volitve v drugih okrajih: Celovška okolica: Lučovnik (nemški nacionalec) 2170, socialni demokrat Lukas 1596, slovenski kandidat Janez Ure 643 in krščanski socialec Franc Lackner 52. Velikovški okraj: Nagele (nemški nacionalec) 1923, soc-demokrat Eich 1584, slovenski kandidat Rutar 470, krščanski socialec Re-scher 172. Rožeški okraj: Hofer (nemški nacionalec) 1750, socialni demokrat Gabriel 1453, krščanski socialec Moser 624. Beljaški okraj: Riese (socialni demokrat) 2927, nemški nacionalec dr. Angerer 2631, slovenski kandidat Vo-spernik 232, krščanski socialec Kauf-man 289. Špital: Steinwender (nemški nacionalec) 2698, krščanski socialist Ebner 1606, socialni demokrat Bier-kopf 1223. Labudska dolina: Walcher (krščanski socialec) 3054, nemški nacionalec Pongratz 2459, socialni demokrat Pressien 1421. — Ožje volitve se torej vrše v torek dne 20. junija med sledečimi kandidati: 1. Lukas (soc. demokrat) in Lučovnik (nem. nac.) v celovški okolici; 2. Eich (soc. dem.) in Nagele (nem. nac.) v velikovškem okraju; 3. Gabriel (soc. dem.) in Hofer (nem. nac.) v rožeškem okraju; 4. Riese (soc. dem.) in dr. Angerer (nem. nac.) v be-ljaškem okraju; 5. Walcher (kršč. soc.) in Pongratz (nem. nac.) v Labudski dolini; 6. Ebner (kršč. soc.) in dr. Stein-wender (nemški nacionalec) v špital-skem okraju.
Slovenski volilci! Volite po paroli. V edinosti je moč!
Vellkovec. Našim zaupnikom! Pri ožjih volitvah moramo podpirati Slovenci socialnega demokrata, ker s tem rešimo krščanskega socialca Wal-cherja in morebiti tudi Ebnerja; socialni demokrati so namreč izdali parolo, da se proti tema dvema vzdržijo volitve, ker podpiramo na drugi strani Slovenci socialne demokrate. Boljše, krščanski socialec, kakor »Losvonromo-vec« Angerer itd. — S krščanskimi socialci in socialnimi demokrati bomo lažje dosegli pravičnejšo volilno geometrijo kakor pa z nemškimi nacionalci. Socialni demokrat bo preje zastopal vzhodno železnico, kakor pa V e-1 i k o v Č a n Nagele, ki se je povsod izjavil, da mora. v prvi vrsti zastopati interese velikovškega mesta. (Železnica Sinčavas—Velikovec.) Voliti moramo manjše zlo. Nemški nacionalci so naravnost pročodrimovcl, socialni demokrati ne. Nemške nacionalce bomo s tem prisilili, da se bodo sami zavzeli za pravično volilno geometrijo. Ta.ko se že glasi po Velikovcu. Torej na delo!
ŠTAJERSKO.
V okraju Eisenerz, Donavvitz, Zelt-\veg, Sclzthal je izvoljen socialni demokrat Vincenc Muchitsch s 6059 glasovi, nemški krščanski socialec Streiclier je dobil 1032 glasov. V tem okraju je de-
dotaknila grajščakovih kolen. A grajščak je skočil izza mize in je hitel k vratom. Na stežaj jih je odprl in je za-klical doli po stopnicah: »Hlapci! He, hlapci! Kje ste, klade zanikarne?«
Od vseh strani so prihiteli grajski hlapci po stopnicah. Obstopili so gospodarja in ga gledali molče. Grajščak pa je pokazal s prstom na kmetico, ki je še vedno klečala tam pri mizi in si je zakrivala obraz z rokami. — »Vrzite jo iz grada!« je zagrmel grajščak. »In gorje vam, če pride še enkrat clo mene! Zakaj ne stražite pri vratih?«
Za trenotek so povesili hlapci glave. Potem pa so stopili naglo h kmetici, in deset rok jo je zagrabilo in jo dvignilo s tal. A z nečloveško močjo se jih je otresla Breznikica. Skočila je k grajščaku. Njene oči niso bile več ponižne. Iz njih je sršal kakor ogenj srd in sovraštvo. Lica so ji zardela in prsi so se ji oddihovale težko in mučno. Dvignila je svojo desnico, in je zaklicala grajščaku naravnost v obraz:
»Grajščak, mera tvojih hudobij je polna. Pred božjim obličjem uganjaš svoje zlobnosti .... A čuj, kaj ti kliče zdaj kmetica, ki si ji uničil vso srečo! Čuj, in tresi se! Da, prikazal se je zmaj Vitranec, a v tvojo, ne v našo pogubo. Gorje, gorje ti bo! Čakaj, že se je izpolnil tisti čas, ki ti ga je prerokovala Ru-šica. Uboga sirota že plaka za očetom in tudi že za materjo plaka v tej uri doma . . . Izpolnil se je čas, in solze trpinčenih tlačanov so našle usmiljenje pred božjim obličjem. Prišel je zmaj Vitranec, pa preži zdaj nate . . . Gorje, gorjo »i, ker ni nftšlu usmiljenje nikoli
lala socialna demokracija tudi s slo venskimi lepaki, ker je po gorenješta jerskih tovarniških krajih tudi mnog slovenskih delavcev.
Zanimive bo številke, ki so bile od dane v ptujskem mestnem okraj« kjer je sedaj ožja volitev med Vseneni cem Malikom in nemškim nacionalcen Rauterjem. Malik je dobil 1671, Raute 1061, Ebner 500 in kršč. socialec dr. Ma taja 814 glasov.
V	kmečkem okraju Bruck je izvo Ijen krščanski socialec dekan Prisch nig, v okraju Voitsberg jc izvoljen kr ščanski socialec Tomaschitz, v okraj* Fehring je izvoljen župnik dr. Potzin ger, ki je na svojo pest kot kršč. socia lec kandidiral proti oficielnemu kršf soc. kandidatu Krennu, v okraju Fiir stenfeld je izvoljen krščanski socialei VVagner, v okraju Gleisdorf kršč. socia. lec Berger.
ISTRA.
Izvoljeni so v kmečkih volilnih okrajah Matko M a n d i č s 3499 gla sovi in S p i n č i č in dr. L a g i n j a 2 5732 glasovi.
SIJAJNA ZMAGA HRVAŠKEGA PRA VAŠA V ŠIBENIKU.
Zmaga hrvaškega pravaša dr. Antc Dulibiča v Šibeniku je sijajna. Dr. Du libič je izvoljen z 4651 glasovi, njego\ protikandidat Dubokovič je dobil 344. glasov, dr. Lubin 139, Dorbič 34 glasov Nad hrvaškim liberalnim kandidatorr ima dr. Dulibič večine 1207 glasov Živio pravaški šibenik, kateremu bo pri ožji volitvi sledil Zadar!
VOLITVE NA ČEŠKEM.
Na Češkem ni dosedaj prodrl še noben krščansko socialni kandidat. To dejstvo ni nikogar osupnilo, ker je stranka še zelo mlada in bo treba še veliko dela, predno se zadostno organizira. V ožjih volitvah pa je 10 njenih kandidatov, in sicer: volilni okraj 43: Rud. Horsky, župnik; volilni okraj 44: Josef Novotny, kaplan; volil, okraj 61: clr. Josip Myslivec, odvetniški koncipi-jent; volilni okraj62: dr. Gustav Maza-nec, finančni adjunkt; volilni okraj 63: Josip Adamek, delavec; volilni okraj 64: Frančišek Šafranek, delavec; volil-ni okraj 65: Vdclav Myslivec, urednik; volilni okraj 72: Vojteh Holansky, delavec; volilni okraj 74: Milo Z&ruba, župnik; volilni okraj 75: Antonin Šachl, delavec.
V	zadnjem parlamentu je imela ta stranka šest svojih poslancev. V vseh čeških strankah pa je veljala parola A krščansko socialno stranko na Češkeml pomesti, a vkljub vsemu terorizmu jel
dobila stranka še sedaj 85.000 glasovi * * *
Izmed 130 poslancev na Češkem je bilo pri glavnih volitvah izvoljenih 67 poslancev, ožje volitve se vrše v 63 okrajih, mladočeliov je izvoljenih 10, Staročeh 1, čeških agrarcev 7, državno-pravna naprednjaka 2, čeških socialnih demokratov 12. Izmed nemških kandidatov na Češkem je izvoljenih 8 nemških radikalcev, 1 vsenemec, 4 agrarci, nemške delavske stranke 1, 8 socialnih demokratov, 2 divjaka in 3 naprednjaki.
VOLITVE NA MORAVSKEM.
Na Moravsko odpade po volilnem redu za. državni zbor 30 čeških
pota v tvoje nečloveško srce!«
Kakor prorokinja jc stala Brezni' kiča pred grajščakom. Roko dvignjeno, kakor bi svarila, oči, goreče v čudnem blesku, in lica zardela v živi rdečici.1 Grajščak je stopil korak nazaj in je gledal ves osupel v obraz svoje tlačan-l ke. Za hip se je stresel; a takoj ga jc minila vsa osuplost. Pogledal je po hlapcih, ki so stali nemo za kmetico, in ozrl se je tudi na bledega gosta, ki so je smehljal zaničljivo. »Psi zanikar-ni!« je zakričal. »Takoj jo zgrabite in jo vrzite v temnico, da bo pridigovala podganam! Takoj, takoj mi jo spravite izpred oči!«
Kakor besen je skočil med hlapce in jih je bil s svojo trdo pestjo. Zaman se je branila Breznikica. Naenkrat jo je objelo deset težkih rok in naenkrat, jc bila zunaj dvorane. Vlekli so jo hlapci po stopnicah navzdol. Še enkrat se ji je zasmejal beli dan; potem pa je postalo pred nočjo Črno kakor v najtemnejši noči.
»Jelica!« je zaklicala z obupnim glasom. Odmevalo je od črnih zidov, in daleč tam spodaj ji je odgovarjal odmev zamolklo: »Jelica . . .« Hlapci so se ustavili. Eden izmed njih je nažgal bakljo in je svetil naprej. Počasi so stopali od stopnice do stopnice med čr nim in vlažnim zidovjem, in nihče n izprcgovoril besedice. Breznikica je bila kakor mrtva. Zavedla se je šele, ko so jo položili hlapci na tla. Izginila je luč plamenice; zaprla so se težka vrata. in čulo se je še rožljanje ključev — potem pa je bilo vse tiho.
Breznikica io skočila no noge. Ti-
lj Na otroka Sel z nožem ln fa nevarno ranil. Danes popoldne se je raznesla po mestu vest, da sta pod Tran-čo, v hiši, kjer ima zlatar Meisetz prodajalno, zabodena dva otroka. Nabralo se je pred hišo mnogo občinstva in res se je kmalu pripeljal voz rešilnega društva, ki je dva ranjena otroka odpeljal v deželno bolnišnico. Storilec je asistent Mestne hranilnice Avgust Petrič, ki je prišel popoldne pijan domov. Ker je razgrajal, sta ga 13 let stari A n t o n K 1 o p č i č in 18 let stari Jožef Klopčič hotela zapreti v sobo in pred razgrajačem pobegniti. Petrič je Šel z nožem na otroka in 13 let starega Antona Klopčiča nevarno zabodel v trebuh, 181etnemu Antonu Klopčiču, ki je prišel bratu na pomoč, je pa globoko prerezal roko.
lj Preprečena tatvina. V noči od Sv. Rešn. telesa na petek je hotel zli-kovec v trafiko g. A. Križaja v Spodnji Šiški vlomiti ter se pred podraženjem smodk preskrbeti z zadostnim blagom. Pozabil pa je pri vsi previdnosti, da I. ljubljanski zavod za straženje in zaklepanje nima samo revirnih stražnikov, ampak tudi svoje kontrolorje. Slednji mu je preprečil nakano, vendar pa je vlomilec srečno odkuril, predno je mogel izvršiti svoj pričeti vlom.
lj Bolno sestro hotela obiskati. V |>ondeljek je na južnem kolodvoru službujoči stražnik ustavil 21 letnega Alojzija Potočarja iz Bučne vasi in 22-Ietnega Alojzija Potočarja, rojenega v Komencah pri Rudolfovem, pri katerih so se kazali znaki se odtegniti vojaški službi in jo popihati v Ameriko. Fanta sta prvotno vse tajila in se izgovarjala, da gresta na Jesenice obiskat bolno sestro. Končno sta priznala, da sta hotela v Ameriko. Oddali so ju sodišču.
lj Kotel ukradel. V torek je prinesel nek tujec k neki kupčevalki s starim železom bakren kotel. Ker se je kupčevalki zdelo to sumljivo, je poklicala stražnika, ki je tujca aretoval. Dognalo se je, da je aretovanec, komaj iz zapora izpuščeni nevarni tat Anton Poljšak iz Zagona pri Postojni in da je kotel ukradel v pralnici na Miklošičevi cesti št. 36. Oddali so ga deželnemu sodišču.
l j 6. Turk, sluga pri državni železnici, ki se skuša v ponedeljkovem »Sl. Narodu« zagovarjati, češ, da ni izzival naše pristaše, naj miruje ter pusti somišljenike S. L. S. na cesti pri miru. DokazOV o njegovem nastopanju imamo dovolj in jih bomo porabili, kadar se nam bo zdelo primerno.
lj Ni več koz. V seji c. kr. deželnega zdravstvenega sveta dne 23. maja t. 1. razpravljalo se je med drugim tudi o neki prošnji za dovolitev zavoda za ortopedično telovadbo in se je razgo-varjalo tudi o kozah, ki so se pojavile v zadnjih mesecih v Ljubljani in okolici. Ker so se zadnji slučaji pripetili že pred več tedni, je tozadevna nevarnost skoraj za popolnoma odstranjena.
Telefonska io brzojavna poročila.
KATASTROFA V TRSTU.
Trst, 16. junija. Še vedno pogrešajo nekaj oseb, tako da bo število mrtvih znašalo nad 30. Parnik »Stadion« je izgubljen, od ostalih ima Lloydov parnik »Bregenz« največ poškodb. Lloy-dov parnik »Hohenlohe« se je danes že odpeljal v Koper. Pri Barkovljah se je potopilo šest jadrnic. Luka je še vedno preprežena z vrvmi, da se tako odvrača naval občinstva.
PRVA POMOČ PONESREČENCEM V TRSTU.
Trst, 16. junija. Mestni svet je sklenil dati 10.000 K zia prvo pomoč ponesrečencem in njihovim rodbinam. Žrtve pokopljejo na mestne stroške. Med pilote, javne stražnike in vse one, ki so pomagali v grozni nesreči, se razdeli 1500 K. Poseben odbor zbira prostovoljne darove za ponesrečence.
VELIKA VREMENSKA KATASTROFA
OR ADRIJL
Koper, 16. junija. V okolici Kopra Je uničena vsa letina. Škoda na polju okoli Fazane znaša nad pol milijona.
Gradež, 16. junija. Tudi tu je razsajal orkan, časih s hitrostjo 120 km. Uničil je vrtove, polja, podrl dimnike in odkril strehe. Človeške žrtve nobene.
Benetke, 16. junija. Na trgu sv. Marka je bil ravno koncert, ko se je vzbudil orkan. Izrul je iz zvonika sv. Marka več plošč.
Benetke, 16. junija. Včerajšnji ciklon je na Lidu napravil veliko škodo.
Vihar je odkril streho gledališča", ko se je v gledališču vršila predstava opere »Barbir Sevilski«. Med občinstvom je nastala panika. Štirje vojaki, ki so šli ob kanalu, je vihar vrgel v morje, a se je posrečilo jih rešiti.
VELIKE STAVKE MORNARJEV.
London, 16. junija. V raznih angleških lukah je popolna stavka mornarjev.
Bruselj, 16. ujnija. Tudi v belgijskih lukah je stavka mornarjev.
New Tork, 16. junija. Tu je 20.000 mornarjev proglasilo stavko.
ROPARJI INŽENIRJA RICHTERJA.
Solnn, 16. junija. Roparji, ki so odpeljali inženirja Richterja, zahtevajo odkupnine 50.000 frankov, sicer groze, da Richterja umore.
KONJI ANGLEŠKEGA KRALJA POVZROČILI NESREČO.
London, 16. junija. Ko sta se včeraj angleški kralj in kraljica peljala od dirke, so konji zavozili v množico. Več otrok je ranjenih.
BOMBA SE RAZPOČILA PRED KATEDRALO.
Valencia (Špansko), 16. jun. Pred tukajšnjo katedralo se je razpočila bomba. Katedrala in bližnja poslopja so močno poškodovana.
POTRES.
Pnlj, 16. junija. Včeraj ob 3. uri 34 sekund je potresna opazovalnica zabeležila velik, oddaljen katastrofalni potres. Poroča se, da je bil to nov potres v Mehiki, pri katerem je izgubilo življenje 122 oseb.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm
Z jnoa.
Srbski patrijarh za mažarske časnikarje. Srbski patrijarh Lukian Bog-danovič je pristopil k pokojninskemu zavodu mažarskih časnikarjev kot utemeljitelj s svoto 4000 K.
Mažarizacija v Sremu. V starem sremskem hrvaškem mestu Sotu je par doseljenih mažarskih družin v zvezi z istotako doseljenimi nezavednimi Slovaki doseglo od »Juliana« dve mažar-ski šoli ter pritegnilo vanje tucli večino hrvaške dece nezavednih starišev. Dotedanja javna hrvaška šola je skoro propadla in le naporu edinega hrvaškega učitelja in rodoljubnega hrvaškega župnika in kaplana ter par vrlih hrvaških mož se je s pomočjo hrvaških denarnih zavodov posrečilo to sramoto in nesrečo odvrniti. Mažarstvo pa je vsled tega še bolj divje in še bolj drzno ter je sedaj poslalo škofu dr. Krapcu celo prošnjo za mažarsko službo božjo, dasi razen par pravih mažarskih družin povsodi v družinah govore le hrvaško in se z mažarščino le silijo. Na tej prošnji so podpisani Slovaki, Rusini in celo drugoverci: lute-rani in nazarcnci. Ni verjeti, cla bi škof dr. Krapac udovoljil tej »pisani« prošnji.
Sveti sinod proti Židom. Novi višji prokurator sv. sinoda je notranjemu ministrstvu sporočil, da je sveti sinod s stališča ruske politike odločno proti temu, da bi judje svoja imena izpremi-njali v krščanska. Takoj je bila izdana tozadevna prepoved.
»KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI«
priporoča za mesec junij : Hattler: »Winke, Themen und Skiz-zen liir Herz - Jesu - Predigten«. 1 K
80 vin.
Hattler: »Handbtichlein cles Gebets-Apostolates in Vereinigung mit dem heiligen Herzen Jesu«. 72 v. Hortmanns: »Herz - Jesu - Predigten«.
2 K 40 v.
Hurter: »Entwiirfe zu Herz - Jesu - Predigten«. Vier Zyklus. 1 K 10 v. Krebs: »Herz - Jesu - Biichlein«, ent-haltend Gebete und Andachtsubun-gen zur Verehrung des heiligsten Herzens Jesu, insbesondere Erwa-gungen fiir den Herz - Jesu - Monat nebst Beispielen. Vez. 90 v.
ZAHVALA,
Vsem vlč. gg. sobratom, posebno pa tridesetorici gospodov radovljiškega dekanata z mil. gosp. proštom ljubljanskim, se tem potom za izražene mi čestitke udano zahvaljujem ter kličem: Od Boga Vam zdravje, ocl mene požel ravje.
Župnik I. Grašič.
C » a	Ca- op«, lovtnja	Stanji: baroničin v mm	Tempt- ratura po Celziju	Vdrovi	Nebo	m<c Bi. »SS pl — >
14	9. zveč.	730 7	11'9	brezvetr.	oblačno	
»	7. zjutr.	733 7	75	sr. jjzvh.	dež.	471
	2. pop.	734 4	153	»1. jvzh.	del. jasno	
*	9. zveč.	737-6	105	brezvetr.	jasno	
j 7. zjutr.		740 5	95	sl. jug	megla	11
	2. pop.	743'3	19 b	sl. jzah.	jasno	
Zahvala.
1881
Srednja predvčerajšnja teinp. 13 5» .norm. 17 6°. Srednja včerajšnja temp, 111° norm. 17 8 .
Q/erravail&
železnato JCina-Vino lf
Higienična razstava na Dunaju 19C6
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvaiescentom in ra lo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izvorni okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
j.
c. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje.
Veletrgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki
Glavna zaloga: Graška g. 22, Podružnica »Narodni dom"
Prazen je izgovor, da se mora blago Iskati pri tujcih, „- Vam nudi doinBCa zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim
blagom tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreCi zahtevam cen), gosp. trgovcev in prosim za mnogo-bro|ni obisk o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, Cc tudi z na|maniSlm poizkusom.
VeleCastltim gg. duhovnikom ponudim vo5Ccne, kakor tudi druge vrste sveC", ter olje in kadilo za cerkve.
V zalogi imam vsakovrstna vrtna semena zanesljive kakovosti, ter opozarjam slav. občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega Špecerijskega blaga, ter deželnih in drugih pridelkov.
la Zabukovskl premog ponudim po K 2'10 za 100 kg pri odjemu celega voza prosto v hlso postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov i. t. d., i. t. d. ter raoljene solnatc in druge vrcCe, petrotejske in oljnate posode.
Pismena naroClia se izvršujejo z obratno poŠto. 2259
Ob pretresljivi izgubi moje soproge in matere, gospe
Ane Jančar
došlo nam je toliko dokazov sožalja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo častiti duhovščini za spremstvo, g. dr.'nenj. Ipavic-u za trudapolno pomoč v bolezni, darovateljem krasnih vencev, posebno šo tovarišicam delavkam c. kr. tobačne tovarne in vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabni ranjki izkazali zadnjo čast in jo v tako obilnem številu spremili k vočnemu počitku.
Novi Vodmat, 16. junija 1911.
Žalujoča rodbina Jančar.

iVa". '' >■ • " V-3 * ' v\*V;
rr i^sr: oisivfci
Cene veljajo za 50 kg.	'
Budimpešta, 14. junija.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	11
Rž za oktober 1911......9 36
Oves za oktober 1911.....8"2C
Koruza za julij 1911............7 0"/
Koruza za avgust 1911.....7'19
Koruza za maj 1912......7 50
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nalajpu blaga
za obleko in perilo.
■ sv .■			
			
Za slabokrvne in Drebolele
jsHfc
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
4 steklenice (5 kg) franko K 4*50 BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
Zitraala.
V noči 9.—10. t. m. vlomili so v mojo trgovino do danes neznani zločinci Akoravno se nahaja trgovina sredi vasi in stanujem jaz s svojo rod bino in uslužbenci v isti hiši, se jim je vendar posrečilo jeklena ruletna vratf vlomiti in večjo množino raznovrstnega blaga na vozeh brez vsakega sledi; odpeljati.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu, pri katerem zavodu sem že od leta 1908 proti vlomu zavarovan, mi je po glavnem zastopu v Ljubljani na kulanten način škodo, ki presega nad 2000 K povrnila Vsled tega kulantnega postopanja se čutim zavezanega imenovani družbi in njenemu glavnemu zastopu javno zahvalo in priznanje izroči, in vsem gg trgovcem kakor tudi drugim, zavarovanje proti vlomu, ki je postalo dandanes jako potrebno, toplo priporočati.
Sv. Križ, dne 30. majnika 1911.
1888
Ivan Valent. Ruper.
Št. 10419
Razpis.
Za zgradbo vodovoda v vasi Koprivsiik, politični okraj Kočevje na IG.691'37 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopodajoče ponudbe z napodjo enotnih cen proračuna naj se predlože
do 1. julija 1.1. ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovanc s kolkom za eno krono, dopo* slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzele gradbe vodovoda v vasi Koprivnik".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še ijo/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, čc se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji sc dobe pri deželnem stavbnem uradu za znesek 5 K 60 h.	1882
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 14. junija 1911.

mšO m w
riljan ti n i Z k T f e nt
H SUTTN F f? unar.prva največja domača 'wnigka-var, tlTCl^ ' - exportna tvrdka ur.zlatnine stvena 2rta,rka: m1IVU •<■!
*. . \r a» h
Št. 19043.
Razglas za dobavo drv.
Mestni magistrat ljnbljanski potrebuje za kurjavo svojih uradnih prostorov in od njega preskrbovanih zavodov nad 900 kubičnih metrov zdravih, suhih bukovih drv in sprejema za dobavo istih ob uradnih urah pismene ali ustne ponudbe do vštetega 30. junija 1911.
Dobavo drv izvršiti je do 15. avgusta 1911.
mestni magistrat ljubljanski
dne 10. junija 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane 1871	začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan I. r.
Proda se iz proste roke v lepem prijaznem kraju poleg farne cerkve in velike tovarne na Gorenjskem 1865
hiša z vso zalogo mešanega blaga
ter zalogo in opravo za pekovsko obrt
Proda se po dogovoru tudi na obroke. Pojasnila daje iz prijaznosti Luka Se-aica, trgovec, Šmarje p. Sevnici ob Savi.
Zlate srednje: Berlin, Pariz, Bta itd.
TZaJboi/. kosrn. zobo-
it'stil, sred-
Izdelovatelj
(5. &vdl Ljubljana. Stritarjeva oliea 7

V torek 20. funifa 1911 popoldne ob tretji uri
sc bo prodajalo na lici mesta pod jako ugodnimi pogoji na prostovoljni sodni
dražbi zidana
hiša M119 v Zeleni lami
z 2 stanovanji v pritličju in 2 podstrešnimi stanovanji. Hiša ima vodnjak a dobro pitno vodo. Sedanji lastnik hiše ima pravico do vinotoča. Izklicna cena 10.000 K, vadij 1000 K. Natančnejši dražbeni pogoji se pozvedo med uradnimi urami v pisarni podpisanega sodnega komisarja ali pred dražbo na lici mesta.
mate Hafner
c. kr. notar kot sodni komisar.	1874 3
1507
Hiša
Vsa £jubljatia govori o tem, da je
JC01 Jlaninšek -ova
pražena kava
najboljša ! ! ! !
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
se proda.
Hotel Union na Dobrni
se odda v najem s 1. oktobrom t. I.
event. tudi mesnica. V hotelu „Union" je automobilna postaja proge Dobrna-Celje. Vpraša se pri načelništvu hranilnice in posojilnice na Dobrni. 1784
Robert Smielowski
arhitekt in mestni stavbni mojster
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, katera se izvrše najsolidnejše in po zmerni ceni.
Rimska cesta štev. 2
(Recherjeva hiša).
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
liiiiiiinmimMiiimiiiiiiiuiimiiiuiimiiinmiHiiiiiimiiiiiiimH^^
notri p 7 fljcppi Povest iz Neronove dobe. 18. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, UGJV1G ii MloGi 1. vezano K 3 20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga o lepem vedenju.

Spisal Urbanus. K 3-—, elegantno vezano K 4-—. — Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu ie pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
^nrinlnniia sPisal dr- A- Ušeničnik. K 850, vezano K 10-80. — Celo ve-»JUlslUlUljiJa. ]iki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. I)r. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med naj odličnejša dela svetovne znanstvene literature,
poezij« £lnten lV(edued
I. del K 3-80, elegantno vezano K 5'—; — II. del K 4 —, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
iiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiifiititiiiiiiniiiininniiiiiiiiniiiiiiiiiiMniimiiuiiiiiii Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3-—.
2.	zvezek: Siepnl kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 120, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3-—, vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine m pesnikovim življenje^ pisom. I< 2-40, vezano K 3-60.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K 1-90, vezano K 3-—.
7.	zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-darnaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4 50.) zvezek: n o lin a krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5 80.
Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih de-
8.	janjih. K 1-40, vezano K 2-40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2—, vez. K 3-20. Andrej Hofer, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K u-—.
6rna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-40, vezano K 2-—.

3.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —-00, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —'00, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K 1-—, vezano K 1-90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60., vezano K 2-60.
6.	zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prlhajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-90, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povosti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjcglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Hgipet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal.
I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto n. del. K 1-20, vezano K 2—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano K 2-—.
~12. zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-
neža. K 1-40, vezano K 2-30.
13. zvezek: Ilaggard, Dekle z biseri. K 2-—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spili mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ ln svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra-Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.	.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K P—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K 1-—,
. 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in ililetanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
L zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) — 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K --80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopali. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta

soba v gostilni pri „zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80. 5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Žaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krčmar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Čita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Žaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev-Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-60. 7. iu 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prepirljiva soseda ali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vlogo: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža.
—	Za moške vloge: Turki pred Dunajem.) K —-80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse našo domače odre.
»se te Knjižc se dobe u Katoliški Bukuarnl u Ljubljani, u knjignrni ,lilrl|o" u Kranju In I. Kroječ nosi. u mm mestu,
'zdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Stefe,
poslancev; izmed teh Je dosedaj izvoljenih samo 7; ožje volitve so potrebne v 23 okrajih. Med izvoljenimi so 1 češki naprednjak (Masaryk), 5 katoliško narodnih poslancev (med njimi Hruban, Stojan, Šilinger in Kaldčak) in 1 avtonomen socialni demokrat. V ožji volitvi so med drugimi: Dr. Začek, dr. Stranjsky, Šramek, agrarec Štanek. Ožje volitve so na eni strani med kato-liško-narodno in agrarno stranko, na drugi strani pa med socialnimi demokrati in meščanskimi strankami. Na moravske Nemce odpade 19 poslancev. 11 jih je izvoljenih, v 8 okrajih se pa vrše ožje volitve. Izvoljeni nripadajo po večini nemški narodni zvezi. Ožje volitve se vrše med nemškimi napred-njaki in socialnimi demokrati, na drugi strani pa med nemškimi napred-njaki in krščanskimi socialci.
ŠLEZIJA.
Socialni demokrati so imeli dosedaj 7 poslancev, dobili so sedaj 3. Čehi, Poljaki in Nemci vsak ima enega; 4 socialni demokratje pridejo v ožjo volitev. En socialnodemokraški mandat je dobil nemški agrarec Rudlich. En agrarni mandat pa je prišel v roke socialnim demokratom. Drugod so povsod ožje volitve.
ČEŠKI AGRARCI.
Med češkimi agrarci so med izvoljenimi sledeči poslanci: Diirich, Bra-d&č, Bukvaj, Rataj, Rychtera, Švejk, Udržal.
ŠE NEKAJ VESTI IZ NIŽJE AVSTRIJE.
V	kmečkem okraju Amstetten je izvoljen dosed. kršč. soc. posl. Grim, v mestnem okraju Zwettel je ožja volitev med kompromisnim kandidatom nemških nacionalcev in kršč. socialcev Kittingerjem in soc. demokratom Ha-ckenbergom.
V	kmečkem okraju Tulln je ožja volitev med krščanskim socialcem dr. S c h e i c h e r j e m in samostojnim kandidatom krščanskim socialcem Ka-rol Lechnerjem.
V	kmečkem volilnem okraju Schwecha.t je ožja volitev med krščanskim socialcem Hubrom in samostojnim kandidatom kršč. socialcem Francem Parrer.
V	kmečkem volilnem okraju Mi-stelbach bo ožja volitev med krščanskim socialcem Bogendorferjem in samostojnim kršč. socialcem Veithom.
V	mestnem volilnem okraju Lie-sing je izvoljen socialni demokrat poslanec Tomschik.
V	kmečkem volilnem okraju Ober-holabrunn je izvoljen krščanski socia-lec Diwald.
V	kmečkem volilnem okraju Waid-hofen je izvoljen dosedanji kršč. socia-lec Fišslthaler.
GORENJA AVSTRIJA.
V	kmečkih volilnih okrajih v Gorenji Avstriji so izvoljeni krščanski socialci: Schachinger, Lang, Doblhofer, Eisterer, Schachinger, Fuchs, Hauser, Schlegel, Kreilmeier, Waltl, Baum-gartner, Grafinger, Pichler, Cel. Baum-partner, Wcis.
V	tretjem linškem mestnem okraju je izvoljen dosedanji soc. dem. poslanec Weiguny.
pala je po mrzlem zidu in je pritipala do vrat. Hotela jih je streti, a težka vrata se niso niti stresla.
»Jelica!« je zavpila na ves glas. A hihče ji ni odgovoril, in še celo odmeva ni bilo čuti od nikoder . . .
V.
Nemiren je hodil grajščak po dvo-fani gori in doli. Roke je imel sklenjene na hrbtu in je gledal temno predse na tla. Tuintam se je ustavil pri vratih in je poslušal. Koraki hlapcev so se oddaljevali in so utihnili naposled. Le krik uboge kmetice se je še slišal — potem pa je bilo vse smrtnotiho. Grajščak je stopil pred svojega gosta in ga je gledal dolgo, ne da bi izpregovoril besedo. Naposled pa je zamahnil z roko. »Kaj praviš ti k temu?« je vprašal. »Poglej, koliko vznemirjenja mora prestati človek pred temi bedastimi tlačani. Saj pravim — pustil bi človek vse, pa bi odšel kam daleč, da bi jih ne videl.«
Bledi gost je zmigal z rameni. »Kakor se pač vzame, Rudolf. Pravijo, da neprijetnosti najde, kdor si jih sam Išče.« — Izpregovoril je tujec, in njegov glas je bil trd in votel, kot bi prihajal iz groba.
Grajščak se je zasmejal zaničljivo. »Seveda, sam sem si kriv teli neprijetnosti, seveda, sam! Lepo znaš tolažiti, prijatelj. Kaj je pri vas v Korotanu taka n&vada? Kaj sc pri vas v Korotanu lat,") tolažite? Ne čudim se, ne čudim T^aj tam je žc narobe svet,«
ŠE NEKAJ PODATKOV Z DUNAJA.
V	4. volilnem okraju (rotovški okr.) je ožja volitev med kršč. soc. dr. pl. VVittekom in liberalcem dr. Neuman-nom. V 6. volilnem okraju je ožja volitev med kršč. soc. dr Viktor Kienbok-kom in soc. dem. Schuhmeierjem. V 8. volilnem okraju (Landstrafle) je ožja volitev med kršč. soc. Steinerjem in soc. dem. Winarskyjem. V 9. volilnem okraju je ožja volitev med kršč. soc. Schmidom in liberalcem Zenker-jem. V 10. volilnem okraju (Wieden) je izvoljen kršč. soc. RienoBl. V 11. volilnem okraju (Margareten) je ožja volitev med kršč, soc. Jožefom Šturmom in soc. dem. Domesem. V 12. volilnem okr. (Mariahilf) je ožja volitev med kršč. socialcem Anderle in soc. dem. Reifmiil-lerjem. V 20. volilnem okraju (Favori-ten) je izvoljen soc. dem. dr. Adler. V 21. volilnem okraju (Simmering) je ožja volitev med kršč. soc. Benda in soc. dem. Widholzom. V 23. volilnem okraju (Hietzing) je ožja volitev med županom dr. Jožefom Neumayerjem ki še ni izvoljen, in soc. demokratom Schieglom.
NA SOLNOGRAŠKEM.
V	kmečkih občinah okraja Werfen je izvoljen dosedanji kršč. soc. poslanec Jožef Pervvein.
NA TIROLSKEM
so, ka.kor smo že poročali, ohranili krščanski socialci skoro vse dosedanje svoje mandate. V Inomostu je v prvem mestnem okraju propadel dosedanji soc. dem. poslanec Holzhammer in je izvoljen nemški svobodomislec dr. Erler.
Vse kmečke občine na Tirolskem so volile krščanskosocialno.
ŠLEZIJA
V	mestnem okraju Radvanice je izvoljen dosedanji soc. dem. poslanec Cinger, v mestnem okraju Opava nemški liberalec dr. vitez Demel.
Pred ožjimi volitvami.
Pri prvotni volitvi dne 13. t. mes. se je šlo za 449 mandatov. Definitivno je dozdaj zasedenih 279 poslaniških mest, ožjih volitev bo 136. Posamezni izvoljeni poslanci so po strankah oziroma narodnostih tako-le razdeljeni: krščanski socialci ..».».. 68 nemški svobodomiselci . , , , , 47 socialni demokrati......44
Čehi............	55
Jugoslovani . .... * ...	26
Italijani ..........	17
Poljaki ...........15
Bukovinski Rusini ......	5
Vsenemci ..........	1
Zionisti ...........	1
V ožjih volitvah so stranke tako-le razdeljene:
nemški svobodomiselci in socialni
demokrati.........40
nemški svobodomiselci in krščanski socialci.........22
nemški svobodomiselci z drugimi
■strankami........,.19
krščanski socialci in socialni demokratje .........19
Čehi in socialni demokratje ...	37
Poljaki in socialni demokratje . .	2
Italijani in socialni demokratje .	4
Slovenci in Italijani......4
Bledi gost se ni zmenil za posmehljive besede. Po svoji navadi se je po-smehnil. »Prav, da me spominjaš doma. Čas je, da odidem. Saj že tako predolgo uživam tvoje gostoljubje. Čas je, da, čas, da se napotim preko gora.«
Grajščak ni odgovoril ničesar. Zopet je pričel hoditi po dvorani gori in doli, glavo sklonjeno na prsi in roke sklenjene na hrbtu. Molk je vladal po dvorani. Bledi gost je gledal skozi okno tja gori, kjer so se dvigale zelene senožeti na strmih gorah. Sem iz bližnjega gozda je bilo čuti prav razločno ptičje žvrgolenje. Grajščak je obstal zopet pred gostom in ga je vprašal: »Ti, kaj misliš o zmaju Vitrancu, ki se je baje prikazal na gori? Ali verjameš tej pravljici? Veš, ljudstvo je že vse vznemirjeno. In glej, tudi ta kmetica ga je imenovala — ha-ha!«
Prisiljeno se je zasmejal grajščak; a vendar se je brala na njegovem obrazu bojazen. Bledi gost je okrenil svojo glavo in je pogledal grajščaka s svojimi globokimi, kakor oglje črnimi očmi. Ni izpregovoril; samo z roko je zamahnil in se je obrnil od grajščaka. In zopet je gledal na zelene senožeti, ki so se kopale v zlatih jutranjih žarkih.
To pa je razljutilo grajščaka. »A, tako?« je siknil. »Človek išče tolažbe pri prijatelju, a ta ga zasmehuje in nima zanj besedice. No, dobro, dobro — jaz imam še drugo stvar, ki jc moja zvesta prijateljica.«
Okrenil se je naglo in je stopil k steni. Tatu jo snel raz nje puško. Ni se
$
Slovenski liberalci in S. L. S. . a 2 Druge volitve v Galiciji .... 24
V Galiciji kakor tudi v Dalmaciji se bodo še volili 67 poslanci. Nemški svobodomiselci so pridobili 9 in izgubili dva mandata, tako da pridobe skupno 7 mandatov. Krščanskim socialcem so vzeli 1 mandat, soicalnim demokratom pa mandat Line I. in II., Maribor, Inomost I., Jablonice mesto, Ustje mesto, Moravsko Staro Mesto in Zuckmantel.
Stanje strank po prvotni volitvi z vštetimi kandidati tistih strank, kjer sta v ožji volitvi dva kandidata ene in iste stranke, je, kakor se poroča uradno, zdaj sledeče: krščanski socialci zdaj 68, v starem državnem zboru 96; Čehi 55, prej 84; nemški svobodomiselci 47, prej 79; socialni demokrati 44, prej 87, med njimi 12 avtonomistov; Jugoslovani 28, prej 37; Poljaki 14, prej 71; Italijani 12, prej 15; bukovinski Rusini 5 kakor v starem državnem zboru; Rumunci 5, kakor prej; divjaki 4, prej 13. Socialni demokrati so jim vzeli Wurbental v Šleziji in Černovice vzhodni mestni del.
Socialni demokrati so izgubili 11, priborili pa 3 mandate. Nemški svobodomiselci so jim vzeli 8, 2 mandata pa češki narodni socialisti, 1 mandat so izgubili'v Trstu. Poleg Černovic in Wurbenthala so pridobili 1 mandat v Galiciji.
Pri prvotnih volitvah so med Čehi dobili mladočehi 11, narodni socialisti 8, agrarci 7 in krščanski kandidati 5 mandatov.
Stranke se zdaj pogajajo o volilnih kompromisih za ožje volitve, iz Brna se poroča, da so sklenile češke svobodomiselne stranke, češki agrarci in češki socialni demokrati kompromis, po katerem bodo pri ožjih volitvah skupno nastopali proti kandidatom čeških krščanskih strank. V nevarnosti je zato mandat Začka. Izjalovili so se poizkusi, skleniti kompromis proti socialni demokraciji.
Nemško socialnodemokraško strankarsko vodstvo je naročilo pri ožjih volitvah 20. junija z vso silo nastopiti na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem proti tjcrščanskosocialnim kandidatom, osobito proti Gessmannu v Mistelba-chu. Po drugih pokrajinah se prepusti odločitev deželnim vodstvom, in sicer tako, da se podpirajo tiste stranke, ki so v opoziciji proti Bienerthovi vladi.
Svobodomiselno nemško časopisje nori, ker niso izpadle volitve ugodno za krščanske socialce na Dunaju. Judje se strašno vesele in že napovedujejo, da zdaj nastopijo drugi časi. Kar-telisti, judovski oderuhi in špekulanti se vesele. »Reichspost« pripisuje krivdo neugodnemu uspehu ruvanju Ver-ganija in drugih krščanskosocialnih nezadovoljnežev.
Bienerth dela zdaj na to, da bi pri ožjih volitvah postopali skupno krščanski socialci in nemške svobodomiselne stranke proti socialnim demokratom. Pri konferenci so naglašali ne-dunajski voditelji stranke, da bi naložil kompromis prevelike žrtve krščanskim socialcem in bi koristil zgoli svo-bodomislecem, ker zamorejo zmagati na Češkem v 14 slučajih zgolj s pomočjo krščanskih socialcev. Končno so pri dr. Pattai-u voditelji nemških svobo-
obrnil več na svojega gosta. Molče in naglo je izginil iz dvorane. Ko so se zaprla vrata za njim, je vstal bledi gost od okna. Stopil je sredi izbe. Njegova dolga postava se je zravnala, da sc je dotikal z glavo skoro stropa. Oči so se mu zabliskale, in s pestjo je zažugal za odhajajočim grajščakom. »Izpolnil se je tisti čas,« je zamrmral. »Da, prav ima Breznikica. Čas je, čas, da izginem odtod.«
Še dolgo je mrmral bledi grajšča-kov gost. Oči so se mu vedno bolj svetile in pesti vedno bolj stiskale. A grajščak ni videl tega. Naglo je korakal črez polje in stikal puškino kopito. Kmetje so pospravljali po polju in snemali so pred njim ponižno svoje čepice. A grajščak ni pogledal nikogar. S hitrimi koraki je bežal proti gozdu. Gledali so za njim vaščani, in marsikdo je zamrmral bridko besedo za njim.
Oddahnil se jc grajščak, ko je stopil v hladni gozd. Z robcem si je otrl znojno čelo in je stopil na ozko stezo, ki se je vila pod visokimi smrekami in vitkimi borovci. Rosa se je svetlikala po travi, in ptiči so prepevali. Bilo je jutro krasno in bleščeče, kakor se rodi le pod belimi snežniki, ko diha širom okrog lepo, prijetno poletje. A grajščak ni čutil te jutranje krasote. Vedno hitreje je stopal po ozki stezi navkreber in je mislil na svojega gosta. Glej, pred dnevi je prišel na grad, pa se mu je predstavil. Dejal je, da je posestnik grada velikevrškega tam v zelenem
doniiselniK strank in krščanskih socialcev sklenili izjavo, ki poziva vse nemške meščanske stranke, da naj pri ožjih volitvah glasujejo proti socialno-demokraškim kandidatom.
Dunajsko judovsko časopisje je takoj pričelo zabavljati. Proti sklepu voditeljev nemških svobodomiselnih strank sc je uprl dunajski osrednji svobodomiselni volilni odbor, ki priporoča svobodomiselnim volilcem, da naj volijo na Dunaju 20. t. m. pri ožji volitvi brezpogojno krščanskim sociali ceni nasprotno kandidate.
Kljub »kompromisu« seveda psuje nemško svobodomiselno časopisje krščanske socialce hujše, kakor jih je še pred ožjimi volitvami.
Dnevne novice.
f Volitve na Kranjskem. O izid«
državnozborskih volitev na Kranjskem piše dunajski »Vaterland«, da so se za S. L. S. sijajno obnesle in pristavi: To dejstvo da misliti; gotovo se bo to tudi v vladnih krogih zelo upoštevalo.
H- Idrijska liberalna trdnjava pa* dla. Dne 14. t. m. ob pol 9. uri zvečer se je volilo v novem idrijskem občinskem svetu novo občinsko starešinstvo. Kakor znano, je bilo izvoljenih 28. m. m. 11 liberalcev, 10 socialnih demokratov in 9 pristašev S. L. S. Absolutne večino ni dobila nobena stranka. Izvoljen je bil nato v sredo za župana s 14 glasovi ravnatelj socialnodemo-kraškega konsuma Ivan Štravs, medtem ko je dobil prejšnji liberalni župan Jožef Šepetavec 11 liberalnih glasov. Tri glasovnice so bile prazne, dva glasova razcepljena. Občinski svetovalci so: Frančišek Čuk, Bernhard Jas-bar, Ivan Kokalj, Jožef Krševan, Andrej Primožič in Jožef Rupnik. Tako je zopet padla ena liberalna trdnjava! Druge slede.
-f Razrušene trdnjave. (Iz Ilirske
Bistrice.) Volitve v državni zbor so prinesle našim liberalcem nov, strahovit poraz. Zlasti pa je trpela liberalna armada po nekdanji liberalizmu tako pokorni Notranjski. Ena najhujših liberalnih trdnjav je bila Ilir. Bistrica. Do sedaj ni mogla imeti naša stranka niti shoda v nji, ker bi se vsled liberalizma ne moglo dobiti prostora. Danes je to drugače. Naš kandidat je navadno dobil tri glasove. Pa še te je dobil, kakor je trdil tedanji dolgobrki župan, le vsled slučajne nepaznosti liberalcev. In bistriška žlahta, ki je strahovala občino, je prisegala, da bo Bistrica preje obrnila tek proti izviru, kakor se bo reklo, da niso več v Bistrici vsi »eno«. Prišla je volilna svoboda. In leta 1907. je v »napredni« trdnjavi že počilo. Liberalni kandidat je dobil 89, naš 14 in socialnodemokraški 36 glasov. Letos je pa doživela liberalna stranka sramoten poraz. Dr. Žitnik je dobil 40 glasov, liberalni dr. Novak pa le 25. Ko se je izvedel izid, so se liberalni prvaki takoj poskrili milo tožeč, kaj bodo pa pri »Narodu« in »Jutru« rekli. Naj reko, kar hočejo, liberalizem je tudi tu sramotno pogorel. Pokazalo se je, da je večina Bistričanov na naši strani, ker socialnega demokrata Kopača so volili v večini delavci, o katerih se nc ve, kje bodo čez šest let, Od domačinov so
Korotanu. Razveselil se ga je bil grajščak. Ej, imel bo vsaj tovariša na svojih lovih — tovariša, ki mu bo kratil dolgi čas. Soproga pač ne govori dosti s svojim možem. Gleda ga samo z oči-tajočimi očmi, a tega ne more prenesti on. In Elza, ta mala hčerka, se tišči vedno matere in se boji očeta, da se strese vsekdar, kadar jo poboža po licih. Hčerka, pa se boji lastnega očeta! In kdo je tega kriv? Nihče drugi kot bleda, žalostna grajščakinja, ki podpihuje otroka, da ne pozna ljubezni do lastnega očeta.
»Ha, to mora biti drugače! še danes se izpremeni vse na gradu ... In videli bomo, kdo je Elzi več — ali oče ali mati.«
Izpregovoril je grajščak naglas sredi gozda. Skrčil je pest in je stopal še hitreje navkreber. A v duši mu je začel govoriti skrit glas: Ali nisi ti sam vsega kriv? Ali si se menil kaj za svojo hčerko? Ali si se menil kaj za svojo soprogo? Niti trohice ljubezni jima nisi pokazal. In zdaj hočeš, da je kriva tvoja soproga vsega? Ti, ti sam si kriv vsega — ti in tvoje hudobno srce, ki ne pozna niti usmiljenja niti ljubezni . . . Gorje ti!
Tako je govoril glas v njegovi duši. Obstal je grajščak sredi pota in si je brisal znoj raz obraza. Za trenotek ga je zapeklo nekaj in ga je vleklo domov k ženi in hčerki. A takoj se ie zakro-hotal grajščak naglas, da je sfrčala iz grmovja velika, plašna ptica. Še hitre-je. je stopal naprej v hladni gozd. Ste,

bode strokovni učitelj R. Z dol še k o poletnih delih v vinogradu, o boleznih vinske trte in o ravnanju s cepljenimi trtami. Predavanje se vršinaprostem v vinogradu in bode združeno s praktičnim razkazovanjem. Vabimo tamkajšnje vinogradnike in mladeniče, da se važnega predavanja mnogoštevilno udeleže.
—	Zaročil se je nadrevizor gospod Vlado Pušenjak z gdč. Jožico Ha-dolič iz Maribora. Nadalje se je zaročil odvetniški kandidat v pisarni dr. Brejca v Celovcu, g. dr. Anton P r u s , z gdč. učiteljico Marijo Krajnc v špita-liču.
—	Kanclist pri okrajnem sodišču v Tržiču je postal orožniški stražmojster Jurij Vrabič.
—Na državni železnici je postal strojni asistent Albin Seemann vitez pl. Treuemvart adjnnkt, stavbni komisar Leonid Franič je postal podnačel-nik v goriški kurilnici. Premeščeni so: adjunkt Karel Rožanc iz Gorico II. v področje severno-zaliodne železnice, asistent Friderik Vorberger iz ravnateljstva k goriški stavbni sekciji Gorica I. Odpuščen je uradniški aspirant Martin Šmajdek, postaja Bled.
—	Osebna vest. Transferiran je častiti gospod Hubert Rant, c. kr. vojaški kurat v Dubrovniku v Osjek v Slavoniji.
—	Zaročila sta se: Anton Raizper-gar. bivši predsednik »Straže« na Dunaju in Alojzija Eržen.
—	Dve nesreči. Z Viča-Glinc se nam piše: V sredo pop. smo izročili materi zemlji dva mlada mrliča, ki sta umrla pretresljive smrti. Prvi je 171etni Ivan Zavašnik, sin občespošto-vane Viderčanove družine na Viču. Vozeč iz Ljubljane kamenje, je padel pod voz in jc na mestu izdihnil svoje mlado življenje. Pevski zbor tukajšnjega Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva mu je v slovo zapel dve ginljivi- žalostinki. — Kmalu za njim so pa tudi iz Ljubljane pripeljali še mlajšega mrlička Smiljana Marn, sinčka dr. Marna, ki se je pri padcu z okna toliko poškodoval, da jc v par dneh se preselil v boljše življenje.
—	Konferenca sodalitatis za ribniško dekanijo bo prihodnji četrtek, t. j. 22. t. m., na Vel Poljanah ob 10 uri dopoldne.
—	Najboljši redarski pes v Avstriji. Pes nadporočnika Emila Zajca na Dunaju, sina tukajšnjega finančnega svetnika v pok. in nadzornika deželnih doklad, je bil v nedeljo, 11. t. mes. pri mednarodni tekmi vojnih in redarskih psov v Požunu odlikovan kot zmagovalec pri zelo ostri tekmi s prvim darilom (velik srebrni pokal nadvojvode Friderika) in si na ta način pridobil mesto najboljšega redar-skega. psa v Avstriji. Psa je g. nadpo-ročnik Zaje sam dresiral.
—	162 aretacij jc izvršila policija na raznih voliščih na Dunaju. V obli-žju volišč so se agitatorji opetovano krvavo spoprijeli in je bilo ranjenih tudi več redarjev.
—	Antonova nedelja na Vičn. Dne
18. junija, to je na Antonovo nedeljo
upamo, da se bodo Ljubljančani v lepem številu prišli priporočit na Vič svetemu Antonu. Da bode mnogim ustreženo, naznanimo red pobožnosti, ki bo sledeči: Zjutraj ob 5. uri bo prva sveta maša, ob pol 6. uri bo govor in nato sv. maša, ob 7. in 8. uri bo tiha sveta maša, ob 9. uri bo govor in slovesna sveta maša. Popoldne bo pa šele ob 6. uri govor in litanije z blagoslovom. Zjutraj ob 6. in 9. uri in zvečer ob 6. uri bo tudi darovanje za cerkvene potrebe, katere so še vedno obilne in različne
—	Velik požar v Dekanih. Na bin-koštno nedeljo ponoči je pogorel v Dekanih mlin z vsem postranskim poslopjem g. Ivana Valcnčiča (p. d. Bartu-čiča). Požar jc uničil popolnoma vse. Škode cenijo nad 50.000 K. Zavarovan je bil pri družbi »Danubius« za 54.000 K. Vzroka ni bilo možno doslej ugotoviti.
—	Osebna vest. C. kr. sodnik na Brdu g. dr. Matej S e n č a r je izstopil iz sodne službe in vstopil kot odvetniški kandidat v pisarno g. dr. Oblaka.
—	Deklica izginila. Na Dobenem pri Mengšu je dne 12. t. m. v ponedeljek opoldne nenadoma izginila triletna deklica posestnika Trojanska. Takoj, ko so jo pogrešili, so začeli iskati sledov, pa vse iskanje je dosedaj brezuspešno. Po vodnjakih, gozdih in vaseh iščejo že tri dni, a. čudno, da nihče ničesar ne ve. Komur bi bilo kaj znanega, naj sporoči župnemu uradu v Mengšu.
—	Pristanišče v Moščeniški Dragi (Istra). Po mnogoletnem prizadevanju so Moščeničani vendar dočakali, da se jim v pristanišču Mošč. Drage zgradi pomol.
—	Tujski promet v Dalmaciji je
glasom podatkov »Statistische Monats-sehrift« znašal 1909. leta 66.588 oseb, od teh je 66 odstotkov iz Avstrije. Kako se tujski promet v Dalmaciji od leta do leta viša, kažejo naslednje številke: Prišlo je tujcev 1903. leta 11.424, 1905. leta. 12.517, 1907. leta 53.178 in 1909. leta 66.588.
—	Demonstracije v Zagrebu. »Agr. Tagblatt« je v binkoštni številki priobčil članek o rakoviški vstaji 1. 1871., ki žali spomin Evgena Kvaternika. Pra-vaško dijaštvo je zato uvedlo gibanje proti »Agr. Tagblattu« in 13. t. m. je mešana deputacija vseučiliških dijakov zahtevala v uredništvu navedenega. lista zadoščenja. Odgovor uredništva dijaštva ni zadovoljil; popoldne je bila pred vseučiliščem dijaška skupščina, ki je protestirala proti članku in njegovemu piscu. Po shodu je dijaštvo demonstriralo na Zrinjevcu in klicalo proti »Agr. Tagblattu«. Pridružilo se je kmalu tudi mnogo občinstva in demonstracija se je razvila v klice proti Tomašiču in vladi. Policija, je s silo nastopila in razgnala občinstvo; 45 dijakov je bilo aretiranih.
- Prijatelje našega lista prosimo, da agltlrajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na „Slovenca". Agitirajte za nove naročnike!
?a volili samo »nadnarodni« Sokoli! Njih načelnik se je tako pehal z raz-našanjem letakov, na katerih sc ponuja Kopač za poslanca, da ni bil od telovadbe še nikoli tako spehan, kakor ta dan od mednarodnih letakov. — Pred par dnevi so so vršile v Bistrici tudi občinske volitve, pri katerih so smernejši Bistričani popolnoma porne-dli s staro absolutistično žlahlo. Tudi tu je pomagal novi volilni red, katerega je napravila v deželnem zboru naša stranka. Dokler ni bilo tega, so libe-*alni žlahtniki kar izmed sebe izbrali odbornike in nihče se ni upal nasprotovati. Po novem volilnem redu je pa dobilo besedo ljudstvo, zato je prišla v odbor večina takih mož, ki se bodo c prvi vrsti brigali za občinsko gospo-tarstvo. Značilno za naše Sokole je bilo pri teh občinskih volitvah, da je mnogo izmed njih volilo v občinski zastop Nemca, samo da se obdrži na površju stara žlahta. No, zato je pa te vrle brate dobro okrtačil nekdanji 5rat v »Nar. Socijalistu« in jim nadel -aznolične pridevke. Od lastne strani *o jo dobili po nosu brat tajnik, brat nodstarosta in drugi bratje z večjimi ui manjšimi šaržami. Tako je sedaj tuli po Notranjskem jasno. Dolg in trdovraten je bil boj, zato je pa tudi zmaga »ijajnejša. Poslanec dr. Žitnik se pa :ahko postavi, ker ni nobene občine feč, kjer bi dobil liberalec več glasov.
+ Lepa hvaležnost. Za to, da je duhovščina tržaške okolice podala znano izjavo in da so naši somišljeniki na Tržaškem opustili z ozirom na važen narodni moment tržaških volitev vsako samostojno kandidaturo, psuje glasilo oolitičnega društva »Edinost« v svoji orilogi, na kateri poroča o izidu držav-nozborskih volitev, nai*o stranko s klerikalno stranko in naše somišljenike * klerikalci. Glasilo političnega dru-Uva »Edinost« bi vendar lahko vedelo, iako se imenuje naša stranka. Skrajni Jas je že, da se tržaško slovenstvo jmancipira od takega »glasila«.
'-+ 8000 volilnih legitimacij ni dostavil tržaški magistrat volilcem. V tej caclevi sta bili deputaciji Slovencev in socialnih demokratov pri vladi.
-f Hrvaške stvari. Ban Tomašič se (e te dni mudil pri ministrskem predsedniku v Budimpešti med drugim nenda tudi zato, da dobi pooblastilo ja razpust sabora. Nove volitve bi bile ie sredi prihodnjega meseca. — V Za-rrebu so razpisana nižjeuradniška in -azna druga mesta pri obratnem vodstvu ogrskih državnih železnic pod porojeni znanja mažarščine v jezi-cu in pisavi. — Ogrski trgovinski minister je poštnim ravnateljstvom na Hrvaškem poslal odlok, da morajo vse joštne potrebščine nabavljati pri ma-žarskih založnikih na Ogrskem. — Mažarsko šolsko društvo »Julian« je laznanilo hrvaški deželni vladi, da na-nerava na Hrvaškem ustanoviti več nažarskih šol; vlada clr. Tomašiča je naje odgovorila, da nima nič proti te-oau.
— V Dolgi njivi pri Trebnjem oriredi kmetijska šola na, Grmu poučni tečaj v nedeljo dne ?5. junija ob 4. uri popoldne. flPredaval
ta je zavila med lepimi mecesni v stran, in tam ob kraju je curljal v senci košatih bukev živ vrelec. Grajščak se je sklonil in je zajel s prgiščem hladne vode. Kakor poživljen je stopal naprej. Naenkrat se je pričel ozirati krog sebe, ker vse se mu je zdelo nekam znano. Da, nekaj se je moralo :u z njim zgoditi. A Bog ve, kaj? Premišljeval je, a vendar sc ni mogel domisliti. Stopil je izza grmovja na ozko irato, na kateri so ležali še razmetani jstanki drv. Nedaleč pa je šumela mecl visokimi skalami rnzpenjena voda gorskega potoka in se je zaletavala nemirno in srdito sedaj v levo, sedaj v desno stran. Bele pene so brizgale visoko v irak in so se pršile tam ob bregu, po-rastlim z nizkim ruševjem in z gostim <rmovjcm rdečega, prijetno dehtečega ravšja.
Grajščak je obstal na trati in se je Oziral okrog sebe. Pogled mu je obvisel na široki smreki kraj trate. Naenkrat je prebledel in oči so se mu odprle široko. Stresel se je, kakor da bi ga hipoma zazeblo. Glej, tam na smreko je. bila pritrjena deščica. Z neveščo roko je bila naslikana na tisti deščici tratn; »redi trate je ležal mlad fant, in široka rana mu je zevala na prsih. Izza grmovja pa je gledala puškina cev in krog nje se je še kadil dim. Pod sliko pa je bilo zapisano z nerodnimi, velikimi črkami: »Po nedolžnem je vzela tu smrt Kočarje.vega Lojzeta. Moli ti. d tu stojiš, očenaš za ubogo dušo!«
Nepremično je strme) grajščak v deščico. Po bledem obrazu so mu tekle velike znojne kaplje. A naenkrat, se je uganil. Z roko ie šinil preko čela in
je zasmejal. Stopil je k smreki in strgal deščico z nje. Med grmovjem se je plazil potem in je obstal nad prepadom, v čegar dnu se je penil gorski potok. Zavihtel je roko in je vrgel deščico v globočino. Priletela je deščica ob skalo in se je razbila tam na drobne kose Brez glasu so padli ostanki deščice v vodo in so izginili tam v vrtincih.
Grajščak se je zakrohotal. »Dobro, dobro!« je zavpil doli v globočino. »Sedaj pa grem še nad zmaja. Bomo videli, ali mi bo kos? Ha ha . . .!«
Naglo se je obrnil in se je splazil nazaj na trato. Hitro je šel preko nje in se ni ozrl nazaj. Potem pa je izginil tam v grmovju.
Toda še predno jc prestopil trato, so se razgrnile na nasprotni strani veje. Stara, sključena ženica z nagubanim obrazom se je prikazala tann. Ko je zagledala grajščaka, se je potuhnila hitro nazaj v gosto grmovje. Sovražno so ji gledale oči za odhajajočim, in mrmrala je sama s sabo. »Ha, kaj te je prignala slaba vest sem? Ha, ali si iskal miru tu in si ga dobil? — Pač je zrastla na trati že neštetokrat trava, a krvavih sledov ni še pornstla. Oj, ni, ni in tudi ne bo . . .«
Ko je stopila starka nazaj na trato, je še vedno gledala v ono stran, kjer je izginil grajščak. Zažugala ie s pestjo in se je obrnila potem k visoki smreki. Pokleknila je na trato: roke je sklenila in je pričela gorko moliti. Kj, vsako jutro je prišla sem, da pomoli za sina, za svojega Lojzeta, na mestu, kjer ga je ugrabila bridka smrt. Sama ie hila napravila ono deščico, snmn ie
naslikala tisto sliko, sama je prosila na nji, naj zmoli vsakdo, ki pride sem, za ubogo dušo očenaš. Oj, koliko solza je pretočila, ko je delala tisto deščico! Pritrdila jo je na široko smreko, in potem je prišla vsako jutro molit pred njo.
Tudi danes je molila gorko. Toda sredi molitve je hotela pogledati na deščico. A smreka je bila prazna. Na mestu, kjer je visela prej žalostna slika, se je videlo le šc nekaj žebljev, a vse drugo je izginilo. Prestrašena je gledala Rušica tja gori. Vstala jc in je strmela na prazno smreko. Kot bi branila komu, naj ne stopi blizu, je dvignilo napol svoje roke. Iz prs se ji je izvil krik, kakor človeku, ki so mu odnesli tatovi zadnje, najljubše blago.
»Grajščak . . . grajščak!« je zastokala in se je zgrudila nazaj na kolena. Z rokami si je zakrila obraz in nobenega glasu ni bilo več ocl nje. Dolgo je klečala tako. Naposled pa se je dvignila. Njen obraz je bil še bolj naguban in njena postava še bolj sključena. Še enkrat se je ozrla s solznimi očmi na smreko, kjer je visela še včeraj deščica s podobo njenega, sina, potem pa se je obrnila proti grmovju. Prsti so se ji skrčili v pest, in mrmrala je nerazumljive besede. Ko je bila že med grmovjem, je zavpila tja v goro, da se je slišalo daleč naokrog:
»Tudi to si storil — tudi to ti ni bilo sveto! Čakaj hudobnež! Gorje pride kmalu na tebe, kmalu. Mogoče so se izpolnili že dnevi, in to je bila tvoja zadnja hudobija ... Gorje, gorje ti!« (Dalje.)
LlflDDsoske novice.
VSEM SOMIŠLJENIKOM!
1.	Poizvedite pri vsakem naiem so mišljeniku, ali ima volivno legltimaci jo. Ako bi jo bil izgubil, naj gre po nj na deželno vlado, in sicer takoj, ker n dan volitve oblast legitimacij več n izstavlja. Ravno to velja tudi tistim ki jim morebiti ni bila dostavljena vo lilna legitimacija.
2.	Glasovnico za ožjo volitev dn 20. t. m. si mora vsak sam preskrbeti Ker mora po postavi vsak voliti, da o kaznovan, je potrebno vse naše volile na to opozoriti. Glasovnice se dobe dne 10., 17., 18. In 19. t. m. od 9. ure zjutra do 1. ure popoldne ln od 3. do 6. ur zvečer pri deželni vladi, pritličje, vhoi iz Simon Gregorčičeve ulice, soba št« vilka 54. Volilec naj se izkaže z volilni legitimacijo.
3.	Agitirajte pridno in navdušeni za našega kandidata gospoda dr. Gre goriča. če storimo vsi svojo dolžnost zmaga naš kandidat tudi v LJubljani!
Vsa pojasnila daje tajništvo S. L S. (Miklošičeva cesta št. 6, leve stopnice, II. nadstropje, telefon št. 301), ki poslule do volitev od 8. do 1. ure popol-dne ter od 3. do 8. ure zvečer, v nedeljo od 10. do 1. ure popoldne.
VOLILCI S. L. S. V LJUBLJANI) V nedeljo 18. t. m. ob 11. uri dopoldni!
je
velik volilni shod S. L. S. v veliki dvorani hotela »Union«. Agitirajte za veliko udeležbo. Vsi somišljeniki na shod!
Pazite, da somišljenikom nasprol* ni agitatorji ne pobero legitimacij. Naznanite tajništvu S. L. S. vsakega, ki je kakemu volilcu vzel legitimacijo.
lj Z Ljubljano niso več zadovoljni,
»Jutro« pravi o razpoloženju v liberalnem taboru: »Mi niti z Ljubljano ne moremo biti zadovoljni!« ... To je kaj lepo priznanje. Naši somišljeniki bodo pri vsaki volitvi preskrbeli, da bo ta nezadovljnost vedno večja. Ljub ljančanom se odpirajo oči. Vsak, komur je na tem, da bodo državnem zboru vsi sloji ljubljanskega prebivalstva resnično zastopani, bo v torek pri ožji volitvi oddal glasovnico: Dr. Vinke Gregorič, zdravnik v Ljubljani.
lj Nezaslužena graja. Glaslio mla. dinov »Jutro« se je spravilo sedaj radi velikega liberalnega neuspeha v Ljub ljani na starine. »Jutro« pravi: Pc splošni volilni situaciji je bilo pričakovati, cla zmaga v Ljubljani napredni kandidat brez vsake ožje volitve, kar se pa seve ni zgodilo. Marsikoga je ljubljanski rezultat strahovito presenetil« . . . Po tem uvodu pa »Jutro« psuje starine, cla niso dovolj delali za dr. Ravnihar ja, da je bil clr. Ravnihat v volilnem boju osamljen in cla je take sledil »nepotreben poraz«. Tu »Jutroo dela veliko krivico starinom. Ali bo dr Ravnihar plačal velike volilno stroške ali morda dični Milan Plut? Starini bodo vendar vse ogromne stroške p 1 a-čali. Liberalne dame, ki pobirajo pc Ljubljani doneske, lahko povedo »Jutru«, kako silno izžeti so starini po teli volitvah. Starini so mladinom samo takrat dobri, kadar je treba plačati ogromne stroške, sicer jih pa mladini opravljajo na vse načine, še bolj kol »klerikalce«, v »Jutru« se pa povrh še norce brijejo iz dr. Tavčarjevega trebuha. Nehvaležnost je plačilo sveta! Pa starinom se prav godi, zakaj pa vedno dajo mladinom potulio. Dr. Ravnihar je zgodaj pričel grizti starine. V torek naj le bodo starini tako neumni in volijo naj svojo — smrt. Drugi Ljub-Ijančanje pa bodo volili dr. Vinko Gregoriča, ki je mož, vreden vsestranskega zaupanja in ki nam je porok, da Im. res delal za Ljubljano in ne bo same godrnjal, kakor jc »Narod« leta 1901: pisal o dr. Ravniharju.
l j Koncert ciganske godbe bo dane! zvečer v hotelu »Lloyd«.
lj Zemlja na Gradu se je utrgala Včeraj ob tri četrt na 4. uro popoldne se je nad hišo št. 11 na Mestnem trgu med velikim hruščem utrgal hrib tel se je zemlja s skalovjem in drevesi zvalila na dvorišče omenjene liišc Zemlja se je utrgala vsled večdnevne ga deževja, ker jc bila razmočena in ni mogla voda nikamor odtekati. 1 utrganim pobočjem se je privalilo na dvorišče hiše tucli kakih deset velikih dreves. Na lice mesta je došla komi' sija, ki je takoj celo zadevo preiskala Nevarnost, da bi se hrib še v bodoče utrgal, je za enkrat odstranjena. Src čn pa je bila, da ni bilo v trenutku, kc se jc utrgala zemlja, nobenega človek« na dvorišču. Hišni gospodar ima znai-no škodo.