£ ft. 914 TU D I J 3 K /. E I B L I O T E K A LJUB L J Al-A V Trstu« v Posamezna Številka 30 stot Letnik LV EDINOST hi spmaiitTo: Trat & ttttca & PraacMCd 4*AmU SOL T* Itfaa i 1-17. DopU nai m pofiljaio iiklMao nrcdmUn«. ofUai. te |sme g, jetih nekoliko vatoih resolucij. Prva se; na postopanje za obravnavanje j SPOr^ TST^-^L "T^fUsS razprava o polnomočjih posamez- načrt > zasto^Sov. Udeležilo w je skup-^e^T^to1^ 48 včlanjenih držav, dočim 7 ST1-J^S^^SSiSS^i ^^ 'gurls, Costarika, Bolivia tn Pem). Nato bke'-^T^H Ar^Žr*™ ™ ^e volitve predsednika. Predla manjšati lojalnost' ge,n je bil jugoelovenski zunanji mini-nosti držav, ^^^^k^č^ inl^r dr. Ninfič. Pri volitvah je dobil daUs?^S(k>vo^^ I ^aSJ?8^ * » 9 25 najprej zadosti pravičnosti in državne-j Dr_ ^^ ^ izvolitvi po- ^ zdravni ^ovor, med katerim je povdaril do Družbe narodov, da bi ponovila po-= 9le|Tče: Vzlic vsem težkočam, ka-ziv s svojega III obftiega zbora, ^aJ premagati za otvo- bi one države, iritev'sedanjega zaaedaSafbo to zboro- manjšm ^P1^^1^1 S^TL^l i vanje potnonSiejSe kot vsa dosedanja. ,Nov g^Tbo vstopil v našo hišo. In ko Jugoslavija In Vatikan Pwd obaovitvijo pogajanj? BEOGRAD, 7. (Izv.) Dr. Janjič, bivši minister za vere in vodja jugosloveneke delegacije za pogajanja z Vatikanom, je danes posetil pomočnika zunanjega ipimstra Jovana Markovića, da se informira o razmerju z Vatikanom. Mar-kovič mu je povedal, da čaka vlada na povratek zunanjega ministra dr. Ninči ć a, nakar se bodo najbrž takoj obnovila pogajanja z Vatikanom. / ____ Zdravstveno stanje kralja Aleksandra povoljno NemSka vetelndustrlJa za rep« bilko In za sodelovanje z vlado DRAŽDANI, 7. Tu že več dni zboruje nemška težka industrija. Višek njenih zborovanj pa letos ni bil gospodarskega, ampak strogo političnega značaja. Zastopnik renske veleindustrije, blvfi Hugo Stinnesov sodelavec je namreč imel predavanje, bolje rečeno govor za široko javnost, v katerem je predvsem ugotovil, da je nemška veleindustrija brez pridržka za sedanjo nemško državo in obliko vladavine. Nemške razmere so se stabilizirale, inozemstvo more Nemčiji zaupati. Govornik je hudo kri- BEOGRAD, 7. Predsedništvo mini- tlzaral dav^no politiko dr. Lutlira in je strskega sveta je včeraj izdalo komu- obsodl1 tudl zatiranje malih in srednjih nike o kraljevem zdravstvenem stanju. I °.^ratov- Kone™> jo dr. Silveberg govo-Poročilo pravi, da se kraljevo zdrav- j <> razmerju med industrijskim pod-stveno stanje boljša. Vročina je skoroj ^^Jfj^1 ln^njegovimi delavc*-, popolnoma ponShala. Temperatura je normalna. Odslej se komunikejuo kraljevem zdravju ne bodo več izdajali. v^UTe ~ ^ i«« PoidraviH med nami, bo Dr. Voronov bo prifel v BM3»d stalni praksi Sveta Družbe narodov to prijazno porabilo tudi za vse one a ^oijsKa, iisionsKa;, iiuziui sm »aim »^m .. . u u u^j ndvra/alo od nas ali (Nemčija), Židje (Litva, Poljska, Ceho- Četrta resolucija odobrava od nekegai^^efe dtlo da slovaška, Letska, Bolgarija), N.mrf | (Ccloslovaška, Poljska, Romunska,! naj se sporoči Družbi narodov v "P^fl;,. -M-« „.^11.,,» dale Ogrska, Jugoslaivja Letska, Italija, j Stevanje in izvajanje, da j. namreč; da Danska, Esl^ska), Danci (Nem« j a), sa^noodpoved od P^a^^^^S^skupšiH- neveljavna ter vsako direktno ali mat- J* samoc^povedi v n^otju K Iiijev prilog o reorganizaciji no pravnim redom bi z dolžnostmi Syeta braB^foSov, ki je Ml sprejet feverii (Estonska), Litovoi (Poljska), Kartaloncl (Španija), Čehi (Avstrija). V zvezi z navnokar prečitanim seznamom moram označiti tudi načela* po katerih je postopal odbor pri pripuSča-nju novih skupin. Bil je mnenja, da se imajo pripustiti le one narodne skupine iz posaji*eenih evropskih držav, katere odgovarjajo določenim pogojem. Na eni strani morajo biti organizirane ter imeti samostojno kulturno voljo, ne da bi njih lastne večine odklanjale nastopanja kot posebnih narodnih skupin. Na drugi strani se morajo strinjati s temeljnimi načeli našega gibanja in pa z mejami, ki smo mu jih začrtali. Podla^ ga, na kateri smo se lani prvič sestali, mors ostati enaka, kajti izkazala se je. Najjasnejši dokaz za to ni le uspeh lan-slcrg-a zborovanja^ temveč in še posebno držav. (Dalje prih.) je vršila 4. t. m. razpravljala po- MM neM v Hsotese Povzročila Je za ve« mffljonov Škode S AVON A, 7. Včeraj je izbruhnila vf^f^na^vprašati jL na seji Sveta, JU se ^Skupščina bo o tem pieje. :' Izvoljenih je bilo nato 9est komisij: proučevanje dela tehničnih organi-Vzacij, za razorožitev, za obračun in finančna vpruflanja, sa socijalna in za BEOGRAD, 7. (Izv.) Današnje «Novo-sti» pišejo, da se je znani ruski zdravnik za pomlajevanje dr. Voronov, ki se sedaj nahaja v Parizu, obrnil do medicinske fakultete v Beogradu z željo, da pride semkaj ter da seznani jugosloven-ske medicinske kroge s svojim načinom pomlajevanja. Razumljivo, da vlada med občinstvom veliko zanimanje za Voronov prihod v Beograd. dolini Finalese velika nevihta. Okoluj ŽENEVA, 7. Skupfičina Družbe naro-21. ure se je utrgal oblak in močni na-;gOT) ki ^ j9 sestala danes opoldne k livi so povzročili ogromno škodo na po- j je izvalila, najprej podpredsednike ljih. V Finalese so porušili občinski zborovanja. Izvoljeni so bili: Chamber-vodovod in osrednjo elektrarno. Nekatere hiše so bile tako močno prizadete, 25. zborovanje v ženevi - Nasprotstva z Družbo narodov 2ENEVA, 7. Neposredno pred zborovanjem Družbe narodov, zboruje tu 25. svetovni mirovni kongres. Kongres je tajen. Dasi mu prisostvujejo odlične politične osebnosti in tudi nekateri odgovorni državniki, se vendar o razgovorih in sklepih kongresa ne izdajajo mirovnim piitličju. Radi vodnega pritiska so se js sledečim dnevnim redom v vojašnici razsule tri stene. Med postajo Finalmarina in Borgio Verezzi je sklenili, da se ima vršiti že letos novo zborovanje, smo pa, pravilno ocenivši 1) Razprava o poročilu I. komisije izrednega zborovanja o prošnji neinekc skočil s tira blagovni vlak, ker je bila vlade za sprejem v Družbo narodov; železniška proga mestoma zasuta od j 2) Proučitev predloga Sveta D. n., spre-zemlje. ; jetega na seji dne 4. t. m., ki se nanaša: V Collaji je orkan polomil vse brzo-}A) Na vstop Nemčije v Svet Družbe na-, javne in telefonske napeljave. i rodov s stalnim sedežem; B) zvišanje čtopnikov, in predsednik mirovnega FIRENZE, 7. Tukaj je divjala strašna j števila nestalnih sedežev od 6 na 9. j kongresa Lafontaine je govoril silno nevihta, ki je povziocila znatno škodo 3) Razprava o predlogih komisije za ostro proti konventiklu diplomatov v na poslopjih. Radi močnih nalivov je; proučevanje sestave Sveta D. narodov " voda udrla v stanovanja ter zalila ne- glede načina volitev nestalnih članov katere kleti. Ogroženim prebivalcem so.gveta in glede trajanja njihovega man- da so jih morali stanovalci izprazniti. Voda je udrla tudi v vojašnico Ilum-1 predsednikov za posamezne komisije, tudi okoliščina, da se je naš krog sedaj J>erta I. ter je poplavila vse prostore v j jutri ob 10. se bo vršila plenarna seja razširil. Z novopridošlimi skupinami je dobilo naše gibanje ojačenje, ki ni samo številčno. Naj izrabim tem skupinam še posebej dobrodošlico: Katalomcezn (Španija), Hrvatom (Avstrija), Čehom (Avstrija), Židom (Bolgarska), Rusom (Poljska). Naš kongres je nadaljevanje in razširjenje konference, ki se je vršila lani sredi oktobra v tej isti dvorani. Da bomo mogli kongres pravilno presojati, je treba imeti pred očmi, kako je prišlo do one konference in kako se je vršila. Prišlo je do nje na' ta način, da so udeležujoče flse skupine določile vnaprej kot predpogoj skupnega dela sporazum glede načel resoluctj, ki naj se sprejmejo, ter glede državljanskih dolžnosti. Konferenca se je izobličila na tej podlagi v enodušno in svečano izpoved zastopanih narodnih skupin za skupne temeljne nazore glede priznanja in zajam č en ja nar.-kulturne svobode, glede kulturne samouprave, glede nalog Družbe narodov z ozirom na manjšine tn glede pripravljenosti narodnih skupin za sodelovanje, k čemur sta se priključili še zahvala na naslov mednarodnih organizacij, ki se bavi jo z reševanjem manjšinskega vprašanja, in prošnja za njihovo nadaljnjo podporo. Takrat smo se predobro zavedali, da so bila določena s sklenjenimi resolucijami le temeljna načela našega gibanja in da nas čaka še mnogo dela. Saj je bil glavni uspeh konference pač v tem, da smo se sploh sestali in dokazali fcvojo sposobnost za prispevanje našega poštenega in stvarnega dela k rešitvi manjšinskega vprašanja in s tem k po-tnirjenju Evrope. Če smo poleg tega še lain, Briand, Scialoja, ISiji, Figueroa1 nikaka poročila. Med mirovnim kon-(Guatemala) in baron Lehmann (Libe- i gresom in Družbo narodov je precejšnje irija). SkupŠCIna je izvolila nato Še šest! nasprotje. Ustanovitelji mirovnega kon- f---• • ••------------— 11----! " gresa so spočetka ustanovitev Družbe narodov z veseljem pozdravili. Sedaj pa smatrajo, da se Družba narodov ni izkazala, da nima moči odstraniti mednarodnih nasprotij in da povzroča nove prepire. Na otvoritveni seji mirovnega kongresa je" rektor ženevske univerze Rappard imenoval Družbo narodov — zvezo vladnih za- je: Brez pomisleka moramo 8 hvaležnostjo priznati, da so stare strokovno organizaciije resno sodelovale za ureditev razmer. S hvaležnostjo se moramo na tem mestu spominjati prvega državnega predsednika Eberta. Ne smeipo spregledati, da se je med nemškim podjetništvom izvršil velik duhovni preobrat. Velika večina nemškega delavstva je v vrstah socijalnih demokratov in vendar zastopa v državi vse delavstvo centrum kot njegova manjšina. Nevzdržno in škodljivo je za našo politiko in naše gospodarstvo, če tako velika stranka kot je socijaldemokratska stoji v neodgovorni opoziciji. Danes v^-lja načelo: Brez delavcev ni mogoCe vladati. Tudi delavci morajo izvajati Vse posledice tega načela. Nemška socijalna demokracija mora začeti s pozitivnim delom in prevzeti odgovornost, kajti sicer bo tudi kot politična stranka propadla. — Govor k sodelovanju je toliko pomembnejši, ker je govoril po sklepu predsedstva državne zveze nemške industrije. Govor dr. Silverberga se smatra za najvažnejši notranje-političen dogodek zadnjih dni. V vprašanju velike koalicije je nemška težka industrija stala doslej na desnem krilu za nemško ljudsko stranko in proti socijalnim demokratom. Zato je pač značilno za veliko izpremembo v mišljenju, da je mogol sedaj dr. Silverberg, dasi stoji blizu cen-celo sama[trumu, tako govoriti pred ljudmi, ki so " še nedavno obsojali vso izpolnitveno politiko dr. Marxa kot izdajalsko, da je mogel govoriti o brezpogojnem priznanju republike pred nekdanjimi stebri monarhije in da je lahko ostro nastopil proti dr. Luthru. prihiteli na pomoč gasilci. Potres v Reggio Calabrla REGGIO CALABRLA, 7. Sinoči okoiu 23.30 so prebivalci v Reggio Calabria začutili močne potresne sunke. Povzročene ni bilo nikake škode. Poklic apostolskega uasclla v Madrida radi važnih političnih dogodkov ▼ fcpaniji RIM, 7. Apostolski nuncij v Madridu mons. Todeschini, ki se je nahajal na letovišču v Fiuggiju, je odpotoval včeraj v Rim, ker je prejel nujno brzojavko vatikanskega tajnika. Ta vest je dala nekemu listu povod, da je poročal o dalekosežnih pooblastilih, ki jih je Vatikan dal apostolskemu nunciju, ki naj bi vplival na Španijo, da naj nikakor ne izstopi iz Družbe narodov. Uradni vatikanski krogi pa zagotavljajo, da je bil mons. Todeschini radi tega1 poklican v Rim, ker mu ima vatikanski tajnik sporočiti važne politične dogodke na Španskem. Čeravno izjavlja sv. stolica, da se nikakor ne vmešuje v politične zadeve data. O prvih dveh točkah bo skupščina najbrž takoj sklepala, medtem ko bo ^zadevo, o kateri govori točka 3) dnevnega reda, izročila posebni komisiji v proučevanje. JMovenslm nerodna skupicms m bo SMtala 3. oktobra ▲ca Stanojedi v Beogradu • PaSić se povrne tekem lt dni? - Obisk (ehoslo- Ženevi. Svetovnti -mirovni kongres se letos peča pretežno z gospodarskimi vprašanji. svoje sile in z obzirom na obstoječe posameznih držav, ne more na noben razmere, opustili ustanovitev stalne or- način ostati indiferentna napram poli-ganizacije. Zadovoljili smo se s tem, da < tiki, ki zadeva verske interese v kaki smo osnovali za pripravo tega kongre- državi. sa odbor, čigar naloga bo z zaključkom nagega zborovanja pravzaprav dovršena. Poleg narodnih skupin samih posvečajo svojo pažnjo manjšinskemu problemu tudi mednarodne organizacije. In v času od naše lanske konference sem so se tudi potrudile za rešitev nekaterih v tem problemu zapopadenih vprašanj. Skoro v istem času, ko smo bili mi zbrani tu v Ženevi, je zborovala Interparlamentarna unija v Washing-tonu in Ottavvi. Na dnevnem redu njene konference sta bili tudi dve resoluciji, ki sta se tikali manjšinskega vprašanja. Z eno resolucijo se je vnovič in s poudarkom spomnilo na priporočilo gledo paritetnih komisij za reševanje sporov med veČinami in manjšinami, k.ikcr se je priporočalo že na kodanj-ski konferenci iz 1. 1923. Druga resolucija je priporočala Družbi narodov, naj se bolj pogostoma poslužuje mednarodnega sodnega dvora za sklepe v pravnih vprašanjih in za dajanje mnenja v manjšinskih zadevah. I Zdi se, da bo apostolski nuncij mons Todeschini radi sedanjih dogodkov na Španskem v najkrajšem času odpotoval v Madrid. ODHOD ROMUNSKEGA KRALJA ▼ Jugoslavijo - Ustavil se bo dva dni na Bled« BENETKE, 7. Danes ob 16. uri je to-m unski kralj Ferdinand s posebnim vlakom odpotoval v Postojno. Od \ i bo nadaljeval potovanje v Ljubljano. Ustavil se bo dva dni na Bledu, kjer bo gost jugoslovenskega kralja Aleksandra. Nato se bo romunski kralj Ferdinand vrnil v Sinajo. GRŠKO POSLANIŠTVO vesti glede zadržanje gen RIM, 7. Grško poslaništvo v Rimu 1 objavlja: Vesti, ki so jih objavili nekateri inozemski in italijanski listi glede zadržanja generala Plasiirasa in grške vojske in mornarice, so brez vsake podlage. BEOGRAD, 7. (Izv.) Sinoči se je pripeljal iz Knjaževca v Beograd stari voditelj radikalake stranke Aca Stanoje-vić. Njegov prihod spravljajo v zvezo z akcijo, ki so jo pričeli pašićevci za povratek Pašića na vodstvo državnih poslov. Aca Stanojević je tekom današnjega dne konferiral z ministrskim predsednikom Uzunovićem, Ljubo Živkovičem, Mihajlovičem, skupščinskim predsednikom Trifkovićem in drugimi radikal-skimi prvaki. Novinarjem ni hotel dati nikakih pojasnil, marveč je trdil, Tla je prišel v Beograd po zasebnih opravkih. I )o Položaj na Špar s iem Mir spet vzpostavljen? - Brzojavne zveze z inozemstvom prekinjene - Francoski Usti prepovedani . PARIZ, 7. Zadnje vesti iz Španske pravijo, da se je položaj razčistil in da se je odločnemu nastopu generala Prima de Rivera posrečilo vzpostaviti red. V deželi vlada popoln mir; za artiljerijske častnike se je malokdo potegoval. Središče vojaškega gibanja je Bilbao. V Madridu je vojaštvo ostalo zvesto vladi in, kakor zatrjujejo španska poročila, tudi narod ne kaže nikakega navdušenja za gibanje, ki naj bi strmoglavilo sedanji režim. Generala Prima de Rivera podpira pretežna večina javnega mnenja. Člani vlade so se včeraj razgovarjali z uglednimi vojaškimi osebnostmi. Nekateri listi prinašajo senzacijonalne vesti o nekem izjalovljenem, drznem naklepu španskih republikancev. Listi zatrjujeda so boteli republikanci zajeti kra- Dva atentatorja aretirana BERLIN, 7. V Berlinu je ^olicija aretirala dva mladeniča, ki sta bila osumljena, da sta 19. avgusta izvršila f t^ntnt na brzovlak, ki je vozil iz Berlina v Hannover. Eden izmed obeh aretiranih. Schle-singer po imenu, je vse priznal in izjavil, da je pokvaril progo, ker je hotel oropati potnike. BERLIN, 7. Tudi drugi aretiranec, ki se imenuje Weber, je priznal, da je izvršil atentat, ker je hotel oropati pot« nike. Maksikanske zadeva MEKSIKO, 7. Katoliški episkopat je objavil besedilo prošnje, ki jo namerava predložiti kongresu, kateri naj bi izpremenil verske zakone, ki so sedaj v veljavi. V prošnji je rečeno, da katoliška cerkev ne zahteva nikakih privilegijev, marveč Želi, da bi bile vse vere svobodne. Pašićevci pa nikakor ne prikrivajo več, da so javno nastopili za povratek svojega šefa in naglašajo, da se bo Pašić povrnil v Beograd tekom 10 dni, nakar bo takoj započe! s svojo akcijo. Pašićevci tudi zatrjujejo, da o povratku znanega radikalskega disidenta Nasta-sa Petroviča v stranko ne more biti govora. Popoldne se je vrSHa seja ministrskega sveta. Ministri so sklenili, da *se bo vršila 30. septembra slovesna proslava desete obletnice bitke pri Kaj mag č al a^ nu. Tretjega oktobra pa bo prispelo v Beograd 90 čehoslovaških poslancev in senatorjev, da povrnejo obisk jugoslo-venskih poslancev v Pragi. Radi tega je ministrski svet sklenil, da se 4. oktobra skliče narodna skupščina k svečani seji, kateri bodo prisostvovali tudi čehoslova&ki goetje. Naslednjega dne pa bo skup&činat začela svoje meritorno delo. Ministrski svet je razpravljal tudi o resortnih vprašanjih, posebno pa s sestavljanjem državnega proračuna za prihodnje leto. lja Alfonza, ko se je nahajal na letovišču, ter ga prisiliti, da se odpove prestolu. Proglasili bi nato republiko. Nepričakovan odhod kralja Alfonza v Madrid. odhod, ki je bil v zvezi z gibanjem artiljerijskih častnikov, je te račune prekrižal. Iz S. Sebastiana poročajo, da je kraljica imela dolg razgovor z bivšim poslanikom Združenih držav v Madridu. Kraljica je bivšemu poslaniku obrazložila vzroke spora med vlado in artilerijskimi častniki ter izjavila, da vlada sedaj v državi popoln red in mir. Iz Biarritza javljajo, da je tjakaj prispel Melquiades Alvarez,' voditelj španske republikanske stranke. Brzojavne in telefonske zveze z inozemstvom so še zmerom prekinjene. Vsi francoski listi so na Španskem prepovedani. BEOGRAD, 7. (Izv.) Nocoj je prispel V Beograd dosedanji jngoslovenski poslanik v Tirani Branko Lazarevič, ki je izročil svoje posle novemu poslaniku Jeftiču; Ruska trgovinska bilanca MOSKVA, 7. Tekom prvih deset mesecev finančne upravne dobe 1925-26 je znašala zunanja trgovina ZSSR 1 milijardo, 53 milijonov In 600.000 rubljev, medtem ko je znašala v isti dobi leta 1924-25 samo 880 milijonov rubljev. . Primanjkljaj trgovinske bilance v prvih 10 mesecih t. 1. znaSa 87 milijonov, lani, v isti dobi, pa je znašal 141 milijonov rubljev. Poljska miroljubnost VARŠAVA, 7. Na nekem banketu je ministrski predsednik Bartel izjavil v svojem govoru, da si poljska država želi miru bolj kot vsaka druga. «Naša glavna naloga je, je dodal Bartel, zagotoviti notranjo konsolidacijo drŽave ter sodelovati pri utrjevanju miru med narodi. Ta program se naslanja na idejo miru, na spoštovanje pravic vsakega naroda ter na spoštovanje medsebojnih dložnosti. Živijo mir!» Vesti o tajnih pogodbah Francije PARIZ, 7. Nekateri listi so prinesli vest o vojaški konvenciji, ki da je bila sklenjena med Francijo, Poljsko in Romunsko. Francosko vojno ministrstvo izjavlja., da so te vesti brez vsake podlage. Vse pogodbe in konvencije, ki jih sklepa Francija, se predložijo Družbi narodov. Stališče hrvatskih federallstov ZAGREB, 7. Časopisje je prinašalo kombinacije o novih spremembah režima in da naj bi vstopili v to novo kombinacijo trije hrvatski federalisti. Včerajšnji «Hrvat» izjavlja, da je HFSS na stališču, da se morajo notranje politična vprašanja reševati stvarno m da mora nova kombinacija pripravljati revizijo ustave. Brez revizije ustave ni kombinacije, v katero bi šli hrvatski federalisti. CL V Trstu, dne 8. septembra 192«. DNEVNE VESTI Vpraiaoje novoga kruha Važna stfa poknjlnslu komlsile n iMla Včeraj ob 10 predpoldne je sestala tržaška pokrajinska komisija za živila k plenarni seji. Predsedoval je vice-prefekt kom. Ettore Zanconato, a ta-pismk je vodil dr. Virgilio Magris, uradnik kr. prefekture. Predsednik komisije viceprefekt Zan-eonato je otvoril sejo z govorom, v katerem je pojasnjeval pomen sestanka, ki oijstoji v tem, da se napravijo koc*-kretni ukrepi v svezi z novimi določbami o mletju pšenice in izdelovanju kruha. Nato se Je prešlo k prvi točki dnev. reda: določitev cene moke za tržaško pokrajino. Po ob&rni razpravi je določila komisija ceno na 265 lir za kvin-j tal brez vreče, franko v mlinu in proti j takojšnjemu plačilu. Ta cena bo vel jala za. moko mleto iz žita; ki se pridela v j trža&ki pokrajini. otrok v zasebno šolo pri Sv. Jakobu v se bo vrftiio od prihodnje sobote, 11. t. m. ^ ( do arede, 15. t. m. ure. — Vodstvo. dan od v. do 11. ivala. Haimi ter ostalemu članstvu S. D. «Adria», izreka njih članica Olga Žigon povodom Izkazanega soialja ob priliki očetove smrti, najtoplejšo zahvalo. VM« Danes Četa nogometa ne Ionu Udeleži se pa zadnjič v letošnji sezoni skupnega kopanja v kopalidču, kjer v nedeljo. V petek pop. prvi redni nogometni trai-ning po občnem zboru. Hazena trainira neizpremenjeno. Športni vodja. ZBžJkfiKI BLAGO VITI TB0. 7. H 192«. _ ^ Tržno vrvenje ,copet nekoliko pojema. Druratočl^ dnevnega reda se je na^**« je.zelenjadni trg bil nekoliko bolj«. ; , » » , J--,. I Krompirja je malo — tudi zelja ni bilo ve- nafiala na vprašanje (^ločitve dneva, j Jiko ^ ^ je Bklenilo prec7j i0pih ko ima p renčati v tržaški pokrajini; s filolom Paradižnik je nekoliko padel, pečenje kruha iz bele moke. Po podat- J dvignile so se melancane, buče in kumare. kih, ki so se zbrali, je znašala zaloga j Cene se vrte ie vedno okrog istih zadnjih bele moke dne 6. septembra 1926. 228; dni. Vročina je dvignila zopet nekoliko vagonov ali 22.800 kvintalov bele moke. j zelenjadni trg. Dnevna potreba znaša okoli 700 kvin- Sadja je na trgu še vedno mnogo. Sploh t*ov. Naglasi tega stanja je dol^ilaj^^V^^i^T^et komisija, da ima prenehati izdelovanje»no domlnirajo> napredovale so čevlje, neboleča kruha nepreklicno po 25. sep-,^^ ^ poslabšal« svoje stališče hruške tembra. ] in jabolka. Fige gredo svojo pot — grozdje Prodaja biškotov, ki so bili v zalogđ daje lepe in hvaležne kupčije. Sadje je na 31. avgusta, se sme vršiti do 30. septem- j splošno lepo in ne pozna se mu vpliva bra. Tega blaga se je ugotovilo 225 kvin- vremenskih razmer, ki niso bile ravno ugodne. Zelo je razvita trgovina z meloni in indijskimi figami. Cene današnjega trga: proti ftt. Petru na Krasu. ICo j« avto dospel na Vrdfto TKmignano In toHI mimo neke tamošnje gnstllne» je na—rt urna stopil tz goetHne postopen mol to kotel čez cesto. Soli eeveda ni bil pripravljen na to, zato ni utegnil pravočasno ustMKtti avtomobila. Zadet s sOo od strani, je ubogi starec teleb-nil na tla in obletel hudo poškodovan. Sofi mu je takoj priskočil na pomoč, ga s pomočjo potnikov posadil v avto ter ga prepeljal v mastno bohnilnico. Ta j« zdravnik dognal, da ima starec, ki Je MI spoznan za (KMetaega kmeta Josipa Pečarja, doma iz Prešnice pri Kocini, zlomljeno desno nogo v stegnu in prec ej Ludo rano na levem sencu. Siromak je bil sprejet v kirurgični oddelek, kjer se bo maral zdraviti kakih 6 tednov. 15-letni Amerigo Gotti, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zg. Št. 126, je včeraj popoldne prinesel južjno očetu, zaposlenemu v kiparski delavnici Marija Hire ch tik židovskoga pokopaliKa. Medtem ko je oče južinal, je deček začel opazovati nekega kamnoseka, ki je obdeloval s dletom kamen, postavljen na star sod. Nesreča je hotela, da je kamen nenadoma padel s soda — naravnost Gottiju na desno nogo; zadel ga je tako hudo, da mu je polomil kosti v stopate. Nesrečni deček je bil prepeljan v bolnišnico. Zdraviti se bo moral 4 tedne. talov. Komisija se je nato bavila z vprašanjem izdelovanja tak od m eno van ega bi- Zelenfava; Radič 120—300; pesa rudeča l>ek> 90—120; vrzote 80—200; krompir 46 do 60; fižol v stročju zelen velik 7p—130; fižol v stročju zelen velik 130; fižol v stročju zelen mali 180—250; fižol v stročju za lu-ščenje lisast 100—180; fižol nov 200; bredes —; Špinača 108—200; česen 120—150; Čebula 50—70. — Badfe: Breskve 50 -480; češpije 40—110; hruške 40—300; jabolka 50—120; fige 50 do 120; grozdje 100—200; melone 50—100; ind. fige 60—100; limone 18—40 L za zaboj. Lubenice (angurije) 30—50.— gkotastega kruha «Karlsbad». Sklenilo 40—50; pesa bela 35—50; kumare 70—»0; se je, da se sme izdelovati tak kruh iz i buče 70—100; malancane 150—«80; zel* bele moke do 25. septembra. Nato je sporočil predsednik zboroval cem, da so po ministrski odločitvi tudi bolnišnice dolžne se ravnati po določbah o izdelovanju kruha. Sledila je razprava o izdelovanju komadičev kruha iz nove moke, toda s sladkorjem, jajci, maslom in medom. Sklenilo se je, da so taki kmhi prepovedani, ker se ne razlikujejo od slaščic. Obenem je sklenila komisija, da se bo zaprosilo ministrstvo za dovoljenje, da bi se smelo delati kruh s primesjo mleka, mlečnega praška, olja, masti, toda brez sladkorja, jajc in masla. Cav. uff. Carusi je nato poročal o organizaciji nadzorovanja izdelovanja kruha. Potem je komisija razpravljala o predpisih glede komadanja kruha ter ugotovila, da komadi, ki jih predpisuje kr. odlok o izdelovanju kruha, veljajo samo za kruh iz enotne pšenične moke in ne tudi za kruh iz drugih mok (ržene itd.). Nato je predsednik naložil podkomisiji, ki ji predseduje g. Spo-reni, naj zbere do 16. t. m. nove podatke o obstoječih količinah moke, da se bo videlo, ali bi se ne dalo prenehati z izdelovanjem belega kruha še pred zgoraj omenjenim rokom. Prihodnja seja komisije se bo vršila 18. septembra v dvorani št. 26 kr. prefekture in se začne ob 10. uri. Kupna moč lire Včeraj smo poročali na tem mestu o odločilni zmagi, ki se je dosegla v gospodarski bitki za liro z raznimi ukrepi o varčevanju in uvedbi sistematične deflacijske denarne politike vlade. S tem se je rešila lira pred nadaljnjim padanjem, ki bi lahko postalo usodno za vso državo. Za zasebno gospodarjenje pa je predvsem važna in odločilna kupna moč denarja. V naslednjem posnemljemo tozadevne številke, ki bodo v zvezi z bitko za liro brez dvoma zanimale našo javnost. V mesecu avgustu, t. j. v Času največjega padanja lire, se je znižala kupna moč od 14.74 na 14.46, To pomeni, da se je za dolo-5eno svoto denarja (n. pr. za 100 lir) kupilo koncem avgusta okoli 14% blaga, kolikor se ga je dobilo za isto svoto (100 lir) v 1. 1913. Za kar se je plačalo takrat 14 lir, se mora torej plačati danes 100 lir. Evo sedaj spremembe na kupni moči lire v zadnjih štirih letih v primeri z 1. 1913: 1913 (povprečno) 100.— 1922 „ 18.84 1923 t , „ 18.67 1924 1 „ 18.08 1925 „ 15.50 V posameznih mesecih let 1924, 1925. in 1926. so se opažale sledeče spremembe: 1924. 1925. 1929. Januar 18.41 16.34 15.18 Februar 18.41 16.03 15.27 Marec 17.20 15.98 15.62 April 18.10 16.22 ' 15.71 Maj 18.30 16.14 15.55 Junij 18.63 1 15.78 15.29 Julij 18.35 14.97 14.78 Avgust 18.31 1 14.60 14.46 September 18.29 14.79 — Oktober 17.76 14.89 November 17.29 15.09 —— December 16.85 15.14 —.— V prvem tednu tega meseca se je izražala kupna moč lire s številom 14.45. Cene, ki so bile narastle v avgustu, niso še padle v oni meri, da bi mogle že v prvem tednu tega meseca vplivati povoljno na kupno moč lire. V mesecu avgustu in v prvem tednu septembra se navajajo za cene na debelo sledeče številke (v primeri z 1. 1913.) 1913 = 100 Avgust 1. teden 689.7 „ (L „ 689.9 3. „ 692.9 V » • 6925 September 1. teden 692.2 V prvem tednu meseca januarja 1926. je znašalo indeksno Število cen na debelo 659.4. Iz triaikesa življenja Kadar Je Človek «v režcak»« 37-letni zidar Andrej P., stanujoč na Vr-deli - Timignano št. 1294, se ga Je predsl-nočnjim prav pošteno nalesel. Ob SL90, ko bi že davno moral biti v postelji, je Še kolovrati! po ulici Carducci. Hodil je tako, kakor da bi bila vsa široka ulica njegova; pa še pretesna mu je bila, kajti na vogalu ulice Battisti se je zaletel v plot nove palače, ki jo tam grade. Butnil je z glavo vanj tako krepko, da je obležal napol nezavesten. Priskočila sta mu na pomoč dva orožnika in ga spremila na rešilno postajo. Tam je zdravnik dognal, da ima nesrečni oboževalec vinske kapljice hudo poškodbo na glavi in najbrž tudi počeno lobanjo. Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejel v kirurgični oddelek. Huda ženska. Tudi ljubezen, kakor pač vsaka stvar na tem božjem svetu, ima svoje slabe strani. Če jo je človek deležen čez mero, mu lahko postane nevarna O tem se je 34-letni Ivan Presentai, stanujoč v ulici Capitelll št. 5, prav temeljito prepričal. Mož ima ljubavno razmerje z 42-letno Lucijo Matis, menda pa kljub temu včasih tudi rad poškili za drugimi ženskami. Toda njegova Lucija nikakor ne trpi, da bi ji kradel zvestobo. Ie same prevroče ljubezni mu je sinoči zagrozila, da mu bo kratkomalo odrezala glavo, ako se ji izneveri. Ker je Ženska pri teh besedah vihtela brivno britvo, kakor krvoločen Turek svoj handžar, je Presentai smatral za previdno, da je zbežal z doma. Na ulici je naletel na dva orožnika, katerima je razodel svoje ljubezenske neprilike. Orožnika sta se podala na njegov dom in povabila vročekrvno žensko na hladno. Tako Presentai nekaj časa ne bo imel skrbi za svojo glavo... Samomor in peakušen samomor. Radi hude bolezni, ki jo je mučila že delj časa, in deloma tudi radi nesrečnih družinskih razmer je 49-1 etna Marija Uderzo, stanujoča v ulici Fornace št. 3, včeraj opoldne izpila s samomorilnim namenom precejšnjo količino solne kisline. Kmalu potem jo je našel njen sin, ki je slučajno prišel po nekem opravku domov. Uvidevši, kaj se je zgodilo, je mladenič hitel ves obupan telefonirat za pomoč na rešilno postajo. Čez par minut je bil zdravnik na licu mesta, pa je kljub temu vendar prispel prepozno; Uderzova se je že borila s smrtjo. Izpran je želodca, ki ga je zdravnik izvršil, je bilo brezuspešno. Nesrečna žena je bila prepeljana v brezupnem stanju V mestno bolnišnico, kjer je ob 14. uri izdihnila. — Na sličen način je včeraj skušala napraviti konec svojemu življenju 22-letna šivilja Natalija Majcen, stanujoča na Pen-dice di Scorkola štč 375. Okoli 14. ure se je v svojem stanovanju zastrupila s karbolno kislino. Njena sestra, ki je v zadnjem tre-notku zapazila njeno obupno nakano, ji je iztrgala iz rok usodno steklenico. Kljub temu pa je Natalija izpila par požirkov strupa, ki ji je pri ruvanju s sestro tudi pljusknil na obraz, prsa in po rokah ter jo opekel. Nesrečna šivilja je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta; nato je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Njeno stanje je resno, a je upanje, da bo okrevala. Majcenova je hotela v smrt iz žalosti, ker že dolgo časa ni prejela nikake vesti od svojega moža, ki se mudi v Rusiji. Menila je namreč, da jo je mož zapustil. Vesti z Goriškega Jugoslovanski romarji na Sv. God Dolgi vlak, ki je pripeljal onih 11 sto romarjev is Slovenije v soboto zvečer na goriško severno postajo, je bil pričakan od skupine ljudi iz bližnjih vasi, ki so prišli gledat, ali ne uzre jo morda med romarji kako znano lice. In ree, marsikateri je spoznal med njimi svoje bivše gostitelje izza časa begunstva. Pozdravljanja in izpraševanja med sta-fiml znanci je bilo seveda prepolno. Kor j ere avtomobilnega podjetja Ribi .00 voctile do polnoči romarje na pre-vaiaki prelaz. Noč so prebdeti romarji na av. Gori Med mafto je posebno lepo prepeval zbor iz Vrtmike. Ze kmalu v jutranjih urah so se pa v nedeljo začeli romarji vračati v Gorico. Lačni in nufi vožnje izmučeni so napolnili gostilne. I njim i trgovcem je bilo neljubo, da niso bfle trgovine odprte. De poadeljka jim pa ni dopuščal ustaviti ae — program romanja. Peeebni vlak of> tričetrt na tri jih je odpeljal proti Podbrdu. Ves čas njihovega prebivanja je izvrševal obzirno varnostno službo sam ko-misar dr. Grieco s svojimi stopnji. A k stvari! Že po zimi enkrat se je opisal v (Edinosti* pomen nove cerkve za Brje in tudi tisti krat so se omenjali v do pisu «muhasti», ki so pa bOi Še bolj »muhasti« nego danes, a so tistikrat molčali, ker so imeli vse le za šalo. Niso verjeli, da bi se ftrez njih kaj napravilo. Dopisnik se vprašuje: Ali je cerkev res potrebna za Brje? Na to bi mu odgovoril vsak, tudi najmlajši Brejc, ki še ne pozna «muh», da malo pozna Brje. Stoletna želja, da vendar dobimo svojo župno cerkev, se pribttluje dejstvu. Ne bo več treba hoditi, upajmo, v eno uro oddaljeni Rihemberk k maši, h krstom, porokam In raznim drugim cerkvenim opravilom. 2e gmotno bi bile Brje v tem odru veliko na boljšem, da ne govorimo o moralni strani, katere je posebno dandanes še najbolj potreba. Zek> pečejo, dopisnika prostovoljni prispevki za cerkev. Zato ni bil nihče siljen. Dal ali podpisal je vsakdo, kot je bilo njemu drago, vsak po svoji moči. To, da dopisniku ni prav, meče nanj zelo slabo luč, da spada tudi on v tisto vrsto, ki poznajo samo svoj trebuh. Ali čemu toliko ugovarjanja proti eni javni napravi, prekoristni za Brje in samo za Brje? Ce vam tudi ni morda kaj prav, to lahko poveste doma, ne pa spravljate take neutemeljene notice v svet, s katerimi se smešite. Vem, da če se bo zidal v Rihem-berku obč. dom, boste vi prvi, ki boste k temu — molčali, a vendar je občinskega doma v Rihemberku treba kot petega kolesa pri vozu! Zelo je nepotrebna skrb dopisnika o zadolženju. Sto ali par sto lir, ki jih posameznik prispeva k gradbi še ni nobeno zadolženje. Nasprotno daje to ljudem veselje do še večje pridnosti, varčnosti. Kaj pa velja človek, ki ne bi hotel gotove svote prostovoljno darovali za stvar, ki bo služila skupnosti in njemu? Dalje protestira dopisnik, da ee uporablja pri raznih prilikah in v druge namene nabrani de na* za zidanje. A tu se je ujel! Kako more on protestirati v tej zadevi, ko se je vsakemu sodelovanju pri cerkvi odpovedal, ko mu je skoro vseeno, ali se zida ali pa ne. Če bi pa imel on kaj pri denarju, ki je bil v druge namene nabran, bi bil že davno prej na nogah. Ta stvar je popolnoma v redu, le brez skrbi! «Kdaj bo pa Sv. Martina domača podružnica kai da?a orni je zelo bogataš, prašuje dopisnik v svoji skrbi za novo cerkev. Vidi se, da bi rad zlezel od «muhastih» k »požrtvovalnima Tudi ta bo kaj dala, gotovo, ne da bi on drezal! Ko je dopisnik v odgovoru pr oreš etal važne gospodarske razloge, ki govore proti gradnji cerkve, je preiel na prostor. Menim pa, da je to zraven sebičnosti, glavni vzrok, da so Dolnjebrejci proti gradnji, a najbolj neutemeljen. Prostor je izbran na sredini, v obliki venca ga obdajajo brejske vasice. nad 130 žensk, da prisostvujejo predavanju o konzerviranju sadia s posebnim ozirgm na »učenje in vkuhavanje češpelj, kater® je letos ori nas Se precej. Napeta pozornost/ s katero so ženske sledile predavanj«, je dokaz o njih razumevanju in dovzetnosti za dobre nauke. Naša žena — kmetica je duševno veliko bolj prožna, kot Jo predstavlja njena zunanjost, le žal, da se je ženstvo iz boljših krogov izogiblje. Dajte km e taki Ženi, po čemur hrepeni in za Kar vam bo hvaležna, šele po tem bo kritika utemeljena! Prihodnjič, upamo, bomo videli pri predavanju tudi izobraženke, ki se bodo gotovo prepričale, da gre nagon naših zdravit* kmetskih žen gotovo v pravo smer. Zahvaljujemo se vodstvu samostana za naklonjenost, ki jo je izkazalo pri predavanju. Ženske, ki žel , da bi se zopet kaj kmalu sešle, bodo čč. sestram hvaležne, če bodo zopet odstopile dvorano. BORZNO POROČILO. Trst, 7. septembra 1926. Amsterdam 1090, Belgija 74, Francija 79, London 129, New York 26.80, Španija 400, Švica 525, Atene 31.50, Berlin 640, Bukarešt 11.50, Praga 79.50, Ogrska 0.0375, Dunaj 3ži5, Zagreb 47.75. Vojnoodškodninske obveznice 67.90. Uradna cena zlata (6. IX.) 520.51. * MALI ©dlUS! PRODA SE motorno kolo 12 HP, žage se odda v najem ali pa se sprejme Žagar. Jožef Furlan Podraga pri Št. Vidu na Vipavskem. BERLITZ-SCH00L ,v,a Fabio Fil*M pouk ,n prevodi v vseh jezikih. (1359 BABICA, avtorizirana, sprejema noseće. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-19. 1569 GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živfini oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla* »ti. Glykol je sploSen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giu- lhuri 42. 1367 ELZZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in )e najboHSc zdravilo proti želodčnim Šibkostim in Ea rekoovalesceoco. Steklenica L 6.—. Dobiva se •amo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. 1369 Brezplačno zdravi itrnl Ji. Mi na domu v Bistrici (Kozlek) vse reme bistriškega okrsja vsako sredo in soboto dopoldne od 7. do 9. ure, a siromake postojnskega okraja vsak torek In petek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. Cicero v Postojni. (909) v____ ^ Do njega ima najbolj oddaljena iz zgornje Številnimi i*® dolnjega konca enako daleč. Stoji o,««,« v«,* __i w _ , .Vi ina nekoliko vzvišenem, ravnem prostoru, agenti. Vse je poteklo brez incidentov. !viđnem s ceiih Brij. Vsi tujci ga hvalijo kot Dtamko đrnfttra Oozftea. j najprikladnejSega in se čudijo, kako more Jutri v Četrtek ob 20.30 uri redni občni kdo temu kaj ugovarjati, zbor Dramskega društva v Trg. domu. Vab- I Kako malo umevanja za skupnost kaže ljeni so v»i doni in prijatelji društva da ae 'dopisnik ki mu niti prostor ki je najprimer-ga gotovo v polnem fttevitu udeleže. Komur | nejSi, ne ugaja! Pripomba, da se je postavi-je pri srcu naše glediffEe, naj pride. — Od-1 la cerkev v — mlako, kaže da take izraze bor. jdajejo od sebe ljudje, ki so sami doma iz, ___ ^ _ "t*?*' T,BericL , h mlakelKoneno pravi dopisnik, da bo ALOJZIJ PUOfi, PI(SZZfl Mt\M 1(H 2 Občni Ebor se vrili, kakor javljeno, v če- vseeno hodil v cerkev, ko mu jo Gornjebrej- » trtek dne 9. septembra ob 9. uri zjutraj, ci sezidajo. Verjamemo to: vemo, da, ko bo Vsakdo, posebno t. načelniki — storite'stopil v novo cerkev, gane bo zazeblo okoli svojo delžnoet. — Odbor. , /srca in da ga nič ne bo sram, da se je on, ko so se drugi trudili in delali zanjo, ne le rogal in smejal, pač pa še naravnost šuntal proti njej in se bahavo hvalil, da ni dal za- plačuje vedno par cent, več kot drugi 8UŽ3B. Društvena prireditev. Prosvetno društvo «Matajur» ponovi svo- ■ _j0 -j+j ficfca t i*Hm Vrp°re": Pripomniti je treba, da med dolnjebrej-^ Uke vasi spadajo tudi Pečen ko vi, ki so pa 36 1)0 ~ j udeleženi gradnji cerkve. Moramo jih prireditev teden dni pozneje. izvzeti, da bi ne bili užaljeni, ceš da spa- SV. GORA NAD SOLKANOM. (jaj0 tu(ji oni k «muhastim». Tako-le zade- PogreSanl deček. ! ve pa ne spadajo v daljše obravnave v 11- Ker se ni še vrnil deček, ki je pred ted- stih. Zato naj se potrudi dopisnik osebno nom ušel od doma, se na tem mestu Se en-; na razgovor. Kam, že ve! krat popiće njegova zunanjost. Fant ima I Prlp. ur. PriobČujemo tudi ta dopis, ker trinajst let, je močne postave, zdrave bar- smatramo za svojo dolžnost, da damo prove. Oblečen je v sinjemodro pisano srajco, stor na razpolago nažemu občinstvu, ko v ponoSene vsakdanje žametne hlače do gre za to, da se pove mnenje o tej ali oni kolen. Nima ne klobuka, ne jopiča, ne no- važni zadevi tega ali onega kraja. Ne smejo gavic. Govori slovenski in italijanski. Med pa se take polemike, kakor smo že rekli, govorom nekoliko jeclja. Kdor bi kaj vedel preveč zavleči. Zato bi svetovali Brejcem, o njem, naj sporoči, in kdor bi ga dobil, da najdejo med seboj podlago za spora--naj ga sam pripelje na Sv. goro v gostilno z um. Andr. Gabrijelčičar Vsi stroški se mu povrnejo in zraven tega dobi de lepo nagrado. 9i5 pnm Pazite na naslov! Pazita ha naslov V nedeljo dne 12. 9.1026 priredi telovadni odsek Dram. krožka «Ipava» Miren: na Reška pekrajina TRNOVO PRI IL. BISTRICI. Trgovski tečaj v samostanu, predavanje. V tukajšnjem, javnosti Še vedno premalo znanem zavodu «De Notre Dame« bo v pri- S^SL^Ii,!!!?« hodnjem šolskem letu trgovski težai in"si- cer najbrže dvoleten. Letni prispevek za hrano in stanovanje je 2000 lir, za tečaj 550 "lir, skupaj 2550 lir, kar se plača v treh ob- telovadni nastop. Obeta se obilo zabave po veselici. V slučaju slabega vremena se priredi nastop nedeljo pozneje 19. 9. 1926, BRJE. Še o novi cerkvL Nemalo smo se začudili, ko smo v «Edi-nosti» brali odgovor na prejšnji dopis o skorajšnji dogotovitvi nove cerkve in v njem zelo rahlo opombo o »muhastih« Dolnjebrejcih. Odgovor pa je pisan v takem tonu in vsebuje stavke, da izgleda, da tega ne bi mogel napisati brejski občan, če pa je le bil, kaže, da je mož na zelo nizki flfen roilh. V tem zavodu, v katerem je 5 razredov ljudske in trije razredi meščanske šole, se vrši eno leto gospodinjski, drugo lefo trgovski tečaj, zavod ima dobre učne moči, Specijalizirane (posebej izučene) v posameznih učnih predmetih, zato pa moramo našemu ženskemu naraščaju priporočati. ,.. ; Jj; — Predavanje. Dne 5. t. m., popoldne je napolnilo gledališko dvorano v samostanu R Absolvent danajske klinike ordinira v II. Bistrici štev. 122 vsak dan od 10-11 In od 3-4 "V J Vodstvo Uu&IJanskesa vzerčnesa Vctesejnta priredi od 4. do 13. septembra 1926 L Pokrajinsko razstavo pod imenom LJUBLJANA V JESENI Razstava obsega sledeče panoge: policdcl*tvo; mlekarstvo, vrtnarstvo, čebelorejo, vinogradništva živinorejo, avtomobilizem, radij, umetnost, splošnr razstavo industrijskih izdelkov, zdravstvo ild. Obiskovalci bodo deležni sledečih olajšav: 50% popust na jugoslovanskih železnicah, 30"o popust na italijanskih želznicah. — Lir 12 konzularni vizum. — Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižanj, se prodajajo po Lir 16 pri komisarju razstave Oglasni zavod G. Čehovin - Trst, Viale XX Settembre 65, L - Telefon 33-17. NB. - Preskrbi se konzularni vizum in dostavi legitimacija. K gornjemu znesku naj se doda ^ Lir 7 za poštne in režijske troške. 870 Krone p© 2.40 sBatO plačuje po višjih cenah nego vsak drugi EriljM, platla. 29-kmki zlata kmti Albert Povh — urama Trati Mazzini 46 419 PODLISTEK JULES VERNE: (107) Skrivnostni otok Včeraj popoldne okoli 14. ure je 8ofer Ivan Soli, stanujoč ▼ ulici Tor S. Pletro, odrinil s svojim javnim avtomobilom, v Zdaj so pregledali vse bregove obale, ne da bi odkrili kaj sumljivega. Ce je živelo na otoku kakdno skrivostno bitje, potem ga je bilo treba iskati v neprodirni dumi Kačastega polotoka, kamor se niso naseljenci Se spustili na raziskovanje. Gedeon Spilett se je razgovarjal o tem vprašanju z inženirjem in sklenila sta opozoriti tovariše na skrivnostne dogodke, med katerimi je bil zadnji najčudovitejši. Kadarkoli je Cir Smith pričel razpravljati o tistem ognju, ki ga je zanetila neznana roka, je vprašal vselej poročevalca«: «Ali pa ste gotovi, da ste dobro videli? Ali vas ni morda prevaril kakšen malenkosten ognjeniški izbruh ali kakšen me-teor? — Ne, dr. Je odgovoril poročevalec, tisti ogenj je zanetila človeška roka. Sicer pa vprašajte Pencroifa in Harberta, onadva sta ga ravno tako dobro videla kakor jaz in potrdila vam bosta moje besede*. Nekaj dni pozneje,.bilo je na "večer 25. katerem so sedeli trije gospodje, iz mesta aprila, ko so bili naseljenci zbrani na pla- noti Lepega razgleda, je Cir Smith otvoril j znate razložiti, na kakšen način je vrglo razgovor takole: [Topa iz jezerske vode o priliki njegovega «Prijatelji, smatram za svojo dolžnost, i»o j a z dugongom? da vas opozorim na neke pojave, ki smo jih" opazovali na tem otoku, in o katerih bi rad slišal vaše mnenje. Ti pojavi so skoraj bi rekel nekoliko nadnaravni... — Nadnaravni! je vzkliknil Pencroff, saj ,bi mogli reči, da je ves otok nadnaraven! — Ne, Pencroff, toda ti pojavi so skrivnostni, je odgovoril inženir, vsaj če nam morda vi ne razložite tega, česar nisva mogla midva s Spilettom razrešiti. — Govorite, gospod Cir, je dejal mornar. — No dobro torej, je nadaljeval inženir, ali vam je jasno, kako da ste me našli, potem ko sem padel v morje, kake četrt milje v notranjosti otoka, ne da bi se jaz zavedal te izpremembe kraja? — Morda ste prišli tja sami v podzaved-nem stanju... je rekel Pencroff. — To ni mogoče, je odgovoril inženir. Toda dalje. Ali vam je jasno, kako je mogel Top odkriti vaše zatočišče,, ki je bilo oddaljeno od moje jame pet milj? — No, pasji nagon«, je dejal Harbert. — Čudovit nagon! je rekel poročevalec, ker Top je prispel tisto noč v kamine popolnoma suh in neofikropljen z blatom, dasi je silno deževalo 1 — Se več, je nadaljeval inženir. Ali mi — Ne, je priznal Pencroff, tega si ne znam razložiti, kakor tudi ne, kdo je prizadejal dugongu tisto rano, ki je bila taksna, kakor da ga je nekdo z nožem zabodel. — Se več, je nadaljeval inženir. Ali mi znate pojasniti, prijatelji, odkod svinčeno zrno v pekariju, odkod je prišla ona skrinja, dasi ni bilo sledu o kakem brodolomu, .tako lepo na breg, kako se je tista steklenica pokazala baš o našem prvem izletu z ladjo; kako se je naš čoln odtrgal baš tisti čas, ko smo prišli k bregu Hvale, in liani je tako dobrodošel; kako je vrvna lestev priletela z višine granitne hiše baš o primernem Času, potem ko smo opice pregnali; in končno dokument, ki ga Ayrton ni napisal in smo ga mi dobili v roke? Ali si znate vse to pojasniti?» Cir Smith je naštel vse čudne dogodke lii so se zgodili na otoku. Harbert, Pencrofi in Nab so se spogledovali in niso vedeli, kaj bi rekii, ker vs* ti dogodki, ki so jii: prvič po vrsti pregledali, so jih spravili i pravo strmenje. «Pri moji veri. je prerušil končno Ten-croff tišino, imate prav, gospod Cir, težk$ je razložiti vse te rečil