Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUDUAN11933/34 Gospod Sonlkin in njegova sreča Premijera 6. januarja 1934 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: FR. LIPAH Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne VIDMAR LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: ZAGREB: Kralja Milana 13 Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki 1 Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933/34 DRAMA ŠTEVILKA 10 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 6. januarja 1934 0st-: Juškijevič: „Gospod Sonjkin“ Kdo ne pozna sinove, ki izhajajo iz velike familije Sonjki-nov? Odkar stoji svet, v vseh časih in pri vseh narodih so jih rodile matere. Ob njihovem rojstvu niso streljali s topovi, prapori niso bili razobešeni in noben časopis ni prinesel notice o njih eksistenci... A vendar je njih število legijon... Vsak dan jih rodi brez konca .. . Vsak dan rodi majhne sinove tega sveta, trpine, rojene za muke in odpovedovanje vsega posvetnega... Težaki dela so Sonjkini, njih oči so široko razprte, velike in gledajo v svet z dobrodušnostjo... Trpljenje in usodo sprejemajo udano, žvižganje biča občutijo in slišijo kot vsakdanjo zadevo . .. Nič jih ne preseneča... Od zore do mraka garajo — srečni za ono malo, kar jim garanje prinaša ... Da Sonjkine najdemo in srečamo povsod. Pri pošti so in pri železnici, uniforme nosijo in v civilu hodijo. . . Pariz jih ima in Berlin in Ljubl jana in Odesa... Še več... Sonjkini niso samo moški, o ne, tudi ženske so... Kdo ne pozna tiste učiteljice pri Sv. Duhu ali pri Trojici, ki čaka od leta do leta dekreta za trg, za mesto... Kdo ne pozna onih, ki presede vso mladost skljupene nad pisalno mizo, kdo ne onih za pudlom v trgovini, z večno se smehljajočim licem, ki se z leti Izprevrže v spako . .. 0, Sonjkinov je mnogo... V vseh kategorijah, vseh nošah ... Povsod, povsod! ... * Zgodi se včasih, da posije v življenje takega Sonjkina solnčni žarek, da ga pogleda gospod Bog z ljubeznivim smehljajem ... Kaj je potem? — Potem je lahko mnogo... A stavba- duševnosti takega Sonjkina, ki živi skozi leta v sami odpovedi, je šibka ... Sreča, ki nastopi nenadno, ga vrže iz tečajev — tla se mu izmikajo in glava se kroži, miselnost se počasno pre-okrene ... Iz sreče, ki je hotela dobro in se ustavila na rahli stavbi Sonjkinovega nehanja, lahko plane požar, lahko nastane potres in sreča se proti volji izprevrže v nesrečo... 1 Semjon Juškijevič, židovski pisatelj, nam izvleče iz ogromnega albuma Sonjkinovih likov enega. . . Majhnega uradnika, fantasta1 srečnega zakonca, dobrega, skrbnega sinka... Pa mu vrže čisto slučajno in nepričakovano, prav za prav proti volji, srečko v roke. — In ta srečka zadene milijon. V tem njegovem komadu je srečka, serija ta in ta glavna oseba, kajti ona je gonilno pero, katarza in zaključek ki dvigne pred blaznimi očmi Sonjkinovimi nov zastor, bajno kopreno spoznanja: ljudje so bedni, ljudje so lačni sreče, pomoči so potrebni... In zgrozi se Sonjkin sredi blaznosti in zakliče: na kolena ... na kolena pred Sonjkinom . .. Da, za vse ni pomoči, za vse ni rešitve — najmanj pa zanj ... za Sonjkina — za člana velike, tihe bratovščine trpinov ... * Juškijevič, znan širom Rusije kot odličen pisatelj, se nam predstavlja s tem delom, ki je preromalo mnogo zapadnih odrov 7. največjim uspehom. — Za nas bo zanimiv prvič zato, drugič pa, ker nastopi po dolgem presledku v njem kot nosilec glavne vloge g. Jos. Daneš-Gradiš, ki je po našem mnenju predestiniran za to ulogo Komad je napisan v originalu v štirih dejanjih. Režija je uklenila našo uprizoritev v tri, osvojila predvsem enotnost scene — kajti tam naj Sonjkin zaključi srečo, tam naj ga požro njeni zublji, kjer mu je skozi okno padel prvi solnčni žarek. Razno Firmin Gemier. Francoski igralec, režiser in ravnatelj F. Gemier je ‘26. novembra umrl v Parizu, zadet od kapi. Bil je star 64 let. Pravkar je izdeloval filmski scenarij za >Beneškega trgovca . Vse življenje je posvetil plodonosnemu umetniškemu delu. Prvotno ken ik je prvič nastopi! kol 191etni igralec, 1. 1892. pa ga je poklical Antoine na »Theatre libre«, kjer se je izkazal kot močan realist v glavnih vlogah pri Osvobojenih Benetkah in Ubu roi«. Dolgo let je vodil gledališče »Renaissance , v katerem je vprizarjal dela Romain Rollanda,, Mirbeaua, Tristan Bernarda in drugih. Potem je prevzel za Antoinom vodstvo »Theatre Antoine«, kjer je vprizoril »Ano Karenino«, »Timona iz Aten. in druge ter je končno postal ravnatelj »Odeona«, drugega drž. francoskega gledališča. Gemier je nemško dramsko literaturo ^motreno uvrstil v francoski repertoir. in tako je n. pr. Goethejevega Fausta , Schillerjevega Wallensteina«, Haupt mannovo Hanico in »Tkalce«, Schnitzlerjevega »Zelenega ka-kaduja in »Daljno deželo« kot prvi vprizoril na francoskem odru. Svojo nalogo, predstaviti tuje dramatike francoskemu občinstvu, je nadaljeval s tein da je ustanovil 1. 1925. »Sociele Universelle du Theatre«, nekako »Zvezo gledaliških narodov«, 2 ki zboruje vsako leto v drugem večjem mestu. Francija žaluje predvsem za svojim velikim realističnim igralcem in velikopoteznim režiserjem, vsa Evropa pa se ga bo spominjala s spoštovanjem radi njegovega edinstvenega kulturno-političnega idealizma. Firmin Ciemier: Režijska pravila. Prvo pravilo: Brezpogojno spoštovanje teksta. Režiser naj besedilo prelije v slike in mu tako vdahne življenje. Nikoli pa naj nc gre preko njega. Avtor ima pravico, da se upre režiserju, ki bi skušal uveljaviti svoje domisleke na škodo teksta. Zato naj se brezpogojno odklanja vse, kar je v nasprotju z idejo igre ali ji je celo škodljivo, vsako nepotrebno razkošje, vsaka načičkanost, vse, kar bi odvračalo gledalca od resnic, ki jih oznanja avtor. Ta zvestoba do teksta pa nas ne sme zavajati k pretirani skromnosti. To bi bilo na vsak način podlo izdajstvo. Nasprotno: režija mora postaviti ideji kar najmočnejši relief. Drugo pravilo: Ne drži se svojeglavno katerekoli manire. l)a se približaš duhu dela, moraš v vsakem gotovem slučaju izpremeniti metodo, kakor pač zahteva delo. Tretje pravilo: Če vprizarjaš mojstrsko delo genialnega pisatelja, ki je tako rekoč prerok in glasnik civilizacije, se potrudi, da boš združil gledalce in igralce, da bodo skupno soglašali v navdušenju in tako v vsem gledališču pričarali odkrito in vroče sozvočje. * ' V Berlinu so v Komediji igrali Molierovega »George Dan-dina kot muzikalno dramo, ki jo je priredil E. Schulz-Breiden. * Špansko gledališče. Tam gospodari par rutiniranih kome-djografov, ki spišejo vsako četrletje po eno ljudsko igro starega kova. To jim prinaša lepe denarce. Avtorji so: brata Quintero, Martinez Sierra, Muiioz Seca, Linares Rivas. Celo Benavente se ne drži več na dostojni višini. Špansko gledališče je v akutni krizi. Občinstvo so razvadili dobri inozemski filmi in zato ne mara več za igre, v katerih je polno sentimentalnosti, pobožnja-karstva, lahkih dovtipov in podobne stare navlake. Vendar pa se opaža močno moderno gibanje za obnovo gledališča. Vodi ga Rivas Cherif, ki se je učil pri Rusih in Nemcih. * Drame c Luthru. V Konigsbergu so vprizorili igro Martin Luther ali pot v pekel«, ki jo je spisal E. W. Moller, tamkajšnji dramaturg. V igrah »Bernhard iz Weimarja« (Lauckner), »Vsi Proti enemu< (Forster-Burggraf), »Hutten« (Klimsch) je prav za prav slikano bojno razpoloženje novejše nemške zgodovine. 3 V Sčhleswigu so igrali misterij Luther«, delo domačega avtorja Axel Delmara, Weimar in Erfurt pa sta vprizorila »Državni zbor v Wormsu (A. Bartels), Berlin pa H. Johstove »Preroke«. Voltaire. Voltairjeva Semiramis« je krasno propadld. Pesnik tega kar verjeti ni mogel in ko je srečal Pirona, ga je vprašal: No, kako mislite vi o moji igri?« »Jaz mislim,« je rekel Piron s prijaznim nasmeškom, da bi vi radi videli, da sem jo spisal jaz.« * Nekoč je neznanec poslal Voltairju tragedijo ter ga obenem prosil, naj mu primerno odgovori, kako misli o njej. Voltaire je igro prečital, jo položil na mizo in rekel: »Ni težko, napisati tako tragedijo, toda težko je avtorju odpisati.« Sprememba v ravnateljstvu. Madžarsko narodno gledališče v Budimpešti je imelo zadnje čase kar trikrat novega ravnatelja. Vzrok je ta, da so odslovili dolgoletnega ravnatelja in prvovrstnega strokovnjaka A. Heve-sija, zanj pa niso našli nobenega primernega naslednika. Pri tej priliki je znova začela krožiti po Budimpešti Molnarjeva anekdota iz dobe Hevesijevega režima: Znano je, da Franc Molnar ni čisto arijske krvi. Baje zato tudi zadnja leta državno gledališče ne igra njegovih iger. Ker ima pa ravnatelj Hevesi isto napako«, so se čudili Moln&rjevi prijatelji in vprašali pesnika, kaj misli on o tem. Molnar je odgovoril: »Vidi se vam, da niste bili še nikoli v New Yorku. Tam ne puste v finejše hotele nobenega zamorca. Zato pa imajo hoteli zamorske vratarje, da odganjajo črnokože goste. Tako je tudi pri nas. Zamorec Hevesi stoji na vratih gledališkega hotela in kako naj jaz, ubog zamorec, sploh kdaj pridem v ta hotel?« * Po prvem dejanju. Avtor (kritiku, ki se oblači): »Že greste? Saj sta še dve dejanji!« Kritik: »Saj zato pa!« * Ljubljanska drama pripravlja komediji »Kogar Bog poviša« (Lichtenberg) v režiji Br. Krefta in »Gospodična« (Jack Deval) v režiji M. Skrbinška. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Otj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, jie dolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaž' z Uran kremo n ično, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga diši kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo l>aržunasto, mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegl iva polepšala moderne žene, vsleH tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida kr. ma dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. Gospod onjkin in njegofe sreča Komedija v treh dejanjih. Sp*" 'hškjevic. Prevol Boris Zicherl. Sonjkin . . . Manička, njegov« Sonjkinova man1-1,; • Puzis, podnajemniku ikil*1 e'i • Belenkij, Sonjki**1 Mojzes, Sonjkino' Žitomirskij, Sonji Klara, njegova . Latkina, Sonjkin0'Ca jKk Dejanje se vršii v večjem Kožuh, ki ga nosi ga. M. Danilo^ iSi na Daneš Mira Danilova Rakarjeva Jan Lipah Bratina Potokar Gabri jelčičeva Nablocka v S6njkinovem stanovanju. razpolago tvrdka L. Rot, Mestni trg. Blagajna se odpre ob pol 20. ** ob 20. Sedeži 1. vrste . Din »o 00 \ M II.-III. vrste . 26- ,, IV. -Vi, . „ 24-— *» VII,-IX. . „ 22 — t» X. - XI. „ . • »» 20- •t XII.-XIII. „ . •» 18- VSI Dodatni Predpisana taksa za vračunana v cenah Režiser: prof. 0. Šest. Konec ob 22. Din 100 — Balkon: Sedeži I. vrste . Din 20’— » 100 — II. . . „ 16-— » 70 — Galerija i „ 1. „ . . . 14-— . 20- . I* . „ 12-— „ III. „ • . . „ 10 — » 20-— . 15-- Galerijsko stojišče , • „ -'-50 D Dijaško stojišče . . . „ 5- RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI PI/uo /a/ko /toV1 Po predstavi v kavarno NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 lh ure zjutraj Pivo - izbrana vina Topla in mrzla jedila Priporoča se Vam „S L AV I J A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč 1.1. d. na zgradbah, opremi, tvornl-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu In življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 in 2276 Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani Frančiškanska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa ulica 44 i Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikali j za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. Samozavesten, prikupen nastop na družabnih prireditvah edinole v PEKO 11 30