8554 AA
60100200
0 S R EI) N J A K N JI * NIC A
PRImvshcSKI DNEVNIK
PoStnlna plačana v gotovini	•. AA ..
Abb. postale I gruppo Lena 400 IIF
Leto XXXVn. Št. 147 (10.969)
TRST, torek, 23. junija 1981
V Govcu pri Gorenji Trebuši? od sep^mbr^iglf d^^maia lg^v^skami^Slove^J^orf1 PNEVNIE P.a ZJ- novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* ■--------’	septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pn Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NEDELJSKE UPRAVNE VOLITVE ZNAČILEN KAZALEC SEDANJEGA ITALIJANSKEGA POLITIČNEGA TRENUTKA
Pomemben napredek socialistov in laičnih strank
Splošno občutno nazadovanje krščanske demokracije Uspeh komunistov v Genovi in Rimu ter utrditev levičarskih uprav v teh dveh mestih - Nepričakovani izidi občinskih volitev v Bariju - Volilna udeležba za 10 odstotkov manjša kot pred petimi leti
RIM — Velik napredek socialistov, pomembna uveljavitev laičnih strank in bolj ali manj občuten padec krščanske demokracije: to je osnovna ugotovitev ob bežnem pregledu rezultatov deželnih volitev na Siciliji in upravnih volitev v številnih italijanskih mestih. Ob tem pa je treba še ugotoviti utrditev komunistične partije v Rimu in Genovi, torej v mestih, ki sta jih upravljala levičarska odbora, utrditev, ki jr rezultati v južni Italiji ne odražajo. Zadnja uvodna ugotovitev pa zadeva volilno udeležbo, ki je bila za celih 10 odstotkov nižja od volitev pred petimi leti in je na vsedržavni ravni komaj presegla 80
odstotkov, medtem ko je bila udeležba leta 1976 zelo visoka, 90,1 odstotka.
Če začnemo pri oceni uspeha socialistične stranke naj povemo, da s,j socialisti v državnem povprečju povečali število svojih glasov od 10 *>a 14 odstotkov. Pri pregledu rezultatov na posameznih volitvah pade jo najbolj v oči rezultati v Bariju, kjer so se socialisti povzpeli od prejšnji 12,6 na 23,6 odstotka in so s tem postali druga stranka v občini. Se več, skupno s socialdemokrati so prejeli celo več svetovalcev kot krščanska demokracija. V Genovi so socialisti pridobili 4 odstotke in jih imajo sedaj 16,4, v Rimu pa po še nedokončnih rezultatih 19,2 odstotka, 2,6 več kot pri prejšnjih občinskih volitvah.
Krščanska demokracija je, kot že
Spadolini začel drugi krog posvetov o vladnem programu
RIM — Poverjeni predsednik Spadolini je začel včeraj drugi krog posvetovanj o programu s strankami, ki naj bi sestavile novo vlado. Pred poldnem je sprejel delegacijo KD, popoldne pa zastopstvo lastne republikanske stranke, ki sta mu potrdili soglasje glede načel njegove programske platforme in predložili nekaj dopolnil k posameznim poglavjem gospodarske in upravne politike. Danes se bo Spadolini sestal še z delegacijami PSI, PSDI in PLI, nakar bo, upoštevajoč tudi njihove morebitne predloge, sestavil dokončno besedilo vladnega programa.
V naslednjih dneh se bo še posvetoval s tajniki petih strank, da sliši njihovo mnenje v zvezi s sestavo ministrskega sveta, oziroma porazdelitve resorjev, čeprav si pridržuje pravico (ki mu jo daje u-stava), da sam izbere ministre. Če se pri tem ne bo zataknilo, bo Spadolini odšel še pred koncem tedna k Pert.iniju s seznamom članov svojega kabineta.
rečeno, zabeležila splošen padec. To velia tako za Sirili :o, kjer je sicer število glasov za KD za 0.6 odstotka večje od izidov leta 1976, je pa *a 2,4 manjša od izidov političnih Volitev leta 1979. Pač pa je. pri vsaki drugi primerjavi, podatek za krščansko demokracijo porazen. V vsedržavnem povprečju je KD padla °d 33.6 na 30.6 odstotka glasov, v Genovi od 28.5 na 22 5 odstotka, v K>mu od 33,1 na 29,6 odstotka in v Bariju od 38 na 33,4 odstotka glasov.
Komunistična partija je. kot že rečeno, v glavnem ohranila glasove izpred petih let v obeh mestih, ki lih je upravljala. V Rimu se je odstotek celo nekoliko dvignil od 35,5 rta 36, v Genovi pa so komunisti za-
beležili rahel padec od 41,5 na 39,6. Neuspeh pa je komunistična partija zabeležila v Bariju, kjer je padla od 24,8 na 15,9 odstotka glasov, v vsedržavnem merilu pa je padec mnogo blažji od 34,5 na 32,8 odstotka glasov.
Uspeh so zabeležile tudi male laične stranke, predvsem socialdemokrati, ki so se povzpeli nepričakovano visoko, tudi glede na dejstvo, da so številni njihovi voditelji, vključno s tajnikom Pietrom Longom vpleteni v škandal P2.
Pri ocenjevanju nedeljskih izidov je treba poudariti še eno pozitivno noto in sicer padec neofašistov, ki so se v vsedržavnem merilu spustili od 8,4 na 6,3 odstotka, v Siciliji od 10.9 na 8,5 odstotka, ponekod pa je bil padec še večji na primer v Bariju od 10.4 na 6,4 odstotka.
Velika zadrega na Trgu del Gesti kjer ima sedež krščanska demokracija, nezadržana evforija v Ulici del Corso, kjer je doma socialistična stranka, zmerno zadovoljna previdnost v Ulici delle Botteghe oscu-re, na sedežu komunistične partije. To je v bistvu panorama volilnega dne, kot se odraža v reakcijah in komentarjih pri največjih političnih silah. Na prve ocene je sicer vplivalo dejstvo, da so bili najprej znani izidi deželnih volitev na Siciliji: to je na začetku navdihnilo na primer oceno KD, da je izid v splošnem «zadovolj‘iv».
Ko so pa začeli prihajati izidi iz velikih mest, ki so očitovali občutne izgube demokristjanov, je postajalo ozračje pri KD čedalje bolj mrko in je bilo težko dobiti kakega vplivnejšega veljaka, ki bi bil pripravljen dati kakršnokoli izjavo. Sinoči se je pa izpostavil sam tajnik KD Piecoli z intervjujem za televizijo. kot so sicer storili tudi tajniki drugih večjih strank. Piccoli je, nekoliko v zadregi, zatrdil, da je edini rezultat, ki ima nekakšen splošen politični pomen, prišel s Sicilije. S tega gledišča, ki ga demokri-stjanski voditelji edino upoštevajo, je izrazil Piccoli zadovoljstvo, poudarjajoč poraz komunistov.
Še bolj, demokrščanski tajnik je šel tako daleč, da je zatrjeval, da je prava velika poraženka Berlin-guerjeva stranka, ne le na ravni številk, ampak tudi na politični ravni. Po njegovem se jp namreč napredovanje PSI uresničilo zgolj na račun in v škodo predloga o «demo-kratični alternativi*, ki ga zagovarja KPI.
Kar zadeva socialiste, je tajnik Craxj kar žarel <.d zadovoljstva. «Izidi govorijo sami. nekateri celo pojejo*, je izjavil, sklicujoč se na izreden uspeh, ki ga je PSI dosegel v Bariju. Na kratki tiskovni konferenci je Craxi naglasil, da volilni izidi podpirajo «socialistično prenovitev*, poudaril pa je tudi, da ne bodo vplivali na reševanje vladne krize Prav danes se bo sestal s poverjenim predsednikom Spadolinijem in je to srečanje v središču zanimanja .vseh političnih opazovalcev. V nasprotju s Craxi-jevim previdnim zadovoljstvom je pa bil njegov namestnik Formica malone napadalen, ne le do KD, za katero je dejal, da izgublja poli-
tično vlogo, ampak tudi do KPI. ki jo je dolžil preostre kampanje
Podobno veliko zadovoljstvo je opaziti pri socialdemokratih: tajnik Pietro Longo, ki mu oporekajo vpletenost v afero lože P2, je govoril o pomembni «nagradi» volivcev politično-programski doslednosti njegove stranke. Pri tem je Longo dodal, da se Italijani niso pustili zavajati od «lova na čarovnice*, ki ga je sprožil velik del političnih sil in sredstev javnega obveščanja ravno proti PSDI.
Ocena komunistične partije o svojem uspehu in o splošnem izidu je bila, kot smo omenili, previdna in diferencirana. Berlinguer je naglasil dober uspeh komunističnih list v najpomembnejših mestih, ki jih je upravljala levica, kot sta Rim in Genova. Ni pa prikrival negativnih rezultatov, ki jih je KPI zabeležila na Siciliji in zlasti v Bariju. Tajnik KPI je pa poudarjal, da je osrednji politični dogodek teh volitev močno nazadovanje KD: v tem smislu se potrjuje, po mnenju Berlin-guerja, komunistični predlog o sklepanju novih večin, ki naj ne sledijo več na KD.
«Ta usmeritev je nujna in ima danes večje možnosti, spričo izidov, ki potrjujejo splošen premik drža- , ve v levo. Ta premik je drugačen i od onega iz leta 1976, ko so volivci j nagradili bolj KPI kot PSI*, je de-1 jal Berlinguer. Posebej pa je tudi I poudaril potrditev večine levičar- ! skih uprav in odnos sodelovanja med KPI in PSI, ki postaja od danes toliko bolj tudi odnos «tekmo-vanja*. (rg)
VSEBINSKI POUDAREK NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA SKGZ V GORICI
ZAHTEVAMO HITRO SPREJETJE ZASCITHEGA ZAKONA A TUDI SAMI IZVAJAJMO V PRAKSI SVOJE PRA VICE
Ob polnoštevilni udeležbi odposlancev, delegatov in gostov je občni zbor potrdil politično platformo boja za globalno zakonsko zaščito in ocenil delovanje zveze in njenih struktur po notranji reorganizaciji pred štirimi leti
Predsednik Boris Race podaja poročilo na nedeljskem občnem zboru SKGZ
......................i......
PO NEDELJSKI ZMAGI V DRUGEM KROGU POUTIČNIHVOLITEV
Francois Mitterrand ima proste roke pri vodenju bodoče francoske politike
Z absolutno večino bi lahko socialisti sami vladali, a bržkone bodo vlado sestavili s komunisti, ki jim niso več nevarni
PARIZ — »Tekma se je končala*: v drugem krogu francoskih političnih volitev ni bilo presenečenj, socialisti so si zagotovili absolutno večino v novi skupščini, da bi' lahko sami vladali, saj imajo vso oblast v svojih rokah. »Maraton* francoskih socialistov je v bornih dveh mesecih porušil razmerja sil, ki so ga 23 let gradili golisti in giscardovci.
Mitterrand je svojo predsedniško zmago v nedeljo še okrepil. Socialisti so skupaj z radikalci prejeli 287 poslanskih mest, kar je 171
poslancev več kot v prejšnji zakonodaji; komunisti so izgubili 42 poslancev in jih imajo sedaj 44. Še bolj pekoč je poraz za neogoliste in giscardovce. Prvi so izgubili kar 67 poslancev in jih bodo imeli samo 83, drugi pa so izgubili 57 mest, da imajo sedaj v skupščim 65 poslancev. Poraz je doživela tudi desnica, ki je imela v prejšnji zakonodajni dobi 12 poslancev, sedaj pa le 7.
Po ustaljeni metodi je ministrski predsednik Pierre Mauroy odstopil, a že včeraj dopoldne mu je Mitterrand ponovno zaupal mandat za, sestavo nove vlade. Zanimanje vseh političnih opazovalcev je sedaj osredotočeno na morebitno sp delovanje komunistov v novi Mau royjevi vladi. Preprosta računica
VOLILNI IZIDI (V ODSTOTKIH)
SICILIJA (deželne volitve)
RIM (občinske volitve)
Stranka KD KP| * PSI MSI PSDI PRI PLI DP P-L—S Ostali	1981 41,4 20.7 14,3 8,5 3 4,4 2,2 1 2,3 2,2	1976 40.8 26.8 10-3 10,9 3,5 3,3 2,1 0,5 1,8	1979 43,8 21 10 8 4,7 3.9 1.9 0,7 6	Stranka KD KPI PSI MSI PSDI PRI PLI DP Ostali	1981 29,6 36 10,2 8,6 4,6 4.1 3 1.1 2,8	1976 33,1 35.5 7.6 10.6 3.7 4.1 1.7 1,6 2.1	1979 34,2 29,7 8,3 8,7 3 3.5 2.5 10,1
GENOVA (očinske volitve)					BARI (občinske volitve)		
Stranka	1981	1976	1979	Stranka	1981	1976	1979
KD	22,5	28,5	27,6	KD	33,4	38	37,9
KP|	39,5	42,5	37,6	KPI	15,9	24,8	22,4
psi	16,4	12,4	12	PSI	23,3	12,6	11,2
MSI	3,3	4,5	4	MSI	6,4	10,4	10,4
PSDI	4,7	3,8	3,3	PSDI	11,4	6	4,9
PRI	3,6	4.6	3,6	PRI	4,4	3,5	2
PLI	5,2	2,4	3,8	PLI	2	1,8	2
DP	1,1	1U	...	DP	1	1,4	_
Ostali	3,7	1,3	8,1	Ostali	2,1	1,5	8,6
nam pove, da bi lahko socialisti nemoteno, vladali brez tuje nomoči. Prav zato prevladuje mnenje, da bodo dali komunistom dva ali tri obrobna ministrstva. Pogajanja med socialisti in komunisti so se že začela. V Parizu se že širijo govorice, da so komunistom ponudili resor za prevoze, za stanovanjsko politiko in za javna dela, če so pripravljeni sprejeti socialistični politični program.
Mitterrandova računica je zelo preprosta francoska partija je bila hudo poražena, da ,ie njena vloga okrnjena in ne more bistveno vplivati v novi vladi, če ima le tri manj pomembna ministrstva. S lem pa se Mitterrand oddolži partiji za njeno podporo na predsedniških in političnih volitvah, v skupščini doseže kar dvotretjinsko večino, kar pa je najvažnejše, s komunističnim sodelovanjem si lahko zagotovi podporo sindikatov. In prav to rabijo socialisti, da lahko uresničijo svoj politični načrt. Vstop komunistov v vlado ne bi smel torej zaskrbl.iati tistih Francozov, ki so omogočili Mitterrandovo izvolitev in podprli socialistične kandidate na političnih volitvah. Bolj zaskrbljeni so v tujini. Za sedaj ni še nobena zahodna vlada uradno komentirala te možnosti. Vsi poudarjajo, da so to izključno notranja francoska vprašanja. Na tihem pa se že tolažijo, da ne bodo imeli komunisti nobene teže, da jim Mitterrand ne bo zaupal nobene obrambno-vojaške tajnosti, pristanek na socialistični program pa jim bo dokončno izpodkopal manevrski prostor. Na splošno so tuje ocene rezultatov nedeljskih volitev ugodne. Med socialističnimi strankami zahodne Evrope vlada navdušenje, le zahodno-nemška socialdemokracija slabo skriva zavist, da je Francozom uspelo. kar ni uspelo Nemcem.
Medtem pa se je Francija že stresla do tal. V državnih ustanovah že pripravljajo zamenjave vodilnih funkcionarjev. Predsednik vlade Mau j roy je že napovedal, da ne bo nobenega «lova na čarovnice*, a tega kot kaže, mu ne bo uspelo uresničiti. Zgovoren primer so razna televizijska in radijska omrežja, kjer je socialistična baza že pomela s
svojimi včerajšnjimi direktorji. Vsekakor pa popolna zamenjava ne bo mogoča. To pa še najmanj zaskrb-lja Mitterranda, saj ima oblast. tako trdno v svojih rokah, da bi lahko stori), kar bi hotel. Kaj takega pa se mu ne bi izplačalo, saj bi stopil na isto pot, ki je ugonobila njegovega predhodnika.
Za uresničitev svojega ambicioznega programa rabi Mitterrand družbeno spravo, rabi vsestransko podporo ljudstva, saj je gospodarski položaj Francije vse prej kot rožnat, a še vedno tak, da lahko složna levica prebrodi brez večjih zapletov sedanjo krizo. Edina malenkostna o-vira je še nadzorstvo starega senata, ki pa bo po prvih znamenjih skušal predvsem pozitivno vplivati na bodoče izbire in ne bo izvajal opozicije za vsako ceno. Poglavje zase so francoski finančni krogi. Te bo najtežje ukrotiti, a v programu francoskih socialistov je dovolj manevrskega prostora tudi zanje, seveda pa ni več ugodnosti Giscardo-vega obdobja, saj Mitterrand poziva vse Francoze, da zavihajo rokave in s skupnimi močmi prebrodijo težave.
Združitev preiskav o aferi lože P 2
, RIM — Rimsko državno pravdnimi;''0 _ je včeraj uradno zahtevalo j torej obstoj zagotovljen,* ie vJsvo-zdruzitev pod svojim okriljem vseh i jem uvodnem poročilu poudaril pred-sest preiskav ki jih je milansko sednik SKGZ Boris Race Vodilno sodstvo uvedlo v okviru afere o | načelo, iz katerega mora izhajati prostozidarski loziP2 Svojo zah- | poiitičrla volja pri snovanju globai_
s° ™?skl sodmkl . utemeljili nega zaščitnega zakena, če hočemo, s trditvijo, da so vse preiskave po-1 da ^ ta zakon res odražal črko in
GORICA — Zahteva po odobritvi globalnega zaščitnega zakona za vse Slovence, ki i!vi|o v Italiji In bogata razprava o smernicah za bodoče delo na osnovi Izkušeni po reorganizaciji notranje strukture SKGZ: to sta bili osrednji točki nedeljskega 13. občnega zbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Občni zbor |e bil v gori-škem avditoriju, udeležili pa so se ga poleg skoraj 150 delegatov v zastopstvu 25 članic zveze tudi številni predstavniki političnih oblasti. Med temi naj omenimo gor iškega župana Antonia Scarana, predsednika deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Maria Colli-ja, generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja, župane dober-dobske občine Maria Lavrenčiča, sovodenjske občine Vida Primožiča in dolinske občine Edvina Švaba, predsednika kraške gorske skupnosti Miloša Budina, predstavnike Slovenske skupnosti Andreja Bratuža in Marjana Terpina ter KPI Ivana Bratino In Tuilia Palzo, predstavništvo SZDL Slovenije, vključno s predstavniki severnoprimorske in o-balnokraške regije, ki sta ga vodila Danilo Turk in Barbara Goričar, predstavnike ZSO iz Celovca Janeza Wutteja in Feliksa Wieserja, U-nije Italijanov za Istro in Reko Lea Fusillija in Apolinija Abrama ter Sveta slovenskih organizacij Milana Brešana. Prisotni so bili tudi predstavniki društva Pravnik, VZPI-ANPI in številni izvoljeni predstavniki v krajevnih upravah in v rajonskih svetih. Občnemu zboru so poslali pozdrav Narodni svet koroških Slovencev, župana občine Ronke in Milje Braida in Bordon, goriška pokrajinska odbornica Marija Ferletič in vodstvo sekcije KPI za Nadiške doline.
Občni zbor je bil delavnega značaja, zato je bilo pozdravom odmerjenega le malo časa. Med temi (o katerih sicer obširneje poročamo na drugem mestu) naj omenimo le besede goriškega župana Scarana, ki je poudaril zadovoljstvo nad tem, kar je Slovencem in Italijanom u-spelo skupaj ustvariti «na zemlji, ki je z enako pravico vaša in naša*.
Na nedeljskem občnem zboru je bilo prav to večkrat poudarjeno, namreč, da mora biti pravica, ki naj jo uživa pripadnik manjšine povsod in v vsem enaka pravici, ki jo uživa večinski narod «Dejanska zaščita narodne manjšine je lahko le taka, ki omogoča pripadniku in skupnosti, da ji ob uživanju vseh narodnostnih pravic in uživanju e-nakopravnosti ne preti nevarnost, da bi izgubila svojo bit, da ji je
vezane z rimskim delom afere in da so najpomembnejše zaporne naloge izdali prav v prestolnici. V
preteklosti so v rimskih sodniških	ne nazadn e osimskih spo-
krog.1, «zagrebli* marsikatero pre- razumoVt je, da morajo pripad^.
duha ustave ter da bo v skladu z obvezami, ki jih je Italija sprejela ob podpisu številnih mednarodnih
iskavp
Prav zato so milanski sodniki odločili, da bodo proti zahtevi rimskega državnega pravdništva vložili priziv na kasaciisko sodišče. Namestnik milanskega pravdnika Siclari je na primer izjavil, da «se mi ne zdi, da je združitev vseh preiskav v veliki večini primerov potrebna*. Vsekakor bodo milanski sodniki v prihodnjih dneh podrobneje proučili vse gradivo.
ki slovenske narodnostne skupnosti uživati vse narodnostne pravice v vseh 35 narodnostno mešanih občinah, kjer bivajo Slovenci. Race je pri tem poudaril, da z odobritvijo takega zakona ni mogoče več odlašati. «Za nas ni danes važno ali bosta vlada in KD vložili svoj zakonski osnutek, ker bi podobna naša zahteva predstavljala zopetno pretvezo za zavlačevanje. Danes odločno zahtevamo, da se nemudoma za-
Homeini odstavil Ranisadra
Iranski parlament Je jr nedeljo^spoznal predsednika Banisadra za »politično nezmožnega*, ajatolah Home-
čne v parlamentu razprava o predloženih zakonskih osnutkih in se s pospešenim tempom zaključi,* je poudaril Race, ki je tudi dejal, da ni mogoče vključiti slovensko manjšino, skupaj z drugimi jezikovnimi skupnostmi, v zakonsko besedilo, ki bi predvidelo zaščito vseh jezikovnih skupin v .Italiji, saj je zahteva Slovencev že dozorela v enotnosti, saj je narodna manjšina sestavni del naroda, ki je v zgodovini razvijal svoje narodnostne značilnosti skupaj -z jedrom in so tudi mednarodne obveze, ki jih je Italija sprejela od slovenske manjšine mnogo jasnejše in konkretnejše od načelnih ustavnih določil.
Seveda pa je jasno, da se tudi po odobritvi zakona njegova določila ne bodo začela čez neč izvajati. «Zato se moramo že danes pripravljati na izvajanje naših pravic in uveljaviti v vsakdanjem obnašanju pravice, ki so nam že danes priznane. To {»meni. da moramo uresničevati sami tisto, kar zahtevamo, vsaj do koder sega naša moč.» je pouredil Boris Race. Skratka, utrjevati moramo Slovence za spopad s silami, ki bedo nasprotovale , izvajanju zakona.
Ta osnovna načela je nedeljski občni zbor v celoti potrdil. Na tej osnovi bo predsedstvo občnega zbora, kateremu je bila poverjena ta naloga, pripravilo sklepno resolucijo.
Drugi značaj nedeljskega občnega zbora pa je predstavljala bogata in poglobljena razprava o posameznih aspektih naše zamejske stvarnosti in o vlogi, ki jo imajo v tem okviru SKGZ, njeni organi in njene članice. Poleg predsednikovega poročila je predstavljalo izhodišče za tako razpravo izčrpno poročilo tajnika Dušana Udoviča, ki se je s kritičnim pregledom dotaknil domala vseh vprašanj, s katerimi se je soočala celotna struktura SKGZ v zadnjem štiriletnem razdobju cd notranje reorganizacije do danes (Njegovo poročilo bomo v celoti objavili v jutrišnji številki).
Celotno razpravo lahko vsebinsko razdelimo na nekaj širših tematskih skupin: splešno politično, gospodarsko, kulturno, mladinsko in beneš-koslovensko. Izredno velik del razprave je bil tokrat namenjen gospodarskim vprašanjem, deloma zato, ker je pač gospodarska stvarnost v tem trenutku izredno aktualna, deloma ker je gospodarstvo pač osnova vsake organizirane skupnosti, nedvomno pa tudi zato. ker o-blasti odločno zavračajo vsakršno zahtevo po gospodarski zaščiti manjšine. še več. prav letos je bil slovenski kmetovalec prvič s policijo izgnan s svoje zemlje. Tej razpravi bomo namenili več prostora v prihodnjih dneh, povemo pa naj, da je zaje'a vse aspekte našega gospodarskega življenja, od industrijskih dejavnosti pa do najmanjših gospodarskih postojank, do obrtnikov, ma'ih trgovcev in kmetovalcev. Preloge, ki so bili postavljeni, bo treba natančno preučiti.
Iz te razprave, kot tudi iz razprave o drugih vprašanjih, bo predsedstvo občnega zbora predstavilo sklep«, ki bodo tudi, smernica za bodoče delo, za delo glavnega in izvršnega odbora, pa tudi za deio drugih organov zveze in njenih članic.
Seveda pa dejavnost zveze ne bo omejena na ta dva cilja, na globalno zaščito in na uresničevan,« notranje organizacijskih sklepov. SKGZ — in to jasno izhaja z nedeljskega občnega zbora — je po-, memben dejavnik snovanja celotne manjšinske stvarnosti; v razpravi je to večkrat prišlo do izraza, ne nazadnje pri oceni dela krajevnih uprav v občinah, kjer živijo Slovenci in pri pozivu, naj v devin-sko-nabrežinski občini stranke, kt zastopa,jo Slovence, poiščejo skupni jezik za premostitev sedanje krize in za sestavo trdne uprave, ki bo res ustrezala potrebam domačega prebivalstva.
9bčni zbor se je končal z raz-rešnico sedanjim organom in z izvolitvijo novega glavnega odbora, ki ga sestavlja 107 članov in 25 delegatov posameznih včlanjenih organizacij.
POROČILO PREDSEDNIKA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE BORISA RA ČETA NA NEDELJSKEM OBČNIM IBORU V GORICI
Naš jutrišnji dan je odvisen predvsem od nas samih naše trdnosti, požrtvovalnosti, pravilne opredeljenosti
Ob|avljamo poročilo predsednika Slovenske kulturno - gospodarske zveze na 13. občnem zboru zveze, ki |e bil v nedeljo v Gorici. Race se |e uvodoma dotaknil sedanjega mednarodnega položaja ter je Izrazil zaskrbljenost zaradi izrazito blokovske politike obeh velesil, zaradi neurejenih gospodarskih odnosov v svetu in zaradi oboroževalne tekme. Poudaril je, da se pri takih razmerah uveljavila gibanje neuvrščenih, nerazvitih, večjih in manjših, ki z aktivnim angažiranjem Iščejo poti miru in sporazumevanja. Boris Race je na kratko spregovoril tudi o sedanji stvarnosti v Italiji, o škandalih, terorizmu, kriminalu in intrigah, iz katerih ne bi bilo izhoda, če ne bi bilo v italijanski Hružbl sil, ki hočejo premagati mračnjaštvo, preprečiti dokopanje do oblasti za vscko celo in bogatenje na račun skupnosti. Osredn|i del poročila |e bil seveda namenjen slovenski zamejski stvarnosti. Boris Race je de|al;
Neizprosen boj med obstoječim in zastarelim ter napredkom, ki je motor človeškega razvoja, občutimo tudi mi na ožjem prostoru, v Furlaniji - Julijski krajini, kjer živi naša slovenska narodnostna skupnost. Klasična družbena protislovja se v tem narodnostno mešanem območju potencirajo in se ustvarjajo posebne, neprimerno bolj komplicirane situacije in ostrejši konflikti.
Še vedno se moramo boriti za obstoj
Še danes se mora slovenski človek teh krajev boriti za svoj materialni in nacionalni obstoj, še danes so organizirane sile, ki preprečujejo, da Slovenci izpričujejo svojo narodnostno pripadnost, s tem da bi lahko njihovi otroci obiskovali šolo v materinem jeziku, kot se to dogaja v videmski pokrajini. Še danes ne more Slovenec povsod v javnosti, v u-radih, na sodiščih, uporabljati svoj jezik, ki ga najbolje obvlada, kot se to, z redkimi izjemami, dogaja na celotnem nacionalno mešanem ozemlju.
Odnosi do naše manjšine in do samega zaledja postajajo za ta prostor poglavitno vprašanje današnjega časa. Vladajoči in najbolj vplivni krogi v politiki, v gospodarstvu in kulturi niso odstopili od nad sto let starih stališč, da je treba Slovence italianizirati z najrazličnejšimi sredstvi, od zanikanja obstoja slovenske narodnostne skupnosti do omalovaževanja tega vprašanja, od priznavanja le obrobnih pravic do proglasitve, da Slovencev ni več, ko so jim s silo odvzeli vse narodnostne pravice.
Dilema ali priznavati vse pravice slovenski manjšini ali ji dati možnost, da postane enakopraven element v družbi, je za te kroge nastala z mirovno pogodbo po letu 1947, ki je obvezovala Italijo, da zaščiti, oziroma prizna- . va enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti. Še bolj je ta dilema stopila v ospredje z londonskim sporazumom, oziroma Posebnim statutom.	*
Dilema ali sodelovati z neposrednim zaledjem ali izrabiti prednost velikih urbanih centrov ob meji, povezanih z razvitim gospodarstvom in obdržati gospodarski in kulturni vpliv na območje izza meje, je nastala prav tako z mirovno pogodbo, ki je premaknila državne meje ob sama mesta.
Ti krogi niso neposredno po vojni spremenili stališč do teh dveh vprašanj, ostali so zvesti liberalno nacionalni ideologiji: Slovenci nimajo v mestih kaj iskati, če so, znajo italijansko, so torej asimilirani in jih zato ni. Podeželje je pa povsem nepomembno. Zaledje za mejo je nerazvito, brez urbanih središč in bo, zato da se reši, samo poiskalo izgubljeno mesto.
Kljub vsemu smo vzdržali
Stvari pa niso šle po teh predvidevanjih. Kljub sovražnemu stališču do Slovencev, kljub nasprotovanjem vseh vrst, da bi ovirali njihovo politično, kulturno in gospodarsko dejavnost, so — sicer z velikimi žrtvami, ki jih je povzročila asimilacija — vzdržali.
Tudi zaledje ni propadlo. Občutilo je sicer izgubo mest, toda je z velikimi žrtvami u-stvarilo nova urbana naselja in s tem postavilo temelje za razvoj celotnega obmejnega območja.
Tudi s Trstom in Gorico ni šlo po predvidevanjih. Varljivi blišč neposredno po vojni, ki je obetal ponoven vzpon, je kmalu zatem-nel. Niti velike olajšave za postavitev novih obratov niti podpora Rima niti potrošniške olajšave niso mogle zaustaviti nazadovanja gospodarstva, staranja prebivalstva in s tem propadanja mest. Blišč je sicer še ostal, toda le zunanji, brez perspektive.
To spoznanje je prisililo najbolj vplivne politične kroge, da se soočijo s stvarnostjo: Slovenci so pač tu in jim je treba priznati narodnostne pravice, z zaledjem pa poskusimo tesneje sodelovati, kar bo koristno za obe strani, kajti očitno je, da druge poti ni.
Vidimo torej, da je Osimo rezultat procesa, ki je moral premagovati odpore, ustaljeno miselnost, predsodke in komplekse ter predstavljal hkrati formalni zaključek soočenja s stvarnostjo. Ta proces se je že pred dvema desetletjema začel prav na Goriškem z odprtim dogovarjanjem med Gorico in Novo Gorico.
Toda vsi se niso soočili s stvarnostjo in vseh se proces ni dotaknil. Ti so ostali na starih pozicijah, bodisi glede pravic slovenske manjšine — z izjemami, ki nimajo velike teže — predvsem pa glede sodelovanja z zaledjem. Usta za Trst, akcija s podpisi proti slovenski šoli v Benečiji in v manjši meri zastoj v težnjah Gorice, da ostane predhodnik dobrih odnosov na celotnem obmejnem pasu, so najvidnejše manifestacije zaostajanja.
Črta ločnica med obema skupinama ni v vseh vprašanjih popolnoma jasna. To je najbolj razvidno iz stopnje zaščite naše manjšine, ki so jo razne skupine pripravljene priznati. Potek del posebne komisije v Rimu nam daje izčrpno sliko o tej pripravljenosti, ki dokazuje, da omenjeni proces ni šel v globino.
Globalna zaščita mora zagotoviti obstoj in razvoj vsem Slovencem
Zastopniki nekaterih strank (KD, PSDI, PRI) so na zasedanjih posebne komisije vztrajali na stališču, da Slovenci videmske pokrajine, posebno Rezije in Beneške Slovenije, niso sestavni del slovenske manjšine v Fur-
laniji - Julijski krajini, marveč da so zaradi zgodovinskih okoliščin posebne jezikovne skupine. Enako tezo je pred tedni v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine zagovarjal predstavnik KD. Isti zastopniki so v' posebni komisiji zagovarjali tezo, da pripadniki slovenske manjšine, ki predstavljajo majhen odstotek prebivalstva določenega območja, ne morejo uživati enakih pravic glede rabe jezika, kot tisti Slovenci, katerih prisotnost je obilnejša. Taka teza zahteva seveda preštevanje, zato da se dobijo odstotki, ki bi odločali o višini narodnostnih pravic, ki bi jih Slovenci raznih območij uživali. Delegatke in delegati, spoštovani gostje, dejanska zaščita narodne manjšine je lahko le taka, ki omogoča pripadniku in skupnosti, da ob uživanju vseh narodnostnih pravic in uživanju enakopravnosti ji ne preti nevarnost, da bi izgubila svojo bit, da ji je torej obstoj zagotovljen. Vsi taki predlogi, ki omejujejo pravice, ker se določenim krogom* zdijo pretirane, ki delijo slovensko manjšino na razne kategorije, ki proglašajo nekatere zahteve za kršenje enakosti državljanov in taki predlogi ki ne odmerjajo pravic po potrebah, ki jih ima manjšina, marveč po sodbi, kako bodo reagirali protislovenski krogi, so nesprejemljivi. Tako početje ni v duhu ustave, ni v duhu humanega sožitja, ne ustreza splošnemu razpoloženju državljanov italijanske republike, ki so na referendumih dokazovali, da so za večje osebne svoboščine, za ovrednotenje osebnosti in za uveljavljanje njene volje.	'
Zaradi tega vztrajamo, da mora globalni zaščitni, zakon vsehftvatf slštfečg.;, ,'X. .1,..;
—	pripadniki slovenske narodnostne skupnosti morajo uživati vse narodnostne pravice v vseh 35 narodnostno mešanih občinah, kjer bivajo Slovenci
—	slovenski jezik mora biti enakopraven na celotnem omenjenem ozemlju s pravico do uporabe in dolžnostjo javne uprave in sodstva, da uporabo omogoči
—	slovensko šolstvo mora biti avtonomno na upravni ravni in na ravni vseh voljenih šolski organov, vključno tudi deželnega, z razširitvijo šolske mreže na videmsko pokrajino in na tiste stroke (tehniške, glasbene in strokovne), ki so sedaj deficitarne
—	ustanovitev oddelkov v slovenskem jeziku za humanistične in družboslovne vede na tržaški in videmski univerzi ter ustanovitev posebnih tečajev na obeh univerzah za slovensko si"okovno izrazoslovje
—	ukrepe za ohranitev in skladen razvoj slovenskega gospodarskega potenciala
—	ustanovitev posebnega sklada za slovensko kulturno uejavnost
—	podpora za informativno in založniško dejavnost Slovencev, avtonomijo slovenske ra-d!jske in televizijske komponente v okviru deželne RTV ustanove
—	podpora slovenski športni in rekreacijski dejavnosti
—	pospeševanje vsestranskih stikov slovenske manjšine z matico
—	ustanovitev paritetnih komisij na vseh ravneh, ki naj zagotavljajo izpolnjevanje zakona in dajanje pobude za dopolnila
—	zagotovitev izvolitve slovenskih predstavnikov v državne, deželne, pokrajinske, občinske in druge predstavniške organe
—	enostaven in kratek postopek za spremembo italianizirati priimkov in imen
—	vrnitev krajevnih imen v prvotno obliko, dvojezične nazive krajev, poimenovanje ulic po znamenitih Slovencih.
Poleg vsega tega sta nujna začetek javnih televizijskih oddaj v slovenskem jeziku in sklenitev sporazuma med Jugoslavijo in Italijo za priznanje diplom s pravico do takojšnjega opravljanja poklica.
Oholost, nestrpnost in sovraštvo do vsega, kar je slovenskega
V času, ko terjamo najosnovnejše narodnostne pravice, protislovenske sile ne mirujejo, Pri tem prednjači Lista za Trsta, odnosno njen vodilni del s tedenskim glasilom, ki s svojo protislovensko usmerjenostjo upravičeno nosi ime nacionalističnega dnevnika izpred 30 let. Nasprotovanje slovenskemu govorniku na Trgu IJnita, nestrpen ukaz, da se odstranijo dvojezični transparenti v središču mesta, ki naj bi «rušili» mirno sožitje med obema narodnostima.
Perfidna definicija, da slovenska beseda na osrednjem trgu in slovenski napis »rušita* mirno sožitje, odraža oholost, nestrpnost in sovraštvo do vsega, kar je slovenskega.
Če smo Slovenci podrejeni, pohlevni in ponižni, potem prispevamo k mirnemu sožitju, če pa dokazujemo svojo identiteto, »gospodo* užalimo in jo spravimo v slabo voljo, v bes, in mirnega sožitja ni več.
Tržaški župan priliva olje ognju in dokazuje, kakšne pravice uživamo Slovenci, ker da imamo šole z majhnim številom šolarjev, kot da ne bi vedel, da je z vsemi manjšin skimi šolami tako, tudi z italijanskimi v naših slovenskih vaseh.
Nenaklonjenost političnih in upravnih struktur do gospodarskih interesov in do gospo darskega razvoja slovenske manjšine stremi lahko le za tem, da bo slovenski človek imel
manj opornih točk, na katere se naslanja njegov obstoj. Ta trditev ni pretiravanje, ker je fašizem, zato da bi čimprej dosegel svoj cilj, uničil najprej slovenske gospodarske postojanke, šele potem je prišla na vrsto kultura, tisk in drugo.
Gospodarski potencial Slovencev je danes izredno majhen, tako da more le v majhni meri prispevati k zagotavljanju materialne osnove slovenske manjšine. Nekatere gospodarske panoge, v katerih so bili Slovenci da bro zastopani, so v povojnem obdobju, zaradi razvoja drugih panog in koncentracije, propadale, kot je kmetijstvo, nekatere zvrsti obrtništva in gostinstva, ribištvo, drobna trgovina in drugo.
Razlastitve dokazujejo pomanjkanje občutljivosti za naše gospodarske interese
Velike razlastitve zemlje so prispevale k hitrejšemu opuščanju kmetijstva in so odvzele slovenskemu kmetu trajno dobrino, za katero mnogi niso še prejeli odškodnine. V Štandrežu pri Gorici so bile odvzete vse intenzivno obdelane površine. Zadnji primer odvzema tudi s silo, intenzivno obdelane zemlje na Kolonkovcu v Trstu, dokazuje popolno odsotnost občutljivosti za gospodarske interese Slovencev in vsiljeno spremembo etničnega stanja v škodo Slovencev. Če pa hočejo Slovenci z aktivnim interesom ohraniti etnično stanje na določenem izpostavljenem teritoriju, so isti krogi iz sebe in si izmišljajo kombinacije vseh vrst, da bi preprečili.
Zaradi vsega tega je več kot upravičena naša zahteva, da slovenske strokovne organizacije sodelujejo pri določanju smernic glede uporabe teritorija.
Glede kmetijstva pa sta SKGZ in Kmečka zveza strnili zahteve kmetovalcev, po katerih mora dežela zagotoviti smotrno delovanje strokovnih služb z osebjem, ki obvlada slovenski jezik, morebitna zaščitna normativa mora sloneti na aktivni zaščiti teritorija in naj bo zaupana najustreznejši skupnosti, o-mogočiti je treba razvoj specializiranega kmetijstva na Tržaškem.
Glede razlastitev, ki so v teku, ali so napovedane, mora tržaška cbčina priskrbeti revizijo načrta za ljudske gradnje, dežela naj posveti posebno pozornost kmetijskim zadrugam in naj takoj izdela območni načrt za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini, v kra-škem delu goriške pokrajine, v Benečiji in Reziji.
Prizadevanja za gospodarski razvoj
Razvoj nekaterih panog, kot je bančništvo, je v!'največji meri odvisno od dobre volje državne ustanove, ki (jaje pooblastila za območje, na katčfčfti’ b&nke lahko^deliijčjc/, 'žaL operacije, ki jih lahko vršijo in za odpiranje podružnic. Ponovno moramo ugotoviti, da slovensko bančništvo ni deležno enakega ravnanja, kot to določa Posebni statut londonske spomenice. Odklanjanje zahtev slovenskih bank in zavlačevanje z dajanjem pooblastil, državna uprava načrtno preprečuje normalen razmah slovenskih denarnih zavodov in s tem slovenskega gospodarstva.
Z velikimi napori se snujejo obrati za u-stvarjanje novih delovnih mest, posebno v videmski pokrajini, kjer je še razpoložljiva delovna sila in se izseljenci vračajo iz za padne Evrope domov. Te pobude so najbolj pristen izraz obmejnega sodelovanja v duhu osimskih sporazumov, ki pa razen začetnega interesa, ne zbujajo zaslužene pozornosti, po sebej v zvezi s kreditnimi olajšavami, ki so v pristojnosti deželnih ustanov.
Kulturna in raziskovalna dsjavnost
V kulturi je v najbolj kritičnem položaju Slovensko stalno gledališče. Priznati moramo, da so se krajevni dejavniki, predvsem dežela, v zadnjih letih trudili, da bi omogočili redno delovanje te pomembne ustanove. Ta pomoč v obliki kreditov je bila res edina rešitev, toda bodo visoke obresti v prihodnjem času pahnile gledališče v brezizhoden položaj, če ne bo takoj sprejet poseben zakon, ki bi saniral finančni položaj in zagotavljal redno podporo v višini dejanskih potreb.
Raziskovalni inštitut SLORI si je s svojimi raziskavami, publikacijami, nastopi na konferencah in simpozijih ustvaril že velik ugled, žal pa ni deležen zaslužene pozornosti mnogih lokalnih dejavnikov, predvsem dežele, kar bi nam omogočilo večji kvalitativni in kvantitativni razvoj v korist slovenske in celotne deželne skupnosti.
Kulturno - prosvetna dejavnost Slovencev v Italiji sloni izključno na požrtvovalnosti organizatorjev in aktivnih kulturnih delavcev. Njihovi vsakodnevni napori pa ne zadostujejo, da bi dosegli višjo kvalitetno raven, ki postaja vedno pomembnejši dejavnik obstoja, ker so sredstva, ki si jih ustvarjajo, premajhna. Zato je res nujno, da ustrezajoče javne ustanove, predvsem dežela, izdatneje podpirajo slovensko organizirano kulturno dejavnost, ki res predstavlja bogastvo za celotno skupnost.
Delegatke in delegati,
SKGZ je z vsega začetka pozdravila o-simski sporazum in se stalno zavzemala, da se njegova določila takoj in v celoti izpolnjujejo. Vedno smo bili proti tistim, ki so napadali sam sporazum, ki da ga ne bi bilo treba skleniti, bili smo proti tistim, ki so nasprotovali gospodarskemu delu sporazuma in tistim, ki so odklanjali Prosto industrijsko cono na Krasu. Odklanjamo tudi ozko interpretacijo preambule in določil člena 8 in trdimo, da je zaščita celotnih manjšin mednarodna obveznost obeh držav.
Potrditev celovitosti osimskih sporazumov
Nasprotniki tesnejšega gospodarskega sodelovanja Trsta s slovenskim oziroma jugoslovanskim zaledjem so uspeli zaenkrat blokirati zgraditev Svobodne industrijske cone na Krasu. Nekatere stranke in deželna uprava so. kljub prejšnjemu nasprotnemu stališču, sprejele tezo nasprotnikov cone in sedaj predlagajo, naj bi se taka cona zgradila pri Orehu in v Osapski dolini.
Znano je, da za uresničitev cone, kot je bila zamišljena, po obsegu in značaju, je e-dina mogoča lokacija tam, kjer jo predvideva sporazum, tudi zato, ker je konfiguracija tal ustrezna in je v neposredni bližini velikih cestnih in železniških komunikacij.
Premaknitev cone pomeni potemtakem vsaj polovično se ji odpovedati, Ob tej ugotovitvi ponovno potrjujemo našo podporo vsem vrstam obmejnega gospodarskega sodelovanja tudi takega, kot ga predvideva čl. 9 pogodbe. Pri uresničevanju vseh pobud te vrste pa je treba ohraniti kmetijstvu vso intenzivno obdelano zemljo.
Ponavljamo, da je naše vztrajno nasprotovanje reviziji osimskega sporazuma naperjeno proti vsem poskusom tistih, ki bi radi minirali izpolnjevanje njegovih določil in zabrisali njegovega duha.
Sistematično zavlačevanje sprejema globalne zaščite
Posebna komisija za obravnavanje vprašanj slovenske manjšine v Italiji je s koncem preteklega leta zaključila svoje delo. Predsednik Cassandro je prevzel dolžnost, da bo sestavil poročilo, ki bi ga moral predložiti predsedniku vlade. Nimamo nobenih vesti ali je bilo poročilo sestavljeno in ali ga je predsednik vlade dobil. Tudi nam ni znano, kaj namerava vlada storiti. Ali bo sama izdelala zakonski osnutek za zaščito naše manjšine ali bo storila kaj drugega.
Tudi zamujena polovica letošnjega leta je sestavni del sistematičnega zavlačevanja in predstavlja ponovno preizkušnjo živcev in potrpežljivosti. Po podpisu osimskega sporazuma smo postavili več rokov, do katerih bi morala biti uzakonjena naša zaščita. Danes moramo glasno izraziti naše nezadovoljstvo, da smo še vedno malone na izhodiščnem položaju. Za nas ni danes važno, ali bosta vlada in KD vložili svoj zakonski osnutek, ker bi podobna naša zahteva predstavljala zopetno pretvezo za zavlačevanje. Danes odločno zahtevamo, da se nemudoma začne v parlamentu razprava o predloženih zakonskih o-snutkih in se s pospešenim tempom zaključi.
V zadnjih letih je bilo predloženih nekaj zakonskih osnutkov za zaščito vseh še nezaščitenih jezikovnih skupin v Italiji. To je vsekakor dobro, ker odraža spreminjanje zavesti, da je Italija enonarodna država, kar ji narekuje, da v duhu 6. člena ustave zaščiti vse neitalijanske skupnosti, ki žive v mejah italijanske republike.
Nekateri tovrstni osnutki vključujejo tudi slovensko manjšino, skupaj z drugimi jezikovnimi manjšinami. To je verjetno dalo povod, da so nekateri začeli predlagati, da bi zakonsko zaščito slovenske manjšine vključili v splošni okvirni zakon za vse jezikovne skupine v Italiji.
Slovenci odklanjamo prvo in drugo. Ne morda zato, ker ne bi bili radi v druščini drugih manjšin, marveč iz več tehtnih vzrokov:
—	narodna manjšina je povsem nekaj drugega, kot jezikovne skupine, ali kot je-k,kovni otoki. Narodna manjšina biva na teritoriju, ki je podaljšek matičnega teri-tprija, toda jo od matice loči državna meja. Je torej sestavni del naroda, ki je od njega administrativno, po državni pripadnosti, ločen, je pa v zgodovini, v de jši ali krajši dobi, razvijal svoje narodnc.i.ne značilnosti skupaj z jedrom. Zaradi tega je oblika (ne stopnja!) zaščite drugačna, kot veija lahko za druge skupnosti. Francoska iu nemška manjšina sta že zaščiteni, tako da je danes nezaščitena le slovenska manjšina.
—	Slovenci smo si edini, kaj smo in kaj zahtevamo, zato da se bomo čutili zaščitene, dočim pri nekaterih jezikovnih manjšinah to vprašanje še ni razčiščeno med samimi njihovimi pripadniki. To seveda ne pomeni, da jih ne bi bilo treba zaščititi, toda si ne moremo predstavljati, da hi do razčiščenja v samih skupnostih prišlo v kratkem času,
—	zaščita slovenske manjšine je mednarodna obveza Italije že od leta 1947, ko je bila sklenjena mirovna pogodba z Italijo, ki jo v tem pogledu obvezuje. Drugi mednarodni dokument, ki obvezuje Italijo, da Slovence zaščiti, je londonska spomenica, tretji pa osimski sporazum. Mislimo, da je 34 let čakanja več kot dovolj.
—	Italija je po preambuli in 8. členu osimskega sporazuma dolžna, da zagotovi slovenski manjšini najmanj tolikšno zaščito, kot jo predvideva Posebni statut londonske spomenice. Slovenci nikakor ne bomo pristali, da bi bila ta raven nižja.
—	Da je treba čimprej izglasovati zaščitni zakon za Slovence, priznavajo malone vsi politični faktorji v državi in deželi, kar
pomeni, da je to vprašanje dozorelo. Ni znakov, da bi bilo podobno razpoloženje glede zaščite ostalih skupnosti. Nedvomno bo dozorelo, verjetno tudi kmalu, toda Slovenci ne moremo več čakati.
— Namen, da bi združili oba zakona v enega, je prava mana za tiste, ki hočejo še naprej zavlačevati, saj bi se izgovarjali na objektivne ovire in na dejansko nerazčiščena vprašanja.
Smo proti preštevanju, a zahtevamo dvojezične popisne pole
Na zadnjem občnem zboru je bilo mnogo govora o preštevanju po narodnosti, o vzrokih, zaradi katerih smo Slovenci proti preštevanju. Ni umestno, da bi ponavljali, kar je bilo takrat rečeno. Ker pa je letos leto štetja, moramo ponovno odločno odkloniti tovrstno ugotavljanje števila Slovencev, ker ti rezultati ne morejo, zaradi še vedno podrejenega položaja Slovencev, odražati dejansko stanje. Upravičena pa je naša zahteva, da v narodnostno mešanih občinah, v duhu izvajanja pravic Slovencev, delijo dvojezične popisne pole.
Delegatke in delegati, dolgo že čakamo na uzakonitev naših pravic, mnogo je zavlačevanja in pomanjkanja politične volje, da bi ustregli našim potrebam in zahtevam.
Vplivni politični krogi zastopajo o nekaterih vprašanjih zelo omejevalna stališča in tudi najboljši zakon ne bo čez noč spremenil miselnosti tistih, ki nam niso naklonjeni. Zato moramo zastaviti mnogo truda že danes, da se bo v miselnosti vsaj tistih, ki ne razumejo vseh naših zahtev in jih zato ne sprejemajo, ali jih sprejemajo z omejitvami, nekaj spremenilo.
V tem pogledu so zelo pomembne konference, okrogle mize, predavanja, prav tako pogoste razprave v izvoljenih organih, v občinskih in pokrajinskih svetih. Posebno primerna je bila v začetku tega meseca razprava v deželnem svetu, čeprav ni prinesla zaželenih rezultatov. Take pobude in akcije predstavljajo na eni strani pritisk na politične sile, ki naše probleme poznajo, hkrati pa razkrivajo sodržavljanom italijanske narodnosti stvari, ki jih zaradi zaprtosti, ki izhaja predvsem zaradi nepoznavanja slovenskega jezika, niso poznali.
Prizadevanja za pravilno informiranje
širše italijanske javnosti
Ai^žlr.u.iO/i r*il
Za politike, javne delavce in strokovnjake predstavljajo dragoceno sredstvo za poznavanje naših problemov štirinajstdnevnik ll-i'^ Bollettino degli Sloveni in publiciranje razi-,s!-.av in strokovnih spisov v italijanskem je-z:ku, ki jih izdaja Slovenski raziskovalni inštitut.
Velik kor k naprej v informiranju širše italijanske javnosti o naših dejavnostih in stališčih je bil storjen letos, ko smo začeli z rednimi agencijskimi vestmi zalagati uredništva italijanskih informacijskih sredstev v deželi.
Kakor moramo enotno vsi Slovenci, vplivati na stranke, ki so do uzakonitve naših pravic zavzele pozitivno in jasno stališče in moramo izvajati pritisk na tiste stranke, ki si zamišljajo polovično zaščito naše skupnosti, se zavedamo, da se določila zakona ne bodo začela izvajati čez noč. Zato se moramo že danes pripravljati na izvajanje naših pravic in uveljaviti v vsakdanjem obnašanju pravice, ki so nam že danes priznane.
To pomeni, da moramo uresničevati sami tisto, kar zahtevamo, vsaj, do koder sega naša moč.
Na Tržaškem moramo uveljavljati pravice, ki nam jih daje posebni statut londonskega memoranduma posebno glede rabe slovenskega jezika. V pričakovanju skorajšnjega sprejetja globalnega zakona je pozornost na te pravice nekoliko opešala. Zato je treba sistematično pristopiti k preverjanju prakse v tem pogledu in izdelati program za akcijo.
Že danes se moramo pripravljati na izvajanje zaščitnega zakona
Že danes moramo ustvarjati na vseh območjih in področjih klimo, v kateri bodo Slovenci bolj sproščeno uveljavljali svoje pravice. Skratka, utrjevati moramo Slovence za spopad s silami, ki bodo nasprotovale izvajanju zakona.
Gostje na nedeljskem občnem zboru SKGZ
Najpomembnejše korake so v tem pogledu napravili v Benečiji in Kanalski dolini, da so s številnimi tečaji za otroke in odrasle približali slovenski knjižni jezik. Zamisel o potrebi, da se čimprej osnuje zasebna slovenska šola, pomeni pripravo jedra bodoče državne šole. Ta zamisel ne bo mogla biti uresničena takoj, ker je treba najprej dokončati raziskavo o razpoložljivosti otrok in predvsem pripravljenosti staršev. Pripravljati je treba strokovne kadre, ki bodo morali biti vsi domačini in oskrbeti je treba tudi prostore. Mislimo, da je ta pobuda Benečanov in Kanalčanov edina pravilna, trezna in solidna pot do slovenske šole.
Na zadnjem občnem zboru je bilo v zvezi z demagoškimi trditvami, da se bodo morali vsi Italijani učiti slovenskega jezika, če bi bil uveljavljen ustrezen zaščitni zakon, rečeno, da ne bomo nikogar silili, naj se uči slovensko. Danes, moramo to vprašanje nekoliko globlje obravnavati, ker je položaj v nekaterih situacijah bolj kompleksen. Takratno stališče se je nanašalo na celotni narodnostno mešani prostor, danes je prav, da obravnavamo odnose med Slovenci in Italijani v okolju, ki je pretežno slovensko, torej na podeželju in v tistih slovenskih društvih, ki iz raznih vzrokov vključujejo tudi Italijane.
Če bi šli po logiki Gruber Bencove, ki pravi, da bi morala velikost javnih napisov v slovenskem jeziku biti v sorazmerju s številom Slovencem v primerjavi s celotnim prebivalstvom, potem bi italijanski napisi ne mogli v številne slovenske vasi. Taka logika, aplicirana na rabo jezika, bi nas v teh vaseh pripeljala zelo daleč.
Aktivno pristopiti k vprašanju poznavania slovenščine na območju,
kjer živi slovenska manjšina
Toda vprašanje se zastavlja drugače: ali je prav, da zaradi nekaj italijanskih družin postajajo slovenske vasi italijanske in ali je prav, da zaradi prisotnosti le enega Italijana v slovenskem športnem ali celo slovenskem kulturnem društvu izgubljajo ta društva svoj slovenski značaj? Ali ni prav, da vsaj tam, kjer je slovenski človek v večini začenja z zavestno akcijo spreminjati svojo miselnost in miselnost Italijana? Sama od sebe se ta miselnost ob danes veljavnih odnosih med Slovenci in Italijani ne bo spremenila.
Razprava o neslovenskih članih in tekmovalcih v slovenskih športnih društvih, ki jo je pred kratkim priredil odbor za telesno kulturo pri naši zvezi, še ni končana. Mnogo je ekscesov, o katerih bo treba še razpravljati. Prvi zaključek je bil, da morajo društva ostati slovenska. Toda, je bilo ugotovljeno, v posebnih okoliščinah ni mogoče preprečiti, da bi pristopili v društvo posamezni mladinke in mladinci italijanske narodnosti. To v nobenem primeru ne bi smel biti vzrok, da društvo izgubi slovenski značaj.
V takih situacijah moramo napraviti korak naprej. Ne moremo se zadovoljiti le s tem, da je strokovni jezik slovenski. Prepričati moramo take mladince, da se začno učiti slovensko. Naša dolžnost pa je, da jim nudimo možnost, da se nauče slovensko. Tečaji slovenskega jezika po vsem teritoriju bodo privabili tudi druge Italijane, ki bivajo v pretežno slovenskem okolju ker vemo, da zanimanje za take tečaje obstaja.
Tak odnos do tega vprašanja je aktiven in tako se v vsakdanjem življenju gradi enakopravnost slovenskega jezika. V današnjih o-koliščinah ne moremo pričakovati, da bodo enakopravnost ustvarjali drugi.
Ponosni smo na vsak uspeh
Sleherna naša dejavnost in njena kvalitetna raven prispeva k rasti naše samozavesti, utrjuje nas, da branimo, kar je intimno naše in nam pomaga v vsakdanjem boju za našo uveljavitev in za enakopravnost.
Ponosni smo, če je slovenska šola boljša od splošnega povprečja: vsak dosežek posameznika ali kolektiva v kulturi nas krepi; sleherni uspeh slovenskih športnikov in športnih klubov je hkrati tudi uspeh nas vseh; vedno večja množičnost v celotni telesni kulturi nam utrjuje upanje v bodočnost; gospodarski uspehi in napori, da bi ustvarjali nova delovna mesta tudi za mladino, ki dokonča študije, vse to nas kljub političnim in ideološkim razlikam povezuje v trdnejšo skupnost in potrjuje veliko moralno moč celotne skupnosti in vsakega njenega pripadnika.
Kljub temu, da se moramo sleherni dan boriti za mesto pod soncem, z zadovoljstvom gledamo na vse, kar nam je vsem skupaj u-spelo ustvariti.
Zavedamo se, da nam tudi vnaprej ne bo postlano in da je tudi naš jutrišnji dan odvisen predvsem od nas, rd naše trdnosti, požrtvovalnosti, iznajdljivosti in od pravilne opredeljenosti.
Naša moč je tudi v tem, da nismo sami
Naša moč je tudi v tem, da nismo sami-Med italijanskimi sodržavljani in skupnostmi imamo veliko prijateljev, zagovornikov in tistih, ki se z nami bore za naše narodnostne pravice. Ta podpora izvira iz njihove humanosti in čuta za pravičnost, izvira iz načela, da ne more biti prave demokracije, če velja zakon močnejšega v odnosu do narodne manjšine. Prav od njih si zato upravičeno pričakujemo največje zavzetosti pri razširjanju spoznavanja, učenja in rabe slovenskega jezika, katerega nemotena vsestranska uporaba j® najbolj značilna in odločujoča postavka kateregakoli zaščitnega zakona.
Naša moč je v naklonjenosti ln neposredni pomoči matičnega slovenskega naroda in celotne jugoslovanske skupnosti. Brez te naklonjenosti ne bi bil naš obračun tak, kakršnega lahko danes prikažemo in tudi zaščitni zakon bi bil še bolj oddaljen.
Naša moč so vse tiste krajevne uprave, občinske in pokrajinske, ki so izraz ljudskih in demokratičnih sil in gredo na roko naši skupnosti.
Naša moč je enotnost Slovencev, ko gre *a obrambo naših temeljnih pravic.
Ne dvomimo, da se bo naša skupna moč tudi vnaprej krepila in ustvarjala pogoje ** naš vsestranski napredek, ki nas bo popelje* do tako zaželene enakopravnosti.
Pozdravi občnemu zboru
GORIŠKI ŽUPAN ANTONIO SČARANO '
MANJŠIM SO DANES POMIRJEVALNI ELEMENT
Župan občine Gorica dr. Antonio Scarano je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da mu udeležba na občnem zboru SKGZ omogoča spremljanje zlasti narodnostnih vprašanj Slovencev v Italiji, upoštevajoč, da gospodarske pozna zaradi značaja svojega poklica. Splošno slovensko problematiko je imel priložnost spremljati tudi na nedavni okrogli mizi, ki jo je SKGZ v Gorici priredila ob svojih 25-letnici. Ko je prešel na obravnavo vloge manjšine, je dejal, da so minili časi, ko so bile manjšine element sporov med državami. Manjšine
so danes v naših krajih pomirjevalni element, so sredstvo bogatitve večinskega naroda in sestavni del družbenega tkiva, oče bomo vsi tako razmišljali, bomo imeli na tem stičišču narodov vedro prihodnost in bomo svetu siu-žili za vzgled.*
Scarano je nato dejal, da bomo uspešno hodili po začrtani poti, če se bomo medsebojno poznaii. Še zlasti je to potrebno v sedanjem trenutku, ko Italija in Jugoslavija preživljata težko in zapleteno gospodarsko krizo. SKGZ se, poleg kulturnih,- zanima tudi za gospodarska- vprašanja. Gospodarska vprašanja pa so velikega pomena za razvoj manjšine, še, zlasti pa gospodarska stabilnost, je dejal.
V sklepnem delu svojega govora je župan Scarano menil, da osrednji vladi ne bi smeli obmejnega prostora bremeniti s sdIo-šnimi gospodarskimi vprašanji. Pokazati bi morali primerno občutljivost. da bi obmejni prostor, ki je takšen prav zaradi ljudi, ki na njem prebivajo, ostal dejavnik miru. Svoj poseg je sklenil z željo, da bi občni zbor prispeval k iskanju rešitev za narodnostno skupnost in za vse območje, na katerem živi.
PREDSTAVNIK ZSO FELIKS WIESER
ENOTEN NASTOP VSEH SLOVENCEV NA KOROŠKEM
H, š
Predstavnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem J^gliks Wieser je v svojem pozdravnem govoru podčrtal pomen občnih zborov SKGZ, ki .predstavljajo važne mejnike v dejavnosti manjšine. Po navajanju težav s ka-
terimi se soočata Evropa ir. svet je prešel na vprašanja, ki tarejo Slovence na Koroškem. Poudaril je, da so Korošci postali bogatejši, ko so po zaslugi vsiljevanja nedemokratičnega preštevania in nespoštovanja določil avstrijske državne pogodbe dokončno odpravili z utvaro, da bodo le s pogajanji z avstrijskimi oblastmi reševali manjšinska vprašanja. Vsa teža reševanja teh problemov mora sloneti predvsem na manjšini sami. V naporih za demokratično družbo pa imajo Slovenci na Koroškem močnega zaveznika v naprednih avstrijskih silah. Wieser je tudi podčrtal pomen enotnega nastopanja vseh slovenskih sil na Koroškem, ki .je bilo potrebno ,ob ključnih vprašanjih za vso manjšino. Občnemu ..zbopu ..SKGZ ;jpaj ,je, zaželel, tobilico uspeha pri uresničevanju njegovih ciljev..
POSEGI V RAZPRAVO NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU SKGZ
PREDSEDNIK UIIR LEO FUSILLI
POTREBNO JE, DA SE MED SEBOJ SPOZNA VAMO
V imenu Unije Italijanov za Istro in Reko je občni zbor pozdravil prof, Leo Fusilli, ki je poudaril, da je medsebojno informiranje o problemih, ki. tarejo pripadnike obeh manjšin, že ustaljena praksa v odnosih med obema organizacijama. Ti odnosi se pozitivno razvijajo, treba pa jih je še utrditi na bazi Potrebno je, .da se naši ljudje med seboj spoznavajo in da spoznavajo
skupne probleme, saj je to nujno, če naj bodo graditelji tistega mostu, o katerem venomer govorimo. Zato se je prof. Fusilli zavzel za prirejanje raznih kulturnih, športnih in sploh družabnih sdečanj med pripadniki obeh manjšin. V tem okviru obstajajo že nekatere koristne pobude, kot so na primer koprski dnevi, ki so se pravkar zaključili, pa tudi vsakoletno srečanje v Tolentinu v Markah.
Prof. Fusilli je tudi opozoril na dejstvo, da se v posameznih republikah Jugoslavije pripravljajo, da podajo obračun o stanju, doseženih rezultatih in napakah v izvajanju norm o zaščiti manjšin. V ta namen so imeli v Kopru srečanje za analiziranje položaja italijanske skupnosti, V prihodnjih dneh pa bo o tem razpravljala skupščina SRS. Po ugotovitvi, da je treba manjšine zaščititi. tudi če to lahko pomeni za večino določene žrtve, je prof. Fusilli izrazil Slovencem v Italiji polno solidarnost v njihovem boju za globalno zaščito.
PREDSTAVNIK SSO KAREL BREŠAN
ŽE PREDOLGO ČAKAMO NA GLOBALNO ZAŠČITO
V imenu Sveta slovenskih organizacij je občni zbor pozdravil Karlo Brešan; uvodoma je ugotavljal, da se SSO dobro zaveda Pomembnosti zasedanja, ki ie namenjeno obračunu in programira n.ju bodoče strategije na raznih Področ jih. Živimo in delujčmo ' v Pogojih, ki niso najlažji — .je de-J*1	. stalno se soočamo in spo-
padamo vedno z istimi problemi, kar priča, da smo v boju za naše pravice, na žalost, več ali manj vedno na isti točki. Dodal -je, da je globalna zaščita naših zahtev že predolgo časa na mrtvi točki in da edini, vsaj deloma pozitivni premik, predstavlja obsežna razprava v deželnem svetu o tem vprašanju. S tem, da .je oredlog osvojila, čeprav splošno in ne v posameznih členih, se je naša deželna uprava aktivno vključila v proces, ki mora čimprej pripeljati do konkretnih rezultatov. Podčrtal je. da .je SSO vedno zagovarjala tezo, da morajo tudi in predvsem krajevne uprave odločujoče , in prizadeto pospeševati omenjeni proces.
Predstavnik SSO je še dejal, da je največ odvisno od nas ■-•a-mih, od naše odločnosti in zmožnosti ustvarjanja r»ogojev., ki bodo prispevali, da se okrepi politična volja tistih, ki se resnično in ne samo z besedami, prizade vajo za našo stvar.
IZ POSEGA DR. KARLA ŠIŠKOVIČA
?
Odklanjamo vsakršno obliko preštevanja ali kvantitetnega ugotavljanja manjšine
V	posebni komisiji pri predsed stvu vlade se je pojavila močna težnja, da se Slovencem prizna le toliko pravic, kolikor je njihovo število, na tej osnovi pa zahteva po preštevanju. Zaradi enotnega in odločnega nasprotovanja slovenskih članov komisije, je večina odstopila od te zahteve, vendar jp predlagala nekaj zelo podobnega v zvezi z enakopravnostjo slovenščine in njeno uporabo. Zato, da bi Slovenci imeli pravico uporabljati svoj .jezik, oblasti' pa dolžnost iim to omogočiti na vseh ravneh, bi morala skupina volivcev kakršnekoli narodnosti v občini ali delu občine podpisati zahtevo no uporabi slovenskega jezika. Zahtevo, skupaj z ustrezno dokumentacijo, bi morali najprej obravnavati v občinskem svetu, nato še na deželi, končna odločitev pa naj bi pripadla vladi.
Če bi obveljal ta predlog, bi to pomenilo stopiti na pot ugotavljanja narodnosti jx>sebne vrste, ker bi občina morala zbrati vse ugotovljive podatke o «upra-vičenošti ■ zahteve, kar pomeni, da bi prišla do izraza najrazličnejša mnenja, ne pa dejansko stanje. Po drugi strani bi se po tem predlogu vsaka občina lahko razdelila na dele, tako da bi na primer v. enem delu goriške ali tržaške občine imeli možnost u-porabe slovenskega jezika, v drugem delu — na primer v centru mesta, kjer pa živi največ Slovencev — pa bi te možnosti ne bilo, ker bi tu prevladalo negativno mnenje nam nenaklonjenih organizacij in strank. S tem pa bi spet ustvarili dve kategoriji Slovencev.
Tudi ha tem občnem zboru moramo zato potrditi, da odklanjamo vsakršno obliko preštevanja ali kvantitetnega ugotavljanja, ker bi to pomenilo:
1.	sprejeti, številčno stanje, ki je nastale po celem obdobju raznarodovanja, asimilacije in diskriminacije;
2.	izvzeti iz števila Slovencev skupine in posameznike, ki so na robu asimilacije;
3.	izvzeti iz slovenskih vrst veliko število zakoncev in potomcev iz narodno mešanih zakonov;
4.	ppstaviti v nemogoč položaj
Sl o Vene c iž' videmske pokrajine, kjer. se je: začel proces prebujanja in rasti narodne zavesti no več kot stoletnem asimilacijskem pritisku; e ' •	■
' S; dejansko potrditi še nadaljnje poskuse asimilacije.
Prav posebno se moramo upreti poskusu, da bi ob letošnjem popisu prebivalstva uvedli rubriko o narodnostni pripadnosti, medtem ko se moramo boriti zato, da bodo popisne pole dvojezične na teritoriju, kjer živijo Slovenci, t.j. v 35 občinah dežele, ki jih je ugotovila posebna komisija pri predsedstvu vlade. Dvojezične pole pa naj prejmejo vsi, Italijani in Slovenci, ne na. samo tisti, ki bi jih izrecno zahtevali.
V	predsedniškem poročilu so jasno začrtane točke, ki se lih moramo držati, če hočemo doseči zakon, ki bo v tem trenutku in v tej situaciji čimbol.jši. Pri tem bo še naprej odločilne važnosti enotnost organizacij in strank, ki zastopajo Slovence. Vsakršno ločeno nastopanje bi yximenilo omogočiti- silam, ki nam niso naklonjene, da nas izigravajo. Taka enotnost bo tudi omogočila večjo učinkovitost tistih 'ita--li lanskih demokratičnih sil, ki nas podpirajo in nam hočejo pomagati.
EDVIN ŠVAB
Najucinkovitejsi zaščitni zakon
SKGZ ni stranka, po drugi strani pa spet ne more biti toliko oddaljena od obstoječih strank, da bi ustvarila neko dejansko in ne samo formalno ekvidistanco do vseh strank ustavnega loka. Zdi se mi, da se vodstvo SKGZ pre-
več zapira vase in ustvarja nekakšen obrambni pas, ki je prej škodljiv kot potreben. Zato mislim in predlagam, da se pri kriterijih za izvolitev raznih vodstvenih organov zveze upoštevajo kot doslej aktivne strankarsko nevezane osebe, toda tudi politično in strankarsko dovolj osveščeni ljudje.
Mislim, da s:a odprtost in predanost socializmu za nas vse, ki smo kakorkoli pristaši SKGZ, že pradavno osvojeni načeli, to ni več samo naša pravica, to je in mora postati vedno dosledneje naša dolžnost. Seveda nas ta dolžnost obvezuje, da smo na vseh področjih aktivni, da se nikdar ne obnašamo kot premaganci, da ne za-padamo malodušju zaradi neumnosti in primitivnosti drugih. Taka zavest, združena z vključevanjem in obvladovanjem vsega družbenega utripa, bo naš najučinkovitejši zaščitni zakon. Vse drugo bodo predpisi, ki nam bodo odmerjali določene pravice, ne bodo pa v nobenem primeru obvezovali naših narodnih dolžnosti.
BOGO SAMSA
Krepitev kolektivnih
odgovornosti
odborov
Iz poročil in posegov v razpravo izhaja, da postaja manjšina v naših očeh tudi ekonomski in politični faktor in da ni samo jezikovno kulturni pojav. Posebno o-pažamo to v Benečiji. Razvoj tega predela ni samo stvar nekaj
posameznikov, marveč se tiče stotin in stotin naših ljudi.
SKGZ je tesno povezana z vsem naprednim v naši družbi, z vsemi tistimi, ki gledajo z demokratičnimi očmi na razvoj naše manjšine. Ne iščemo spopadov, marveč zaveznike. V tem kontekstu so člani SKGZ tudi pristaši več strank, ne samo treh, zaradi tega tudi odklanjamo vsak poskus lo-tizacije s katerekoli strani. SKGZ je namreč subjekt napredne politike, tesno povezana z ljudmi.
Našo akcijo moramo usmeriti tako v bolj aktivni vlogi do vseh političnih sil, še posebej s sredstvi množičnega obveščanja, še bolj se moramo nasloniti na matico, na širši jugoslovanski prostor, ne samo na Slovenijo.
V	tem OKviru ni nič manjša e-notnost Slovencev za nekatere zastavljene cilje. Ne gre pri tem za popuščanje, marveč za aktivni, tudi kritičen, pristop.
V	tem kontekstu so važne krajevne uprave, kajti od bodoče volilne bitke v Trstu bo v znatni meri odvisen tudi naš zaščitni zakon. Moram pri tem podčrtati vlogo de-vinsko-nabrežinske občine in z našega občnega zbora naj gre poziv zainteresiranim trem strankam, naj zavzamejo strpno stališče, kajti komisar bi bil prevelik riziko, ki si ga ne moramo privoščiti.
Iz naše diskusije izhaja tudi, da je SKGZ zrasla pred nami imamo vedno več nalog. Imamo pa še vedno pred seboj vprašanje efikasnosti, še bolj se morajo uveljaviti področni in teritorialni odbori. Krepitev naše zveze je namreč v krepitvi kolektivnih odgovornosti teh odborov.
Pozitivna kulturno-gospodarska rast Benečije, Rezije in Kanalske doline
Viljem Černo
V zadnjem obdobju smo priča v Beneški Sloveniji, v Reziji in v Kanalski dolini premikom, ki dokazujejo narodnostni razvoj rin bogatejšo kulturno dejavnost, številne kultumoprosvetne in politične prireditve utrjujejo narodno zavest, mladina še vse več uči materinega jezika, politične sile so bolj naklonjene--politiki ovrednotenja slovenskega jezika. Še vedno pa se porajajo,predsodki do bene-ško-slovenskega ljudstva, ki so močnejši od temeljnih demokratičnih načel.
Ta politika iz. preteklosti hoče a-similirati Slovence v videmski pokrajini. Ne priznava jim statusa manjšine, razJJja pa tezo,’ da so Slovenci v videmski pokrajini posebna skupnost, staroslovanska ali romunsko-slovanska, ki nima nič skupnega s Slovenci. V raznarodovalni praksi nas hočejo zreducirati na manjvredno skupnost, slovenski materin jezik naših dolin pa hočejo obdržati na ravni kmečkega narečja, da bi tako pretrgali solidarnostno povezanost med vsemi Slo-' venci.	- ■	>.■■■■*■
Današnji trenutek pa je v toliko pozitiven, ker razne občinske u-prave od Grmeka, Špetra Slovenov, Tipane do Rezije dajejo široko podporo naši skupnosti v obrambi jezikovnih in kulturnih dohrin in ker odvzemajo prostor nasprotnim tezam in silam, ki nasprotujejo demokratični rasti našega ljudstva.
Živa Gruden
Vprašanje slovenskega izobraževanja v videmski pokrajini je osnovno vprašanje rasti slovenske narodnostne skupnosti na tem po-
dročju, saj ne bodo mogli vsi nujno potrebni napori za njen družbeni in gospodarski dvig povsem uspeti, če ne bd vzporedno napredovala jezikovna zavest in jezikovna kompetenca Benečanov, Rezijanov in Kanalcev.
Od prvih načelnih zahtev in prvih skromnih tečajev je bila prehojena precejšnja pot. Tu in tam nam je uspelo doseči večjo odprtost šolskih struktur do sicer skromnih pobud tako v okviru rednih šolskih programov kot v okviru dopolnilnih dejavnosti, vendar še vedno prevladuje nerazumevanje in pomanjkanje politične volje. Več razumevanja so predvsem v zadnjem času pokazale nekatere javne uprave. Občine so sodelovale pri organizaciji zasebnih tečajev slovenskega jezika za otroke in o-drasle, pokrajina in dežela pa sta poskrbeli 'za stike pri izvajanju zakona o pravici do študija. Mreža tečajev se je zgostila; od lani so tečaji slovenščine tudi v okviru poklicnega izobraževanja.
Prav razvoj in razmah izobraževalnih pobud za otroke pa je privedel do spoznanja, da je potreben kvalitativen skoki kakršnega bi predstavljala zasebna slovenska šola, oziroma celodnevna dvo,jezična šola, ki bi morala v vseh pogledih presegati državno šolo. Vsaj vzporedno s šolo, po možnosti pa že prej, bi bilo treba ustanoviti tudi zasebni dvojezični vrtec, ki bi zagotavljal šoli naraščaj in bi po-
Tajniško poročilo Dušana Udoviča in ostale posege v razpravo bomo objavili v prihodnjih dneh.
Naša bodočnost je predvsem v rokah mladincev ki se zbirajo v športnih in mladinskih društvih
Igor Komel
Nameni pri ustanavljanju mladinskih odsekov, zamisel o katerih se je pred leti porodila v okviru MO SKGZ, so izhajali zlasti iz vloge, ki naj bi jih le ti imeli v okviru nase narodnostne skupnosti in sicer; vključevanje, zbirapje ,ip angažiranje širšega kroga' 'rriladifi, bd delavcev in kmetov pa do študirajoče mladine. Na splošno lahko ocenjujemo pozitivno dosedanjo raven rasti novih mladinskih skupin, na tržaškem in goriškem podeželju. Bolj zaskrbljujoč je v mestih samih, v Trstu in Gorici, kjer nimamo solidnih mladinskih organizacij; v mestih živi največ Slovencev in torej največ mladine, ki pa ni strnjena, kot je lahko na podeželju. Organiziranje mladih v samih mestih mora torej biti v nadalje ena izmed primarnih nalog MO in to v povezavi z vsemi obstoječimi organizacijami. V Beneški Sloveniji se danes pojavljajo zametki nove mladinske skupine, kar daje upati v širši razvoj mladinskega dela v tem kraju, ki pa naj ne zajame samo Nadiške di-line, ampak tudi Rezijo ter Tersko in Kanalsko dolino.
V sedanji stvarnosti mladinskih odsekov in krožkov pa je nujno v prihodnje izboljšati in vsebinsko obogatiti njihovo delovanje in to še posebej z vidika informiranja ter osveščanja mladih.
Tamara Blazina
Čeprav ob vsaki priložnosti poudarjamo vlogo športne dejavnosti za našo skupnost, je ta dejavnost za marsikoga nekaj o-brobnega. V marsikoga ni še prodrla zavest, da je naša bodočnost predvsem v tistih množicah otrok in mladincev, ki se zbirajo v naših športnih društvih. Poudariti gre, da se športna problematika obravnava preveč površno, tako ss strokovne kot z vsebinske plati.
■ 1 v.
Spričo naglega razvoja zamejske telesne kulture, naj bi ZSŠDI pristopilo k tej problematiki še z večjo strokovnostjo, medtem ko bi moral odbor za telesno kulturo še naprej skrbeti za vsebinsko plat telesno kulturne dejavnosti. Po drugi strani je potrebna povezava z ostalimi družbenimi, ejejavnjki, vključiti se mpra-mo v'vse tokove bašega manjšinskega življenja, biti hočemo aktiven faktor pri prizadevanjih naše skupnosti za svojo uveljavitev. V prvi vrsti bo treba reševati vprašanje objektov, kadrov in finančnih sredstev: za reševanje le teh je treba sensibilizirati o-stale manjšinske dejavnike in javne ustanove. Naša društva potrebujejo danes trdnejšo gospodarsko osnovo; v zadnjem letu smo se veliko trudili, da bi prišli do nekaterih konkretnih rešitev, toda žal zaradi objektivnih težav in pa zaradi premajhne zavzetosti in volje določenih krogov, nismo do danes še uspeli. Postavlja se zato vprašanje: je pravilno, da te probleme rešujertio v sklopu naših struktur, ali pa naj se naša društva prilagodijo tržnim zakonitostim. Smatramo, da gre nadaljevati s prizadevanji znotraj naših struktur, vendar moramo biti bolj močni in učinkoviti.
Slovenska društva odigravajo predvsem narodnoobrambno vlogo in v slovenskem društvu se mora nujno identificirati slovenska narodnostna skupnost. Če društvo nadaljuje po teh smernicah, vključitev nekaj pripadnikov italijanskega jezika bi ne predstavljalo večje nevarnosti; ti pa se morajo prilagoditi našemu jeziku in našemu načinu dela.
Boris Simoneta
Športna aktivnost že sama na sebi vzbuja zanimanje mladega človeka, ki se lahko sprosti in u-veljavi tako s tekmovalnega kot socialnega vidika. V športnih društvih vzgajamo in evidentira-
mo bodoče kadre, mladega človeka učimo vztrajnosti, discipline, življenja v družbi, odgovornosti in zavednosti. Učinkovitost vzgajanja mladine ni, kar se idejnosti tiče, enaka pri vseh društvih oziroma v vseh. okoljih, kar je .posledica objektivnih in šub: jektivnih razmer. Pj-av gotovo je temu botrovalo precejšnje nerazumevanje pri širših plasteh"'i^še družbe in morda podcenjevanje vloge, ki jo ima telesna kultura. Poleg prevladujočih pozitivnih postavk zato v našem športu beležimo tudi negativne pojave, ki pa se dajo odpraviti. To je naloga in dolžnost vseh družbenih komponent, ne pa samo športnih društev in strokovnih organizacij. Zaradi tolikšne odgovornosti in vloge pri vsestranskem formiranju mora naša telesna kultura še pridobiti na družbeni teži in biti deležna tolikšne podpore in pozornosti, da lahko nemoteno razvija ves svoj potencial. Društvom moramo zagotoviti primerno materialno podporo, da se bo športna dejavnost lahko redno odvijala in po možnosti še okrepila. Želimo si, da bi se tudi gospodarski krogi aktivno vključili v svet telesne kulture in z materialno pomočjo v obliki sponso-rizacij omogočili doseganje kakovostnih tekmovalnih dosežkov na vsedržavni ravni, kar prinaša naši skupnosti dragoceno politično uveljavitev.
Mauro Dornik
Na tržaški univerzi študira danes veliko število slovenskih študentov; kljub temu, da je to število večje kot kdajkoli prej, je treba ugotoviti negativno dejstvo, da ta prisotnost ni obrodila vidnih organiziranih oblik delovanja. To ima še eno posledico predvsem za goriške študente: prepogosto se dogaja, da se mladina po vpisu na univerzo zapre sama vase, v svoje zasebno življenje in opusti prejšnje delovanje. Ko
se goriški študent zaradi šolskih obveznosti preseli v Trst, ne najde tako nadomestila prejšnjemu delovanju; po eni strani po svoji krivdi, po drugi strani pa je to tudi razumljivo, ker občuti ta svoj položaj študenta, le kot nekaj začasnega. Dogaja se tako. da je razmeroma veliko število potencialno aktivnih in zmožnih "mthffincev v letih študija na univerzi v večji ali manjši meri neizkoriščeno. Treba bi bilo torej najti izhod iz takega stanja: to je možno z uresničitvijo takih oblik delovanja, ki bi bile primerne za specifični položaj univerzitetnega študenta — prevsem Goričanov —, ki so zaradi bivanja izven domačega kraja toliko bolj izolirani od prejšnjih oblik aktivnosti.
Rado Race
■ Prva ugotovitev, ki jo .je treba poudariti, je ta, da se delovanje mladine odvija preveč ločeno od celotnega dolovanja SKGZ ter njenih odborov in članic. Mislim, da je temu razlog v prvi vrsti značilnost. Mladinskega odbora, o-ziroma njegove dejavnosti; ta je namreč zelo raznolika in se odraža na najrazličnejših področjih, kjer je prisotna mladina. Zdi se mi, da je treba popestriti vezi med MO in celotno organizacijo, oziroma njenimi odbori, kar se je doslej dogajalo le v redkih primerih; doprinos MO v teh skupnih akcijah pa ne sme biti le organizacijski. Tako popolnejše ; delovanje bi pozitivno vplivalo na mladino in zato na našo celotno organizacijo: mladinec bi se čutil soudeleženec in soustvarjalec, kar bi nanj vplivalo stimulativno, še posebno če pomislimo na stanje mladinske angažiranosti, ki še ne ustreza današnjim potrebam. Dodal bi še vprašan ;e pomanjkanja sodelovanja med MO ter nekaterimi članicami SKGZ, še posebno z ZSŠDI in z ZSKD, in predlagal vsestranko sodelovanje med MO in članicami SKGZ, ki delujejo z mladino
Novoizvoljeni glavni in nadzorni odbor SKGZ
GLAVNI ODBOR
Silvan Križmančič (GO), Jurij
d j ’* «■* .	p,,..	, Kufersin (TS), Marij Lavrenčič
rjus* sr1as
Blasutto (VI), Tamara Blazina (TS), Stanislav Bole (TS), Fabio Bonini (VI), Ivan Brass (TS), Darko Bratina (GO), Ivan Bregant (TS), Miloš Budin (TS), E-di Bukavec (TS); Michele Car-lich (VI), Jože Cej (GO), Lucia-no Chialmdini (VI), Aldo Clodig (VI), Ado Cout (VI), Janko Cotič (GO), Darij Cupin (TS), Karel Černič (GO), Viljem černo (VI), Igor Čuk (TS), Dino Del Medico (VI), Sergio Di Lenardo (VI), VValter Drcscig (VI), Giuseppe Floreancig (VI), Giampao-lo Gariup (VI), Viljem Gergolet (GO) Karel Grgič (TS), Živa Gruden (VI), Ivan Humar (GO), Darij Jugodie (TS), Branko Jazbec (TS), Suadam Kapic (TS), Oskar Kjuder (TS), Vojko Kocman (TS), Igor Komel (GO), Edmund Košu ta (T§), Miroslav Košuta (TS), Dušan Košuta (TS), Nadja Krl-šcak (TS), Milko Križman (TS),
Ače Mcrmolja (GO), Ivan Mikluš (GO), Jožko Morelj (TS), Mauri-zio Namor (VI), Vilko Nanut (GO), Milena Padovan (TS), Lui-gi Padovan (VI), Breda Pahor (TS), Milan Pahor (TS), Nadja Pahor (TS), Samo Pahor (TS), Klavdij Palčič (TS), Rudi Pavšič (GO), Nevenka Pečar (TS), Renza Pelcsson (GO), Suzana Pertot (TS), Ivan Peterlin (TS), Paolo Petricig (VI), Izidor Predan (VI), Karel Primožič (GO), Mirko Primožič (GO), Vid Primožič (GO), Vili Prinčič (GO), Bo ris Race (TS), Andrej Renar (TS), Dino Roner (GO), Aldo Rupel (GO), Rlccardo Ruttar (VI), Adrijau Semen (TS), Boris Sie-ga (TS), Valentin Simonitti (VI), Vojko Slavec (TS), David Sošol (GO), Stojan Spetič (TS), Vito Svetina (TS), Karel šiškovič (TS), Niko Škamperle (TS), Pa-
vel štrajn (TS), Boris štrekelj (TS), Edvin Švab (TS), Korado Švab (TS), Silvij Tavčar (TS), Sandor Tence (TS), Lucija Trn-sgnach (VI), Dušan Udovič (TS), Marij Uršič (TS), Savo Ušaj (TS), Salvatore Venosi (VI), Gorazd Vesel (GO), Jordan Vižintin (GO), Zdenko Vogreč (GO), Stelio Vogrič (VI), Lucijan Volk (TS), Marko Waltritsch (GO), Adolf \Viiheim (TS), Peter Zua-nella (VI).
NADZORNI ODBOR
Stanislav Renko (TS), Peter Sancin (GO), Mirko Kapelj (TS).
Podporno društvo za Goriško -Tanja Mermolja; Kmečka zveza Trst - Ivan Križmančič; Kmečka zveza Gorica - Emil Klanjšček; Narodna in študijska knjižnica -Franc Škerlj; Slovensko planinsko društvo Trst - Ugo Margon; Slovensko planinsko društvo Gorica - Nada Sanzin, Slovenski raziskovalni inštitut - Aljoša Volčič; KD «Ivan Trinko« Čedad -Beppino Crisetig; Slovensko stalno gledališče - Bogo Samsa; Slovenski taborniki v Italiji RMV -Magda Kuret; Zveza slovenskih kulturnih društev - Milko Rener; Združenje slovenskih športnih dru-
Seznam članov delegirane- *te„Y Boris Simoneta; Slovensko
deželno gospodarske združenje -Vojko Kocjančič; Zavarovalnica goveje živine Alojz Križmančič; Filatelistični klub «L. Košir« - Teodor Okretič; Društvo slovenskih upokojencev v Italiji - Vojko Fcrln-ga; Združenje bivših aktivistov OF na tržaškem ozemlju - Neva Lukeš; Zavod za slovensko izobraževanje Čedad - Marina Cer-netig.
ga dela glavnega odbora SKGZ (člen 10 pravil SKGZ)
Glasbena matica - Sveto Grgič; Zveza izseljencev Beneške Slovenije - Ferruccio Ciavora; Novi Matajur - Glorgio Banchig, Primorski dnevnik - Jože Koren; Alpe Adria. - Sergij Premru; Dijaška matica - Duša Kosmina; Kulturni sklad - Marko Kravos;
Boris Siega
Vprašanje sodelovanja z italijansko mladino v treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci, je na žalost v zadnji mandatni dobi ostalo v senci, zaradi česar bo treba v prihodnje nujno uprepati drugače. Opažamo namreč, da obstaja med mladimi Italijani • skoraj popolna nevednost o vsem tem, kar se tiče Slovencev; naš obstoj v Italiji večkrat sprejemajo kot dejstvo, brez nobene poglobitve: stiki z nami mnogokrat ne gredo preko prisotnosti na vaškem prazniku. Zato ni pač posluha do naših zahtev: treba bo zato več dela v globino, takega, ki morda ni najbolj opazno, je pa bolj u-činkovito. Istočasno moramo spodbujati dglo med mladimi ne le samo na narodnostnem področju, ampak se je treba bolj vključevati v napredne družbene tokove. Mnogo bolj smo v zadnjih letih sodelovali z ZSMS in z mladimi iz matične domovine nasploh, kar je za nas bistvenega interesa. Poglavje zase je mladinska angažiranost v obeh mestih: v Trstu je problem posebno žgoč, ker mladi nimajo prostora za združevanje, v Gorici pa se srečujejo v Dijaškem domu, vendar angažiranost peša.
vzročil v javnem mnenju manjši pretres. Nbjno' je, da se v ta široka in zahtevna vprašanja ahgaži-rajo poleg specifičnih struktur vse članice naše zveze.
Dino Del Medico
Dolga desetletja je življenje teklo mimo nas. Svet in Italija sta razvijala družbeno in gospodarsi-o življenje, Beneška Slovenija pa je ostajala ob robu le kot rezenat delovne sile za najtežja dela v rudnikih, gradbeništvu in drugih težkih poklicih. Šele katastrofalni potres pred petimi leti je širši skupnosti razkril vso našo bedo in življenje. Nesebična solidarnostna pomoč od vsepovsod, posebno pa iz matične domovine, nam je pokazala, da nismo sami, kar nam je dalo novo upanje in zagon. Začeli smo z obnovo hiš, življenja in s prvimi akcijami za razvoj gospodarstva.
Ustvarili smo že 50 novih delovnih mest, do. konca tega leta pa jih bomo še nadaljnjih 100, kar se že ugodno odraža v ce’otnam življenju naše narodnostne skupno sti. V tem pa predstavljajo pomemben delež in prelomnico o-simski sporazumi, ki so odprli novo poglavje v stikih z mabčno domovino in prinesli nove pobude in možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja med obema državama. Jugoslavija pripravlja spremembe predpisov za učinkovitejšo kooperacijo in skupna vlaganja s tujimi partnerji. Za skupna vlaganja na našem območju se zanimajo nekatere države EGS in Švica, kar odpira nove razvojne možnosti, ki pa ne zahtevajo samo temeljitejše analize SKGZ, temveč vseh pristojnih služb FJK. Beneška Slovenija ima podjetnike in strokovnjake z bagatimi delovnimi izkušnjami, a so skoraj vsi v tujini. Omogočiti jim je treba vrnitev z vsaj delnim ustvarjanjem takšnih življenjskih pogojev, kot so jih i-meli do sedaj. Slovenci v videmski pokrajini se zato obračamo na vse strukture naše dežele, slovenske in italijanske, na vlado, prav tako na našo matično domovino, da nam omogočijo ustvarjanje pogojev za narodnostni razvoj in človeka vredno življenje.
DUŠAN KOŠUTA
Več pozornosti borcem
Problematiki bivših borcev -partizanov slovenske narodnosti bi kazalo posvetiti več pozornosti. V tržaški pokrajini je še živih približno 2500 bivših borcev, od katerih .je več kot 2000 Slovencev. Ti borci potrebujejo danes materialno in moralno pomoč; ne razpolagajo s primernimi prostori, pa tudi upravnega osebja, ki bi opravljalo delo, ki je vsakodnevno potrebno, skorajda ni. Potrebujejo tudi zdravstveno in socialno oskrbo. Sedaj prejema, o pomoč .predvsem iz matične domovine.
Bivši borci so se tudi v zadnjem času aktivno angažirali za uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in v ta namen sta tržaška in gori-ška delegacija VZPI - ANPI na nedavnem vsedržavnem kongresu v Genovi spregovorili o prizadevanjih Slovencev za dosego globalnega zaščitnega zakona ter predložili resolucijo, ki jo ie kongres soglasno sprejel
V teh dneh se na Tržaškem zaključuje podeljevanje odlikovanj predsedstva SFR Jugoslavije bivšim borcem, katerim .je treba ob tej priložnosti iskreno čestitati.
VOJKO COLJA
Še okrepiti povezave s Primorskim dnevnikom
Naše družbene in predvsem množične organizacije bi morale posvetiti sredstvom obveščanja in izrecno Primorskemu dnevniku kot sredstvu največje odmevnosti med manjšino, večjo pozornost. Primorski dnevnik se namreč v. zadnjem času sooča s številnimi težavami, med katerimi sta na prvem mestu vprašanji kadrov in nujnost tehnološke obnove.
Prav Primorski dnevnik je tista članica SKGZ, ki je najpogosteje v kontaktu z največjim šte-lom Slovencev v zamejstvu. Kot tak je Primorski dnevnik soustvarjalec zamejske politike SK GZ, vendar pa od njega ni mogoče zahtevati, da polni praznine in ustvarja stališča, za katera ni in ne more biti poklican.
Treba pa bi bilo še okrepiti povezavo med SKGZ in Primorskim dnevnikom tudi s tem, da bi odbor za sredstva množičnega obveščanja pri SKGZ namenil več časa vsebinski razpravi o Primorskem dnevniku. Ta predlog je bil postavljen občnemu žboru in novoizvoljenemu glavnemu odboru skupno s ponovno ugotovitvijo, da je Primorski dnevnik odraz naše celotne strukture in ne izraz dela skupine 20 novinarjev ter, da morajo zato, v večji ali manjši meri, vsi organi zveze in njene članice stvarno in odgovorno prispevati k učinkovitemu poslanstvu časopisa kot soustvarjalcu javnega mnenja.
NA PREVISNII SEJI SE ZADNJI POSEGI SVETOVALCEV
BLIŽA SE GLASOVANJE 0 PRORAČUNU OBČINSKE MANJŠINSKE UPRAVE LpT
Predvideno je za petkovo sejo po repliki župana in po glasovalnih izjavah
,V tržaškem občinskem svetu se bo drevi nadaljevala razprava o proračunu, ki so ga župan Cecovi-ni in posamezni odborniki predložili na koncu prejšnjega meseca. Na drevišnji seji so predvideni še zadnji posegi svetovalcev; župan bo repliciral na petkovi seji. če mur bodo sledile glasovalne izjave predstavnikov vseh svetovalskih slčupin. nakar bo sledilo glasovanje o tem na jvažnejšem politično - programskem dokumentu, od usode katerega .je odvisen nadaljnji obstoj
V Barkoljah začetek mladinskega raziskovalnega tabora
Včeraj se je v Barkovljah pričel prvi mladinski raziskovalni tabor v Italiji: Pobudo za izvedbo tega tabora so dale tri slovenske študijske ustanove: Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici in Slovenski raziskovalni inštitut. Do sedaj se je naša zamejska mladina takih taborov udeleževala v SR Sloveniji, omenjene ustanove pa so letos organizirale tabor pri nas zato, ker so imele za potrebno, da se naša mladina uvede v redno raziskovalno delo v domačem okolju, da inter-disciplinirano spoznava lastno stvarnost. Tabor bo trajal do 27. t.m. in zanj se je prijavilo 20 mladih, ki bodo delali v štirih skupinah in sicer: zgodovinski, zemljepisni, etnografski in naravoslovni. Podrobneje bomo o tem taboru poročali kasneje.
Ijen v manjšino; demokratične stranke bodo proračun zavrnile, po sledica česar bo nastop komisarske uprave; obe najvažnejši krajevni ustanovi bosta tako pod komisarskima upravama
.Tako' je torej stan je v tržaški občini in pokrajini; lahko rečemo, da smo že v predvolilnem obdobju, saj je vsaka drugačna rešitev; ki bi preprečila sklicanje predčasnih volitev, v sedanjem trenutku dejansko neuresničljiva.
Včerajšnja politična kronika beleži sestanek tržaškega župana in podžupana s predsednikom in pod predsednikom pokrajine Venturo in Marchiom Na sestanku so si izmenjal: poglede o sedanjem poli tičneir. položaju v mestu in o nalogah, ki jih imata upravi v sedanjem trenutku; domenili sta se, da mogoče, de-
lovali v stalnem kontaktu, predvsem med raznimi odborništvi.
Mladi iz Radovljice v Nabrežini
V nedeljo se je kot gost ZKMI Devin - Nabrežina mudilo v zamejstvu precejšnje število mladih iz radovljiške občine. Obisk je spadal v okvir srečanj, do katerih vedno bolj pogostoma prihaja med mladimi iz teh krajev. Ob tej priložnosti so mladi gostje OK ZSMS Radovljica bili neposredno seznanjeni zlasti z družbeno - politično stvarnostjo v zamejskem prostoru. Med drugim so si ogledali tudi najrazličnejša simbola protifašističnega boja primorskega ljudstva, to je Rižarno in bazoviško gmajno.
TUDI V PRETEKLIH DNEH VRSTA TRADICIONALNIH VAŠKIH PRAZNIKOV
Praznično razpoloženje v Križu Praprotu, Skednju in Podlonjerju
Kot običajno se v poletnem času odvija pri nas veliko vaških praznikov kulturno - zabavnega in političnega značaja. Prejšnje dni je bilo več takih prireditev.
Zelo dobro je uspela šagra v Praprotu, ki je imela tudi bogat spored. Vaška organizacija prireja že sedem let zaporedoma ta praznik in ob tem še razstavo domačih vin. Program se je začel v soboto, ko sta bili na sporedu dve tekmovanji. Kar 60 otrok se je udeležilo slikarskega ex tempore. V posameznih skupinah so zmagali Andrej Legiša, Jagoda Škrk, Kristjan Zidarič in Tamara Pieri. Bil je tudi turnir v briškoli, na katerem je bila najboljša dvojica Škabar - Colja. Nedeljski spored je obsegal najprej tekmovanje v košnji, kjer je zmagal Stano Gruden iz Mavhinj, nato so se pomerili še v škrlah, kjer je največjo točnost pokazala dvojica Ada
listarske uprave na vodstvu občine.
Sicer pa je izid glasovanja že skoraj dokončno zapečaten; potem ko je bil na pokra jini izvoljen manj-širtski odbor LpT, so tradicionalne stranke že napovedale, da bodo glasovale proti obema proračunoma. Same so namreč predlagale drugačne rešitve, ki pa niso prodr le; listi .je to odprlo priložnost, ki jo je takoj izkoristila in po neuspelem demagoškem poskusu, da bi v odbor ■ izvolila po enega predstavnika vsake stranke, sama izvolila jnanjšinski odbor.
izgleda, pa te (udi usoda iSM-djfrtskega odbora že skora j dokončno zapečatena. Na ..gl^aflivaniu o proračunu, ki ga bo novoizvoljeni odbor predvidoma predložil v teku meseca julija, bo le-ta postav-
bosta, kolikor je pač
iiHlljniiiiiiliimluiuiM*iiiiiii***iiifM'iliui.......................iiiiiiiiiiiiiimiimmiiiimniiiiii.iiiiii
PREDSTAVITEV VIDMARJEVE KNJIGE «ESEJ 0 LEPOTh
Dolgoletno in strastno iskanje o bistvu in ustvarjanju lepote
Novo Vidmarjevo knjigo je izdalo ITT - Avtoija, ki je bil na srečanju prisoten, je številnemu občinstvu predstavil Miroslav Košuta
Nazadnje je o svoji knjigi spregovoril sam Josip Vidmar. Dejal je, da je njegovo pojmovanje lepote nastajalo celih 60 let. Že takrat, ko je v dvajsetih letih pisal v revijo Kritika, si je zastavil vprašanje, o tem kaj je sploh lepo. Kdor piše kritike, je poudaril Vidmar, bi moral razmišljati o lepoti in si ustvariti čimbolj jasen estetski nazor. Govornik je nato dejal, da se je njegov nazor dopolnjeval tudi v številnih polemikah in razpravah. O-menil je tu svoje predvojne polemike s katoliškimi kritiki in esteti in svojo povojno polemiko s tistimi tezami o umetnosti, ki jih je zagovarjal Ždanov. V tem času se je vila tudi znamenita polemika med Vidmarjem in Borisom Ziherlom. Ob zaključku svojega posega je Vidmar dejal, da je v več kot 50 letih skušal razjasniti pojem lepote, in specifično umetniške lepote, «brez metafizike in mistike, ampak kot nekaj, kar je človek ustvaril s svojimi sposobnostmi.»
Nekaj H,odloyikbv, iz ' Vidmarjeve knjige je številnemu občinstvu prebrala igralka SSG Miranda Caha-rija. (am)
S predstavitve Vidmarjeve knjige »Esej o lepoti*
Včeraj je bila v tržaškem Kulturnem domu predstavitev nove knjige misleca in umetnostnega kritika Josipa Vidmarja z naslovom «Esej o lepoti*, knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska. Na včerajšnji predstavitvi je bil prisoten
DANES OB UDELEŽBI 620 VOUVCEV
Na tržaški univerzi bodo volitve novega rektorja
Za mesto rektorja kandidirajo profesorji Calzolari, Costa, Fusaroli in Negrelli - Umestitev bo novembra letos
Danes bo nad 620 volivcev, ki jih sestavljajo redni in izredni profesorji ter predstavniki pomožnega osebja, volilo novega rektorja tržaškega vseučilišča, ki bo v prvi polovici novembra prevzel mesto prof. Giampaola de Ferre. Novost letošnjih volitev je predvsem znatno večje število volilnih upravičencev, saj so v prejšnjih mandatih lahko volili le tisti univerzitetni profesorji, ki so bili v staležu. Tudi volilni mehanizem je drugačen, saj zadošča za izvolitev absolutna ve čina glasov.
Kandidati za rektorja so štirje, ih sicer Claudio Calzolari, predsed nik ekonomske fakultete, Giacomo Costa, predsednik fakultete za znanstvene vede, Paolo Fusaroli, docent za Človeško anatomijo in Gior gio Negrelli, ki poučuje zgodovino na tržaški filozofski fakulteti
Vsi štirje kandidati imajo že vr sto izkušenj pri delu na tržaški univerzi ter predvsem v okviru u niverzitetnih upravnih organov. Pred volitvami so predstavili posebne programe, v katerih so obrazložili svoja stališča in načrte za razvoj tržaškega vseučilišča. Predstavitev "teh programov je nekaka novost, saj gre za prvo podobno pobudo v zgodovini tržaške ter italijanske u-niverze sploh; v njih namreč kandidati predstavljajo konkretne pred loge za izboljšanje študijskega ■ in raziskovalnega, dela. ter za tesne.i šo povezavo med univerzo in teri torijem predvsem pa za povezavo z mestom in celotno deželo. Precej poudarka je tudi na sodelovanju med tržaško in videmsko univerzo ter med našim vseučiliščem in sorodnimi fakultetami v sosednjih državah. Kandidati se potegujejo tudi za vključitev univerze v delovne programe Konzorcija znanstvenega raziskovalnega področja.
Razstava vin
v Križu
Zadruga pridelovalcev vin trža ške občine »Kriški breg* prireja tu di letos v Križu ob priliki praznika vaških patronov sv Petra in Pa vla že tradicionalno razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo brez dvoma privabila veliko število obiskovalcev iz mesta in s Krasa. Pri pobudi sodelujejo Kulturno društvo V«ma ter športni društvi Mladina ki Vesna.
Razstavo bodo odprli v petek, 26. t.m., ob 18. uri ob zvokih domače god|pe na pihala. V soboto pa bo turnir v briškoli ter koncert domačega moškega pevskega zbora Vesna. Razstava se bo nadaljevala v nedeljo z nastopom domače godbe ter baletne skupine športnega društva Mladina. Vse tri večere bo za ples igral ansambel Lojzeta Furlana.
Prometna nesreča v Boljuncu
V nedeljo zvečer ob 21.45 je pri šlo v Boljuncu do lažje prometne nesreče. Kot znano se je v tem breškem kraju odvijala vaška šagra, ki se je je udeležilo precej ljudi. Tega očitno ni upošteval 19-letni Mauro Marchesan iz Ul. De Berti 2, ki je s svojim fiatom 850 divje opravil vzvratno vožnjo. Pri tem pa je povozil 49-letno Pierino Zlatnik Vigini, od Domia. ki se bo morala zaradi poškodb zdraviti deset dni.
Marchesan je takoj po zakrivljeni nesreči zbežal, zaradi česar so ga ‘karabinjerji dolinske postaje takoj začeli zasledovati in ga po kratki vožnji tudi dohiteli. Marchesana so aretirali pod obtožbo, da ni nudil zakrivljeni nesreči.
tudi sam Vidmar, kar je dalo dogoditm"še poseben pomen.
Najprej je spregovoril ravnatelj knjižnjih izdaj pri ZTT Marko Kra-vospArioje ■pmdnavil vse prisotne, med katerimi so bili generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, predsednik SKGZ Boris Race, predstavniki SAZU, RK SZDL ter številni kulturni delavci iz Slovenije in zamejstva. Posebno se je Kravos zahvalil Vidmarju za njegovo prisotnost in hkrati izrazil veliko zadovoljstvo založbe, ki ji je Vidmar zaupal objavo svojega teksta, ki prinaša nekakšno »strnimo* dolgoletnih razmišljanj o lepoti v vsem njenem pojavljanju.
O Josipu Vidmarju in o njegovi novi knjigi je nato spregovoril pesnik Miroslav Košuta, ki je poudaril mislečevo strastno, a hkrati premočrtno iskanje resnice in lepote. Med drugim je Košuta dejal o Vidmarju: <iStopil je na pot, dolgo že pol stoletja in čez, in na njej zrasel v velikana slovenske kritiške misli, kateremu iščemo primere v Levstiku in med najboljšimi, kar jih je na Slovenskem presojalo po ta umetnosti. Njegovo delo pa ni bilo posvečeno samo razpravljanju o lepem in boju za njegovo prevlado v literaturi in drugih umetniških zvrsteh, ampak boju za zmago lepega v vsem življenju in svetu o-krog nas, lepega, ki je obenem čisto, pravično in človeka vredno. Lepega, ki je predajanje čarom sveta. Lepega, ki je nepomirljivo i-skanje. Lepega, ki je luč. Lepega, ki je svoboda.* Govornik je tu omenil Vidmarjevo vlogo v OF, saj je bil Vidmar eden izmed njenih u-stanoviteljev. V vsem svojem delu za svobodo slovenskega naroda in v dolgih letih svojega vsestranskega kritiškega pisanja pa je Vidmar stalno iskal resnico o lepoti. Košuta je tu poudaril, da je knjiga *Esej o lepoti*, kljub svojemu skromnemu obsegu, nadvse pomembna, saj je njena vsebina »pojasnilo prehojene kritiške poti* in seveda jasen sad Vidmarjevega premočrtnega a hkrati kompleksnega razmišljanja o tem, kaj je lepo in o tem; kako se lepota pojavlja.
mič - Škrk. Sledile so razne otroške igre in še bogato nagrajevanje.
Zelo živahno je bilo v nedeljo tudi v Skednju pred domom Jakoba Ukmarja. Kulturni spored je obsegal najprej nastop godbe na pihala Breg in škedenjskega pevskega zbora, nakar so bili s flokloro in petjem na vrsti učenci domače osnovne šole Ivan Grbec, katerim je sledila folklorna skupina Stu ledi.
V	teh dneh smo imeli na Tržaškem tudi dva praznika komunističnega tiska, in sicer v Križu in v Podlonjerju. V nedeljo zjutraj so bile v Križu na sporedu razne igre za otroke, v poznem popoldnevu pa je nastopila lutkovna skupina KD Valentin Vodnik, glasbena skupina iz Milj in godba iz Križa. Sledila sta še govora pokrajinskega svetovalca Stelia Spadara in Patrizia Košute.
V	Podlonjerju je bil prvi dan na sporedu nastop godbe in folklorne skupine Železničar iz Srpskih Mo-ravic, zvečer pa ples. Govor sta imela deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti in deželni svetovalec Boris Iskra.
SVETOIVANSKI KRESOVI
V	nedeljo se je nadaljeval praznik svetoivanskih kresov. V parku bivše prihiatrične bolnišnice se je zbralo veliko število mladih, ki so tako spet pokazali, kako pomembne so take prireditve.
Okrog 20. ure se je pričel program z nastopom tržaške poklicne igralske skupine «11 Cantiere*. Skupina je zaigrala farso «La can-zone di Zeza* šele potem, ko je o-pravila simboličen sprevod po parku. Sprevod belih mask je spominjal na pradavne rituale, ko se je obred spajal z življenjem in je pravo gledališče šele nastajalo. Igralci, ki so za svojo igro potrebovali le najnujnejše rekvizite, so zelo dobro igrali. Občinstvu so tako predstavili samo začetke dramskega življenja, ko ni bilo še knjižnega jezika, kot tudi scene še ni bilo in ne pravil drame, pa .je bilo zato dosti več iskrenosti. Dejansko gre za osmešenje napak in hinavskih navad v takratni družbi, to pa velja tudi za našo stvarnost, ki ima enake, ali še večje probleme.
Ko je gledališka skupina «11 Cantiere* končala svoj nastop, se je velika večina ljudi preselila v gledališče bivše psihiatrične bolnice, kjer se je pričela predstava gledališke skupine «Teatro di Claudio Misculin*. Igra, ki jo je izvajala skupina izredno dobro, spada v tako imenovano sodobno gledališče ali v «underground>. a vse to skupini prav nič ne doda ali vzame., Igra je prikazovala na samosvoj način ujetost človeka v družbi. Na nedeljskem večeru praznovanja sve-
toivanskih kresov je nastopila tudi glasbena skupina «Aries», ki je zapolnila vrzel med dvema nastopoma. Praznovanje se bo nadaljevalo danes s svetoivanskim kresom, ki ga bodo prižgali v bližini stare železniške postaje na Vrdeli (Ul. Damiano Chiesa).
OBVESTILO KZ
Posestniki kmetijskih strojev, ki so vpisani v seznamih UMA, morajo do konca junija prijaviti morebitne ostanke goriva — bencina ali nafte — ki so ga nakupili s kuponi po znižanih cenah. Zamudniki tvegajo 300.000 lir globe. To obveznost morajo kmetovalci izpolniti v uradu kmetijskega nadzor-ništva v Ul. Milano 19: uradi so odprti ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure.
Vaška šagra privabila v Boljunec mnogo ljudi
Tradicionalno šagro «Na Gorici* v Boljuncu je sinoči oviralo slabo vreme, toda njen najlepši in najbogatejši del se je odvijal v nedeljo. Boljunčani, od najmlajših do najstarejših, so preživeli v okviru svojega vaškega praznika razgiban dan.
V jutranjih urah so se otroci, od najmlajših, ki zahajajo komaj v otroški vrtec, pa do srednješolcev, poskusili v risarskih veščinah. Slikarskega ex tempore se je udele-ležilo 41 otrok, razdeljenih v tri skupine, 1. in 2. razred, 3., 4. in 5. ter srednješolci. Posebno skupino pa so sestavljali otroci iz vrtca. Komisija, v kateri so bili Zdenka Ota, Ester Kočevar in Damjan O-ta, je prejeta dela takole ocenila: prve nagrade so prejeli Igor Žerjali, Danjela Koren in Niko Sancin, druge nagrade Dunja Pečenik, Marko Vodopivec in Izidor Sancin, tretje nagrade Denis Benčič, Barbara Mauri in Valter Koren, četrte
STALIŠČA SINDIKALNE ZVEZE CGIL, CISL IN Ull
Zakon o splavu je treba izpopolniti in izboljšati
nagrade pa Lara Rossetti, Marko Ota in Marko Ota st.
številna je bila tudi udeležba tekačev po boljunških ulicah. Razdeljeni so bili v devet kategorij. Zaradi prostorske stiske bomo navedli samo zmagovalce. Pri cicibanih je zmagal Paulo Glavina, pri ciciban-kah Mariza Viller, pri pionirkah Sandra Raveni, pri pionirjih Marko Saksida, pri mladincih David Gre-gori, pri mladinkah Nataša Pečenik, pri članih pa Maks Grgič. Zmagovalci in višje uvrščeni tekmovalci so dobili lepe pokale, ki so jih darovali vaške organizacije, občina Dolina. Primorski dnevnik, TKB. ŠD Breg, Cassa di Risparmio, Zveza borcev iz Boljunca in drugi. Organizatorji so zmagovalce in u-deležence nagradili med popoldan-* skim kulturnim programom, na katerem so nastopili tudi otroci z zborčkom, ki ga vodi Giorgio Gustinčič in pa folklorno skupino, ki jo vodi Ada Pangerc. Kot gostje so nastopili člani ansambla Canzo-niere triestino, ki so zaigrali vrsto italijanskih ljudskih pesmi. Nato so se številni gostje zavrteli ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana, včeraj zvečer pa je igral ansambel Pomlad. Omeniti moramo tudi lepo in bogato razstavo osnovnošolskih otrok, ki je bila v prostorih osnovne šole «Fran Venturini*, mnogi pa niso zamudili brošure Boljunec -naša vas, ki je skoraj pošla, (ris)
Včeraj .je bila v konferenčni dvorani glavne bolnišnice javna razprava o zakonu številka 194. ki jo je sklicala pokrajinska sindikalna zveza CGIL. CISL, UIL. Na razpravo, na kateri .je bil govor predvsem o preprečevanju splava in spolni vzgoji, so organizatorji povabili vse politične in družbene dejavnike, ki so med kampanjo za referendume sprejeli stališča do teh vprašani.
Sindikalna zveza želi s to in seveda nadaljnjimi pobudami spodbuditi politične in družbene sile, da se skupno in odločno zavzamejo za • preventivno preprečevanje splava. Istočasno pa zavzetost sindikata za ta vprašanja dokazuje, da se vse bolj utrjuje v sindikalnih vrstah zavest o potrebi čim bolj enotnega in odločnega nastopa delavskega razreda tudi na specifično socialnem področju.
Predstavnice CGIL, CISL, UIL so v razpravo prinesle vrsto zanimivih in konstruktivnih predlogov za učinkovitejša izvajanja zakona šte-vilka 194 in morebitno izpopolnitev zakona samega. Ženska komponenta sindikalne zveze ob tem zahteva, da se tudi dežela jasneje zavzame zg te probleme in da konkretno izvede načrt, ki bi omogočil ustanavljanje struktur za preventivo proti splavu ter spolno vzgojo in koordinacijo dela že obstoječih ustanov kot so družinske
posvetovalnice. Za sindikat je nadalje bistvene važnosti, da bi se družinske posvetovalnice pomnožile.
Hvalevredna pobuda torej, ki bi je ne smeli prezreti, če želimo, da bi se uresničili cilji, ki smo si jih zadali med kampanjo za referendume.
Izleti
INTENZIVNO POSLOVNO ŽIVLJENJE NA VELESEJMU
Včeraj v ospredju odnosi z Bavarsko danes dan Ljudske republike Kitajske
Pred ustanovitvijo posebne komisije za gospodarsko sodelovanje med našo deželo in Bavarsko - Včeraj tudi 2. posvet o turističnem sodelovanju z Avstrijo
Uradni nagovori oblasti ob dnevu Bavarske na tržaškem velesejmu
Včerajšnji dan na sejmu je potekal v znamenju Bavarske. Ta dežela je letos prvič uradno in neodvisno prisotna na naši osrednji gospodarski prireditvi, njeni predstavniki pa so že napovedali nastop tudi na 34. sejmu v letu 1982, ko bo ba-
varski paviljon namenjen prikazu nemške teluiologije na področju male in srednje industrije.
Letošnji nastop Bavarske je splošnejšega značaja in opozarja predvsem na gospodarski potencial in turistične privlačnosti dežele. V
prve pomoči po
.......HNHliimMMliliiiu.................................................................
ROP ZA IS MILIJONOV LIR V POSOJILNICI COOP
Kriminalna dejavnost se v zadnjih tednih v Trstu nevarno stop njuje. Po ropu v Banca popolare di Novara (27. maja, 43 milijonov lir plena), po ropu v poštnem uradu v Ul. Bramante (16. junija, 87 milijonov), sta včeraj popoldne dva nepridiprava odnesla iz blagajne posojilnice Delavskih zadrug (COOP) na Trgu S. Giovanni 6/B po hitri akciji več kot 18 milijonov lir v gotovini.
Roparja sta vstopila v posojilnico s pretvezo, da morata dostaviti pismo «Banca Commerciale Italiana*. Komaj jima je vodja urada, 55-letni Giorgio Sigovini iz Ul. Eremo 156, odprl, sta potegnila iz torbic pištoli z dušilcema, ju uperila proti Sigo viniju in uradnici, 38-letni Luisi Jarc por. Može iz Ul, Soncini 69, si hitro s foulardoma pokrila spodnji del obraza in v pravilni italijanščini zagrozila z že ustaljeno frazo: »To je ropi*.
mjm
Urad posojilnice COOP, od koder sta roparja odnesla 18 milijonov lir
Sigovini je prvi trenutek mislil, da gre za potegavščino, ko pa se mu je prvi ropar, plavolasec, čed-
no oblečen, star — kot njegov pajdaš — kakih 25 do 30 let, približal za pultom in mu potisnil pištolo pod
nos, je takoj izvedel njegova rezka povelja. Napolnil je dve najlonski vrečki z denarjem, ki ga je imel v predalu svoje pisalne mize in v železni blagajni ter mu jih izročil. Plavolasec, ki se ni zmenil za nekaj preostalih šopov bankovcev po 500 lir («Ne zanima nas drobiž* — naj bi izjavil), je pred odhodom razbil telefon in zažugal Sigoviniju, naj vsaj nekaj minut ne kliče policije, nakar je s »tovarišem* izginil.
Vodja urada je res nekaj časa počakal v uradu, nato je stekel na cesto, kjer je ves prebledel zaprosil kontrolorja ACT Fulvia Cerasa rija, naj prek svojega radijskega aparata pokliče policijo.
Agenti javne varnosti in funkcio narji znanstvenega oddelka policije so začeli takoj s preiskavo, medtem ko je Sigovini točno izračunal «primanjkljaj» včerajšnjega nesrečnega dne: roparji so odnesli 18 milijonov 247 tisoč in 450 lir.
njenem paviljonu se je včerajšnji «dan» začel s tiskovno konferenco, na kateri je svetovalec na ministrstvu za gospodarstvo in promet Karel Peter Ostertag poudaril ugoden razvoj ekonomskega sodelovanja med Bavarsko in Italijo ter še zlasti tranzitnega prometa čej. tržaško pristanišče, ki ga Južna Nemčija smatra za svoja »vrata na Jug*. Člani bavarskega odposlanstva, ki jih je v začetku konference pozdra vil generalni tajnik velesejma dr. Tamaro, so nato v razgovoru s časnikarji načeli vrsto vprašanj ^skupnega interesa, ki so se nanašala na storitev in tehnično opremo naše luke,- na prometne zveze med Trstom in Bavarsko ter na »konkurenco* med našim in beneškim pristaniščem kar zadeva tranzit bavarskega blaga, namenjenega v čez-morje.
Bavarsko odposlanstvo se je pozneje sestalo s skupino tržaških gospodarstvenikov na trgovinski zbornici, kjer jih je sprejel predsednik dr. Modiano. Na posvetu o problemih skupnega interesa, ki ga je vodil načelnik odseka za promet pri pokrajinski gospodarski konzulti dr. Zanetti, je bilo med drugim poudarjeno, da bo v kratkem u-stanovljena posebna komisija za gospodarsko sodelovanje med našo deželo in Bavarsko ter da bo oktobra v Muenchnu prvi sestanek pod vodstvom ministra Jaumanna. Sestanka se bosta za Furlanijo - Julijsko krajino udeležila deželna od bornika Coloni in Rinaldi.
Včerajšnja sejemska kronika beleži še 2. posvet ob okrogli mizi o turističnem sodelovanju med našo deželo in Avstrijo, medtem ko bo današnji »dan* na sejmu namenjen Ljudski republiki Kitajski. Ob ,11. uri bo na sejmišču tiskovna konferenca, na kateri bodo člani kitajskega odposlanstva orisali razloge, ki so pripravili Kitajsko, da nastopi uradno na naši prireditvi in da postavi v tržaškem pristanišču stalno zalogo svojega blaga. Prva pošiljka obrtniških izdelkov za zalogo je kakor znano prispela v Trst že pred nekaj tedni in v pri hodnjih dneh pričakujejo novo, večjo pošiljko. Popoldne ob 16. uri pa se bodo Kitajci sestali na trgovinski zbornici z gospodarstveniki iz Furlanija - Julijske krajina.
Socialistična sekcija Prosek - Kon-tovel organizira 28. junija izlet v Poreč in Rovinj.
Sekcija KPI iz Križa obvešča vse izletnike v SZ, da je zbirali šče za odhod v soboto, 27. junija, ob 5. uri na letališču v Ronkah. Prosimo za točnost in za potne liste.
Razna obvestila
Fotokrožek Trst 80. V petek, 26. junija, ob 20. uri v sejni dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11 seja krožka.
iisranH
Ob prvi obletnici smrti predrage mame Marije Kapun darujejo hčerke 30.000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina dragte Eme Tomažič daruje družina Furlani Žezlina 10.000 lir za TPK Sirena.
Odborniki in člani košarkarske sekcije ŠD Polet izrekajo Igorju Sancinu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
IV. b razred liceja F. Prešeren izreka iskreno sožalje prof. Majdi Sancin ob izgubi dragega očeta.
Ravnateljica, profesorji in osebje znanstvenega liceja F. Prešeren izrekajo iskreno sožalje prof. Majdi Sancin ob izgubi dragega očeta.
KD Ivan Grbec in ženski pevski zbor Ivan Grbec iz skednja izrekata Mariuccii in družini iskreno sožalje ob nenadni izgubi drage mame Pavle Sancin.
ŠD Polet izreka svojemu odborniku Igorju Sancinu in ostalim članom družine najiskreuejše sožalje ob nenadomestljivi izgubi očeta Danila.
Ob smrti očeta Danila Sancina izreka kolegici Majdi iskreno sožalje pedagoški odsek SSŠ.
•'micti*»vf ■!,. M
Dijaki V. a razreda znanstvenega liceja F. Prešeren izrekajo prof. Majdi Sancin iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Danila.
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
GIORDANO FELICIAN
Pogreb bo jutri, 24. junija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Pavla, hči Ornela z možem Liviom, vnuk Fabio in vnukinja Grazia
Domio, 23. junija 1981
■ Zapustila nas je naša draga mama in nona
Kaunaia, 23. junija
MARIJA SKILAN vd. STANČIČ
Pogreb drage pokojnice bo danes, 23. junija, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v • cerkev na Kati-nari.
Žalujoči sin Josip, nevesti Pina in Marija, zet Valentin, sestra Krna, vnuki in drugo sorodstvo 1981
23. 6. 1980
23. 6. 1981
ob I. obletnici smrti nepozabnega
TONČKA KALCA
se ga z občutkom spominjajo
mama Zofka, oče Anton, brat Mirko in vsi sorodniki
Bazovica, 23. junija 1981
/
Opozorilo oškodovanim po lanski toči
V uradnem deželnem listu je bil pred kratkim objavljen odlok predsednika deželnega odbora, s katerim se določenim področjem v deželi priznava status opustošenosti po raznih vremenskih neprilikah v lanskem letu.
Kar se tiče tržaške pokrajine, se omenjeni odlok nanaša na točo, ki je 31. avgusta lani prizadela občine Devin - Nabrežina, Repen-tabor in Zgonik ter specifično kraje Nabrežino, Štivan, Šempolaj, Medjo vas, Cerovlje, Mavhinje, Slivno, Prečnik, Praprot, Trnovco, Sesljan, Devin, Veliki Repen, Col, Zgonik, Salež, Samatorco, Gabrovec, Devinščino, Zagradec ter Repnič.
Oškodovani kmetovalci iz zgoraj navedenih krajev lahko v smislu člena 3, zakona št. 33, z dne 29. decembra 1965 vložijo pri deželnem odborništvu za kmetijstvo prošnjo za nizko obrestno petletno posojilo. Rok za vložitev prošenj zapade 28. junija letos. Vabimo zato vse zainteresirane kmetovalce, da se zglasijo v uradih Kmečke zveze.
PROSVETNO DRUŠTVO MLADINSKI KROŽEK PADRIČE
FOTOKROŽEK «TRST 80»
vabijo na
KRESOVANJE
DANES, 23. junija, za «KALOM»
ob 21.00 — kulturni spored z vžiganjem kresa
Sodelujejo: godba na pihala «V. Parma« iz Trebč, otroški pevski zbor Glasbene matice iz Trsta, moški pevski zbor SKD Tabor z Opčin in domači mešani pevski zbor PD Slovan.
Od 18. ure dalje bo v zadružnih prostorih odprta razstava slik.
/m
SLO.VAN
PD KOLONKOVEC — Ženjan 46 vabi danes, 23. junija, na
KRESOVANJE
s kulturnim programom
Ob 20 ur' nastopajo otroški pevski zbor in otroška folklorna skupina iz Skednja, ženski pevski zbor Tabor z Opčin in domači mešani pevski zbor
SVETOIVANSKI, KRESOVI
v gornjem predelu Ul. Damiano Chiesa
(v bližini železniške postaje na Vrdeli)
DANES, 23. junija, po 20. uri
SVETOIVANSKI KRES
v počastitev začetka poletja in najkrajše noči v letu
KD VALENTIN VODNIK DOLINA
priredi danes, 23. junija, ob ob 21. uri pri Sv. Martinu
, VEČER
OB TABORNEM OGNJU
Sodelujejo : Stane Raztresen, moški pevski zbor Valentin Vojnik, Družina Strmega Brega, otroci osnovne
,iJWi Wfly ^Vabljeni!
Danes praznuje 70. rojstni dan
ALOJZ ROZMAN
župnik iz Trebč Iskreno mu čestita
godbeno društvo »V. Parma» — Trebče
Kino
Vabimo vas na
14. REDNI OBČNI ZBOR N Š K
ki bo v četrtek, 25. junija 1981, v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20/1, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju.
Odbor
Naročniki
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
pozor!
Vsem tistim, ki se odpravljajo na dopust, bomo tudi letos brezplačno pošiljali Primorski dnevnik. Nujna pa je, da nam novi naslov posredujejo vsaj štiri dni pred odfiOdoin' na‘ telefonsko številko 791 672, notranja 28.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 23. junija
KRESNICA
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20 58. — Dolžina dneva 15.42. — Luna vzide ob 0.50 in zatone ob 10.59.
Jutri. SREDA, 24. junija JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 21 stopinj, najnižja 13.5, ob 18. uri 20,8 stopinje, zračni tlak 1010,5 ustaljen, veter 30 km severovzhodnik, burja s sunki 52 km na uro. Vlaga 48 odstotna, nebo malo poobla-čeno, morje razgibano, temperatura morja 17,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giovanni Masuri, Benedetta Musi, Massimilano Gon-zati, Francesca Z„rnada, Cesare Sofianopulo, Federico Biscaldi, Mar-po Longo, Silvia Mari.
UMRLI SO: 78-letna Libera Anto-nini, 68 letni Danilo Sancin. 75 letni Vittorio Gullini, 67-lelna Giovanna Tonsa. 42-letna Beppina Paron vd. Vescovi, 73-letna Pierina Cappellet-ti vd. Maffioli. 74-lelni Giuseppe Sa-vorani, 64-letni Mario Silvestri, 82-letna Gina Ziz, 83-letna Caterina Gallo, vd. Abbrescia, 76-letni Fides Fulvi, 79-letna Ida Obidig vd. Ku-fersin.
DNEVNA SLUŽB/* LEKARN (od 8.30 do 20.30)
■ Ul. Dante 7. Ul. dellTstria 7, Ul. Alpi Giulie 2. Ul. San Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od K. do 21. ure in praznična od 3. *	20
ure, tel. 68 441
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124, Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 21118)1; Prosek: tel. 225-141; Božje polje 'Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197, Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271 124
Ariston 47.30 (v dvorani) — 21.30 (na prostem) »Maledetti vi ame-ro». Režija Marco Tullio Giordana.
Eden Danes zaprto.
Ritz 18.60 «Dalla Cina con furore». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30—20.15 »Ben Hur*
Eenlce Danes zaprto.
Aurora 16.30 »Form d'ottone e ma-nici di scopa*. VValt Disney.
Capitol 18.00 »I cavalieri delle lun-ghe ombre*.
Cristallo Danes zaprto.
Vittorio Venelo 16.30 «L'oca selvag-gia čolpisce ancora*. R. Moore, G. Pečk.
Moderno 16.00 «L'assistente sociale tutta pepe e tutta šale*.
Lumiere 16.45 «Bruce Lee Tira del drago colpisce anche l’Occidente».
Mignon 16.00 »Artigli*.
NazJonale 15.45—22.15 «Odisex Tim pero dei piaceri sessuali». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.30 «Erotic super love». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.30 »Super climax». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «L’o-ro dei McKenna*.
Valmaura (poletni kino) 21.15 »No-sferatu, il principe delle tenebre*.
šolske vesti
Loveščamo, da je v vrtcu v Lo-njerju odprta razstava ročnih del do 25. junija.
Osnovna šola in otroški vrtec v Barkovljah vabita na ogled razsta ve ročnih del in likovnih izdelkov, k; bo na osnovni šoli danes, 23. t.m., cd 9. do 12. ure.
Osnovna šola M. Gregorič pri Sv. Ani vabi na ogled razstave ročnih del in risb, ki bo v šoli danes, 23. in jutri 24. junija od 9.30 do 12.30.
Ravnateljstvo znanstvenega liceja F. Prešeren obvešča, da je vpisovanje na znanstveni in klasični licej vsak dan od 10. do 12.30 do vključno 7. julija 1981.
Učenci in učiteljstvo osnovne šole I «France Bevk* z Opčin sporočajo, | da bo zaključna šolska maša jutri, I 24. junija, ob 9. uri.
I
POTOVALNI URAD AURORA
I prireja od 18. julija do 22. av-l gusta tedenska
j LETOVANJA V BOVCU
! z bivanjem v hotelih «ALP» in «KANIN»
Odhod avtobusa iz Trsta vsako soboto zjutraj, povratek naslednjo soboto zvečer.
Cena enotedenskega letovanja je v hotelu «A)p» 115.000. v hotelu «Kanin» pa 140.005 lir -vožnja vključen'
•
Vabimo na enodnevne nedeljske izlete in sicer:
28. junija k izviru Soče 5. julija na Bled 12. julija v Kamnik :	19. julija v Crikvenico
| Cena vsakega izleta 25.0Or' lir. •
j Na razpolago je še nekaj i prostorov za enotedenska leto-| vanja na Rodosu, v Palma di Mallorca, na Ibiz;, v Tunisu in na Korziki.
Informacije in vpisovanje pri »Aurori*. Ul. Cicerone 4, telefon 60261.
Mali oglasi
.telefon 1040) 7946 72
"uOTOR tomos, prevoženih samo 350 km, prodam po ugodni ceni. Telefonirati od 13. do 15. ure na štev. 040/226-338.
PRODAM novo, nekaj mesecev rabljeno kolo znamke «IVES colum-bus zeta*. Podrobnejša pojasnila dobite na goriškem uredništvu Primorskega dnevnika.
ODDAJAM v najem prostor velik 5x11 m. primeren za različne dejavnbsti'"' (Kleparsko, mizarsko ali kovaško delavnico, garažo, skladišče itd). Telefonirati vsak daH;,,otT' 15. do 19. ure na telefonsko št. (040 ) 228-497.
PRODAM dva zasedena lokala na Oberdankovem trgu št. 2/A in 2/B, Trst. Cena 300.000.000 lir. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Lekarna*.
OSM1CO je odprl Stanko Marušič v štandrežu. Toči belo in črno 'dno, za prigrizek pa nudi domačo sa lamo.
PRI MIŠKOTU na Opčinah je odprta osmica. Toči se belo in črno domače vino.
RABLJENE strešnike (korce) prodam po ugodni ceni. Telefon 040/299-453.
MLADENIČA prostega vojaščine z znanjem srbohrvaščine ali slovenščine zaposli važn kmetijsko podjetje za delo v lastnih trgovinah. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/631003.
OBČINA Devin - Nabrežina išče šoferje. Pogoji: 1. starost do 35 let razen poviškov, ki jih predvideva zakon: 2. italijansko državljanstvo;
3.	diploma nižje srednje šole; 4. vozniško dovoljenje C in D kategorije. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti dostaviti občini Devin - Nabrežina do 30. 6. 1981 uradu za .stike z javnostjo in prevajanje • soba št. 20.
..: - ..;-®aass	.
(RANCA-Dl. CREDITO, Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
	m
22. 6. 1981	
Ameriški dolar	1185.-
Funt šterling	2,310.—
Irski funt šterling	1800.—
Švicarski frank	568.50
Francoski frank	205,50
Belgijski frank	29,75
Nemška marka	496,—
Avstrijski šiling	69,75
Kanadski dola-	980,—
Holandski f,orin*	445,—
Danska krona	154.—
Švedska krona	230.—
Norveška krona	198.—
Drahma	18.-
Mali dinar	30,50
Veliki dinar	28,10
MENJALNICA
vseh tujih valut
KRIZA ZARADI VOLITEV V KZE
Nocojšnji sestanek vodstva KD uvod v politično preverjanje
Proračune v krajevnih upravah je treba odobriti do 17. julija
Nekam tiho je šla mimo nedelja za goriške politike po dogodkih v prejšnjem tednu, ko so se sprli zaradi izvolitve socialdemokrata Espo-sita na predsedniško mesto krajevne zdravstvene enote. Demokristjani so zelo jezni, ker ni prodrl njihov kandidat in tudi ker so se laiki sporazumeli s komunisti.
Danes zv. 7cr se v Gorici sestanek širše pokrajinsko vodstvo kr-ščanskodemokratske stranke, na sejo so vabljeni tudi krajevni upravitelji. Pravijo, da bo to širše vodstvo potrdilo stališče tajništva, ki je na seji prejšnji večer sprejelo sklep o zahtevi po preverjanju med KD, PSI, PSDI, SSk in PRI na pokrajinski ravni. Zaradi tega naj bi že v tem tednu prišlo do prvih sestankov in iz teh najbrž tudi do odstopa tega ali onega predsednika ali odbora. V demokristjanskih krogih so namreč odločeni iti do konca v preverjanju.
Važen sestanke bodo imeli drevi tudi goriški socialisti. Na že prej predviden aktiv članov, na katerem bi govorili o gospodarski problematiki, pridejo tudi deželni tajnik Bravo in odborniki v deželni vladi. Brez dvoma bodo tudi na sedežu PSI drevi govorili o krizi.
Pri vsem tem velja omeniti nekaj. Medtem ko so v pokrajinskem svetu že skoro zaključili razpravo o proračunu in imajo na vrsti le glasovanje, se morajo v občinskem svetu šele lotiti preučevati proračun. Čas je do 17. julija. Zakon pravi, da morajo biti proračuni o-dobreni do tega dne. Sicer bi lahko prišel v krajevne uprave komisar, prefekt pa bi razpisal nove volitve.
5. julija pohod po Krasu
Na Vrhu se pripravljajo, da bi čimbolje speljali športno-rekreativ-no prireditev, 4. pohod po Krasu, ki bo na sporedu v nedeljo, 5. ju lija. Udeleženci, zaradi zanimivo speljane proge po kraških gmajnah in poteh jih pričakujejo zelo veliko, bodo morali prehoditi dvanajst kilometrov dolgo pot, na kateri bodo postavili dve kontrolni postaji in okrepčevalnici. Vsak udeleženec, ki bo progo opravil v celoti bo prejel spominski grb iz keramike, posebej pa bodo nagradili skupine.
Informacije in pojasnila dobijo interesenti pri Avguštinu Devetaku i» Lucijanu Černiču na Vrhu. Pobudnik prireditve je, kakor znano, športni odsek PD Danica.
V Štarancanu razvijajo obmorski turizem
Dežela je obrežju v občini Šta-rancan prisodila status obmorskega področja. Zaradi te značilnosti bodo plažo v tej občini lahko uredili za potrebe kopalcev. O tem so razpravljali na zadnji seji tržiškega urbanističnega konzorcija.
Ob tem je tekla beseda tudi o ureditvi obstoječe in gradnje nove marine. Tako so povedali, da bodo v marino Hannibal pri Tržiču vložili nov zasebni kapital, obstajajo pa načrti in vedno večje možnosti za izgradnjo marine v štarancanu.
Levičarji so ohranili v enem primeru, pridobili pa v drugem, dve občinski upravi v Furlaniji, kjer so v nedeljo in včeraj bile občinske volitve.
V	Komu (Čarno di Rosazzo), kraju na cesti med Krminom in Čedadom. ki ima precej lesne industrije in kamor so se v zadnjih letih priselili številni ljudje, tudi iz Benečije, je socialistična stranka ohranila večino, ki si jo je pridobila pred petimi leti. Na čelu liste PSI je bil dosedanji župan Iginio Visin-tin. Socialisti so dobili 1.023 glasov in 12 svetovalcev, demokristjani pa 681 glasov in le 3 svetovalce. Na volišča je šlo več kot devetdeset odstotkov volivcev, in sicer 1.988 od skupnega števila 2.165 vpisanih v volivne sezname.
V	občini Farni di Sotto v Karniji, pa je bilo število volivcev precej manjše, tudi ker je veliko ljudi na delu v inozemstvu in se niso za občinske volitve vrnili domov. Komaj dve tretjini ljudi sta tako šli na volišča, saj so zabeležili le 613 volivcev od skupnega števila 908 vjMšanih? 'Volitve jč zmagala združena lista socialistov in komunistov, ki je dobila 260 glasov in 12 sede-žev.^na drugem mesti)' pa je lista socialdemokratov in neodvisnih s
Srečanje med mladino Doberdoba in Prvačine
Prejšnjo nedeljo so se v Doberdobu srečali mladinke in mladinci iz Doberdoba in Prvačine. Mladi o-beh pobratenih vasi že precej časa gojijo prijateljske stike in pred kratkim so imeli podobno srečanje v Prvačini. Doberdobci in Prvač-kovci so se v popoldanskih urah zbrali v prijetni leseni bajti ob Do-berdobskem jezeru, kjer so se zabavali ob družabnih igrah in ob čevapčičih. Zvečer je bilo v vasi na sporedu športno srečanje v ženski in moški odbojki ter v nogometu ob prisotnosti številne mladine iz obeh pobratenih vasi. Po športnih tekmah so se gostje in gostitelji vrnili k jezeru, kjer so se o-krepčali s »paštašuto*. Sledil je ples, ki je zaključil srečanje v veselem vzdušju. Mladi iz Doberdoba in iz Prvačine pa imajo na programu še več takih pobud, ki bodo še bolj utrdile prijateljske vezi med vasema.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul E Toti, tel. 72-701.
154 glasovi in 3 sedeži. Brez mesta v občinskem svetu so demokristjani, ki so s svojo listo dobili le 81 glasov. V prejšnjem občinskem svetu je bila na čelu občine lista v kateri so bili demokristjani in socialdemokrati.
Potrjeno vodstvo briškega konzorcija
Grof Douglas Attems je bil potrjen na predsedniškem mestu upravnega odbora konzorcija za zaščito tipičnih briških vin. Izvolili so ga člani odbora. Za podpredsednika so izvolili Aleša Komjanca; tudi on je bil potrjen na tem mestu.
Poletni urnik avtobusov APT
Pokrajinsko avtobusno podjetje A PT sporoča, da stopi v četrtek, 18. t.m., v veljavo poletni urnik prevozov na medkrajevnih avtobusnih progah. Poletni umik velja za vse proge, ki jih upravlja podjetje, tukaj pa objavljamo »nove-urnike od’ hodov na nekaterih progah, ki najbolj zanimajo naše bralce.
GORICA - DOBERDOB - TRŽIČ Odhodi iz Gorice — ob delavnikih:
6.50,	18.15; ob praznikih; 14.30, 18.50. Odhodi iz Tržiča — ob delavnikih; 7.30, 17.35 (slednji ne vozi ob sobotah); ob praznikih: 14.50, 19.10. GORICA - ŠTEVERJAN - GORICA:
Odhodi iz Gorice — ob delavnikih:
6.50.	7.30, 10.00, 12.45, 13.45, 14.45, 18.20, 20.00; ob praznikih; 13.40,
MiuHiiiiiiiiiiiimiiiuiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitu
SEJA POSVETOVALNE KOMISIJE
Skupna gospodarska vprašanja zanimajo Gorico in Novo Gorico
NEDEUSKE V0UTVE
Zmaga levičarskih sil v furlanskih občinah
V Komu so socialisti ohranili večino, v Fomi di Sotto pa so občino pridobili kandidati PSI-KPI
FOTOKRONIKA IZ SOVODENJ
' r * j
Svečano odprtje Kulturnega doma v Sovodnjah Je pričel dolgoletni družbenopolitični delavec Jože češčut, ki Je ob ploskanju številnih domačinov ln povabljenih gostov prerezal simboUčni trak
i m	——	m
Dvorana Kulturnega doma je bila nabito polna domačinov, svečani dogodek pa je povzdignila navzočnost uglednih predstavnikov manjšinskega življenja, pobratene občine Škofja Loka in sosednje občine Nova Gorica * * »
Predsednik kulturnega društva So-vodnje Emil Tomšič je svoj uvodni nagovor na občinstvo začel z naslednjimi besedami:
»Zbrali smo se danes zvečer v tem našem prenovljenem Kulturnem domu, kjer se bomo odslej ob raznih priložnostih zbirali domačini in gostje, v domu, kjer bomo o-hranjali in razvijali našo dejavnost, našo knlturo, našo pesem, in naš slovenski jezik.»
MATURE PRIČNO 2. JULIJA
ZNANE IZPITNE KOMISIJE NA SLOVENSKIH ŠOLAH
V Novi Gorici so razpravljali o gospodarski kooperaciji m o težavah goričkih avtoprevoznikov
V	Novi Gorici se je sestala prva izmed treh paritetičnih komisij strokovnjakov, ki so posvetovalnega značaja, za katere sta dali pobudo občinski upravi v Gorici in Novi Gorici. Sestala se je komisija, ki ima nalogo preučevati gospodarska vprašanja.
Goriško delegacijo je vodil odbornik za programacijo Giannino Ciuffarin, v njej so bili še Natale Comolli, Luciano Sacchetti, Lucia-no Pini in dr. Ugo Furlani. Jugoslovansko delegacijo pa je vodil podpredsednik občinske skupščine Lucijan Vuga.
Iz tiskovnega poročila goriške občine je razvidno, da so na tem sestanku preučili delovni načrt, ki so gF pripravili člani novogoriške delegacije. Med temi je važen predlog o ustanovitvi agencije, ki naj preuči možnosti gospodarske kooperacije v obmejnem področju, tudi s področja energetskih vprašanj. Goriški zastopniki so predočili tudi težak položaj, v katerem se je znašlo goriško avtoprevozništvo ter predlagali ustanovitev samostojnega računa, podobnega drugim, ki že uspešno delujejo v obmejnem področju.
V	juliju bo v Gorici druga seja te komisije. Takrat bodo podrobneje preučili vsa postavljena vprašanja, še posebej vprašanji avto-prevozništva in agencije za gospodarsko kooperacijo v obmejnem področju.
Po delovnem sestanku so si goriški člani ogledali tudi gradbišče hidrocentrale na Soči pri Solkanu.
Skupinska razstava v Šempetru ob Soči
V	občini Šempeter ob Soči imajo že dolgo vrsto let občinsko likovno galerijo v kateri imajo vsako leto vrsto razstav. Vsak razstavljavec pusti šempetrski občini eno svoje delo in tako so si nabrali slik že za celo pinakoteko. Vse te slike bodo razstavili v že omenjeni galeriji konec tega tedna, od četrtka, 25. junija, do ponedeljka, 29. junija.
Od leta 1970 do danes so imeli 79 razstav, nekateri slikarji so razstavljali tudi dvakrat ali večkrat. Med razstavljavci so tudi nekateri Slovenci in sicer Miloš Volarič (1973), Pavel Medvešček (1973), Demetrij Cej (1973), Marija Jug
Pečarič (1977), Andrej Košič (1979) in Nedeljko Pečanac (1981).
Izleti
SPD vabi v nedeljo, 28. junija, na izlet v Kranjsko goro z vzponom na Špik. Pojasnila daje Ivo Berdon.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 4. dnevni družinski izlet z avtobusom po poteh NOB, v dneh od 4. do 7. septembra letos. Obiskali bodo Mostar, Sarajevo, Drvar in Sutjesko. Vpisovanje na sedežu v Ulici Malta 2, od 9. do 11. ure. Zaključili bomo vpis 30. junija zaradi rezervacije hotelov. Pohitite z vpisom!
Sovodenjski občinski svet je na zadnji seji, v petek zvečer, sprejel vrsto pomembnih sklepov s področja javnih del. Tako je bil soglasno odobren izvršilni načrt za ureditev in ■ razširitev 850 metrov dolgega od-sega ceste med Gabrjami in Vrhom. Načrt je pripravil zemljemerec Antonio Grusovin, dela pa bodo veljala nekaj nad 150 milijonov lir, ki jih bo občina v celoti krila s posojilom. Občinski svet je sprejel tudi sklep, da se dela čim-prej oddajo na dražbi. V kolikor ne bo nepredvidenih težav, bodo v jeseni tudi že pričeli delati.
Občinski svet je. prav tako soglasno, odobril sklep, da se specializiranemu načrtovalnemu uradu Pessina poveri izdelavo okvirnega načrta ureditve kanalizacijskega o-mrežja na področju celotne občine. Načrt bodo pripravili približno v treh mesecih, predvideval pa bo možnost postopnega izvajanja del na področju posameznih vasi. Izdelava študije bo občinsko blagajno veljala okrog pet milijonov lir, kar
16.50, 19.50.
Odhodi iz Števerjana — ob delavnikih: 7.10, 7.50, 10.20, 13.05, 14.05, 15.05, 18.40, 20.20; ob praznikih: 14.00, 17.10, 20.10.
GORICA - SESLJAN (skozi TRŽIČ)
Odhodi iz Gorice — ob delavnikih: 7.45, 12.45; ob praznikih: 7.45, 12.30, 17 15.
Odhodi iz Sesljana — ob delavnikih: 12.45, 19.30; ob praznikih: 8.45, 13.30, 18.45.
GORICA - SESLJAN (skozi DOL)
Odhodi iz Gorice — samo ob delavnikih: 7.00, 13.45.
Odhodi iz Sesljana — samo ob delavnikih: 13.01, 18.51.
Istega dne, t.j. 18. junija, bodo kot vsako poletje spet uvedli sezonsko progo GORICA - KRMIN - GRA-DEŽ. Avtobus bo vozil na tej progi samo ob nedeljah in praznikih, z odhodom iz Gorice ob 7.45 in odhodom iz Gradeža ob 19. uri.
bodo krili s sredstvi iz sklada Bu-calossi.
V ospredju petkove seje je bila že spet gradnja, oziroma nadaljevanje občinske telovadnice. Kakor je znano, so objekt pred kratkim pokrili in opravili tudi nekatera dela na ostrešju. Zdaj bo treba razpisati novo dražbo za oddajo preostalih del. Načrtovalec, arhitekt Jože Cej je načrt ter opis del, ki jih je treba še opraviti, predstavil na petkovi seji, kjer je bilo veliko govora o strošku za ta objekt, ki je, lahko rečemo, vsak dan višji. Stečaj podjetja Cesia, ki je dela prevzel na dražbi, bo celotno gradnjo podražil za okrog sto procentov. Na osnovi zadnjega izračuna, bo torej gradnja veljala okrog 600 milijonov lir.
Občinski svet je na petkovi seji odobril načrt zaključnih del na objektu telovadnice, zadevni strošek ter pooblastilo župana za najetje ustreznega posojila pri Cassa de-positi e prestiti ali drugem kreditnem zavodu. Soglasno je odobril tudi razpis dražbe. V tej zvezi velja
2.	julija se bodo tudi na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici pričele mature za naše dijake. Za slovenske klasike je letos matura v Gorici m sedežu liceja «Primož Trubar». Predsednik komisije bo prof. Maks šah iz Trsta. V komisiji bodo še prof. Elvina Miklavec Slokar iz Trsta za italijanski jezik, prof. Majda Sancin iz Trsta za slovenski in latinski jezik, prof. Sheila Laurenčič iz Trsta za filozofijo, prof. Ivan Bratina iz Gorice za matematiko ter, kot notranji član komisije, prof. Katarina Faganel Pazzagli za slovenščino in latinščino.
Na učiteljišču <nSimon Gregorčiči) bo predsednik komisije prof. Jože Serazin iz Trsta. V7 komisiji pa bodo prof. Diomira Fabiani Bajc iz Trsta za italijanski jezik, prof. Lojze Rebula iz Trsta za slovenski
omeniti, da bo moralo podjetje, ki bo dela prevzelo, objekt dokončati v roku šestih mesecev, kar daje upati, da bo objekt služil namenu že v prihodnjem letu.
V nadaljevanju seje so nato svetovalci soglasno odobrili sklep o razpisu javnega natečaja za zaposlitev uradnika v tehnični službi. Za to mesto je predpogoj znanje slovenščine. Mesto je sicer že nekaj let predvideno v načrtu osebja, vendar ga v tem času ni bilo mogoče izpolniti.
Naj ob koncu zabeležimo še zanimivost, pravzaprav novost, ki bi jo kazalo posnemati tudi v drugih občinah. Občinski svet je sprejel sklep o imenovanju Darka Devetaka za občinskega poljskega čuvaja z določenimi pristojnostmi tudi s področja ekološkega varstva. Dolžnosti bo opravljal brezplačno in po navodilih občinske uprave.
Ob koncu seje se je razvila še živahna razprava o nekaterih vprašanjih urbanističnega značaja, ter o poteku občinskega praznika.
jezik, prof. Boris Fabiani iz Trsta za matematiko, prof. Karlo Černič iz Gorice za pedagogijo in kol notranji član komisije prof. Marija češčut za latinščino, zgodovino in zemljepis.
Na slovenskem trgovskem zavodu tlvan Cankar» pa bo na čelu komisije prof. Vladimir Turina iz Trsta, v njej pa bodo še prof, Nada Ger-zegli iz Trsta za italijanski jezik, prof. Janja Auersper Novak it Trsta za slovenski jezik, prof. Leopold Zubalič iz Trsta za administrativne vede, prof. Bogdan Troha iz Trsta za matematiko, kot notranji član bo prof. Marija Cocian-cic Salerno za gospodarsko m politično pravo.
Razna obvestila
Občinska komisija za družinsko posvetovalnico v Doberdobu vabi vse občane na predavanje in predvajanje diapozitivov na temo »Pre-vencija rakastih obolenj na prsih*, ki bo v občinski sejni dvorani v petek, 26. t.m., ob 20.30. Predavala bosta dr. Mustacchi in psih. dr. Igo Radovič.
Razstave
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini j«
v teh dneh odprta razstava z naslovom «3. trienale jugoslovanske fotografije*. Odprta bo do 12. julija.
Kino
Uortvu
VERDI Danes zaprto.
CORSO 18.00—22.00 »Scusi lei. č normale?* R. Montagnani in A. M. Rizzoli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA Danes zaprto.
/mV
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Porno ca-meriera maliziosa*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Detektor*.
Aoivj (.urica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Mož, žena in banka*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Veliki gospodar*. Hongkonški film.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARN^ V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89, tel. 84443.
niMiiiiiiiiiiMmitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimMiiiimiiiiiiiiiiiimiMiuiiiiiiiHiiiiiiiiMitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiui
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Odobren izvršilni načrt za razširitev odseka ceste med Gabrjami in Vrhom
Nalog za izdelavo okvirnega načrta za kanalizacijsko omrežje na vsem občinskem ozemlju - Telovadnica bo stala 600 milijonov lir
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah

m
Ml ;
mm
Na poletni prireditvi v škednju je v nedeljo nastopila tudi folklorna skupina učencev osnovne šole
Ivan Grbec
L** \\j
mm \ im

'	/ i
Prejšnji teden je bilo v Boljuncu ob predstavitvi brošure »Naša vas» kar živahno, kot je razvidno iz
zgornje slike
-
P«

Tradicionalna šagra v Boljuncu, ki |e trajala od sobote do ponedel|ka, je privabila v vas veliko ljudi, največ pa jih je bilo v nedeljo, ko je bila posneta gornja slika
Na vaški šagri v Praprotu, kjer so tudi razstavili domača vina, je bila ena glavnih točk tekmovanje v košnji. Na sliki: tekmovalci pripravljajo svoje «orodje»


Na osnovni šoli Karel Širok v Ul. Donadonl so včeraj podelili bralne značke
..
V sredo se je v Kulturnem domu predstavil občinstvu dekliški zbor Glasbene matice
M
Na zaključni produkciji nabrežinske podružnice šole GM sta nastopila tudi otroški zbor »Slavček* in mladinski orkester, ki ju vidimo na sliki
	
L*	^	■>	* * f -	Kr
	g PIL BK,
	
	IjBftfb* II
V Kulturnem domu so v petek nastopili gojenci srednje glasbene šole »Josip Slovenski* iz Beograda
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
7.30, 12.00 in 12.30 DNEVNIK 1 -Volitve
12.30	šolska oddaja: spoznajmo tržišče
13.00	Dan za dnem
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Žene in hčere, 4. nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Zrcalo sveta
15.00	Bert D’Angelo superstar
15.45	Ko smo že pri tem, glasbena oddaja
16.30	Doktor Who, 2. del TV filma
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17 05 Pravljice . . .
17.15 Ribe in korale
17.35 Shirab, deček iz Bagdada, 24. epizoda
18.00	šolska oddaja: Ludwig van Beethoven
18.30	Kulturne aktualnosti DNEV-nika 1
19.00	Železna roka
19.20 Zdravniki ponoči - 2. del TV filma
19.45	Almanah in Vremenska silka
20.00	DNEVNIK
20.40	Zgcdilo se je v Ziirichu, 1. nadaljevanje
21.50	Jaz in . . . alkohol
22.30	Mister fantasv, glasba*-DNEVNIK - Danes v parlamentu - Vremenska slika Ob koncu Zrcalo sveta
Drugi kanai
7.30 DNEVNIK 2 - Posebna oddaja o volitvah
12.30	Robinovo gnezdo. TV film
13.30	šolska oddaja: Vzporedna dimenzija
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10 Kingston: Dossier strahu -
TV film
15.25	šolska oddaja: Sodobne znanstvene raziskave
16.00	Evropski dnevi
17.00	DNEVNIK 2 - Flash
17.05 Popoldan, 2. del
17.05 Mnenje Nantasa Salvalaggia
17 25 Srečanje z Enzom Bartoc-cijem
Program za mladino
17.30	Fior-di-favole. risanke
17.50	Clown, dokumentarec
18.00	šolska oddaja: Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport
18.50	Ulice San Francisca - TV film - Vremenske napovedi
19.45 DNEVNIK 2 - Poročila
20.40 Vrag v steklenici, po povesti R. L. Stevensoha
22.10 Politična tribuna: Volilni i zidi - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.55	Rock koncert: Charlie Daniels Band
19.00	DNEVNIK 3
20.05	Problem energije
20.40	Torkov koncert W. A. Mozart
21.25	Delta - Tednik znanosti in tehnike
22.10	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.05	Poročila
18.10	Kapitan Kuk, pravljica
18.20	Jugoslovanski naredi v pe smi hi plesu: Taneč
18.50	Ko utihne šolski zvonec
19.20	Kolo naj bo kolo, film o varnosti v cestnem prometu
19.30	Obzornik
19.40	Mostovi - hidak
19.55	Knjiga
20.10	Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20.26	Zrno do zrna
20.30	Dnevnik 20 55 Vreme
21.00	Aktualno: Vzgibi skupnega razvoda
21.55	\V. Hohnensee: Bojni tovariš Hans Beimler, nadaljev.
23.50	V znamenju
Koper
17.30	Ponovitev filma	,
19.00	Odprta meja
19.30	šola v Valdoltri, reportaža
19.50	Otroški kotiček
20 15 Stičišče - Dve minuti
20.30	Dogodivščine v kampu, film Igrata: Elke Sommer in Kenneth Williams
22.00	Ustvarjanje Titove Jugosla vije, dok., cddaja
23.10	Trnova pot - nadaljevanka
Zagret)
19 05 TV koledar 19.15 Otroška oddala 19.45 Narodna glasba
20.30	DNEVNIK
21.00	V žarišču, notranjepolitična oddaja
22.00	Predmestje, film
ŠVICA
18.35	Poletni programi za mladino
19.30	TV film iz serije «Lassie»
20.40	Pivion, dialektalni ciklus
21.35	Kočija
22.00 Glasbena oddaja: Richard Claydermann
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Marijine božje poti v naši deželi; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koneprt komorne glasbe;
11.30	Beležka; 11.35 Paleta orkestrov ; 12.00 Četrtkova srečanja (ponovitev): 12.30 Meledije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15 00 Sodobni sound; 16.00 Mladi pisci; 16.15 Romantični trenutek; 16.30 Rezervirano za . . .; 17.10 Mi in glasba: Nove plošče: 18.00 Stiska in odrešitev človeka v prerezu svetovne drame: Anton Pavlovič Čehov: »Striček Vanja*; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijonski program)
7.30, 8.30, 9 30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Strani partizanskega življenja; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Vsi jih poslušajo; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Mozaik, glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Vrtiljak motivov: 15.00 Najlepše ljubezenske pesmi; 15.33 Prijetno popoldne; 16.45 Poje zbor Tre Pini iz Padove; 17.00 Glasovi našega časa; 17.32 Crash; 17 55 Koledarček; 18.00 Glasbena fantazija; 18.32 Poje skupina Super -tramp; 18.45 Klavirske strani.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kino-spored; 8.15 Najava sporeda; 14,00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 14 05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbe velikih mbjstrov; 15.00 Mladim poslušalcem; 15.37 Glasbeni notes;
16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorska poje; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
RADIO I
7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13 00, 15.00, 17 M) 19.00A 21.00 Poročila: 6.00 -8.40 Volitve' 1981; 10.05 Ana Me-lato; 11.00 Štiri četrtine; 12.05 Ni bib .Mo. jjrej; 12.30 Ulica Asia go Tenda; 13 25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.30 Jagnje in volk; 15.05 Popoldanska srečanja; 16.10 Rallv; 16.30 Radijska priredba; 17.05 Star gags; 17.10 Blu Milano; 19.30 Zgodba jazza; 20.00 Civilizacija predstave; 21.30 Folklorna glasba; 22.35 Glasba včeraj in jutri.
LJUBLJANA
7.00, 7 30, 9.00, 10.09, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.20 Re kreacija; 7.35 Vremensko poroči lo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro. otroci!; 8.C0 Druga jutranja kronika; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.C5 Z radiom na poti; 10 40 Turistični napotki; 1105 Rezervirano za...; 12.05 Z našimi’ opernimi pevci: 12.35 Zna no in priljubljeno; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski na sveti; 13.40 Po domače; 14.00 I/ naših krajev. Iz naših sporedov; 14.30• Priporočajo vam . . .; 15.05 V korak z mladimi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, ra dio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 19 00 Sotočje; 19.45 Glasbena medigra;; 20 35 Lahko' noč, .otroci!; 20.45 Minute Z anspmblom Bojana Adamiča; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 S solisti in ansambli JRT; 22.05 Radi iška i gra; 23 15 Informativna r^daia v nemščini in angleščini; 23.’25 Iz naših sporedov: 23.30 Tinke in go da'a; 00 05 Lirični utrinki; 00.10
S -ponevkami no Jugoslaviji; 1.05 Nočni program.
MARJAN TOMŠIČ:
5T OSTRIC ETA
In je stopil počasi previdno k oslici. Pa mu ne bi bilo treba tako nežno pristopati, kajti vdano ga je čakala in o-čitno je prišla sem samo zaradi njega.
»Hoji* je zaklical Marinič, ko je sedel na njenem širokem in. toplem hrbtu. «Hoj!»
In muša se je prestopila, ponesla ga je naravnost proti vasi, kot da bi uganila njegove misli.
, «Vidi, vidi,* se je veselil Marinič,- »kako pametna je ta žival. Niti nič ji ne rečem, pa me že nese ča. Dobro je to, dobro.*
Tako sta počasi, zlagoma stopala proti Borštu. Potepuh in večni popotnik Marino Boškin je zaspal na zibajočem se hrbtu. Ali pa ni zaspal. Morda se je le tako globoko zami-' stil. Cincal se je sem in tja, vedno niže in niže, dokler se ni s čelom dotaknil mušinega vratu.
Takrat se je zdrznil. Pa ne dotika samega, temveč zato, ker se mu je zazdelo, da muša raste, postaja vedno večja pod njim.
Vzravnal se je in pogledal in je videl, da so tla -že zelo zelo globoko, najmanj tri metre pod njim.
«0 štrigerija zmutenal* je zaklel na glas, »Kaj pa se *pet dogaja?*
Muša pa je mirno kimala z glavo in enakomerno se
je premikal njen život. Hodila je svojo pot, zdaj po ravnem, po dolini skromne rečice Rokave.
Ampak Marinič je prav dobro čutil, da muša narašča vedno bolj in bolj in da postaja tudi vedno bolj vroča, vroča, vedno bolj žareča.
Zgrabil ga je strah, kajti tudi mušin hrbet se je širil in ravnal in ni mogel več sedeti na njem. Razen tega se je začela žival tudi svetlikati, nekako žareti od znotraj. In bil je Marinič že precej visoko, tako visoko, da bi se gotovo polomil, če bi skočil dol. Tako mu ni preostalo drugega, kot da čaka, kaj bo.
Žival je žarela bolj in bolj je postajala vroča. V siju njene svetlobe so zažareli hrasti in nizki borovci. Mariniča je peklo. Da bi si olajšal muke, je stal na širokem, vročem hrbtišču.
Kaj žalostno bi se vse skupaj končalo: potepuh bi sl polomil kosti ali pa bi zgorel na muši — da se ni žival približala hrastu velikanu in da se ni Marinič zadnji hip zgrabil za vejo nad glavo. Tako je obvisel v zraku, zabin-gljal je sem in tja, se nekako ujel in se po veji spustil v varno, široko hrastovo naročje. Tam pa se mu je zavrtelo v glavi, zavrtinčilo mu je zavest in izgubil se je v temo ne-zavedanja.
Maršičeva žena Josipina ga je našla, ležečega in nezavestnega pod hrastom. Ker ji je Marinič nekoč rešil kravo, mu je hotela zdaj to povrniti in ga je zvlekla do doma. Tja so prihrumeli še drugi in strmeli so začudeno, preplašeno v rdeč, močno opečen Mariničev obraz, in v roke.
•Olja, olja,* je kričal Jurinčič in je nagnal svojega sina Edija po olje domov. Fantiček se je hitro vrnil in namazali
so potepuhov ožgani obraz z dobrim oljčnim oljem ter čakali, kdaj se bo revež prebudil.
Dolgo je potepuh in večni popotnik ležal brez zavesti, ko pa se,je zač^l proti popoldnevu gibati, so vsi spet;pritekli, da bi videli, kaj bo.
Počasi, mukoma je odprl otekle veke in ni mogel dojeti, kje se nahaja in kaj se z njim godi. Spominjal se je le muše, zato je gledal debelo, ker so okrog stali'ljudje in kčr je ležal na umazanem kavču v črni kuhinji.
«Kje je muša?» je nazadnje vprašal.
»Kakšna muša?» so odgovorili ljudje.
♦Tista muša, ki me je opekla. Velikanska muša.*
«Nobene muše ni, Marinič,* ga je tolažila starka in ga je nežno, pomirjevalno božala.
«Jezus, kaj pa si delal, da si ves opečen?* so ga spraševale ženske in bile so prepričane, da je padel v ogenj, ker se je preveč napil.
Poklicali so anka zdravnika, ki ga Marinič seveda ni pričakal. Ko je slišal, da so poslali ponj, se je izmuznil
ter izginil proti Trbškam...
* * *
Marinič je prišel do reke. Lepo jo je pozdraVil, kpt se pač spodobi, kot pozdravi človek starega znanca in’ prijatelja. Vprašal jo je:
«Kako je v tvojih globinah? Kako je s tvojimi ribami?*
»Kar dobro, kar gre,» je odgovorila reka in se srebrila vedno'dalje in dalje.
»Ali veš, da si lepa, prelepa!* je vzkliknil Marinič in sedel na njeno ramo, na desni breg.
»Oh, Marino moj, kaj govoričiš! Pozabi omejenost svojih možganov in se spomni, da ne obstaja ne lepo ne grdo.
Niti toplo pe vroče. Ena sama beseda je, ki daje moč in vrednoti vse. To je beseda: smo, ohstajamo. V njej je vsa skrivnost. Zatorej, Marino moj, nikar ne pleteniči praznih besed. Tudi ti si; živiš, hodiš, dihaš, piješ (saj vem, da prav rad piješ) .predvsem pa si, obstajaš, in prav nič mi ni mar, da si pravkar po mnenju človeške pameti prav grd, pomečkan, smrdljiv in strašansko zanemarjen. To mi nič mar. Tako. Slišal si, kar sem ti imela povedati in kar mi je bilo dano povedati. Torej?*
Mariniču je bilo kar nerodno, pomencal je z nogami in rokami, obrisal si je nos, se krepko odkašljal, potem pa se je nagnil globoko nad njen obraz in je dihal vanj svojo vročo sapo. Govoril je:
»Ne zameri. Zaneslo me je butanje krvi v meni in čustva, ki jih ti ne poznaš. Sodil sem te po pameti svoji. Vseeno pa ti ponovno rečem, da si mi všeč in da te imam strašansko rad. Zadnjič, ko si me skoraj potegnila vase,' sem bil malo jezčnl zdaj pa nisem več. In tudi, če bi me takrat vsrkala, me spremenila v delček sebe, ne bi imel nič proti, saj si že dolgo želim, da bi se spremenil v tvoje zelene in tihe oči. Saj vem, da se mi posmehuješ in sl misliš, kako neumen je ta potepuh. Ampak, ti si kar misli svoje, vseeno ti izpovedujem ljubezen.*
Reka se je zahihitala In je še dolgo zatem kotrljala po svojem kamnitem dnu razbitine tega smeha. In ker se Marinič ni spametoval in ker ji je v rdečem in vijoličastem navdihu še kar naprej pripovedoval o njeni lepoti in • svoji ljubezni do te lepote, se je nekaj zganilo v njej, v njenih tolmunih se je premaknilo, in se je vzpela k njemu, opljusknila je njegov obraz ter se takoj nato umaknila v brezčutnost, v svoj hlad in mraz.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
5. SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH DEŽEL V NOVI GORICI
Prireditev bo ostala v trafnem spominu
Srečanje je potrdilo nujnost takih manifestacij - Več kot 100 nastopajočih
Kot smo že poročali v nedeljski številki, je bila konec minulega tedna Nova Gorica prizorišče velikega športnega srečanja, na katerem so se v raznih panogah pomerili športniki, ki so pripadniki slovenskih manjšin iz Avstrije. Madžarske, Italije ter seveda domačini iz Nove Gorice. Po vrsti je bik) to že peto srečanje. Podobna srečanja v prejšnjih letih na so bila dvakrat na Ravnah na Koroškem in po enkrat v Murski Soboti ter Ajdovščini. Nekaj čez 100 športnikov se je pomerilo v nogometu. ženski odbojki, ženskem in moškem namiznem tenisu ter šahu. Naj omenimo, da so se nogometnega turnirja udeležile vse štiri reprezentance, kar velja tudi za namizni tenis. Pri šahovskem turnirju so manjkali predstavniki ZSŠDI, medtem ko je v ženski odbojki bila odigrana samo tekma med Novo Gorico in ZSŠDI. kajti Korošci in porabski Slovenci te panoge ne gojijo.
Oglejmo si izide posameznih tekem. Najprej naj se ustavimo pri nogometu, ta turnir je bil najkvalitetnejši, saj so vse štiri reprezentance prikazale dopadljivo in učinkovito igro. tako da je številno občinstvo prišlo na svoj račun.
Izidi posameznih tekem pa so na slednji:
Nova Gorica - Slovenska športna zveza Celovec 1:0 (1:0);
Železna žuoanija (Madžarska) -ZSŠDI 3:1 (2:0):
Železna županija - Nova Gorica 0:0;
SŠZ - ZSŠDI 1:0 (0:0):
Nova Gorica - ZSŠDI 3:1 (2:1):
SŠZ - Železna županija 4:0 (3:0).
Lestvica nogometnega turnira je torej sledeča:
1.	Nova Gorica	5
2.	SŠZ Celovec	4
3.	Žel. županija	3
4.	ZSŠDI	0
Za posamezne ekipe pa so igrali
sledeči igralci:
NOVA GORTCA: Podgornik, Per šič. Sili E., Silič D., Batistič. Be-ganovič, Podlogar, Zajc. Tratnik, Plohl, Likar, Pregelj, Rupnik, Vidovič.
SŠZ CELOVEC: Vakovnik. Gregorič, Sadjak, Lupinsky. Krištof, Travnik, Ogris. Kasl, Trampuš. Gregom. Kumer, Olip, O.šina.
ŽEL. ŽUPANIJA: Sehvvarz. Sulič L., Orban, Kern. Kosik, Sulič C., Dudas, Horvath G., Horvath I., Na-gy, Sarkozi, Marx, Herceg.
ZSŠDI: Špacapan, Zanier, Jelen, Devetak D., Marson, Krpan. Cinger-li. Pahor, Petejan. Brešan, Devetak V., De Lorenzo, Frandolič. Nanut,
V nogometnem turnirju so torej slavili domačini in to povsem zasluženo, saj so se pokazali kot homogena in dobro uigrana celota. Prijetno so presenetili Korošci, ki so zlasti v zadnji tekmi proti Železni županiji odigrali izredno srečanje, saj so mlade predstavnike iz Madžarske dobesedno zmleli. Enajsterica Želežne županija je na papirju bila eden glavnih favoritov za končno zmago. V prvi tekmi je s precejšnjo lahkoto odpravila predstavnike ZS ŠDI, v ostalih dveh srečanjih pa so fantje iz Madžarske popolnoma od Povedali. Moštvo ZSŠDI so sestavljali izključno igralci, ki so člani goriških slovenskih nogometnih dru štev. Kljub temu, da je imel trener Marson na razpolago dobre posameznike. pa je bilo pri gledanju njihovih nastopov jasno razvidno, da ekipa ni uigrana. Poleg tega ,ie v moštvu bilo precej zelo mladih i-gralcev, ki so bili telesno nedorasli svojim nasprotnikom.
V namiznem tenisu so bila v soboto na sporedu ekipna tekmovanja, tako pri ženskah kot pri moških. Pri moških so slavili Novogoričani, pri ženskah pa porabske Slovenke. Izidi posameznih srečanj pa so sledeči:
ŽENSKE:
Žel. županija -	Nova Gorica 5:0
Nova Gorica -	SŠZ	5:0
Žel. županija - SŠZ	5:0
Zaradi bolezni in drugih obveznosti se ženska ekipa ZSŠDI ni pojavila na igrišču.
MOŠKI:
Nova Gorica - SŠZ	5:0
ZSŠDI - SŠZ	5:0
Nova Gorica - Žel. županija 5:2 Žel. županija -	ZSŠDI	5:0
Nova Gorica - ZSŠDI	5:0
Moštvo ZSŠDI so sestavljali: Štoka, Košuta, Italiano in Tence.
Pri namiznoteniškem tekmovanju
za posameznike, pa je končni vrstni red naslednji:
MOŠKI:
1.	Bucik (Nova Gorica)
2.	Varga (Žel. županija)
3.	- 4. Oraže (SŠZ) in
Štoka (ZSŠDI)
ŽENSKE:
1.	Beke (žel. županija)
2.	Kulijak (Žel. županija)
3.	- 4. Gorkič (Nova Gorica) in
Szandi (Žel. županija)
V tekmovanju za posameznice je ZSŠDI predstavljala domovka Sabina Fabbro, ki je kljub dobri igri morala kloniti pred boljšimi nasprotnicami. Pri fantih pa se je dobro odrezal mladi Štoka, ki je kljub izredno močni konkurenci zasedel odlično 3. do 4. mesto.
Kot smo že na začetku omenili je bila v ženski odbojki na sporedu samo ena tekma, t.j. med predstav-
MIIIIIIMMlUMMHIMIIMIIIIMtllllll Milili llllllllMiMntltf iiiii llilltllllliiiiitiillliitllif lil MIH im || it lirf«iiiHi!lllll
NOGOMET
PRVENSTVO B LIGE
Tudi Cesena in Genoa zu Milanom v A ligo
Atalanta in Vicema pa sta nazadovali, tako kot tudi Taranto in Monza
Cesena in Genoa prestopita z Milanom v A ligo, Atalanta in Vicen-za pa spremljata Taranto in Monzo v C-l ligo: to je obračun zadnjega zavrtljaja B lige, ki je bil na sporedu v nedeljo. Ncbenega presenečenja, torej: Atalantin položaj je bil že pred tem zadnjim kolom brezupen, Vicenza pa ni niti z visoko zmago mogla popraviti tega, kar je zamudila v teku prvenstva. Zmago je namreč slavil tudi Varese, medtem ko sta Verona in Palermo remizirala, kar pa jima je povsem zadostovalo za matematično rešitev pred izpadom.
Prihodnje leto bo torej Triestina imela dva huda tekmeca v boju za napredovanje, saj lahko predvidevamo, da se bosta tako Taranto kot Monza skušala takoj vrniti v drugo ligo.
Borba za napredovanje pa se je zaključila praktično že v 2. min. tekme med Tarantom in Laziom, ko je Pavone dosegel gol za domačine, Izenačenje Lazia s Citteriom v drugem delu pa je bilo zgolj platonskega značaja,.saj sta tedaj Cesena in. Geppa že zanesljivo zmagovala nad svojima tekmecema, IZIDI 38. KOLA >
Bari - Sampdoria	1:0
Cesena - Atalanta	2:0
Genoa - Rimini	2:0
Vicenza - Catania	4:1
Monza - Foggia	1:0
Palermo - Lecce	0:0
Pescara - Milan	1:0
Spal - Verona	1:1
Taranto - Lazio	1:1
Varese - Piša	4:0
KONČNA LESTVICA Milan 50; Cesena in Genoa 48; Lazio 46; Sampdoria 43; Pescara 41; Piša 39; Bari 37; Rimini, Fog-gia in Lecce 36; Spal in Catania 35; Palermo, Varese in Verona 34; Vicenza 33; Taranto in Atalanta 30; Monza 25.
Milan, Cesena in Genoa prestopi-po v A ligo; Monza, Taranto, Atalanta in Vicenza izpadejo v C-l ligo.
Na rekreacijskem tednu Krasa
Drevi balinanje in počasni tenis
V okviru članskega rekreacijskega športnega tedna ŠK Kras se bosta drevi ob 20. uri pričeli v Zgoniku še dve tekmovanji: in sicer v balinanju na dvojice in v počasnem tenisu posamezno za moške. Vpisovanje se vrši na licu mesta pol ure pred pričetkom tekmovala.	B. S.
NOGOMET
Turnir «N. Corrente»
S.	Giovanni - Breg 3:2 (2:0).
nicami ZSŠDI in Nove Gorice. Po izredni tekmi so slavile domačinke, čeprav je na začetku kazalo, da bodo zamejke boljše nasprotnice. Prvi set so namreč s precejšnjo lahkoto dobile zamejke. V nadaljevanju p>a se je pokazala boljša uigranost Novogoričank, ki so tako srečanje zasluženo osvojile. Pri tem naj o-menimo, da so vse igralke, ki so predstavljale Novo Gorico, članice nogovoriškega Merkurja, ki se je letos potegoval za prestop v 1. jugoslovansko zvezno ligo.
Rezultat in postavi ekip pa je kot sledi:
Nova Gorica - ZSŠDI 3:1 (—7, 4, 6 in 9).
Nova Gorica: Vitomira Vidič, I-rena Soban, Ingrid Merljak, Ivana Kogoj, Nadja Bratkovič. Ma jda Cotič. Alenka Kovačič.
ZSŠDI: Rada Cergol, Valentina Vidali. Lučka Križmančič, Betty Prašeji. Damijana Benčina, Tatjana Cibic. Elena Maver, Ksenija Slavec, Maruška Grgič, Mariza Daneu, Sabina Slavec, Marina Stepančič.
Nedeljsko dopoldne je bilo v znamenju šahovskih dvobojev. Za toč ke so se potegovali Novogoričani, porabski Slovenci in Korošci, Predstavnikov ZSŠDI na tem tekmovanju ni bilo. Končna lestvica šahovskega turnirja izgleda torej takole:
1.	Nova Gorica	29,5
2.	žel. županija	23
3.	SŠZ	19,5
Ob koncu tekmovanj je organizator za vse udeležence srečanja priredil skupno kosilo, po katerem je predsednik OZTKO Viljem De-brea podelil pokale vsem nastopajočim ekipam. Končni pozdrav z željo po ponovnem obisku Nove Gorice pa je izrekel predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Boris Koušca.
5; srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel se ie tako zaključilo in čeprav marsikateri udeleženec ni bil zadovoljen s športnimi izidi. ki jih je dosegel na raznih igriščih, mu pa bo nedvomno dvodnevno prebivanje z vrstniki iz raznih krajev, ostalo v trajnem spominu. To je tudi glavni smisel organiziranja podobnih srečanj, kajti v današnji dobi precejšnje, odtujenosti med ljudmi, so taka srečanja med mladimi še kako potrebna.	VILI PRINČIČ
ODBOJKA
V SOVODNJAH
Turnir se danes spet nadaljuje
Včeraj se je v Sovodnjah pričel rekreacijski odbojkarski turnir, na katerem nastopajo šesterke raznih okrajev Goriške pokrajine:1 Štandrež (Juventina), Vrh (PD Danica), Doberdob, Mladinski krožek - Gorica, Naš prapor (Pevma, Oslavje in Št. Maver) m domača ekipa Sovodenj.
Včeraj so bile na sporedu tekme prve skupine, v kateri nastopajo: štandrež, Vrh in Doberdob; drevi pa bodo na sporedu srečanja druge skupine z naslednjim urnikom.
19.30	Sovodnje - Naš prapor
20.30	Naš prapor - MK-G
21.30	Sovodnje - MK-G
V četrtek, 25. junija, pa bo (vedno v Sovodnjah) na sporedu finalni del tekmovanja. Prvouvrščeni ekipi v vsaki skupini se bosta potegovali za prvo mesto, drugouvrščeni pa za tretje mesto na končni lestvici. Finalna tekma za tretje mesto se bo pričela ob 18.30, za prvo pa ob 21. uri.
PO SOGLASNEM SKLEPU UPRAVNEGA ODBORA IN IGRALCEV
Jadran bo v prihodnji sezoni sodeloval v prvenstvu C-l lige
Našo združeno košarkarsko ekipo so delno podprli trije slovenski denarni zavodi, zaradi česar so odpadli vsi pomisleki
«V zvezi z iskanjem rešitve vprašanja obstoja združene košarkarske ekipe v sezoni 1981/82 upravni odbor Jadrana sporoča, da je naslovil prošnje prijateljem, podpornim članom, podjetjem in tqdi vsem denarnim zavodom na Tržaškem, da bi z ustrezno pomočjo omogočili delovanje Jadrana v naslednji športni sezoni.
Upravni sveti treh denarnih zavodov, in sicer Kmečko - obrtniške hranilnice in posojilnice v Nabrežini, Hranilnice in posojilnice na Opčinah ter Tržaške kreditne banke so po medsebojnem posvetovanju skle-
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiitniiiHiiiiiiia
AVTOMOBILIZEM
VN ŠPANIJE
Nepričakovana zmaga Villeneuvea v Jarami
Ta uspeh si je priboril kljub razmeroma slabemu startnemu mestu
JARAMA - Kanadčan Gilles Vil-leneuve je na Ferrariju osvojil prvo mesto na VN Španije. S to zmago je Villeneuve, poskrbel za pravo presenečenje, saj je bil na startu šele v četrti vrsti in niti sam ni verjel, da se bo iz tako neugodne pozicije lahko prebil na prvo mesto. Naj še povemo, da je bila dirka vseskozi zelo napeta: vozniki so tokrat tekmovali v slabih okoliščinah zaradi zelo visoke temperature, ki je vplivala tudi na zmožnosti posameznih avtomobilov.
Zanimivo je, da je to druga zaporedna zmaga Villeneuvea, ki je zmagal tudi na dirki za VN Mo-naca v Montecarlu. Slavje kanadskega pilota v Jarami je navdušilo italijanske novinarje, ki. Vil-
niiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiium
ATLETIKA
JUGOSLOVANSKI POKAL
BEOGRAJSKI KLUBI NAJUSPEŠNEJŠI
Dobro se je odrezal tudi celjski Kladivar, ki je bil v moški konkurenci drugi
CELJE — 17. finale članov in članic za atletski pokal Jugoslavije se je v nedeljo zaključil z zmago Cr-vene zvezde v moški in Partizana v ženski konkurenci. Domači Kladivar je dosegel 2. mesto v moški konkurenci, Olimpija pa četrto v ženski. Na tekmovanju so dosegli dva jugoslovanska rekorda: Celjan Kolar je v hoji na 20 km dosegel čas 1.29’34”00, ženska štafeta Olimpije 4 x 100 m pa čas 46’76”.
MOŠKI
V prvem dnevu so dosegli še te izide:
Hoja 20 km. Kolar (Kladivar) 1 ura 29’34”00 2. Galušič (Tuzla)
..........................................nit...............................................llIlliillttiiiillliiMiliiiimiliiinilll..........................
JADRANJE
V NEDELJO V SESUANU
Uspela društvena regata jadralnega kluba Čupa
Regate se je udeležilo deset težkih jadrnic
Prireditelji letošnje prve društvene regate JK Čupa za težke jadrnice, ki je bila v nedeljo zjutraj v Sesljanskem zalivu, so bili ob koncu očitno zadovoljni. Vreme je hilo namreč vseskozi ugodno za tekmovalce. Veter sicer ni bil izredno močan, vendar je pihal do konca tekme. Na startu se je predstavilo deset posadk, ki so izpred sesljanskega portiča zaplule do Približno dveh milj južno od vodnega stolpa med Sesljanom in Nabrežino, od tam pa do svetilnika ždoba |n nazaj v Sesljam Tokrat sta se se zlasti odrezala Malalan in Bensi. Na dokončno razvrstitev bo treba sicer še počakati, ker je žirija v nedeljo sestavila le začasno lestvico na podlagi realnih časov,
1'lHlllllitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillHltlllllllltllHHtHltlllU
Rari - Sampdoria Cesena - Atalanta Genoa - Rimini
L.R. Licenz.a - Catania	1
Monza - Foggia	1
Palermo - Lecce	X
Pescara - Milan	1
Spal - Verona (p.p.)	X
Spal - Verona (k i.)	X
Taranto - Lazio	(p.p.)	1
Taranto - Lazio (k.i.)	X
Tarese - Piša (p.p.)	1
Varese - PLsa (k.l.)	1
aVOTE:
J* — 2.023.800 lir 1* - 100.200 lir
ki jih bo treba sedaj še izpopolniti na podlagi ratinga. Regate se namreč udeležuje več vrst plovil, in da bi ne bil pri tem kdo oškodovan, realne čase popravijo z vnaprej določenimi koeficienti za posamezno vrsto jadrnic. V nedeljo so torej ta kole tekmovali:
Bensi (Teloh) meteor 6 141’5”; Zavadlav (Sitna) boxer 24 153’; Sirca (Sinbad) kudu 151; Malalan (Kajtimar) S 30 133’; Zandomeni (Juia) S 30 135'25; Kosmina (Ona) S 30 134’5”; Naut (Tucano) tu-cano 187'; Babich (Amaloun) pier-rot 157’; Fagin (Kudu) kudu 184’; Cherini (Marija Tereza III.) san-giovese 183’.
Nedeljska regata, skupno z regato, ki bo v septembru, bo veljala za društveno prvenstvo in sicer samo za člane.
NOGOMET
Bianchi zapušča Triestino
Vodstvo Triestine je včeraj sporo čilo, da Ottavio Bianchi ne bo treniral tržaškega tretjeligaša v prihod nji sezoni. V sporočilu za tisk je rečeno, da je Bianchi zahteval okrepitev moštva, ker pa mu vodstvo m moglo takoj pozitivno odgovoriti, se je odločil, da prekliče dveletno pogodbo, ki je Bianchija vezala k Triestini. Bianchi bo odslej treniral Atalanta, pri kateri je igral v sezonah 1970/71 in 1971/72.
ODBOJKA
DREVI NA MONTE CENGIU
Italija - SZ
Drevi bo v telovadnici na Monte Cengiu mednarodna odbojkarska tekma med Italijo in SZ. Ne glede na to,, da ng bosta zaigrali najboljši ekipi ampak odbojkarji tunder 23», pa bo srečanje izredno zanimivo, še toliko bolj, ker se obe šesterki pripravljata za nastop na letošnji tuniverziadi* v Romuniji.
Srečanje se bo pričelo ob 21. uri.
KOLESARSTVO
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Moser prvak
COMPIANO — Francesco Moser je novi italijanski kolesarski prvak. Moser je zmagal po dokaj napeti vožnji, v kateri se je do konca boril s Panizzo in Natalejem, ki sta bila ob njem dokler ni v zadnjem krogu le pospešil ritma in se dokončno oddaljil sam od ostalih.
Naj povemo še to, da je tudi tokrat prišlo do polemike med Moser-jem in Saronnijem. Novopečeni italijanski prvak je takoj po prihodki na cilj izjavil, da ga je Saronni med dirko večkrat izzival ter ga je tudi užalil. Na drugi strani pa je Saronni dejal, da mu je Moser gro zil, da ga bo pretepel in se ie ze lo grobo vedel ter izražal do njega.
Za Moserja je to tretja zmaga v italijanskem kolesarskem prvenstvu. Prvič je zmagal v Pescari leta 1975, drugič v Acicateni pred dvema letoma in končno je osvojil prvo me sto tudi letos.
1.	Francesco Moser, ki je 247,500 km dolgo progo prevozil v 6 u rah 42’04", s poprečno hitrostjo 36,934 km na uro
2.	VVIadimiro Panizza
3	Alfredo Chinetti
4	Leonardo Natale
5.	Pierino Gavazzi
6.	Zappi, 7. Mantovani, 8. Minet ti 9. Baronchelli, 10. Donadio.
1 ura 29'34”20, 3. Makovšek (Velež)
1 ura 29’36”20
V drugem dnevu pa so zabeležili te izide:
200 m: 1. Humar (Nova Gorica) 21”74, 2. Zarič (Partizan) 21”79,
3.	Nikolič (Zenica) 21”91
800 m: 1, Hukelj (JLA) 1’48”67, 2. Bošnjak (Dinamo) 1’48’’80, 3. Jan (Olimpija) 1’50”16
5000 m: 1. Zdravkovič (Morava) 14’00"90, '2. Rozman (KladivaT) 14’01”20, 3. Lisec (Kladivar) 14’01”50 400 m ovire: 1. Kopitar (Kladivar) 51”81, 2. Kestenovič (Sarajevo) 52”88, 3. Djurovič (CZ) 52"93.
3000 m zapreke: 1, Pokrajčič (Sarajevo) 8’40”12, 2. Kačar (Banja Luka) 8’40”72, 3. Vulovič (K, polje) 8'44”03.
4X400 m: 1. Gorica (Terčič, Sre-bernič, Blažej, Humar) 3'18”15, 2. Kladivar 3’18”42, 3. Crvena zvezda 3'18”59
Troskok: 1. Hegediš (CZ) 16,55 m,
2.	Spasojevič (Radnicki Kragujevac) 16,35 m, 3. Srejovič (Radnički Kragujevac) 16,23 m
Palica: 1. Bizjak (Olimpija) 470 j cm, 2. Koleta (Novo mesto) 460 cm, |
3.	Rener (Kladivar) 450 cm
Disk: 1. Marčeta (CZ) 58,00 m, 1 2 3 4 5 6 2. Tarabarič (ASK) 54,98 m, 3. Ivančič (Partizan) 51,84 m
Kladivo: 1. Štiglic (Dinamo) 64,88 m, 2. Gromilovič (Crvena zvezda) 60,42 m, 3. Rakoševič (Dinamo) 59,54 m
ŽENSKE
200 m: 1. Ištvanovič (CZ) 24”22, 2. Seliškar (Olimpija) 24”51, 3. Lazarevič (Partizan) 24”64
800 m:	1. Tomečič (Morava)
2’07”90, 2. Rističevič (Sarajevo) j 2’08"72, 3. čolovič (Sloboda) 2’10”65 j
3000 m: 1. Pergar (CZ) 9'41”73, | 2. Milutinovič (Partizan) 9’45”51,
NEKAJ IZIDOV
Armritraj (Ind.) - Kodeš (ČSSR) 6:0, 6:1, 7:5, Fromm (ZDA) - Noah (Fr.) 6:4, 6:4, 6:3; Meyer (ZDA) -Hightovver (ZDA) 6:2, 6:2, 6:4; Borg (Šved.) - Rennert (ZDA) 7:6, 6:3, 6:1; McNamee (Avstral.) - Slozil (ČSSR) 6:3, 6:4, 6:2; Gimenez (šp.) - Windhal (Šved.) 6:3, 7:5, 6:2; Gott-fried (ZDA) - Walts (ZDA) 6:3, 6:3, 6:2; Gullikson (ZDA) - Rinaldini (It.) 6:1, 6:2, 6:3; Taygan (ZDA) - Sa-viano (ZDA) 7:5, 6:1, 6:2; Connors (ZDA) - Stockton (ZDA) 6:1, 6:2, 6:4; McEnroe (ZDA) - Tora Gullikson (ZDA) 7:6, 7:5, 6:3; Mayer (ZDA) - Nastase (Rom.) 6:4. 4:6, 4:6, 6:4 in 6:4; Fancutt (Avstr.) -Lendl (ČSSR) 4:6, 6:3, 6:4, 1:6, 6:3.
leneuvea sedaj primerjajo z nekdanjim avtomobilskim asom Nuvola-rijem.
«Veliki cirkus» se bo sedaj preselil v Francijo in sicer v Digion, kjer bo 5. julija dirka za VN Fran-cije.
VRSTNI RED
1. Gilles Villeneuve (Kan., fer-rari) ki je 272,320 km dolgo progo prevozil v 1.46'35”019 s poprečno hitrostjo 149,126 km na uro
2 Jacques Laffite (Fr., talbot -ligier)
3.	John Watson (II., mclaren -ford)
4.	Carlos Reutemann (Arg., wil-liams - ford)
5.	Elio De Angelis (It., lotus -ford
6.	Nigel Mansell (VB., lotus -ford)
7.	Alan Jones (Avstral., williams -ford)
8.	Mario Andretti (ZDA., alfa romeo-
9.	-žRene Arr»oux k (Fr., renault) I
10.	Bruno Giacomelli (It., alfa romeo
1.	— 1. Neneid
2. Formal
2.	— 1. Porlock
2. Gailego
3.	- 1. Nobilta
2. Jairsinho
4.	— 1. Naichebell
2. Golia
5.	— L Acquerello
2. Sportivo
6.	— L Warpath Square
2. Ombrela
KVOTE;
12 - 5.651.500 lir 11 - 370.000 lir 10 —	32.000 lir
X
2
1
X
2
2
1
X
2
2
1
1
nlli, da bodo v soglasju prispevali k znatnim stroškom Jadrana v sezoni 1981/82, vendar pod pogojem, da Jadran oskrbi v ustrezni obliki, ki bo sporazumno določena, reklamo o delovanju vseh treh denarnih, zavodov.
Upravni odbor Jadrana se upravnim svetom vseh treh denarnih zavodov zahvaljuje za nudeno pomoč in za razumevanje, ki so ga upravitelji pokazali do problemov Jadrana.«
S	to pomočjo bo finančno vprašanje delovanja Jadrana v mnogo-čem rešeno, zaradi česar je upravni odbor Jadrana v soglasju z igralci sklenil, da se bo v sezoni 1981/ 1982 udeležil košarkarskega prvenstva C-l lige in je v ta namen že vložil prošnjo za najem dvorane v Športni palači v Trstu, kjer se bodo odvijale domače prvenstvene tekme.
Kljub pomoči slovenskih denarnih zavodov pa finančno vprašanje za bodočo sezono še ni rešeno. Upravni odbor bo zato storil vse, kar. je v njegovi moči, da bo bodisi preko ustanov, bodisi s pomočjo zasebnikov nabral dovolj sredstev ža potrebe nemotenega delovanja. V ta namen bo okrepil kampanjo za pridobivanje novih podpornih 'članov :n članov «Kluba prijateljev Jadrana*. Ta kampanja se bo začela že v kratkem.
Upravni odbor se obvezuje, da bo skupaj z igralci skušal na vse načine upravičiti zaupanje, ki je bilo izkazano Jadranu — predvsem z resnim in odgovornim delom v prihodnji sezoni, ki bo nedvomno mnogo težja od pretekle.
Upravni odbor se še zahvaljuje za vse izraze Solidarnosti ,ki jih je bil Jadran deležen v zadnjem času, tudi v prepričanju, da bo še naprej užival vsestransko podporo svojih prijateljev in zvestih navijačev.
Dodatno smo še zvedeli, da bo Jadran prispevek treh denarnih zavodov s Tržaškega namenil izključno le honoriranju trenerja. Zato bo ostalo nepokrito finansiranje vseh preostalih obveznosti; kot n.pr. stroški za najem telovadnic, vpisnine in takse, oprema, stroški zunanjih tekem, kilometrina, priprave za prvenstvo itd. V ta namen bo Jadran skušal dobiti dodatna sredstva v okviru kampanje nabiranja prostovoljnih prispevkov ter morebitne delne sponsorizacije preko ZSŠDI. Kampanja se bo začela Že v nedeljo, 5. julija, ko bodo igralci skupaj z u-pravnim odborom organizirali «Praz-nik Jadrana« na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Podrobnosti sicer še niso, znane, ve se le, da bo ob tej priložnosti odigrana košarkarska tekma, zvečer pa bo ples.
BENETKE — Dvaindvajsetletni Bolivijec Mario Martinez je osvojil prvo mesto na mednarodnem turnirju v Benetkah. V finalu je nremagal Ttalrana Bertolucciia s 6-4 in 6-4
OBVESTILA
ŠZ Bor — atletska sekcija
sporoča, da bo v petek, 26. t.m. ob 20.30 na stadionu «1. maj* seja odbora sekcije.
Športno društvo Vesna sklicuje jutri, 24. t.m., ob 20.30 v ljudskem domu v Križu redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika
2.	Poročilo blagajnika
3.	Razprava
4.	Izvolitev novega odbora
5.	Razno
Vabljeni!
» » »
Odbor ŠZ Sloga
sklicuje tretji redni občni zbor, ki bo v petek, 26. t.m., v prosvetni dvorani v Trebčah, s pričetkom ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Dnevni red:
1. Pozdrav predsednika 2 Poročilo odbojkarskega odseka
3.	Poročilo planinskega odseka
4.	Blagajniško poročilo
5 Pozdravi in diskusija na poro-ročilo
6.	Volitve novega odbora
7.	Razno.
* • •
Jadralni klub Cupa
priredi brezplačn tečaj na optimistih za otroke od '7. do 12. leta starosti. Tečaj bo v Sesljanskem zalivu od 29. 6. do 4. 7. Vse potrebne informacije in vpisovanje pri ZSŠDI.
***
Športno društvo Primorja sklicuje v ponedeljek, 29. tjn., 16. redni občni zbor, in sicer ob 20.30 v prvem in ob 21. 'uri v drugem sklicanju.
Dnevni red:
1.	Izvolitev predsednika občnega zbora
2.	Poročilo predsednika
3.	Poročilo tajnika
4.	Poročilo blagajnika
5.	Poročilo odgovornega za mladinski odsek
6.	Razno
7.	Razprava
» * •
Trenerski aktiv Bora obvešča, da bo seja vseh trenerjev (vseh sekcij) danes, 23. t.m., ob 19.30 v Borovem športnem centru.
Ker bo govor o dokumentih, ki obravnavajo vsebinsko usmeritev trenerskega dela pri društvu, so trenerji naprošeni, naj se seje udeležijo v čim večjem številu.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI sklicuje danes, 23. t.m., ob lB. url ha sedežu ZSŠDI v Trstu KOMISIJO ZA KOŠARKO Dnevni red;
I, Izvolitev predstavnika v teritorialni odbor
« * *
ZSŠDI sklicuje danes, 23. t.m., ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu KOMISIJO ZA ATLETIKO Dnevni red:
1. Izvolitev predstavnika v teritorialni odbor
OBVEZNA PRISOTNOST!!!
« * * ►-
ZSŠDI sklicuje jutri, 24. t.m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu KOMISIJO ZA SMUČANJE IN PLANINSTVO Dnevni red:
L Izvolitev predstavnika v teritorialni odbor
1 Pravilnik za zamejsko smučarsko prvenstyo	,
OBVEZNA PRISOTNOST!!!
3. Maršič (Sloboda) 9’46”49 400 m ovire: 1. Puhalo (Sarajevo) 60”55, 2. Šavle (Gorica) 60”70, 3. Gojič (Vojvodina) 60”74 4X400 m: 1. Olimpija (Radešček, Kranjc, Paškulin, Seliškar) 3’47”15,
2.	Spartak 3’50”16, 3. Senta 3’53”11 Višina: 1. Foško (Istra Pulj) 181
cm; 2. Prezelj (Kladivar) 178 cm,
3.	Bojovič (izv. konkurence) 178 cm Krogla; 1. Tufegdič (Partizan)
15,51 m, 2. Pajtler (Maribor) 14,79 m, 3. Gozo (Senta) 13,92 m Kopje: 1. Menjhart (Senta) 53,56 m, 2. Bukvič (Slavonija) 48,36 m, 3. Majer (Maribor) 4680 m
TENIS
Na turnirju v Wimbledonu
Lendl in Noah že izločena
LONDON — Na teniškem turnir ju v VVimbledonu je v včerajšnjem prvem dnevu prišlo do dveh večjih presenečenj, saj sta že izpadla no ! silec 13. skupine Francoz Noah in ] pa Čehoslovak Lendl, ki je zgubil , proti skoraj neznanemu Avstralcu I Fancuttu.	*,
TOTOCALCIO
POČIVA
ENALOTTO
bo nadaljeval z razdeljevanjem milijonskih dobitkov tudi poleti
IŠČI DVANAJSTIM VSEH DVANAJST MESECEV
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000,00.
PRIMORSK
Poštni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
23. junija 1981
Za SFRJ	Žiro ročun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ub!|ano
Gradišče 10/11 nad., teleton 22207
Oglasi	Ob delavnikih- trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš. 43 mm)
27.000 lir Finančni 9G0, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini i stolpca Mali oglasi 200 lit beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj«
in tiska
Član italijanskefcffj) zveze časopisnih (r||9pl založnikov FIEG
MED OBISKOM NA KOROŠKEM
Predsednik IS SRS Zemljarič sprejel predstavnike slovenskih organizacij
Poudarek na neizpolnjevanju obvez iz avstrijske državne pogodbe, kar zadeva manjšinska vprašanja
Afriški voditelji v Nairobiju
CELOVEC — V okviru enodnevnega uradnega obiska na Koroškem se je predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Janez Zemljarič včeraj dopoldne sestal tudi s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev.
Janez Zemljarič je s svojim spremstvom — z njim sta dopotovala pomočnik predsednika republi-i tega komiteja za mednarodno sodelovanje Drago Mirošič in predsednik republiškega komiteja za e-nergetiko, industrijo in gradbeništvo Marko Vraničar — včeraj zjutraj prispel v Celovec, kjer ga je dočakal koroški deželni glavar Leopold Wagner, z njim se je Zemljarič eno uro pogovarjal na štiri oči, zatem pa je obiskal zvezno gimnazijo za Slovence, kjer so ga sprejeli ravnatelj dr. Reginald Vospernik, strokovni nadzornik dr. Valentin In-zko in zastopniki dijakov, pedagoškega osebja in staršev. Zemljarič se je na gimnaziji, kjer so ob priliki njegovega obiska prekinili zrelostne izpite, zadržal na krajšem informativnem razgovoru.
V dijaškem domu slovenskega šol skega društva so ga pričakovali
predstavniki Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev, gojenci doma pa so mu izrekli dobrodošlico s kruhom in soljo. Predsednik ZSO dr. Franci Zwitter je gostu v imenu obeh organizacij izrekel dobrodošlico in poudaril, da so koroški Slovenci vedno za dialog in za čim tesnejše stike med sosednima deželama. «Nočemo biti ovira pri odnosih1 in želimo, da bi se tudi ob nerešenem našem vprašanju razvijali čimbolj ugodno in uspešno. Nočemo pa tudi ne biti drobiž, zgolj predmet razgovorov, kakor smo to na žalost bili koroški Slovenci čestokrat v zgodovini, ne sicer nove Jugoslavije in samostojne slovenske države,>> je dejal dr. Zwitter in opozoril tudi na neizpolnjenost obveznosti iz državne pogodbe, ki jih kljub nasprotnim zagotovilom avstrijske oblasti še niso zadovoljivo rešile.	,
Predsednik Zemljarič je predstavnike koroških Slovencev kratko informiral o aktualnem položaju v Jugoslaviji in Sloveniji, dodal pa je tudi informacijo o prvem razgovoru s koroškim deželnim glavarjem. Poudaril je, da .je namen obiska raz-
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiikiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHi
V	Sentprimožu odprli kulturni dom «Danica»
CELOVEC — Kulturni dom «Danica» v šentprimožu v Podjuni je zdaj dokončno dograjen. V domu, ki so ga otvorili pred letom dni po poldrugem letu gradnje, je bilo medtem že nad trideset večjih in precej manjših prireditev. V petek pa so ga s sklepno slovesnostjo ob izgradnji dokončno predali javnosti, potem ko so v zadnjem letu opravili vsa finalna dela.
V	okviru slovesnosti so pred poslopjem, ki so ga izgradili s krepko prostovoljno pomočjo društvenih članov in mnogih prijateljev, med njimi tudi delovne brigade iz Slovenije, ter ob gmotni podpori slovenskih manjšinskih organizacij in gospodarske zbornice Slovenije, pa tudi delovnih organizacij iz Slovenije, odkrili leseno skulpturo «zdru-ževanje narodov*, delo kiparja Janka Dolenca. Dom je dobil tudi dvojezičen napis. Slavnostni govor pa je ob tej priliki imel tajnik go-spodarske zbornice Milan Šterban.
Med številnimi gosti iz politike, kulture in gospodarstva z obeh strani meje je bil tudi predsednik koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrunner, škocijanski župan Albert Holzer, jugoslovanski generalni konzul Milan Šairiec, predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, avstrijski konzul v Ljubljani Ciril Štern in predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij. Številnim pomagačem in podpornikom so piodelili zahvalno diplomo,
V	prostorih doma so hkrati otvorili razstavo slikarja Romana Ve-rasa, ob tem pa je konzul Štern kot član domačega prosvetnega društva v slovenščini spregovoril uvodne besede, medtem ko je predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polansek predstavil slikarja in njegovo delo. V kulturnem sporedu pa so poleg zbora slovenskega prosvetnega društva «Danica», ki je z domom dobilo krasen domicil, nastopili tudi instrumentalni in pevski solisti tega društva. (Sindok)
vijanje vsestranskega, vzajemnega in koristnega sodelovanja med Koroško in Slovenijo, pri tem pa naj bi slovenska narodnostna skupnost bila faktor sodelovanja in krepitve medsebojnega razumevanja, ne pa nasprotno.
Opoldne je na sedežu koroške deželne vlade sledil razgovor s člani deželne vlade, kjer sta bila prisotna tudi predsednik koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrunner in avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. VVeiss. Po kosilu in tiskovni konferenci pa je sledil program ogledov raznih ustanov, (sindok)
Papežu ugotovili vnetje pljuč
RIM — Zdravniški konzilij poliklinike Gemelli ni izdal še nobenega uradnega sporočila o zdravstvenem stanju papeža Janeza Pavla n., ki so ga v soboto sprejeli v mestni bolnišnici zaradi nenadnega povišanja telesne temperature in splošnih znakov utrujenosti. Prav zaradi tega so se kmalu razširile vesti, da je papeževo stanje zaskrbljujoče. Včeraj pa so iz Vatikana sporočili, da ni tako. Ugotovili so namreč, da ima papež le rahlo vnetje pljučne mrgne, katero so včeraj skušali odpraviti z odstranitvijo tekočine, ki se je zbrala v desnem pljučnem prekatu. Kljub temu mrzlica ni pošla. Papežu v jutranjih u-rah izmerijo okoli 37,8 stopinje Celzija, proti večeru pa se temperatura postopoma viša. Zaenkrat so le sporočili, da se splošni pregledi nadaljujejo, na oprijemljivejše vesti pa bo treba počakati še nekaj dni. Nekateri opazovalci opozarjajo, da gre za precej neobičajno zadržanje zdravnikov, ki so bili po atentatu vsekakor »zgovornejši*.
Ugandski predsednik Milton Obote na nalrobskem letališču s kenijski m predsednikom Danielom Arap Moiem pred zasedanjem Organizacije afriške enotnosti	(Telefoto AP)
OB GROŽNJI 0 PREKLICU SPORAZUMA 0 DRAGINJSKI DOKLADI
Pred ostrim spopadom Confindustria-sindikati
Na izziv gospodarjev bi bil prisiljen sindikat odgovoriti s splošno stavko
FIRENCE -- Italijanski zasebni podjetniki, včlanjeni v združenje industrijcev, se pripravljajo na trd spopad s sindikalnim gibanjem. Sporna točka je seveda draginjska doklada, o kateri je Confindustria leta 1975 sklenila z enotno zvezo CGIL, CISL, UIL sporazum, ki ga namerava zdaj enostransko preklicati. Prvo znamenje je prišlo že zadnje dni preteklega tedna, ko se je za tak korak odločilo vsedržav no združenje malih industrijcev Confapi, včeraj je pa tak namen prišel jasno do izraza na skupščini okrog 1.000 industrijcev kovinar-
IRAN NA ROBU DRŽAVLJANSKE VOJNE
HOMEINI ODSTRANIL PREDSEDNIKA BANISADRA KRVAVI OBOROŽENI SPOPADI V VEČJIH MESTIH
Islamski integralisti so po hitrem postopku obsodili na smrt 23 privržencev Banisadra - Bivšega predsednika iščejo po vsej državi
Preložili sojenje Marku Veselici
ZAGREB — Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Zagrebu se je včeraj začelo, zatem pa so tudi preložili sojenje dr. Marku Veselici (44), ki je obtožen za kazenska dejanja proti temeljem socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFRJ, za sovražno propagando, povzročanje narodnostne nestrpnosti in razdora in sodelovanje v sovražnih dejavnostih. Sklep o preložitvi sojenja je sodišče sprejelo na podlagi poročil pristojnih medicinskih izvedencev. Veselico bodo morali nujno operirati.
TEHERAN — Politične razmere Iranu so se v zadnjih dneh tako zaostrile, da nekateri že govorijo o državljanski vojni. Iranski časopisi poročajo o oboroženih spopadih med pristaši in nasprotniki Banisadra v več mestih: Širazu, Isfa-hanu, Zahedanu in še posebej na območjih ob kaspijski obali, kjer so še zlasti močni levičarski mud-žahidini. Teheranske oblasti pa še najbolj vznemirjajo vesti o spopadih v glavnem mestu jugozahodne iranske pokrajine Kozistana. Ahva-za kjer v neposredni bližini poteka fronta med iransko in iraško vojsko.
Spopade .je sprožilo sojenje predsedniku Banisadru, ki se je končalo v nedeljo popoldne v iranskem parlamentu. Iranski parlamentarci so z veliko večino glasov sprejeli resolucijo, v kateri so razglasili predsednika Banisadra kot »politično nesposobnega*. Ze resolucijo je glasovalo 177 poslancev, eden je bil proti in 11. ki so bili sicer navzoči, pa jih ni glasovalo. Včeraj pa je iranski verski vodja ajatulah Homeini odstavil Banisadra in sam prevzel njegovo mesto. Bivšega predsednika, ki se že približno deset dni skriva obkrožen z najbolj zvestimi sodelavci, so začeli iskati po vsej državi. Teheran-
ski- radio je objavil sporočilo, v katerem je rečeno, da .je dolžnost vsakega Iranca, da zagotovi pravici bivšega predsednika, ki naj bi bil kriv praktično za vse sedanje težave Irana.
Islamski integralisti, ki so v teh notranjih spopadih zmagali, so začeli zapirati in pobijati njegove privržence. Že v nedeljo so v jetni-šnici Evin usmrtili 15 oseb, ki so jih obtožili, da so organizirali sobotne demonstracije v podporo Banisadru, v katerih naj bi izgubilo življenje približno 20, nekateri go-virijo celo 50 mrtvih med pripadniki oboroženega krila Alahove stranke. Včeraj pa naj bi po hitrem postopku obsodili na smrt še 8 oseb, ki jih obtožujejo protirevolucionarnega delovanja in organizacije prepovedanih demonstracij
Iranski integralisti naj bi aretirali tudi brata in ženo bivšega predsednika Banisadra. Še vedno pa ostaja neznanka, kje se skriva odstavljeni predsednik, po nekaterih virih naj bi bil še vedno v Iranu. drugi pa trdijo, da je žt zbežal v tujino.
LONDON — Iranska agencija Pars poroča, da je v čelnem trčenju med avtobusom in tovornjakom
s prikolico v bližini Kerina na izgubilo življenje 41 potnikov, ranje nih pa jih .je bilo 24.
Kraigherjeva poslanica Leonidu Brežnjevu
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je v imenu predsedstva SFRJ poslal poslanico sovjetskemu državnemu in partijskemu voditelju Leonidu Brežnjevu. Poslanico je včeraj sovjetskemu zunanjemu ministru Gro-miku izročil jugoslovanski veleposlanik v SZ Marko Orlandič. .Nanaša se na delo madridskega sestanka konference o vornosti in sodelovanju v Evropi, druga mednarodna vprašanja ter na krepitev prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in SZ. (dd)
Odgovornosti predsedstva SAP Kosova
BEOGRAD — Član sveta federacije Pavle Jovičevič je poslal Tanjugu pismo, v katerem med dru-
gim pravi, da je bila v sredstvih javnega obveščanja objavljena Tanjugova novica, v kateri je predsedstvo SAP Kosova demantiralo njegovo izjavo o tem, da so odstranili besedo «SR Srbija* z žiga SAP Kosovo.
Ponavljam vprašanje, pravi v pismu Pavle Jovičevič: ali predsedstvo SAP Kosova ni že prej vedelo, da so z vseh uradnih pečatov in štampiljk, vključno štampiljke in pečata samega predsednika, odstranili naziv SR Srbije, s čimer so hoteh poudariti, da SAP Kosovo ni v sestavi SR Srbije?
Ostajam pri tej izjavi, je dejal Pavel Jovičevič v svojem pismu Tanjugu in priložil dokumente, s katerimi je žefel potrdjtj, svoje u-gotovitve, da rta bčkdtbfih memorandumih in pečatih predsedstva SAP Kosova po letu 1975 ni bilo naziva SR Srbije, (dd)
RIM — Delegacija interparlamen-tarne unije italijansko-avstrijske sekcije za prijateljstvo med državama je včeraj odpotovala na Dunaj. Delegacija, katero vodi komu nistični poslanec Cuffaro, se bo sestala z najvišjimi političnimi predstavniki sosedne države med katerimi sta tudi kancler Kreisk.v in zunanji minister Pahr.
skega sektorja, ki so člani Feder-meccanice
Tu so tako predsednik Confindu-strie Merloni, kot pooblaščeni u-pravitelj Fiata Romiti in drugi vodilni zastopniki industrijcev. med njimi še najostreje Mandeli! (k: je sicer tudi med vidnejšimi podjetniki, ki jih Revigliova »rdeča knjiga* dolži velikih davčnih utaj) zelo jasno napovedali, da nameravajo na jutrišnji seji vodstva združen, a industrijcev enostransko preklicati sporazum o draginjski dokladi, da s tem prisilijo sindikat 1: razpravi 0 celotnem problem stroškov za delovno silo, ki po njihovem nmeniu (seveda) preveč bremeni proizvodnjo.
Zelo oster odgovor so gospodarji prejeli kar na isti skupščini od tajnika UIL Benvenuta. ki je njihovo grožnjo označil za neodgovoren napad na. sindikate, ki bodo prisiljeni odgovoriti s splošno stavko. Predsednik združenja državnih podjetij (Intersind) Massacesi ie skušal vnesti pomirjujoči element v spcr s predlogom, naj se preklic sporazuma o draginjski dokladi odloži za pol leta, medtem pa naj se začnejo splošna pogajanja o stroških za delovno silo.
V Milanu sestanek bančnih operaterjev iz Italije in SFRJ
MILAN — V torek se bodo v prostorih italiiansko-.jugoslovanske trgovinske zbornice sestali bančni operateriji obeh držav, da bi proučili možnosti finančnega sodelovanja. Pobudniki sestanka se zavzemajo za ustanovitev posebne »kreditne sekcije* za pomoč, posvetovanje. spodbudo in informacijo na bančnem področju kot podlago za okrepitev trgovske izmenjave in industrijskega sodelovanja med obema državama. Milanskega sestanka naj bi se udeležili predstavniki najpomembnejših bank obeh dežel: Jugoslovanska izvozna in kreditna banka Zagrebačka banka iz Zagreba, Ljubljanska banka, Jugobanka iz Milana, Banca Nazionale del Lavoro, Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano. Cariplo, Banco Ambrosiano, Banco dl Roma. Banco di Sicilia, Banco di Na-poli, Tržaška kreditna banka. Banca del Friuli. Credito Bergamasco in Banca Cattolica del Veneto.
VIDEM - Po 12. kongresu VZPI -ANP1 je v soboto videmski pokrajinski odbor na svoji redni seji izvolil novi odbor.
Telematika, znanost bodočnosti. Danes se zelo dosti govori o njeni vsestranski uporabi v telefonskem sistemu Prav vedno večje potrebe po komunikaciji so tiste, ki so pospešile razvoj na področju obdelave in posredovanja
podatkov. Telematika še posebno. In tako se telefon počasi spreminja. Navajeni smo se posluževati telefona, ki nam služi, da stopimo neposredno v stik z dotično osebo, s klientom, da sklenemo posel, da dosežemo prijatelja, da prijetno preživimo večer. V bližnji bodočnosti pa bo opravljal najrazličnejše službe.
Dokumenti po telefona ............. Ze danes je s telekopierjem za
posredovanja dokumentov na večkilometrske razdalje dovolj telefonski poziv. •
Dva terminala, ki sta med seboj povezana s telefonom, lahko prekopirata katerokoli sporočilo in ga natančno reproducirata Vse to se dogaja po telefonu v teku poziva samega.
Z uvedbo mikroelektronike se bo lahko naredilo še več.
Halo! Govori kompjuter. S kompjuterjem povezan telefon lahko sjike signale, ki jih običajno in obratno. Videoterminal takega tipa bo lahko opravljal najrazličnejše operacije.
Telefon bo služil za povezavo z ‘banko podatkov”. Neposredno bomo lahko na tekočem o poslovanju borze, o nihanju ceri, o ekonomskih in statističnih indikatorjih.
V tej fazi le še fantazija lahko vpliva na kakovost aplikacije telematike: lahko bomo mimo sedeli doma ali v uradu in bili istočasno povezani s celim svetom.
S telefonpm zbližana srečanja. Izmenjava kulturnih, ekonomskih in znanstvenih informacij bo potekala prav na ta način.
Pogoste: bodo postale videokonference: s samo uporabo telefona bodo udeleženci, razkropljeni po celem svetu, ne le slišali pač pa tudi videli govorečega In bodo tudi na tekočem z.dokumenti in referati. Vse to spada v bodočnost
telefona, ki je že zelo blizu in ki je bo le-ta deležen edinole s primemo elektronsko transformacijo.
To so nujne spremembe, za katere je potrebno ogromnih investicij in pa veliko tehnološkega dela
Da se tudi tvojemu telefon nudi priložnost pomisliti na bodočnost.
*Ejd&fljon. "TvojqlaA
j