P o ziv prijateljem domače zgodovine. Rojaki! Tužni položaj naSega naroda zahteva, da zberemo in napnemo vse svoje fizične in umstvene moči. Pclitično in gospodarsko delo je sicer pri nas najbolj na površju, vendar pri tem ne smemo zanemariti znanstvenega dela, zakaj znanstvo je ona orjaška moč, pred katero se mora prej ali slej uklomti tudi surova sila. Najširje sloje našega naroda je zadnji čas prešinila ideja slovenskega vseučiliSča v Ljubljani. V nebrojaih peticijah, resolucijah in časnikarskih člankih ter v raznih manifestacijah je dobila ta ideja svoj izraz; prodrla je celo v državno zbornico. Toda s samimi resolucijami pač ne dosežemo cilja; treba je d e j a n j a. Mi štajerski Slovenci tvorimo znaten del slovenskega naroda, zatoraj ne smemo biti pasivni v slovenskem znanstvu. Ni dovolj, da podpiramo občeslovenska znanstvena podjetja, ampak obračati moramo svojo pozornost posebno na naše specifično štajersko delo, in to je naša zgodorina in narodop i s j e. Z nasledojimi vrsticami naznanjamo rodoljubnim rojakom v tetn cz;ru nov, zelo važen delokrog. Priporočamo iim v vsestransko, gmotno in duSemo podporo novoustanovljeno in od viade že dovoljeD^ nZgodovinsko drnštvo za Slovensko Štajersko" s sedežem v Mariboru. Vsi omikani narodi dandanes skrbno preiskujejo svojo zgodovino in z velikimi stroški zbirajo svoje starine. Saj se pa tudi res vsak omikan človek, ki še ni svojemu ljudstvu čisto odtujen, kolikor toliko zanima za sroje predaike in za prošlost svoje do movine. Slovenski del Stajerske dežele je bil pozoriSče važnih zgodovinskih dogodkov in je toraj kaj plodovit za zgodovinske študije. Ali naj pustimo, da nam le tujei preiskujejo zgodovino naše zemlie, da tujci zbirajo naSe stanne in ž njimš napolnjujejo svoje zbirke, ali naj prepustimo, da le tujci, ki ne poznajo in ne ljubijo našega ljudstva, njegove nravi in jezika, pišejo o naših starožitnostih ? NeStete gomile, arhivi, knjižnice, cerkve, gradišča, narodna noša, jezik ia običaji i. t. d., vse to še čaka preiskovalcev. Sicer imamo že dokaj odličnih mož, ki so mnogo storili za naSo domačo zgodovino, a ti so osamljeni, ker je zanimanie premalo sploSno, delo premalo zistematično urejeno. Temu hoče odpomoči »Zgodovinsko druStvo«, ki bi naj družilo stare moči in budilo nove ter sfcrbelo, da naSe starine ostanejo na naSih tleh in v naših rokah. Ze večkrat se je povdarjalo, da v slovenskem slovstvu pogreSamo občno zgodovino Slovencev, ki bi povsem ustrezala zahtevam današnje zgodovinske vede. A tako delo ne vzraste čez noč, ampak je mogoče le na podlagi mnogih podrobnih študij. Štajerski Slovenci moramo toraj s svojimi sorojaki v drugih kronovinah znaSati gradivo za splošno slovensko zgodovino. »Zgodovinsko društvo« je potemtakem za nas nujna kulturna potreba. A tako društvo je tudi odlično r o d o1 j u b n o d e 1 o. Zgodovina sicer kot veda ne sme služiti politiki in narodnemu Sovinizmu, a z druge strani je nepobitna resnica, da ravno zgodovinski spomini močno povzdigujejo narodno samozavest. Narod, ki je izgubil zmisel za svojo zgodovino, izgubi zmisel tudi za svojo individualnost in samostalnost, tak narod ie blizu pogina. Slovenski narod sieer na svoji zemlji ni imel sijajne preteklosti, a tudi spomin na prestane krivice, težave in nevarnosti bcdri eloveka, da ne onemaga v boju in delu trde sedanjosti. Zemlia, na kateri prebivamo, }e na§a last, od pamtiveka že to grudo obdeluje slovenska pest, tu imamo pradomovinsko pravico, katero nam le zloba hoče odreči. Poznavanje domače zgodovine nam bo ojačilo tudi narodno zavest, ki je nademu ljudstvu tako živo potrebna. Ali sme novo društvo pričakovati povoljen uspeh? NaSe razmere so sicer tesne, a če se ga oklenejo vsi zavedni in omikani Slovenci, pred vsem Stajerski rojaki, mu je obstanek zagotovljen. Pokažimo, da Se v nas gori doraorodni ogenj, da nam napredek ni prazna puhlica, da nam slovensko vseučilišče ni otročia sanjarija; pokažimo, da bočemo kot narod živeti, da smo vredni imenovati svojo domovino — ponosne južnoštajerske planine, rodovitna polja, Ijubke Slovenske gorice! »Zgodovinsko društvo« bo imelo častne, dopisujoče, redne in podporne ude. Prve in druge bo imenoval le občni zbor, redni ud pa postane lahko vsak, kdor plača enkrat za vselej 100 K ali vsako leto 5 K. Podporni ud pa lahko postane, kdor podari druStvu kako manjSo sroto ali kak znatnejši predmet za knjižnico ali muzej. Udnino sprejema začasno g. dr. Radosl. Pipuš, advokat v Mariboru. Upamo, da ta poziv najde glasen odmev med zavednimi rojaki vseh stanov. V Mariboru, dne 11. maja 1903. Osnovalni odbor.