Leto I,XIX Štev. 3 a Od \m DOTi d(l|« naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din. za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva oL 6/ITL Tel. 40-01 do 40-05 V Ljubljani, V soboto, 4. januarja 1041 PoIMna plalana v gotovini Cena 2 din OVENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dnera po praznika. Cek. rač.: Ljubljana 8L 10.650 za naročnino in Stev. 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-06 P o dr nI.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Anthony Eden zopet angleški zunanji minister Urad angleškega zunanjega ministrstva je v stranskem krilu Whitehaila v Londonu. Dvoje širokih oken odpira razgled na mala jezerca, na drevje in cvetlične nasade St. James parka. Debele preproge duše korake in velika pisalna miza stoji v sredi obširnega prostora. Zopet je ta delovna soba dobila novega stanovalca. Lord Halifax, ki je zaradi svoje izreone velikosti svoje obiskovalce pozdravljal vedno precei naprej nagnjen, bo odslej zastopal svojega kralja v Washingtonu. Mladi Anthony Eden pa se je zopet naselil v teh prostorih. Noben stol, nobena slika, nobeno stojalo za knjige ni bilo v tej pisarni premaknjeno od časa sira Edvvarda Greya, ki je nekega večera v mesecu avgustu 1914 zrl skozi okno in gledal, kako v parku ugašajo luči ter je pri tem izrekel žalobni stavek: »Sedaj povsod v Evropi izginjajo luči in mi bomo težko še živeli, ko jiii bodo zopet prižgali.« Anthony Eden, katerega je italijansko časopisje ob njegovem potovanju v Egipet za-smehljivo nazvalo Antoniusa, ki išče svojo Klcopatro, bo odslej sedel v naslonjaču sira Edwarda Greya, prebiral enako vznemirljive brzojavke, ki jih booo nato uvrščali v iste stare omote, kjer bodo čakali, da bodo luči v Evropi zopet zagorele. Eden je bil pred 43. leti rojen kot sin baroneta sira Williama Edena, malega podeželskega plemiča v Yorkshire. Poslali so ga v običajne šole angleških plemičev, v Eton in Christ-church ter končno v Oxford. Bil je 18 let star, ko je v septembru leta 1915 kot nad-poročnik pri 60. strelskem bataljonu bil poslan na francosko bojišče. Z 20. leti je bil že stotnik in odlikovan z vojaškim križcem. Vendar bi mu tudi ti mladostni uspehi sami po sebi še ne omogočili njegovega poznejšega presenetljivega dviga. Pot v veliki politični in djplo-matični svet mu je ooprla šele njegova žena, hčerka sira Gervasija Backetta, po poklicu bankirja in solastnika znanega dnevnika »Yorkshire-Post« v Leedsu. S pomočjo tastovega dnevnika, ki je podpiral njegovo kandidaturo, je mogel Eden s 26. leti priti v lodonski parlament kot konservativni poslanec iz volivnega okrožja Leamington. Niegovi volivci so mu skozi 17 let do danes ostali zvesti. Vendar pa se mladi Anthony Eden ni izključno vrgel na politiko. Res je precej proučeval zunanjo politiko in je postal zasebni tajnik rajnega sira Austina Chamberlaina in kmalu nato tudi državni pootajnik v zunanjem ministrstvu, najprej v kabinetu lorda Readinga, ki pa je pozneje odšel v Indijo za podkralja, nato pa je isto mesto zavzemal tudi pod sirom Johnom Simonom. Toda mimo vsega tega se je Eden s posebnim veseljem ukvarjal z orijen-talskimi jeziki in z orijentalsko poezijo. Prestavil je v angleščino pesnitve perzijskega pesnika Omarja Hajama in je napisal tudi nekaj uspelih esejev o orijentalski umetnosti in literaturi. Takšna podjetnost je pri angleških politikih redka; nekaj vzporednega smo tu in tam našli le pri francoskih oiplomatih tretje republike. Eden je vstopil v politično življenje v času, ko je Zveza narodov bila na višku svoje delavnosti Tu se je Eden začel prav za prav politično uveljavljati in postajati znan tudi zamejskemu krogu politikov in diplomatov. Vitek in eleganten, vedno brezhibno oblečen ter prijaznega vedenja in prikupne zunanjosti si je kmalu osvojil ves ženski svet po boljših lokalih v Ženevi in potem tudi izven nje. Ameriška karikaturista Derso in Kelen sta porisala veliko blokov s samimi Edenovimi glavami, ki so med gotovim občinstvom bile tedaj močno zaželene. Leta 1937 je bil imenovan za lorda privatnega varuha državnega pečata. A leto nato je postal minister za zadeve Zveze narodov. V tej lastnosti je pričel nastopati kakor drugi Kato v vsaki seji Zveze narodov za čim učinkovitejšo izvedbo sankcij proti Italiji. Zaradi tega se je v Italiji silovito zasovražil. Italija ie tedaj pričela z abesinsko vojno in se borila že tedaj s pomočjo Nemčije, Madžarske in Avstrije proti angleški blokadi. Toda v resnici tedanji anglešKi zunanji minister Samuel Hoare tedaj niti ni tako resno mislil s sankcijami, kakor mladi ognjeviti Eden. Na tihem je bil dogovor med Hoareom in Lavalom, oa se Italiji ne dela resnih težav pri zasedbi Abesinije. Toda angleška javnost ni soglašala z uradno angleško politiko, temveč je bila na strani Edena, ki ie s pomočjo spretne politične kampanje zrušil Hoarea in sam postal zunanji minister. Tedaj je bil star 38 let. Kot zunanji minister je imel še več prilike, da je vztrajal pri natančni izvedbi sankcijske politike, kakor jo je odobrila Zveza narodov. Toda zopet je naletel na težave doma v Angliji, in sicer od strani mogočnega Baldvvina, ki mu tudi ni šlo v račun, da bi Italija bila do kraja ponižana in oa bi zaradi morebitnega neuspeha preveč utrpel italijanski režim v sami ItalijL Baldwin nikakor ni hotel, da bi zaradi Abesinije prišlo do skrajnosti, ampak je trpel le tako imenovano polovično politiko: Italiji naj se nekoliko ponagaja s sankcijami, toda do vojne ne sme priti. Anglija tedaj seveda na vojno niti malo ni bila pripravljena Mlademu, po izrednostih hlepečemu angleškemu zunanjemu ministru je tudi bilo prihranjeno, da je kot prvi britanski minister potoval v boljševiško Rusijo in stisnil Stalinu roko. Tedaj se je zelo mnogo pisalo in napovedovalo o pomeščanjenju boljševiške zunanje politike, po drugi strani pa so nekateri pričakovali, na bo angleška zunanja politika doživeta revolucijo pod ambicioznim m v sredstvih ne preveč izbirčnim mladim Eoenom. Toda »Yorkshire-Post«, katere pisanje je pričelo postajati pomembno zaradi tesnih zvez z zunanjim mini- Trikrat bombni napad na Irsko Predsednik Irske De Valera protestira proti bombardiranju irskih mest in zahteva odškodnino Na Irskem so mislili, da se pričenja že glavni napad na Anglijo Dublin, 3. januarja, t. Associated Press: Zgodaj zjutraj ob 4 so neznana letala priletela nad irsko prestolnico Dublin in vrgla večje število bomb na mesto. Bombe so bile vržene kar na sle- Posebno bombardiranje Dublina je nemogoče razlagati s kakšno pomoto. Listi pišejo, da so v ozadju zlonamerni načrti. London, 3. januarja, t. Reuter. V Londonu je po. V središču mesta je bilo porušenih več hiš. poročilo, da je bil Dublin bombardiran, povzro^ Ranjenih je bilo 7 oseb zelo hudo, lažje ranjenih čilo veliko iznenadenje. To je bil že četrti bombni _ ! _ ___i j__k t _ 1__! ___t_ ■> iwi'nl«i/\ »t n 2 i /■» ...... ■ .....i___1___ i___1. _ j...l j.. »l \ / inlnl^l.iu pa je več desetin. Nekaj oseb je verjetno našlo smrt pod razvalinami hiš. Oblasti so napad na nevtralno Irsko v dveh dneh. V letalskih obile drob- krogih izključujejo možnost, da bi se bila tuja ce bomb in sedaj preiskujejo odkod so letala, ieta|a zmotila, ker na tem odseku nebo ni bilo erie cio priletela. Dublin, 3. januarja, t. Associated Press. Predsednik Irske De Valera je poslal "',w '/ ' " "J ' ostro protestno noto zaradi bombardiranja irskih mest. Nota opisuje v vseh podrobnostih tri zaporedne bombne napade na irsko ozemlje ter pristavlja, da je preiskava bomb, ki niso eksplodirale, dokazala, ' ' "'V De Valera protestira proti kršenju nevtralnega irskega ozemlja ter zahteva da povrne vso storjeno škodo. Irsko časopisje objavlja cele strani o bombar- drranjih. Sprva so Irci mislili, tako pišejo listi, da London, 3. januarja, t. Associated Press. V je pomenilo bombardiranje irskih mest uvod za londonskih političnih krogih menijo, da napetost z .. »—-r~4„----1» irsko ni narasla. Irska vlada je namreč začela po- oblačno in je bilo mogoče brez nadaljnjega ugotoviti, kje se nahaja bombardirano mesto. Irske oblasti so objavile uradno poročilo, da so neka tuja letala v prejšnji noči natrosila okrog Irske obale na padala pritrjene magnetične mine. Pomorske oblasti so jih pobrale in razstrelile. Napetost med Irsko in Anglijo zaradi uporabe treh irskih pristanišč kot oporišč Anglije proti nemškim podmornicam nemški vdor v Anglijo. Toda prva nervoznost je kmalu izginila in ljudstva se je potem polastilo veliko ogorčenje nad dejanjem samim. Listi pišejo, da irska mesta niso zatemnjena, da tisto noč nebo tri bilo oblačno. Potemtakem je nemogoče, da bi se bili mogli letalci zmotiti in misliti, da se nahajajo nad kakšnim angleškim mestom. gajanja z Združenimi državami Severne Amerike za uvoz nekaterih predmetov, ki spadajo v pojem vojnega materiala in tihotapstva. Angleška vlada je nato odredila, da morajo imeti ladje, ki vozijo blago na Irsko, od pristojnih angleških konzulatov opremljene listine (navicerte), ki jamčijo, da njihov Angleško-nemška fronta Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 3. januarja. AA DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: V teku včerajšnjega dne so nemška letala napadla vojaške objekte ob vzhodni angleški obali ter potopila neko patrolno ladjo. V noči z 2. na 3 januar so večji oddelki borbenih letal v maščevanje za bombardiranje Bremena napadli pristanišče in mesto Cardiff. Letala so metala bombe vseh kalibrov in opazila mnogo požarov. Britanska letala so metala bombe na dva kraja severne Nemčije in spet zadela bolnišnice in stanovanjske hiše. Ogenj je nastal tudi v nekaterih skladiščih in tovarnah, a smo ga hitro pogasili. Drugače ni nikakršne posebne škode. Vojaški objekti niso zadeti. Ubitih je pa osem oseb »in 20 ranjenih. Zbili smo dve britanski letali, eno nemško letalo 6e pa ni vrnilo v svoje oporišče. Napad na rudarsko mesto Stockholm, 3. januarja. AA. DNB: Semkaj so prispela prva poročila iz Anglije o snočnjih nemških letalskih napadih. Po teh poročilih so ti napadi veljali v prvi vrsti južnemu Wallesu, najvažnejšemu rudarskemu revirju Anglije. Davi so v Londonu razglasili po radiu, da so nemški letalci vrgli na neko mesto tega revirja (radio ne omenja mesta z imenom, v mislih ima pa vsekako Cardiff) najprej mnogo zažigalnih bomb, nato pa ogromno količino rušilnih bomb vseh kalibrov. Mnogo hiš je zgorelo, ali so jih pa razdejale eksplozije. Ob istem času so druge enote nemškega vojnega letalstva napadle britansko prestolnico in obsule več londonskih okrajev z mnogoštevilnimi zažigalnimi in rušilnimi bombami. Nastalo je mnogo požarov in uničenih je več hiš. Današnje angleško poročilo pravi, da so doživeli napad tudi nekateri drugi angleški kraji, ne daje po podrobnosti o tem. Kako mislijo Nemci vdreti na angleška tla London, 3. januarja, t. Reuter: »D a i 1 y Sketch« objavlja članek, v katerem opisuje dve možnosti nemškega vdora v Anglijo. List opominja, da si teh možnosti ni izmislil sam, marveč da jih opisuje na podlagi podatkov, ki jih je dobil iz nevtralnih virov. Možnosti sta dve: 1. Na nekem delu angleške obale bi se izkrcala motorizirana nemška armada, ki bt brezobzirno prodirala proti osrčju angleške industrije, ki bi jo razdejala. Na tisoče letal bi temu izkrcanemu oddelku takoj pripeljalo okrepitve. Vdor bi povzročil paniko, ki bi jo nemški generalni štab takoj izkoristil za vdor še na drugem mestu. Med izkrca- strom, je neprestano zatrjevalo, da se tradicionalno zadržanje angleške zunanje politike ne bo spremenilo. Tako je tudi bilo. Ni se spremenil Stalin in njegova boljševiška politika, pa tudi Anglija se ni spremenila. V času španske državljanske vojne se je Eden zavzemal za politiko nevmešavanja. Enako stališče je teoretično zavzela tuai francoska ljudsko-frontaška vlada. Pač pa je Eden hudo obsojail italijansko in nemško dobavljanie orožja generalu Francu. Končno je Eden sklical »konferenco proti piratom« v Ryon. Edenu se je v tem času ne brez vzroka '-»čitalo, da ne vodi samostojne politike, ampak da plove vedno bolj v ljudsko - frontaških vo"lnh francoske levičarske vlade. Prej ali slej je moralo priti do preloma z Nevillom Chamber-lainom, ministrskem predsednikom, pa čeprav sta oba politika pripadala isti konservativni stranki. Chamberlain ni bil le za pomirlji-vejšo politiko nasproti Nemčiji in Italiji, temveč je hotel tudi priti do boljših odnošajev 8 tovor ne more biti uporabljen v vojne namene. Ameriška vlada pa je Irski odgovorila, da se prej ne bo pogajala z Irsko, dokler ni dosežen sporazum med irsko in angleško vlado. Angleška vlada se je odločila za te, dejansko Irski sovražne ukrepe zaradi stališča, ki ga je Irska zavzela v vprašanju angleških pomorskih oporišč na zahodni obali irskega otoka. Anglija je šele leta 1938. izpraznila tri vojne luke, ki jih je imela na irski obali, in sicer Lough Srri_Hey, Queenstown in Berehaven, ki so dotlej bile last angleške admiralitete. Anglija je ugodila irski želji, da ta mesta vrne nazaj irski upravi, ker je Irska izjavila, da ostane v okviru angleškega imperija. Odkar pa so nemške podmornice začele zelo nevarno delovanje proti angleški trgovski plovbi, hoče angleška vlada ta pristanišča uporabljati za oporišča proti nemškim f>odmornicam in letalom. Toda Irska vlada jih noče izročiti, češ da je nevtralna in tega ne sme storiti. Angleška vlada se tudi boji, da ne bi nemške podmornice ujx>rabljale zahodne irske obale kot ojKirišče, kjer se skrivaj zalagajo z gorivom in torpedi. Na drugi strani namigavajo nekateri, da se bo Nemčija |>ri vdoru v Anglijo fioslužila irskega ozemlja. Vse to dela naj>e(o ozračje med obema državama in še ni jasno, v katero smer se bodo odnošaji razvili. '/■»'* rte"^ '•»* fr r > 'v rV - v s c . « iyji ^ j, r . „i -V 'P 'Vfy — > ' M* ' o svojem posebnem odseku za ustanove za oskrlio, Način in področje delovanja tega odseka bo določil kmetijski minister. Čl. 2. Posebna naloga te<*a odseka ie: 1. Da bo skrbel za ustanavljanje občinskih uradov za oskrbo in konzuniiiih enot pri gospodarskih podjetjih. V ta namen bo ravnateljstvo dobilo od pristojnih oblasti poročila o ustanavljanju občinskih uradov za oskrbo in konzumnih enot. — 1. Da bo skrbel, da se bo vse delovanje teh ustanov za oskriK) razvijalo pravilno v duhu določil omenjene uredbe in pravkaršn jih podrobnejših določil. — 3. Da bo sprejemal in pregledoval došle prošnje občin za kredite in posojila, da bo pripravljal odgovore za podeljevanje kreditov in posojil za podpis kmetijskemu ministrstvu in da bo pripravil vse potrebno za sklenitev pogodb o posojilih. Pogodbe bo podpisal ravnatelj ravnateljstva za proučevanje in organizacijo kmetijstva za prehrano ali pa oseba, ki jo bo 7.a to posebej pooblastil. 4. Da bo skrbel za redno in pravočasno vračanje podeljenih kreditov in posojil ter ukrenil zakonite ukrepe za izterjanje zapadlih terjatev. 5. Da bo skrbel za nabavo denarja, jiotrebnega za izvajanje uredbe in za njeno pravilno izvajanje. 6. Da bo vodil vse potrebne knjige, sestavljal redni proračun dohodkov in i/.dalkov svojega poslovanja in da bo na koncu koledarskega leta sestavil sklepne letne račune. Proračun dohodkov in izdatkov ter sklepni letni račun mora pregledati in odobriti kmetijski minister. Nadzorna oblast f Cl. 3. Nadzorne oblasti v smislu navedene tiredl>e so: a) za občinske urade za oskrbo v Belgradu in Pančevu je pristojen minister, v drugih mestih ban, v vseh drugih občinah pa okrajni glavarji (okrajni načelniki); b) za konzumne enote Belgrad in Pančevo upravnik mesta Belgrada, v drugih občinah krajevna drž. policijska oblast, kjer je ni, pa okrajni glavar. Nadzorna oblast za konzumne enote je delovna inšpekcija. Cl. 4. Nadzorna oblastva so dolžna: 1. Gledati, da se o pravem času in pravilno organizirajo ustanove za oskrbe ali pa da se že obstoječe ustanove prilagode določilom uredbe. — 2. Takoj obvestiti ravnateljstvo o ustanovitvi vsakega občinskega urada ali konzumne enote. — 3. Odobriti pravilnik občinskih uradov za oskrbo konzumnih enot. — Po en iztis odobrenih pravilnikov poslati ravnateljstvu za prehrano, pravilnike konzumnih enot pa pristojni delovni inšpekciji. — S. Stalno nadzirati glede pravilnosti in smotrnosti delovanja ustanove za oskrbo in izdati ukrepe za pravilno in smotrno delovanje teh ustanov ter o vsaki nepravilnosti obvestiti ravnateljstvo za prehrano. — 6. Po potrebi imenovati komisarje pri občinskih uradih za preskrbo na predlog ravnateljstva za prehrano, pri zasebnih gospodarskih podjetjih pa na predlog pristojne delovne ustanove po čl. 12. omenjene uredbe. — 7. Nujno izvesti vse odloke pristojnih ministrstev, ki sq nanašajo na izvajanje omenjene uredbe. Čl. 5. Delovna inšpekcija mora: 1. Nadzirati pravilno organiziranje konzumnih enot. — 2. Nadzirati pravilno oskrbo članov enot. — 3. Predložiti predloge pristojni oblasti v smislu čl. 11. odst. 1. in čl. 12. uredbe o ustanovah za oskrbo. , Naloga občin ' Čl. 6. Vse občine po čl. 1. uredbe o ustanovah Za oskrbo so dolžne v določenem roku ustanoviti 6voje urade za oskrbo v smislu čl. 3. uredbe in izdati [Vavilnik, ki ca določa čl. 2. uredbe. Čl. 7. Če v kateri občini ne bi bilo za izvedbo poverjenih ji poslov v uradu za oskrbo zadostnih sredstev, lahko zaprosijo za kredit (posojilo) pri ravnateljstvu za prehrano. Čl. 8. Ravnateljstvo se t>o ravnalo po posebnih zakonskih določilih in sklenilo z občinami pogodbe o kreditu (posojilu) ter dobilo od njih potrebna poroštva. Čl. 9. Občinski uradi za oskrbo bodo prodajali kupljeni živež po nabavni ceni, prištevši do-klado za režijo. Kazen tega imajo občinski uradi za oskrbo pravico pobirati največ 2% od nabavne cene na račun režijskih stroSkov za kritje morebitnih poslovnih izgub. Če bi se razdelitev Izvršila po trgovcih, zadružnih organizacijah in konzumnih enotah, sme urad trgovcem, zadrugam ali konzumnim enotam določiti način, kako bodo razdelili blago svojim strankam odnosuo članom. Konsumne enota Čl. 10. Vsa gospodarska podjetja, ki imajo v .rfužbi 50 delavcev ali več, so dolžna ustanoviti konzumne enote. Predsednika odbora konzumne enote določi podjetje, predsednik pa imenuje ostale člane odboro. Odbori konzumnih enot bodo izdali pravilnik. Pravilnik je treba predložiti v odobritev pristojni splošni upravni oblasti v petih izvodih. S tem pravilnikom so uprave konzumnih enot dolžne predpisati tudi način sodelovanja, če se več podjetij združi v eno konzuinno enoto. Če število delavcev in nameščencev skupno konzumne enote dveh ali več podjetij prekorači 1000 konzu-mentov, je enota dolžna odpreti na vsak začeti tisoč članov po eno prodajalno. Čl. 11. Odbori konzumnih enot bodo po svojem konstituiranju zahtevali potrebno ouratno glavnico od vodstva podjetja in bodo dalje ravnali po določilih uredbe. O ustanovitvi konzumne enote bodo podjetja obvestila ravnateljstvo za prehrano, pristojno zbornico in pristojno delovno inšpekcijo. Čl. J2. Če se pri gospodarskih podjetjih ustanovi konzuimia enota zadrug, in že stopita vanjo dve tretjini delavcev in nameščencev, uslužbenih pri tem podjetju, ni podjetje dolžno ustanoviti konzumne enote odnosno obstoječo dalje voditi, od podjetja dobljena obratna glavnica se pa podjetju vrne. ko preneha obveznost ustanavljanja in vodstva konzuinne enote po določilih uredbe o ustanovah za oskrbo. Konzumnih enot niso dolžna ustanavljati podjetja, katerih dve tretjini delavcev in nameščencev sta že včlanjeni v obstoječih nabavljalnih zadrugah. Splošna določila Čl. 13. Če občine, ki morajo ustanoviti občinske urade za oskrbo, teh ne ustanovijo v predpisanem roku, bo splošna upravna oblast, pristojna po navedeni uredbi, na predlog ravnateljstva za prehrano postavila v breme občine komisarja, da ustanovi ta urad in da ga bo vodil. — Tako ustanovljenemu uradu morajo občine dati na razpolago za poslovanje potrebna sredstva. Pri zasebnih gospodarskih podjetjih, ki ne bodo ob določenem času ustanovila konzumnih euot, bo pristojna splošna upravna oblast na predlog pristojne delovne lspekcije postavila komisarja, da bo ustanovil konzuinno enoto in jo vodil. Podjetje mora takšni kon/.unmi enoti dati na razpolago potrebno obratno glavnico in po možnosti potrebne prostore za skladišče in pisarno. Čl. 14. Zasebna gospodarska podjetja ne morejo za vloženo obratno glavnico pri konzumnih enotah računati ne izterjavati nikakršnih obresti. Čl. 15. Občinski uradi za oskrbo in konzumne enote so dolžni svoje knjige v redu voditi in tako, da se vsak treniftek lahko iz knjig razvidita stanje in način poslovanja. Občinski uradi za oskrbo, ki jih kreditira ravnateljstvo za prehrano, smejo imeti v svojih blagajnah največ ddo 15.000 din gotovine za morebitna drobna dnevna izplačila; vse, kar ta znesek presega, morajo pa naložiti v krajih, kjer obstoje podružnice PABa. tej podružnici na tekoči račun, odobren od ravnateljstva za prehrano. Kjer teh podružnic ni, pa na poštni hranilnici ali v njenih podružnicah na čekovni račun, ki ga v ta namen odpro, in po katerem bodo edino mogli izvrševali izplačila in dobivati vplačila za poslovanje po navedeni uredbi. Čl. 16. Podrobna določila stopijo v veljavo, ko jih razglase »Službene novinec. »Lačen sem bil m ste mi dali iesti Radijski govor ljubljanskega knezoškofa za »zimsko pomoč« ut Ljubljana, dne 3. januarja 1941. V okviru delovanja za zimsko pomoč so imeli nocoj cerkveni knezi Jugoslavije v radiu govore, v katerih so prebivalstvu priporočali nujnost sodelovanja pri delu za zimsko pomoč najbolj revnim in najbolj potrebnim našim sodržavljanom. Kot prvi je govoril zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac, Za njim je govoril ljubljanski škof dr. Gregorij Eož-man, ki je v svojem lepem govoru povedal med drugim sledeče: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti« — Mt 25, 35. — Na plemenito pobudo Njenega kralj, Vis. kneginje Olge se je tudi v naši zecnlji začel pokret v duhu krščanske ljubezni v pomoč stradajočim. Posebno v letošnji zimi js vsestranska pomoč potrebna, je podala resna in sveta dolžnost v6eh, ki sami podpore niso potretni. »Uboge imate vedno med seboj« (Mt 26, 11) — s temi besedami je Kristus napovedal, da bo vedno, v vseh razmerah, skozi vsa stoletja, priložnosti dovolj 7,a dela ljubezni do bližnjega in da bo vedno obstajala dotžno6t ljubezni do siromakov. Tudi v najboljše urejeni družbi, v najvzorneje vladajii državi, v povsem pravičnem gospodarstvu — bodo vedno tudi taki bližnji, ki so dela nezmožni, slabotni, bolehni, stari, da se z lastnim delom ne morejo preživljati. Do teh imajo dolžnost vsi, ki imajo premoženje ali zaslužek. Tudi zaslužek, ki si ga človek z delom pridobi, naj ne služi samo za vsakdanji kruh, ampak naj daje možnost podpirati ubogega, ki si ničesar prislužiti ne more, kakor poudarja sv Pavel v listu Efežainom: .. . »naj se trudi z delom svojih rok za kaj dobrega, da bo mogel dati potrebnemu« (Ef 4, 28). V vsakem ubogem in potrebnem stopa Kristus sam pred nas in pričakuje, da bomo v svoji živi veri skozi ubožmo zunanjost siromaka in trpečega z dušnim očesom zagledali Zveličarja samega, ki stoji pred nami in našo ljubezen pomoči prosi. »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25, 40), bo dejal Kristus pri sodbi, — To nam je naprej povedal, da že zdaj vemo, kako 6i moremo naklonjenost in ljubezen Onega pridobiti, ki bo nekoč naše življenje končnoveljavno sodil. V tej zimski pernoči moramo predvsem trojno delo telesnega usmiljenja vršiti: Prvič lačne nasičevati, pred vsemi lačne otroke, ki za zdrav razvoj in rast potrebujejo zadostne hrane, pa jim je roditelji dajati ne morejo. Seveda je še boljše, ako bi mogli oskrbeti očetom delo s primerno plačo, da morejo vso družino zadostno vzdrževali, To je velik socialni problem, ki posega v vse panoge življenja, a ki se bo moral s sodelovanjem vseh najboljših sil naroda rešiti čisto v smislu Kristusovega evangelija. Dotlej pa skušaj-mo vse lačne nasititi, — da nam bo Kristus mogel reči: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti.« Drugič moramo nage oblačiti — vse storiti, kar moremo, da nobeden v zimi zaradi nezadostne obleke, zaradi pomanjkanja obutve ne bi trpel ali bil oviran v vršenju svojih človeških in krščanskih dolžnosti, aH se moral sramovati človeške družbe in se pred njo skrivati. Stiska za obleko bo morda še rastla — rasti mora tudi naša ljubezen; ljubezen do trpečega bližnjega mora v nas rasti, pojemati pa pretirana ljubezen do sebe. Sebi odreči vsak nepotreben luksus, odkloniti zahtevke modne tiranije — da za obleko najpotrebnejšim več ostane. Vsaka takšna odooved postane sladka ob rr)«s-U na Kristusovo zatrdilo: »Pridite, blagoslovoljeni mojega Očeta — zakaj nag sem bil In ste me oblekli,« Tretjič moramo nuditi streho onim, ki bi mogli z božjim Sinom reči, da nimajo, kamor bi položili svojo glavo. Jezusova beseda: »popotnik sem bil in ste me sprejeli« je v vseh krščanskih dobah gradila zavetišča starcem, sirotam, bolehnim in neozdravljivim gradila gostišča ob samotnih prelaah, v moderni dobi pa organizirala kolodvorske misi-jone in slične ustanove za tiste, ki brez doma in krova lavaja po cesti, izpostavljeni telesni in dušni pogubi. O, da bi imela ta Jezusova beseda tudi v naših dušah tolikšno moč, kakor jo je imela v dušah naših vernih prednikov! Časi stiske in bede so časi za pravo krščansko ljubezen, ko moramo ono novo zapoved, katero je. Kristus dal, spolniti: »Novo zapoved vam dam: Ljubite se med seboj« (Jn 13, 34). V časih sovraštva, brezupnosti, trdih src in mrzlih pogledov, v časih sebičnosti in pohlepa po imetju in oblasti more edtnole ljubezen nove Kristusove zapovedi, izžarevati dovoli toplote, ki človeško življenje zopet ogreje kakor pomladansko sonce mraz zime. Kolikšna in kakšna mora biti oaša ljubezen, do stiskanih in bednih, nam zopet pove Kristus sam: »Kakor sem jaz vas ljubil, se tudi vi med seboj ljubite!« — Spoštovani poslušalci, večkrat se zamislimo v dobi nujne zimske pomoči v te Kristusove besede! Kakor je on nas ljubil, tako 6e mi ljubimo med 6eboj! Kakor Kristus: dobrohotno, čisto, nežno, nesebično, požrtvovalno in vztrajno do konca. Kristusova ljubezen je križana ljubezen, ki iz žrtve večno trajne sadove rodi. Kristusova ljubezen, je urejena umna ljubezen ki najprej in najbolj pomaga tistim, ki so najbolj in predvsem potrebni. Ob tej čisti ljubezni Kristusovi užigajte vedno znova pojemajoči plamen svoje ljubezni in ne »omagajte v dobrih delih« (2 Tes 3, 13). Po siromakih, katerim iz krščanske ljubezni pomagamo, se bližamo Bogu, svojemu končnemu cilju: »Bog je ljubezen in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog ostane v njem« (1 Jan 4, 16). 2rtve za zimsko pomop nas združujejo z Bogom in to je najvišje in najbolj zaželeno plačilo ljubezni, Čangkajsek zadovoljen »Mednarodni položaj se zboijšuje v korist Kitajske« Cungking, 3. januarja. (Tass.) Ob novem letu ln za proslavo 30. obletnice kitajske republike je maršal Čangkajšek imel po radiu govor, v katerem je poudaril, da mora kitajska republika v 31. letu svojega obstoja storiti vse, da se upre sovražniku in da se notranje zgradi. Po podatkih vojaških statistik je imel sovražnik velike izgube. Mednarodni položaj se stalno zboijšuje na korist Kitajski, toda kitajski narod mora vedeti, da bodo potrebne še velike žrtve, preden bo dosežena končna zmaga in popolnoma uresničen Sunjatse-nov načrt. Toda njegova načela bodo vsekakor uresničena, ker zanje delala čas in velika požrtvovalnost kitajskega ljugstva. Newynrk. 3. januarja, b »Newyork Times« poročajo iz Sanghaja, da sta že skoraj dogotovljeni dve mornariiki oporišči za japonske podmornice na strateškem otoku Hajnanu v Tonkinškem zalivu. Dopisnik lista poroča, da se otok Hi.jnan hitro vsostransko utrjuje. Nemčlia—Sovjeti Berlin, 3. jan b. Veliko zanimanje se ie na današnji časnikarski konferenci posvečalo odnošajem Sovjetske zveze napram Nemčiji. Angleški radio navaja posamezne odstavke iz Stalinovega članka v novoletni moskovski »Pravdi«. Moskvo teh poročil do danes ni zanikala, toda v Berlinu trdijo, da citiranih odstavkov v Stalinovem članku, prlobčenem v moskovfki »Pravdi«, sploh ni. V Berlinu poudarjajo, da vladajo men' Sovjetsko zvezo in Nemčijo ne le normalni, temveč še. celo dobri in prijateljski odnosa j i. Politični razgovor! predsednika dr. Kulovca Belgrad, 3. januarja, m. Predsednik dr. Kulo-vec je danes imel važen političen sestanek najprej z ministrom dr. Krekom, ki se je davi vrnil v Bel-grad. Po konferenci sta dr. Kulovec in dr. Krek t obiskala finančnega ministra dr. Šuteja in sta z njim izmenjala misli o vseh važnejših tekočih problemih. Po razgovoru s finančnim ministrom je predsednik g. dr. Kulovec nadaljeval snoči prekinjeno razpravo s pravosodnim ministrom dr. Lazo Markovičem, nato pa je obiskal belgrajskega župana Jevrema Tomiča. Z večernim vlakom se predsednik g. dr. Kulovec vrača v Ljubljano. Spotoma pa se bo ustavil še v Zagrebu, kjer bo imel še razgovore z hrvatskimi vodilnimi politiki. Prosvetna zveza oproščena vseh taks za graditev nove radijske postaje Belgrad, 3. jan, b, V današnjih »Službenih novjnah« je objavljena uredba o lekarnah in zdravilih. Objavljena ie tudi uredba o osvoboditvi radijske postaje v Ljubljani in relejne radijske postaje v Mariboru carinskih dajatev. Na podlagi te uredbe je Prosvetna zveza v Ljubljani oproščena vseh drž, in samoupravnih dajatev in taks, ki se plačajo v carinarnicah, razen ležarine za zgraditev nove radijske postaje v Ljubljani in relejne postaje v Mariboru. V »Službenih novinah« je objavljeno tudi pojasnilo bančnega in valutnega oddelka fin. ministrstva glede naplačila skupnega davka v primeru, če je v fakturi označena vrednost blaga v raznih valutah. Naše ladje bodo začele voziti v Ameriko Split, 3 jan. b. V kratkem bodo nekatere naše trgovske ladje prevzele plovbo za Ameriko, zdaj se pripravljata pomika »Peter« in »Pavel« družbe Mornvič. »Peter« odpluje prihodnje dni v Sušak, kjer bo vkrcal tovor tobaka za New York. Ruzen tega se pripravlja naša ladja »Solin«, da odpluje v Ameriko, kjer bo zaposlena s prevozom žita za mednarodni Rdeči križ. Odkar je stopila Italija v vojno, preživlja naša trgovska mornarica težke ure, ker je prenehal vsak pomorski prevoz in morajo vse ladje, ki so opravljale svobodno plovilo, počivati v lukah. Zdaj se počasi položaj zboijšuje in bo vsaj del našega trgovskega ladjevja aobil zaposlitev. Glavna naloga osrednje oblasti Glasilo osrednjega vodstva JRZ »Samouprava« piše o roviziji političnega življenja v naši državi in ugotavlja, da je danes postalo popolnoma jasno, da to je centralizem preživel. V«i tisti, ki ga še pogrevajo, se sami uvrščajo v politični muzej naše preteklosti. Potrebna pa je še gospodarsko finančna revizija našega državnega življenja. To vprašanje je Jako težko, ie pa nioia rešiti lako giedo na mednarodni položaj kakor gleda na notranjo preureditev naše države. Prejšnift gospodarske metode političnega centralizma se ne morejo več držati in jih je treba spremeniti. Usposabljanje avto-i nomnili edinic za pravilno gospodarsko iivljcnje Nasprotniki sporazuma »Obzor« prinaša zanimiv uvodnik, v katerem odgovarja belgrajskemu tedniku »Napred«, ki je zapisal, da je hrvaki tisk v pogledu notranjepolitičnih vprašanj v državi bolj svoboden, kakor srbski, ker da je cenzura v Zagrebu veliko široko-grudnejša kakor v Belgradu. Te polemike ne borno prinašali, ker imajo v tein vprašanju nekaj prav Hrvati, nekaj prav pa tudi Srbi, ampak jo navajamo samo zaradi tega, ker iz »Obzorjevega« članka vidimo, koliko izhaja še v Srbiji listov, ki so več ali manj proti sporazumu s Hrvati. O teh listih namreč pravi »Obzor«, zato da bi zavrnil mnenje belgrajskega tiska, da se sme na Hrvatskem pisati veliko, kar je v Srbiji prejx>vedano, da čisto svobodno zabavljajo zoper sporazum in ureditev države na podlagi sporazuma od 26. avgusta 1939. Med temi listi navaja »Obzor«: »Narodno obrano«, »Sokolski glasnik«, »Srpsko grudo«, »Dubrovnik«, »J ugosla venski glasnik« in »Slovenski jug« pa skoraj vse srbske pravoslavne cerkvene liste, ki jih hrvatska oblast mora večkrat zapleniti, ker je njihovo pisanje očitno v nasprotju z zakonom, ki prepoveduje širiti plemensko sovraštvo, dočitn v Srbiji izhajajo ti listi popolnoma svobodno. Pa celo v banovini Hrvatski sami tako imenovano jugoslavensko časopisje piše popolnoma v nasprotju z duhom sporazuma. To so »Srpsko ognjiste«, »Slavonija«, »Nova srpska riječ« in »Jugoslaven-ska zastava«. Pa tudi tako ugledni list, kakor je »Srbski književni glasnik«, je priobčil zadnji članek, v katerem dokazuje, da v Bosni v srednjem veku vobče ni obstojala hrvatska bogomilska cerkev, ampak da je bila to dejansko srbska pravoslavna cerkev, iz česar zaključuje pisec, da je bila že v srednjem veku velika večina prebivalstva v Bosni srbska, a ne Hrvatska. Srbski narod se je strnil Zadnji tednik »Narodne odbrane« je zaključil staro leto 7. ugotovitvijo, da se je naš narodni duh prevrel in izkristaliziral v trdnem sklepu, »da bomo branili svojo zemljo nasproti vsakemu, ki bi jo napadel. Vrh tega pa zabeležuje »Narodna odbrana«, da je 1. 1940 označeno po težnji srbskega naroda, da strne svoje vrste. »Naši spori in ne-edinost so bili vzrok naše nacionalne slabosti. Toda vedno, kadar so nastali težki dnevi, je znal srbski narod najti svojo pot, se zbrati okoli svojega narodnega vodstva in neustrašeno braniti svoje srbske interese.« »Negativne elemente je treba izločiti« Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« se vrača na predmet, ki ga je bil načel n... novega leta dan, in zopet naglaša, da morajo na Hrvatskem na vseh politično in gospodarsko važnih mestih biti strokovnjaki iz HSS. Seveda ne smemo biti strankarsko toliko ozkosrčni, da bi nastavljali strokovno nesposobne ljudi. Na vsak način pa je treba izločiti iz javne uprave ljudi, ki so samo menjali dlako, nikakor pa ne svoje miselnosti. Če v nekaterih panogah javnega življenja tiso bili doseženi rezultati, ki so se pričakovali je ismu vzrok sabotaža nasprotnikov, ki so se povzpdi na važna mesta, na drugi strani pa nesposobnost dobrih, toda neizkušenih in lahkomiselnih tei malo sposobnih pbsartieznikov. Banovina Hrvatska obstaja že eno leto in zato je čas, da se osvobodimo vseh otroških bolezni in preidemo na intenzivno delo. Že se morajo pravilno oceniti sposobnosti posameznikov, kakor je tudi že bilo mogoče spoznati pravo miselnost ljudi, ki so na važnib mestih. Negativne elemente je treba odstraniti iz javne uprave, da se ho moglo narodno življenje razmahniti tako, kakor to zahteva novi čas. pomeni danes glavni cilj in nalogo centralne državne oblasti. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 3. januarja, b. Demaniirajo govorico o izstopu dr. Dude Boškoviča iz Samostojne demokratske stranke. To novico je prinesel novosadski Dan«. Dr. Boškovič je izjavil, da ne namerava izstopiti iz stranke, najmanj pa še zdaj. Zagreb, 3. januarja, b. Zaradi včerajšnjega in snočnjega dežja je v Zagrebu huda poledica. Tudi v Liki je deževalo, toda južni veter je pospešil izhlapevanje vode. Železniški premet je skoraj povsem normalen. Zagreb, 3. januarja, b Policijsko ravnateljstvo je sporočilo danes; 2. januarja ob 1 ponoči so našli mrtvega na Samotni pot: v predmestju Sigečica policijskega stražnika Milana Lovriča. Preiskava je ugotovila, da je pokojnega Lovriča ustrelil neznanec. Po dosedanji preiskavi policija upravičeno upa, da bo ta neznanec kmalu prijet. Split, 3. januarja, b. Včeraj popoldne okrog 2 je izbruhnila v rudniku Monte Promina v Sive-riču stavka rudarjev Noben delavec ni hotel iti na delo. Sodišče v Splitu je odločilo, da se rudarjem zviša doklada za 7 din dnevno, dočim rudarji zahtevajo 8 din. Belgrajske novica Belgrad, 3. januarja, m V socialnem ministrstvu se je danes zaključila anketa, na kateri so razpravljali o zboljšanju položaja gostinskega osebja. Ljubljansko zbornico za TOI je zastopal dr. Koče, ki je v debati prikazal položaj gostinskega osebja v Sloveniji in razložil zlasti banovo uredbo o minimalnih mezdah za gostinsko osebje. Predloge te ankete so dostavili trgovinskemu ministrstvu, ki jih bo proučilo ter izdalo potrebne predpise, ker gre dejansko za spremembo uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih, ki jo je izdalo trgovinsko ministrstvo 1. 1937. Belgrad, 3. januarja, m. V Belgradu je umrl znani industrijalec Milan Savič, dolgoletni predsednik in voditelj mnogih gospodarskih družb in ustanov. Pokojnik je politično pripadal demokratski stranki L. 1923 je bil izvoljen za poslanca za zaječarski okraj Svoj veliki kapital je pokojni Savič vlagal predvsem v rudarska podjetja. Osebne novice Belgrad, 3. januarja, m. Za višje poverjenike finančne kontrole so napredovali: Ferdinand Pro-ha, Konradi Leopold, Niko Mihael, Pavel Framič v 8. skupino. Belgrad, 3. januarja, m Premeščeni so: na gl. carinarnico v Novi Sad Dimitrij Spirovič iz Gor. Radgone na carinarnico Gor Radgona, Veselin Matjašič iz Novega Sada; v carinarnico I. reda v Strugi Jovan Samardžič iz Kotoribe. Naročniki »Slovenčevega koledarja« iz poštnega okoliša Prngersko dobijo koledar pri g. Štefanu Kacu, upok. blag. drž. žel., Pragersko hI. Turki pozorno sledijo Filovu Turški listi namigavajo na možnost prehoda nemških čet skozi Bolgarijo v Solun Kaj pravijo v Berlinu Berlin, 3. jan. b. Bivanje bolgarskega ministrskega predsednika prof. dr. F i lov a v Nemčiji je izzvalo največje zanimanje v Berlinu, posebno v tujih časnikarskih krogih. V uradnih krogih se ne more dobiti nikakih podatkov o namenu tega potovanja. Tudi nemško časopisje o tem nič ne poroča. Na tozadevno vprašanje časnikarjev so uradni krogi v Wilhemstrasse odgovorili, da oni niso zdravniki in da se ne razumejo v medicini. Kolikor je uradnim krogom v Berlinu poznano, je prišel dr. Filov privatno na Dunaj, da obišče zdravnike. Njegovo potovanje nima nič skupnega s političnim delovanjem in zato v Wilhemstrasse tudi ne dajejo običajnih izjav. Na opombo, da je bolgarski poslanik Draganov odšel nasproti dr. Filovu, nemški krogi izjavljajo, da je poznano, da poslanik gre nasproti predsedniku vlade, kadar ta pride v inozemstvo. Predsednik bolgarske vlade Filov Istanbul, 3. jan. t. Associated Press. Turško časopisje z velikim zanimanjem sledi potovanju predsednika bolgarske viade Filova v Nemčijo. Turški listi pišejo, da je položaj spet zelo resen. Morda hoče Bolgarija sedaj doseči to, kar ni mogla v novembru, piše »Ulls«, namreč pridružiti se velesilam osišča v trojni zvezi ter odpreti bolgarsko ozemlje vojnim viharjem. Nekateri listi poročajo iz Romunije, da stoji ob Donavi cela nemška armada, pripravljena, da prestopi v Bolgarijo ter nada-jjuje pot proti Solunu. »Tan« piše, da je Turčija imela prav, da ni nikomur zaupala in svojih vojaških ukrepov ni ukinila. Turčija je pripravljena, da stori svojo dolžnost. Njenega ozemlja ne bo nihče kršil, dokler bo en sam turški vojak živ. Poveljnik bolgarske armade v svetovni vojni se je spet oglasil Sofija, 3. jan. DNB: Včeraj je izšla prva številka tednika »Jutrišnja Bolgarija«. Uredništvo tega Hsta hoče bolgarsko ljudstvo vzgajati v daihu novega časa. V uvodniku pravi uredništvo, da bo svoje či ta tel je obveščalo o političnih, kulturnih in gospodarskih dogodkih. List objavlja tudi članek glavnega poveljnika bolgarske vojske v svetovni vojni generala Že kova. Ta članek nosi naslov »Potreba duhovne obnovitve«. General Že kov piše med drugim, da bi bila napačna domneva, da se bo bolgarski narod lahko izognil bliskovitim iz-rcmembam, ki so danes zajele svet. Te izpremetn-e ne bodo zajele samo naših državnih meja, am- Eak celotno naše narodno življenje, pravi člankar. olgarski narod se ne sme upirati takemu razvoju. Najplemenitejša dolžnost novega tednika je, da bolgarski narod pripravlja, da bo vreden član novega reda na svetu. Med ostalimi sodelavci tega lista so ugledni zastopniki nacionalnih bolgarskih krogov i« vodilne osebnosti iz bolgarskega javnega življenja. (General Zekov je bil vrhovni poveljnik bolgarske vojske v zadnji svetovni vojni, ter je bil v septembru lanskega leta več tednov gost nemške armade.) Kakor lista »D ne s« in »Dnevnik«, tako sta tudi »Mir« in »Slovo« objavila komentarje, v katerih pripisujeta velik pomen zadnjemu govoru predsednika vlade Filova. V velikih naslovih nad njegovim govorom ti listi zlasti poudarjajo na tisti del, v katerem je Filov opozoril, da se v letu 1941 morajo zagotoviti življenjske koristi Bolgarije in da bolgarski narod mora biti pripravljen v I. 1941. na žrtve za uspeh in napredek Bolgarije. »Slovo« objavlja članek, v katerem pravi, da bo morebiti leto 1941. odločilno za zaključek sedanje vojne in da se bodo v tej vojni razvili dogodki, ki bodo usodni za ves svet. Mi moramo za vse to poskrbeti in moramo na dogodke čakati pripravljeni. Predsednik vlade je izjavil, da moramo biti pripravljeni na vse napore in na vse žrtve, ki jih bo trenutek naložil nam vsem za blagor in uspeh Bolgarije, če hočemo pripraviti sebi boljšo bodočnost, svojim sinom in vnukom pa zagotoviti še boljšo bodočnost Na naslov Turčije Berlin, 3. jan. b. V krogih tujih časnikarjev v Berlinu pravijo, da je grško-italijanski spor postal pereč. Zaključek tega spora bi poslabšal položaj Turčije, katera bi za ceno svojega nadaljnega obstanka bila primorana, da preusmeri svojo politiko. Stvar je turških krogov v Ankari in Carigradu, pravijo v Berlinu, da li se hočejo vmešavati v spor in razširiti vojsko po Balkanu. Kar se tiče Bolgarije mora ona sedaj bolj kot kdaj prej želeti, da se v ta spor ne vmeša, a zopet bi zaradi svojih interesov morala pomagati osiščnima silama, ker vplivni krogi v Bolgariji vidijo v borbi osiščnih sil ostvarjenje bolgarskih zahtev in idealov. Medtem se pa kaže volja Nemčije, da hoče spor na Balkanu čimprej rešiti. Zato se je Nemčija odločila, da bo aktivno sodelovala na vojaškem polju z italijanskim letalstvom v svrho skupne vojske na Sredozemlju. Nemške čete na bolgarski meji Glede na poročilo, da se v zadnjem času zbira nemška vojska na bolgarski meji, v Berlinu izjavljajo, da je to stvar, ki nima nič skupnega s političnim značajem časnikarskih posvetovanj. Boji v Albaniji Italijanska poročila Nekje v Italiji, 3. jan. t. Štefani. Poročilo štev. 210 italijanskega glavnega stana o operacijah na grškem bojišču se glasi: Na grškem bojišču 6mo napade krajevnega značaja na več odsekih odločno odbili. Naš odločni napad je pognal v beg več sovražnikovih vojakov. Sovražna letala so z bombami obsula Elbasan. Med civilnimi ljudmi je bilo nekaj žrtev. Grška poročila Atene, 3. jan. t. Atenska agencija; Poročilo štev. 68 grškega generalnega štaba pravi; Naše čete so dobro opravile nekaj krajevnih operacij, pri katerih so zajele nekaj ujetnikov in strojnic. Tolmač vlade je na konferenci tiska razložil, da 90 Grki največ napredovali na obali od Htmare proti Valoni, kjer se Italijani upirajo s protinapadi, ki se jih udeležujejo tudi tanki. Grki so tukaj napredovali 11 km in hočejo presekati cesto, ki pelje iz Tepelenija v Valono. Tudi pri Tepeleniju so Italijani napadli, toda Grki so jih vrgli nazaj in zasedli nekaj novih gorekih postojank. Boji pri K1 i-suri, ki so hudi, še trajajo. Grške čete na vsej albanski fronti še dosedaj nikjer niso izgubile ini-cijative. Atenski listi sedaj prinašajo opise bojev v zadnjih dneh in trdijo, da so bili boji najhujši na severnem odseku med Ohridskim jezerom in Mokro planino. Gržke čete se nahajajo na zelo nehvaležnem goratem ozemlju, kjer morajo gorsko topništvo na vrveh vlačiti na višine. Grški generalni štab je iz<-računal, da imajo samo na tem odseku Grki pred seboj štiri italijanske divizije, ki branijo ce6to v Elbasan. Angleška poročila London, 3. januarja. AA. Reuter: V dobro poučenih londonskih vojaških krogih izjavljajo, da so Grki v južnem odseku v Albaniji prekoračili reko Bcjico, in da so prodrli okoli 10 km daleč. Kaže, da Grki še zmerom nadaljujejo svoje uspešne operacije, ker so zaplenili 12 topov in 20 strojnic ter ujeli okoli 500 mož. Če bodo Grki nadaljevali tako uspešno prodiranje, bodo ogrozili cesto iz Tepelenija v Valono. V vseh smereh si grške čete krčijo pot. Razen uspeha v južnem odseku, so Gtki zabeležili tudi drug uspeh z zavzetjem vasi Doberje 29 kilometrov jugovzhodno od Berata. V Libiji j« pa glavni dogodek, ki obeležuje položaj, nedelovanje sovražnika. Letalski napad na Elbasan Atene, 3. jan. t. Atenska agencija: Angležlio letalstvo poveljstvo poroča: Bombni napad na Elbasan, ki so ga izvedli angleški bombniki, je imel popoln uspeh. Bombniki so metali zažigalne in razstrelilne bombe, ki so padle v središče me6ta. Piloti eo opazili, da so izbruhnili trije veliki požari, ki so zajeli največje poslopje in ga uničili. Vsa angleška letala so se vrnila. Prvi napad na utrdbe Bardije Italijanska poročila Nekje v Italiji, 3. januarja. AA. Uradno poročilo št. 210 o operacijah v Afriki: V obmejnem predelu Kirenaike se je naše topništvo postavilo v bran sovražnikovim mehaniziranim in pomorskim enotam. Bombniki so izvedli več napadov na prednja sovražnikova oporišča in na ladje v bližini obale ter zadeli neko križarko. Druga letala so bombardirala in obstreljevala s strojnicami mehanizirane oddelke pri Bardiji in v puščavi. Vsa naša letala so se vrnila. V Vzhodni Afriki ni poročati ničesar omembe vrednega. Angleška poročila Kairo, 3. januarja, t. (Reuter.) Angleško vrhovno poveljstvo poroča: Davi v zgodnjih urah se oddelki avstralskih oboroženih sil vdrli v zunanji utrjeni pa*i pri Bardiji. Operacije še trajajo. Na drugih frontah v Sudanu in v Keniji patrolno delovanje krajevnega značaja. keuterjev zasebni dopisnik v Kairu pravi, da je napad, ki so ga avstralske edinice izvedle v obrambni pas Bardie vzbudil v vseh vojaških in političnih krogih veliko zanimanje. To, kar uradno sporočilo imenuje &amo »obsežno operacijo krajevnega značaja« se prav lahko razvije v začetek ofezive proti Bardiji. Italijani so okrog Bardije postavil: ogromen pas utrdb, ki so ponekod globoke do 10 km, ter so vse križem preprežene od protitankovskih ovir, betoniranih bunkerjev in gnezd za strojnice in topove. Prodor bi zahteval velike napore in bi trajal nekaj časa. Italijansko topništvo v Bardiji ne deluje in angleških priprav ne ovira. Zakaj? se sprašujejo v vojaških krogih. Morda Italijani varčujejo z municijo do trenutka angleške ofenzive, ko jo bodo potrebovali, ali pa Italijani zaradi premoči angleškega letalstva, ki italijanskim letalom ne dopušča, da bi delala kakšne vzlete, nimajo možnosti, da bi točno izsledili angleške postojanke, da bi nanje namerili •voje topove. Angleški bombniki so dvakrat zaporedno napadli pristanišče in ladjevje v Tripolisu. V pristanišču je bilo 5 sovražnih križark. Pomol in ena križarka sta bila zadeta že pri prvem napadu. Zažgane so bile tudi lope za vodna letala. Pri drugem napadu je bil zadet pomol za carinarnico in carinarnica sama. Na ladjah so bile tri eksplozije. Nadalje sta bili zadeti dve večji motorni ladji. Požari, ki so nastali, so bili vidni 120 km daleč. Tudi Bardia je bila bombardirana in so bili povzročeni veliki požari v skladiščih ob morju. Drugi napad je veljal motornim vozilom, zbranim v zahodnem delu mesta. Bombe so zadele točno in so povzročile razdejanje. V Vzhodni Afriki je bilo mnogo izvidniških poletov. Vsa letala so ee vrnila. Najprej Tobruk, potem Bardia Kairo, 3. januarja, b. Javljajo, da angleške motorizirane enote operirajo 75 milj globoko v Libiji in da je mogoč napad na Tobruk prej kakor pa na Bardijo. Trdijo, da se je angleškim četam posrečilo obiti Italijane in prodreti do Tobruka in da jih podpirajo angleške pomorske in letalske sile. Tuja letala nad Gibraltarjem Madrid, 3. januarja, b. V zadnjem času stalno prihajajo vesti iz okolice Gibraltarja o preletava-nju letal nepoznane narodnosti nad Gibraltarjem. V četrtek pofioldne je letelo jako visoko letalo nepoznane narodnosti Protiletalsko topništvo je začelo streljati, toda tujega letala ni zadele. London, 2. januarja. (Reuter.) Podmornica »Thunderbol^«, o kateri pravi poročilo admirali-tete, da je potopila neko italijansko podmornico, je bivša podmornica »Thetis«, ki se je, kakor znano, potopila na vožnji v liverpoolski zaliv leta 1939. Takrat je našlo smrt 79 mož podmorniške posadke. Podmornico so dvignili iz morja in jo popravili, in kakor se je danes zvedelo, je že spet v službi pod svojim novim imenoia. Ameriška poročila Newyork, 3. januarja, b. Dopisniki rmeriških agencij v Albaniji poročajo o jx>teku italijansko-grških bojev v petek popoldne: Na severnem bojišču smo pred odločilno bitko pred Elbasanom, za katero se pripravljata obe strani. Pravijo, da je grška vojska v zelo pov oljnem položaju in da se pripravlja za velik napad na Elbasan. Grška vojska dobiva stalno okrepitve čez D a r d in Babi kakor tudi po dolini Skumbe in De-volija. Na severnem bojišču se bijejo sedaj glavne bitke za gorovje Murican, ki je 6 milj južno od Elbasana. Obe strani dovažata okrepitve v topništvu in vojaštvu. Upori v Albaniji? Solun, 3. jan. t. Associated Press: Iz notranjosti Albanije prihajajo poročila, da so se nekatera gorska plemena v zaledju za italijansko fronto uprla. Javljenih je nekaj primercv, da so oborožene skupne albanskih domačinov od zadaj napadle italijanske čete. Nemir se baje širi po vsej gorati Albaniji za Beratom in Elbasanom. Službeno pa ta poročila niso potrjena in jih je treba brati z vsemi pridržki. Z naše meje Belgrad, 3. januarja, m. Na grško-italijanskem bojišču je bilo danes precej zatišja. Iz Bitolja poročajo, da s>o se danes videle velike kolone vojakov in vozil z municijo na poti od Elbasana do Podgradca. Obe strani sta 6e precej založili s hrano in municijo. Veliko govore o sodelovanju nemških in italijanskih čet v Albaniji. Zaradi lepega vremena je bilo letalstvo obeh strani zelo živahno. Italijansko letalstvo je bomhardiralo grške okraje Tepelenija in Klisure, grška in angleška letala pa eo obstreljevala Valono. Najhujši boji so se odigrali severozahodno od Himare. Poročila z jugoslovansko-albanske meje pravijo, da so bili boji danes okrog reke Oslun. Grške čete so na svojem pohodu naletele na utrjene italijanske čete na Čamari. Grki so se utrdili na neki višini in od tam obstreljevali Italijane. Po miru in zatišju, ki je danes vladal v ostalih krajih, pa sklepajo, da se obe strani pripravljata za nove operacije. Italijanske čete drže v rokah najboljše položaje pri vhodu v dolino reke Škumbe. Iz Francije Maršal Petain je ustanovil vladajoči »direktorij treh« Vichy, 3. januarja, t (AFI.) Maršal Petain je odločil, da se imenuje posvetovalni odbor treh ministrov, ki prevzame odgovornost za vodstvo zunanje in notranje politike. Svet trojice, kakor ga imenujejo, je seveda nejiosredno odgovoren maršalu Petainu, od katerega sprejema oblast in navodila. V svet trojice 60 bili imenovani: admiral D a r 1 a n, mhiister za vojno mornarico, Etienne Flandin, novi zunanji minister, in general Huntzinger vojni minister. Posle, ki jih bo opravljal 6edaj trojni svet, je prej opravljal Laval osebno. Izkušnje, ki jih je maršal Petain imel z Lavalom, so bile tako prepričevalne, da je namesto ene osebe izbral svet treh ministrov, ker ima sedaj večja jamstva, da se ne bodo dogajale več kakšne samovoljnosti, kot jih je zagrešil Laval v svojih pogajanjih za sodelovanje z Nemčijo. Baudoin odstopil Vichjr, 3. januarja. AA. (Havas.) Uradno poročajo: Paul Baudouin, minister in državni tajnik pri predsedstvu vlade, je prosil maršala Petaina, naj sprejme njegov odstop. Maršal Petain mu je ugodil. Vichy, 3. januarja. AA. (Havas.) Generalni guverner Senegalije Parrisiot je imenovan za generalnega tajnika francoskega glavnega guverne-menta v Zahodni Afriki. Dve francoski vojni ladji potopljeni Viehy, 3. januarja, t. Francoska admiraliteta f>oroča, da sta francoska podmornica >Sfax< in pomožna križarka >Rhone< eksplodirali na potu od žena Je ona, ki določa okus in kultuvo svojega Časa. \ Za sodoben dom si Izbere ' V/ 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK RADIO d.z o.t, LJUBLJANA, MlkloSKeva cesta 1 RADIOV AL, UUBUANA, Oatmatlnova ulica 13 ANTON B REMEC. CEUE. Mikloilieva ulica It 2 L LUSlCKY. MARIBOR. Koroška cesta štev. 11 Pomembna tVava ogrskega kardinala Te dni je imela Akademija sv. Šteiana ▼ Budimpešti slavnostno sejo, na kateri je kardinal Seredi imel govor v čast madžarskemu kralju Vladislavu, ki se je rodil pred 900 leti. Ogrski kardinal primas je v tem svojem govoru poudaril nekatere aktualne misli, ki so vzbudile veliko pozornost. Potem ko je slavil zasluge kralja Vladislava, ki je bil enako kakor kralj Šteian od Cerkve sprejet med svetnike, za krščansko omiko in za madžarski narod, je kardinal, govoreč o postavah, ki jih je bil sv. kralj izdal v zadevah zakona, dejal; »Katoliška cerkev nikoli ni izdala in tudi nikoli ne bo v prihodnosti izdala postave, ki bi prepovedala zakon zato, ker sta zakonca različnega plemena, ker smatra vse ljudi za enakovredne z ozirom na človeško dostojanstvo, ki je v vseh plemenih eno in isto, naj bo kultura posameznih narodov še tako različna.« V svojih nadaljnih izvaja* njih je kardinal Seredi izjavil: »Zastonj bi proslavljali svetega kralja Vladislava, če si bi ne prizadevali, da zavlada krščansko mišljenje tako v našem javnem življenju, kakor v naših družinah. Če bi nadaljevali z mišljenjem in metodami, ki razkrajajo družino, bi se moral madžarski narod izroditi in zato moremo postati res vredni svojih kraljev le, če se zaustavi ta usodni razvoj in če bomo življenje ▼ svojih zakonih zopet posvetili v krščanskem duhu.« Na koncu je kardinal dejal: »Če sem proslavljal sv. Vladislava, nikakor nisem hotel reči, da ne bi bile potrebne našemu narodu pametne reforme. Toda zašli bi na napačno pot, če bi lahkomiselno kar tako v celoti žrtvovali oblike našega javnega življenja, ki so bile preizkušene v stoletjih in jih zamenjali s sistemi, ki se niso še zadosti izkazali in še nikakor niso nudili dokaza, da so za naš narod primerni. Nikakor ni mogoče osrečiti na-roda proti njegovi volji in v nasprotju z njo.« Casablance v Dakar. Kmalu po eksploziji sta se obe potopili. V pomorskih krogih izjavljajo, da bo šele preiskava dognala, če sta bili obe francoski vojni ladji torpodirani od neznane podmornice, ali če sta zadeli na kakšno minsko polje. V prvem primeru bo treba ugotoviti, katerega porekla je bila podmornica, ki je torpedirala francoski vojni edi-nici. Število mornarjev, ki je pri tej nesreči našlo smrt, znaša 74. .London. 3. januarja, b. V angleških uradnih krogih ne f.otrjujejo poročil, da so nekatere francoske vojne ladje odplule iz Sredozemskega morja, Ameriška pomoč Angliji Zanimivo ljudsko glasovanje o izidu vojne Washington, 3. ran. t. Ass. Press. Na konferenci tiska je predsednik Roosevelt danes povedal časnikarjem, da so bile že podpisane uredbe za graonjo 200 trgovskih ladij po 7500 ton vsaka, ki morajo biti zgrajene v najkrajšem času. Ladje bodo gradili v novih vladnih ladjedelnicah in bodo ostale last ameriške vlade. Na vprašanje, če bo od teh novih Indij Anglija imela kakšen neposreden dobiček, Roosevelt ni hotel oati nobenega odgovora. Washington, 8 jan. DNB: V zvezi z novicami, da namerava Anglija svoje trgovsko bro-dovje umakniti iz Tihega oceana in dn bi angleško blago prevažali ameriški parniki, je zunanji minister Hnll včeraj zastopnikom tiska izjavil, da mg angleška vlada ni dosta- vila nobenega takega predloga. Dokler se to ne bo zgodilo, ni mogoče izjaviti ničesar podrobnega, prav tako pa ni mogoče izjaviti, ali bi se tak dogovor skladal z zakonom o ne« vtralnosti. New York, 3. jan. Reuter: Znani GallupoV zavod je zastavil naslednje vprašanje: Ali je bodočnost naše domovine odvisna oc nngleško zmage. »Da,« je odgovorilo 60%, 26% je odgot vorilo »ne«, ostali pa niso jasno povedali svo« ja iz-iiliati vojni material, jih je 62% odgovorila »da«, jega mnenja. Nn vprašanje, ali bi Anglija izgubila roini 8% »ne«, 7% pa ni jasno povedalo svoicsai mnenja. t I Stran 4 >SLOVENEC<, sobot n, 4. januarja 1941. Btev. 3. Qj04podcJvStVJC> 0 zvišanjsi posrednih davkov CIRKUS BRATOV MARX KINO 8LOUA Matineja danes v soboto ob 14.30, jutri v nedeljo ter v ponedeljek ob 10.30 po z niža ni h ljudskih cenah Zabavna m vesela filmska komedija z najboljšimi komiki I rt i taksa za pismene ali protokolarne predstavke, | se ni dal pokriti pri glavnem dolžniku ali če je ta v- ' izpadek v primeri s porohovo imovino neznaten. Da se preprečijo nepotrebne dražbe kmetskih Ljubljana, 3. januarja 1941. Za novo leto nam je finančni minister prinesel povišanje dajatev. Povišane dajatve so predvsem pri trošarinan, prometnem davku, carinah in taksah, dočim so cene monopolskih predmetov ostale neizpremenjene, kakor tudi neposredni davki. Istočasno smo dobili tudi zvišanje železniških tarif. Pregled povečanih dajatev kaže, da je šel finančni minister po poli najmanjšega odpora: povišal je neposredne davke, k: jih plačujemo v vsakdanjem življenju in ki so tipični zato, ker se dajo prevaliti na konzum. To velja zlasti za prometni davek, ki se itak posebej zaračunava, in trošarine, dočim je glede taks ugotoviti, da so z njih zvišanjem predvsem prizadeti interesenti, ki jih bodo 1110 ali plačevati, to bo imelo nedvomno posledice za vso našo raven cen. Poleg tega se je pri sedanjem zvišanju, na primer trošarin, izpremenila stara praksa, Do sedaj so bile pri zvišanju trošarin zajete predvsem tovarne in veletrgovine, sedanja zvišanja pa so bila porabljena tudi v nadrobni trgovini, kar je povzročilo nemalo dela in še več zastoja v redni trgovini. Uspelo pa je doseči večji finančni efekt, ker so bile dejansko zajete vse zaloge trošarinskih predmetov. Želeti bi bilo, da se pri plačilu razlike od starih na nove dajatve dovolijo čim bolj daljnosežne olajšave, zlasti kadar gre za velike vsjte. Pričakovali smo, da bo prišlo do novih ali povišanih javnih dajatev. Država potrebuje v sedanjih izrednih razmerah ogromno in mora se poleg poti s posojili, poslužiti tudi davčnega vijaka. Toda to še ni vse. Davčna politika mora iti roko v roki z najetjem velikega notranjega posojila, ki bo prineslo državi nekaj kapitala za kritje izrednih velikih izdatkov. Vojna se ne da financirati samo z davki, temveč tudi s posojili. Taka je naloga tudi našega finančnega ministra v današnjih časih in pričakujemo, da bodo prišli tudi še drugi ukrepi za okrepitev državnih financ. Naše gospodarstvo bo nova davčna bremena bolj občutilo kot prejšnja zvišanja davkov. Nova bremena se bodo poznala predvsem v višjih cenah za vse in vsakogar. Pomisliti je treba, da je bila že itak prej obremenitev s posrednimi davki pri nas izredno znatna. Tako smo imeli zaradi visoke irošarine na sladkor, ki je druga v Evropi, tudi najvišje cene sladkorja, tako da smo bili tudi v tem oziru na drugem mestu, dotovo je da bodo zvišane posredne dajatve povzročile zmanjšanje konsutna in s tem zmanjšanje državnih dohodkov. Toda tako zmanjševanje konsuma nima socialnega zaledja in povzroča v današnjih časih neenakost med državljani, ki jo najtežje občutijo. Zmanjšanje konsuma, t. j. žrtev, ki jih moramo doprinesti vsi, mora biti ne samo gospodarsko utemeljeno, temveč tudi socialno pravično izvedeno. To pa se da doseči le z racioniranjem in drugimi ukrepi, ki 30 |X)trebni na finančnem polju. Tako je tudi naša finančna politika s svoje strani še direktno pomagala k zvišanju cen. Toda to se da še zagovarjati z izrednimi državnimi potrebami. Vsekakor bi bilo v sedanjem času potrebno, da finančni minister ustavi s svoje strani povečanje kratkoročne zadolžitve, ki povzroča povišanje obtoka denarja in ustvarja s tem zvišanje cen, kar zopet povzroča zmedo na blagovnih tržiščih in prihaja do zastoja v nekaterih panogah našega gospodarskega življenja, kar tudi nima ugodnih moralnih in psiholoških posledic. Zaradi tega smatramo, da je več kot zadnji čas, da se preneha dosedanji način financiranja državnih potreb s kratkoročnimi posojili, ki tvorijo v končni fazi najvažnejši motor za dviganje naše ravni cen. Ne bodo pomagali nobeni ukrepi s kontrolo cen, posegi v razdeljevalni aparat, če ne bo izpolnjena najvažnejša točka programa, ki je nujno potrebna za ustalitev cen: to je prenehanje kratkoročne zadolžitve, namesto katere mora priti zdravejše financiranje državnih potreb. Na finančnem ministru je danes, če nam bo uspelo ustaviti val naraščajočih cen, ki grozi izpremeniti našo gospodarsko in socialno strukturo v smeri, katere si ne želi nihče in ki bi pripeljala do težkih pretresljajev, ki ne bi ostali brez posledic za moč naše države. Ekonomist. Ljubljanska kreditna banka objavlja po Ministrstvu trgovine in industrije z odlokom štev. 45173 z dne 24. dec. 1940 odobreni XI. odplačilni načrt za stare vloge za čas od 1. januarja do 31 marca 1941 v smislu čl. 20 uredbe o zaščiti denarnih zavodov, 1. Vsem starim vlagateljem se izplačajo narasle obresti za II. semester v času od 1. februarja do 31 marca 1941 Po tem terminu nedvignjene obresti se prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune. 2. Stare vloge v znesku din 44,389.619.68 vlagateljev, s katerimi je bar.ka sklenila posebne dogovore, sc s 1. januarjem 1941 prenesejo na novo poslovanje proti 4% obrestovaniu in se likvidirajo kot sledi: 20% dne 31 deccmbra 1941, 30% dne 31, dccembra 1942 in 50% dne 31. decembra 1943. Uprava banke obenem poziva preostale stare vlagatelje, ki želijo, da se njihove vloge prenesejo na novo poslovanje pod pogoji, navedenimi pod točko 2) tega načrta, da izroče tozadevne prijave na blagajnah njenih poslovalnic najpozneje do 31. marca 1941. Za te vlagatelje zapade prvi izplačilni obrok 1. aprila 1942 Proračun banovine Hrvatske Objavljen je novi proračun banovine Hrvatske za 1941, ki znaša skupno 1.827,372,000 din, in sicer je razdeljen tukole: vrhovna banovin, uprava 24,566.100, izpostava banske oblasti v Splitu 23,447.813. notranji posli 141.687.464 din, prosveta 452,939019 din. pravosodje 141318.006 din, za kmetsko gosjiodurstvo 109,690.950 din, za veterinarstvo 40,346.430 din. za gozoarstvo 46,779.190 din. za rudarstvo 17,794.780 din, za obrt, industrijo in trgovino 4S.433.831 din, za tehnična delu 260,816.607 din, za socialno politiko 52,885.730 din, za ljudsko zdravje 206,344.339 din, za finančne posle 148,838.217 din, za pokojnine 20,132.830 din. anuitete za dolgove 59,330.454 nin in proračunski rezervni krediti 50 milij. din. Skupno je 1:734.556.682 din rednih in 92 milij. 821.318 din izrednih izdatkov. Uredba o izvedbi proračuna določa, da sme banovina izdati kot država do 100 milij. din 1 ionov, do 500 milij. nin blagajniških zapiskov. Nadalje je ban pooblaščen najeti do 335 milij. din posojila, in sicer 50 milij. za zgradbe novih ljudskih šol, 30 milij. din za nove gimnazijske zgradbe v Zagrebu, Slav. Brodil, Novi Gradiški in Senju, 40 milij. din za dograditev novih klinik in zavodov medicinske fakultete, 15 milij. oin za zgradijo domov in menz za akademike, 50 milij. din /a zgraditev poslovnih zgradb za posamezne oddelke banske oblasti. 50 milij. din za razne bolnišnice itd., 75 milij. din pa za elektrifikacijo banovine. Banovina Hrvatska je izpremenila tudi svojo davčno zakonodajo glede neposrednih davkov, ki ji pripadajo Glavne izpremembe so na-sleonje: Namesto osnovnega in dojKilnilnega hišnega davka se plnča za nove zgradbe in dela novih zgradb samo 12% čistega dohodka Zgradbe, ki uživajo davčne olajšave, so podvr žene splošni dokladi in 10% cestni dnkladi. do čim se samoupravne doklaoe na take zgradbe ne morejo odmerjati. Zvišana je skala minimalnega davka za pri dobnino. Minimalni davek je v celoti podvržen splošni dokladi in restni dokladi, samoupravne doklade vaških občin in strokovnih zbornic se pa smejo odmerjati samo na 50% minimalnega duvka. Mali prodajalci v tržnicah pločajo za f.avek 5 din dnevno, kar «e pobira obenem z mestarino po organih občinske oblasti. Zvišana je tudi skala minimalnega davka pri družbenem davku. Nadalje «0 vsa zasebna transportna in špediterska podjetja in obrati dolžna voditi posebno evidenco o prevozu in dostavi blaga za račun drugih oseb in te podatke dati na vjioglcn davčnim oblastem Člani davčnih odliorov na Hrvatskem se postavljajo, ozir, volijo za Holio enega leta. Tudi reklaniacijski odlior sc postavlja Za 1 leto Postopek rcklnmnci jskegn odbora jc pismen in mu ne moreta prisostvovati niti davčni zavezanec. niti njegov namestnik. Finančnopravni zastopniki morejo biti osebe z dovršeno pravno fakulteto, kii majo najmanj 15 let efektivne finančno koncoptne službe. Ti lahko nastopajo pred finančnim: oblastmi v krni'! svnjpgn službovanja šele nO poteku 5 let, ko jim je služba prenehala. Finančno- pravni zastopniki, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, ne morejo biti zastopniki pred finančnimi oblastmi brez ozira na prej pridobljene pravice. Mali obrtniki, ki so pavšalirani, dobe j>o-sebne oavčne knjižice za vpis davka. Prijave za neposredne davke V roku od 5. januarja do 4. februarja 1941 morajo vložiti napovedi na predpisanem obrazcu 1. za prldobnino: davčni zavezanci pridobnine in posebnega davčnega dodatka po čl. 59-11 zakona o neposrednih davkih Proizvajalci kozmetičnih sredstev, ter oni, ki se bavijo z kozmetičnimi posli morajo v svoji napovedi navesti tudi znesek, ki odpade od celokupnega opravljenega brutto prometa na promet .z kozmetičnimi sredstvi, da bi se mogla izvršiti odmera doklade za Narodni sanitetni fond. 2 za davek na poslovni promet: pavŠalisti splošnega in skupnega davka na poslovni promet in davka na luksuz. Tudi tu morajo proizvajalci kozmetičnih sredstev navesti koliko prometa odpade na prodajo teh predmetov. 3. za rentnino: davčni zavezanci, ki Imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravic, pa niso zavezani zemljarini, hišnemu davku, pridobnini, družbenemu ali uslužbenskemu davku. Prijaviti je dohodke iz leta 1940. V roku od 1. januarja do 31. januarja 1941 morajo vložiti: a) prijave knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet ter luksuznega davka o celotnem prometu v letu 1940. b) prijavo o številu zaposlenih in jakost strojev mali obrtniki, ki so zavezani pridobnini po stalni postavki (pavšalisti iz čl. 59), Kdor ne vloži napovedi v določenih rokih bo plačal 3 odn. 10% kazen, mali obrtniki pa še posebno denarno kazen in izgube ugodnost pavšali-ranja na dve leti. Izpremembe v taksah Zaradi nekaterih tiskovnih napak popravljamo danes naslednja nova določila o taksah: Taksa po tar. postavki 1 je znašala doslej 10 din, odslej pa bo znašala 10 din od vsake pole vloge ali prošnje). Glede prenosne takse za kupne in prodajne pogodbe (tar. post. 12) je omeniti, da velja določilo glede onih, ki so zavezani doj>olnimi prenosni taksi tako, da je za odplatne pogodbe plačevati polovico prenosne takse, za neodplatne pogodbe pa fiolovico darilne takse. " Taksa za prodajo nepremičnin na licitacije plača po prometni ali ocenjeni vrednosti, torej v vsakem primeru, ne pa samo po izkupičku, ki ga daje licitacija. Uvoz bombaža iz Rusije Nedavno se je vrnila iz Moskve naša delegacija, ki je imela nalogo skleniti nabave bombaža v Rusiji. Uspeli pogajanj je v tem, da nam bo sovjetska Rusija dobavila v prihodnjem letu 4000 ton surovega bombaža in 600 ton bombažnih odpadkov, za katerih protivrednost bomo dali naše proizvode. Bombaž se bo začel natovarjati dne 1. februarja in bo prišel v našo državo skozi Bolgarijo, ker bo raztovorjen v Varni. Glede nadaljnjih pošiljatev je pričakovati, da nam bo Sovjetska Rusija dala bombaž za protivrednost dela naše predilne industrije, kakor ima to pogojeno z Bolgarijo. da nam bo dobavljala surov bombaž, ki ga bodo predle naše predilnice, delo pa bo plačala z novo dobavo surovega bomba/a. Omenjamo še, da je turški bombaž že prispel tudi v naše kraje ter so ga že začeli predelovati v naši tekstilni industriji. Izvoz jajc iz mariborskega okraja v letu IS40 Po statističnih podatkih, katere smo prejeli, je bilo v lanskem letu izvožena v inozemstvo iz mariborskega okraja naslednja množina jajc: V Nemčijo 740 zabojev (532.800 komadov jajc); v Švico 400 zabojev (238.000 komadov jajc) in na Češko v Prago 168 zabojev (120.960 komadov jajc)). Dr. V. Murko: Vprašanje kmetov-porokov za nekmečke dolgove I. Če denarni zavod ne more doseči poplačila svoje terjatve, nastale pred 20. aprilom 1932., proti glavnemu dolžniku-nekmetu, mora po predpisih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov izročili Priv. agrarni banki (P. A. B.) kmeta, ki je porokoval za ta dolg denarnemu zavodu. P A. B.-i se izroči terjatev proti poroku-kmetu seveda le, če in kolikor upnik-denarni zavod ni dosegel plačila proti glavnemu dolžniku. Tudi porok-kmel ima pravico, da se mu njegov dolg zniža po predpisih uredbe, torej če njegovi dolgovi ne presegajo 25.000 din, avtomatično za polovico, medteir ko morajo kmetje, katerih zaščiteni dolgovi presegajo ta znesek, zaprositi svoje okrajno sodišče za znižanje vseh svojih dolgov za sorazmeren od stotek. Kljub temu znižanju pa se lahko znajde po-rok-kinet v neugodnem položaju, ker moja J>o predpisih uredbe odplačati svoj dolg P. A. B.-i v 12 enakih letnih obrokh (anuitetah), Izmed katerih je prvi dospel dne. 1. novembra 1936.,,, ys8,k, naslednji pa dne 1. novembra naslednjih let. Dne 1. novembra 1940. je torej dospel že peti kmetov obrok. Če bi se torej izročil jjorok-kmet P. A. B-i danes, bi moral plačali naenkrat prvih pet ani i-tet, ki znašajo skupaj okrog 52% glavnice njegovega (znižanega) dolga, torej nad polovico celega dolga. Obrok je seveda toliko večje in občutljivejše breme za poroka, s čim večjim zneskom je propadel denarni zavod pri glavnem dolžniku in za čim večji znesek v primeri z vrednostjo svojega premoženja je jamčil porok. Enkratna izterjava tako znatnega zneska, ki bo v prihadnjih letih še naraščal, če bo glavni dolžnik postal nezmožen plačila šele pozneje, utegne j>ovzročiti v številnih primerih propad kmetovega posestva, ker je jasno, da ne more plačati tako velikega zneska naenkrat iz tekočih donosov. Posledica bodo dražbe kmetskih posestev — za tuj dolg. Taki primeri se že pojavljajo in se bodo še pojavljali v vsej državi, zaenkrat najbolj pogosto v Sloveniji, kjer je P. A, B. že prevzela vsa kmečka jiosojila (razen nekoliko sj>ornlh). Taki primeri se bodo pojavljali še leta in leta. Pogosto bo prišlo po sedanjih predpisih na dražbo le|>o in nezadolženo kmetsko fiosestvo, ker pač ne bo mogoče izterjati od lastnika naenkrat petih ali celo več anuitet, dočim bi lastnik zmogel eno ali tudi dve anuiteti, morda tudi več, če se je P. A. P.-i izročil le neznaten izpadek, ki OtroSkl Kot/ček Mihieve Čudovite dogodivščine (219) Komaj se je Mihec dobro utrdil na ptičevem hrbtu, je ta že odletel in se dvignil visoko v zrak. Nihče ni ničesar opazil in tako je bil Mihec prost. posestev, Če pozove sedaj P. A. B. naenkrat lastnika na plačilo petih ali pozneje celo več anuitet, bi bilo |>otrebno spremeniti predpise uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, tako da bi: a) porok-kmet odplačal dvanajst anuitet ]>o-čenši z dnem 1. novembrom pred izročitvijo njegovega poioštvenega dolga P. A. B i ali tako, da bi b) odplačal svoj dolg v tolikih enakih anuitetah, kolikor jih bo treba, da se dolg odplača do 1. novembra 1947., počenši z dnem 1. novembra pred izročitvijo P A B.-i. Dne 1. novembra 1947. dospe namreč zadnji obrok kmečkim dolžnikom. Prva rešitev je skoro nedosegljiva, ker pač merodajni krogi nočejo in zaradi tehničnih težav ne morejo odstopiti od načela, da se mora do I. 1947. končati likvidacija kmetskih dolgov; druga rešitev je lažja, ker bi povzročila le malo tehničnih težkoč in bi rešila mnogo kmetskih posestev propada zaradi nezakrivljenih dolgov. Vendar ne bi bilo treba vsakemu poroku-kmetu dovoliti porazdelitve anuitet po gornjih načelih, temveč le onim, glede katerih bi sodišče spoznalo, da bi enkratno plačilo vseh 5 ali celo več anuitet povzročilo njihov propad. Če se odpisujejo davčni zaostanki zato, da se prepreči gospodarski propad davčnih dolžnikov, lahko zahtevajo kmetje-poro-kl, da se jim zaradi iste nevarnosti dovolijo primerni odplačilni roki za njihove anuitete, katere dolgujejo za tuje dolžnike. Sicer preostane še druga rešitev. Če bi se po-rok-kmpt znašel v takem položaju, da bi moral naenkrat plačati pet ali več anuitet kot porok za tuj dolg, naj bi skušai dobiti za to jjosojilo. Upravni odbor P. A. B-e je dal že načelen pristanek, da bo v takih upravičenih primerih dajal kredite II. Podobna načela naj bi veljala tudi za kmete, ki so porokovali zasebnim upnikom za tuj dolg (iz VI. poglavja uredbe), če jih šele sedaj pozove upnik na plačilo petih ali več anuitet — morda celo od i-eznižanega dolga, ker ni dosegel plačila pri glavnem dolžniku. Za take primere bi se morda dosegla taka sprememba uredbo, da bi porok-kmol odplačal svoj dolg v 12 enakih letnih obrokih, počenši z dnem 15 novembra pred pozivom na plačilo tujega dolga. Borze Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90 januar. Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3,440.885, na belgrajski 3,514.000 din, od tega 108.107 in 39.000 mark, 335.000 drahem in 67.613 šv. frankov. — V efektih je bilo prometa na belgrajski. borzi 585.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: Lopdou 1 funt, . Ne\vyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Ljubljana — London 1 funt . . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Ljubljana — Berlin 100 mark . . Solun 100 drahem . .... 174.57— 177.77 .... 4425.00—4485.00 .... 1028.64-1038.64 svobodno tržišče: .... 215.90— 219.10 .... 5480.00-5520.00 .... 1271.10—1281.10 zasebni kliring: .... 1772.00—1792.00 .... 41 blago (220) Šlo je hilrcje kot z letalom. Ko je Mihec pogledal na zemljo, je vidjl, da so drevesa vedno manjša in končno, da je prišel čisto iz dežele velikanov. Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 40,65— 41.35 ZUrich. Belgrad 10, Pariz 890. London 16.10, Newyork 431, Bruselj 69.25, Milan 2175, Madrid 40, Amsterdam 229.50 (rtom.), Berlin 172.50 (reg. marke 53.75, trg. marke 34.75), Stockholm 102.75, Oslo 98.50 (nom.), Kopenhagen 83.50 (nom.), Sofija 437.50, Praga 17.24, Budimpešta Atene 3.00, Carigrad 337.50. Bukarešta 2.15, Helslngfors 8.75, Buenos Aires 101. Vrednostni paplrll Vojna škoda: -467 v Ljubljani 465 v Zagrebu 467 blago v Belgradu 466.50—467 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 denar, agrarji 56 den., vojna škoda promptna 465 do 467, begi. obv. 82—84, dalm. agrarji 80—81, 8% Bler. pos. 106 den., 7% Bler. pos. 96—99, 7% pos DHB 102 den., 7% stab. pos. 96 den. — Delnice: Narodna banka 7.000—7.100, Trboveljska 355—365, Kranjska indr. družba 142 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 102 do 103.25, agrarji 56 den., vojna škoda promptna 467 blago, begi. obv. 83 bi. dalm. agrarji 80.50 blago, 6% Som. obv. 77—78.50, 4% severni agrarji 55 denar, 8% Bler. pos. 106 den., 7% Bler. pos. 97 denar, 7% pos DHB 103 denar. — Delnice: Narodna banka 7.000 den. ,Priv. agrarna banka 198 denar, Trboveljska 345—355. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 denar, vojna škoda promptna 466.50—467 (467, 467.75), begi. obv. 82- 83, dnlm. agrarji 79-79.75 (80, 79.75), 6% šum. obv. 77—79. 4% sev. agrarji 53.50—54,25. — Delnice: Narodna banka 7.050 denar (7.050), Priv. agrarna banka 200 denar. 2itni trg Novi Sad. Oves bač., srem. in elav. 327.50 do 330; koruza v smislu uredbe od 28. novembra 1940 23% vlage 212, s 14% vlage 250; fižol bač. in srem. beli brez vreče 2% kasa du-plikat 510-520. Somhor. .1 e č m e n bač. okol. Sombor in pomladni 64—65 ka 380-385; fižol bač. boli 2% 195—500. — Ostalo nespremenjeno. — Borza do 9. t. m. zaprta. Za jugoslovnneki patent št. 13830 od 1. sept. 1937 na „ltos(upah za proizvodnfu sloC-nlh hranivih sretstava visoke vrijednosti" se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Ceni. ponudbe na: patentni inženjer ing. HinUo Petrifi, Ljubljana, Beethovnova ulica 2 Otroške košare Xajbotjše sredstvo v boju proti visoki umrljivosti naših dojenčkov Poročila o gibanju prebivalstva v Sloveniji nam vedno jasneje kažejo, da je padec rodnosti pri Slovencih konstanten in sicer že ves čas od leta 1901. dalje. Statistika nam pove, da je 1. 1901 bilo na ozemlju sedanje Slovenije na tisoč prebivalcev 33.5 rojstev, leta 1911 že manj, in sicer 30.1 do 1. 1921 ie ostalo število skoraj isto, odnosno se je malenkostno še celo dvignilo na 30.2, a od tega leta rapidno pada, tako, da znaša v 1. 1939 le še 21.4 rojstev na tisoč prebivalcev. V povojnih letih do danes se je zmanjšala torej naša rodnost za eno tretjino. Na zadnjem zasedanju banskega sveta je ta dejstva g. ban še prav posebej podčrtal, ko je dejal: »Je to socialna bolezen, ki gloda na deblu našega narodnega telesa in ki se je že globoko zajedla v naše korenine. Vsa naša oblastva, pa tudi vsa naša javnost bodo morala na ta problem začeti gledati z drugim: očmi. Časi, ko je bila rodnost .in s tem pripravljenost dajati novo življenje in skrbeti za naraščaj, samo stvar posameznika, so za nas Slovence minili.« Leta 1921. se je rodilo pri nas 34.000 otrok, leta 1929 le še ca. 25.000. Ako bi bila rodnost konstantna, bi se nam v zadnjih letih rodilo ca 90.000 prebivalcev več, kot pa se jih je, ali drugače: v zadnjih 18 letih nam je ostalo praznih 90.000 zibelk. Kaj predstavljajo ta dejstva za številčno tako majhen narod, kot smo Slovenci, ve le tisti, ki je proniknil preko vsakdanjih pojavov njegov prostor, mu dati primerno ležišče in oskrbo, in globlje prisluhnil življenjskemu utripu svojega naroda ter pogledal tudi malo v bodočnost. Rodbina brez potomcev propada, ugasne. Narod brez potomcev zaostaja za drugimi narodi, ne samo številčno, tudi kulturno. Kdor zaostane, izgubi tekmo. Narod, ki zaostane, izgubi borbo za borbo na bojišču, borbo v gospodarstvu in borbo na kulturnem polju. Toda ta nož ima še drugo ostrino. Tudi od teh 24.000 otrok, ki se nam rode vsako leto, jih umre, še predno so dovršili prvo leto življenja ca 3000. Pred koncem prvega leta umre pri nas od 100 živo-rojenih ca 13 (za vso državo 16), dočim jih umre v Nemčiji, Franciji, Danski in Finski le 8—9, na Angleškem in Švedskem le 6—7, v Švici in na Norveškem pa le 5—6. Dvojno izgubo trpimo tu. Največja usodnost pri teh dveh pojavih pa je, da ni konstanten samo padec rojstev, marveč je konstantna tudi umrljivost. Padanje številčnega prirastka Slovencev ne gre torej samo na račun padanja rojstev, marveč tudi na račun visoke umrljivosti dojenčkov. Ako bi hoteli torej povečati številčni prirastek ali vitalni indeks, bi mogli to storiti tudi tako, da zmanjšamo umrljivost dojenčkov. Ako bi n. pzmanjšali umrljivost dojenčkov za polovico (in to bi mogli napraviti, saj, če je to mogoče drugje, bi bilo mogoče tudi pri nas), bi letno povečali naš prirastek za ca 1500 članov. S tem bi občutno odbili ostrino nizkemu številu porodov. In vendar bi bilo to mnogo lažje napraviti, kakor pa zvišati število rojstev. Tudi Slovenci bomo morali v boju za svoje potomstvo seči po istih ukrepih, kot so segli vsi drugi narodi, ki jim je pretila, odnosno jim še preti ta nevarnost, po ukrepih, katerih prvi zahteva zajezitev visoke umrljivosti dojenčkov. Zakaj je pri nas umrljivost dojenčkov tako velika? V tej smeri se je vršilo že mnogo raziska-vanj, toda vsa tista, ki so se vršila pri nas, so pokazala v bistvu isti rezultat: pomanjkljiva nega, osobito v pogledu prehrane in obleke ter pravilnega ravnanja z dojenčki zaradi pomanjkljive izobrazbe kmečkih mater. To se je ponovno ugotavljalo na raznih mladinsko zaščitnih kongresih. Tozadevni rezultati iz Slovenije so bili podani že na prvem Jugoslovanskem mladinsko zaščitnem kongresu 1. 1935. in prav tako na drugem balkanskem leta 1938, ki sta se vršila v Belgradu. Iz teh ugotovitev sledi konkreten zaključek, da je mogoče visoko umrljivost dojenčkov znižati samo na ta način, da se materam porodnicam pomaga tako, da se jim nudi vzgojno, zdravstveno in materialno pomoč. Kdor pozna razmere na našem podeželju, ta ve, da je povsod tam, kjer se je otrok rodil, pa nima mati niti plenice, niti srajčke, niti povoja, ne košare, kamor bi otroka položila, edino odrešilna konkretna pomoč: odmeriti otroka njegov prostor, mu dati primerno ležišče in oskrbo, hrani ga pa po pretežni večini prvo leto le mati. Da je taka skrb za otroka odrešilnega pomena, nam povedo ugotovitve, da gre 95% vseh smrtnih primerov dojpnčkov na račun socialno ogroženih porodov, ki jih imamo po cenitvah naših podeželskih zdravnikov okrog 7000 letno. In da. je v boju zoper visoko umrljivost dojenčkov tak način pomoči najbolj uspešen, nam pove tale poskus: Pred lanskim božičem smo čitali, da je Unija za zaščito otrok v Ljubljani poslala po Sloveniji 40 kompletno opremljenih otroških košar. V njih je bilo vse najnujnejše, kar potrebuje mati za pravilno oskrbo svojega novorojenčka. Iz dohodkov dečjih dni v letu 1939 je banovinski odbor Unije, ustanovil na podlagi podanih ugotovitev, poseben »Fond za otroške košare«. Iz tega fonda naj bi se namreč nabavljale kompletno opremljene košare in se dajale tistim materam, ki iz socialnih razlogov ne morejo same nabaviti tega, kar potrebujejo za oskrbo novorojenčka. Iz osnovnega zneska okrog 16.000 dinarjev se je nabavilo omenjenih 40 košar. Izmed številnih prosilk je izbral poseben odbor, pod strokovnim vodstvom Doma za zdravstveno zaščito otrok, 40 najbolj potrebnih mater, torej v socialnem pogledu najbolj ogroženih porodov in to iz najrazličnejših krajev Slovenije. Kmalu nato je bilo razposlanih še 20 košar. Vseh skupaj je bilo poslanih torej 60. Odbor je vodil točno evidenco o prosilkah. Po preteku 9 mesecev je zaprosil vse matere, ki so prejele košaro, da poročajo, kako je z otrokom, ali še živi, kako napreduje itd. Niti en otrok, ki je dobil otroško košaro, ni med tem časom umrl. Res je, da je zaključek bolj simboličen ta da na žalost tega poskusa ni bilo mogoče napraviti z večjim številom košar, toda nihče se ne more ubraniti vtisa, da nam je pokazal pravo pot in način, kako zmanjšati našo visoko umrljivost dojenčkov. Kako izgleda stvar na terenu, naj pove tole poročilo, ki ga je prejel odbor od nekega šolskega upraviteljstva, v čigar okolišu je bila dana neki materi ena izmed košar: »Zakonca N N. stanujeta v tuji hiši, med samimi vinogradi, kjer imata za sosede največje reveže v šolskem okolišu. Mati Jera poprej otroka ni kopala, sedaj ga koplje redno vsak dan, ravno tako tudi pere plenice redno. V zadnji zimi je mnogo mater obiskalo zakonca, da so si ogledale, kako mora biti otrok pravilno negovan in zavarovan proti mrazu. Oče, ki je zelo bister mož, je moral priloženo knjigo o negi dojenčka dvakrat na glas prečitati sosedom Tako je podpisani našel neko nedeljo 12 ljudi pri zakoncih N. N., ki so poslušali iitanje knjige.« Omenjeni rezultat, pa čeprav simboličen, nam pove, da smo postavljeni pred konkretni zaključek, kako uspešno zmanjšati veliko umrljivost dojenčkov pri nas. Od 25.COO porodov, ki jih imamo ietno v Sloveniji, je po podatkih, ki sem jih že omenil, 7000 socialno ogroženih, to je takih, kjer Kde bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti 1 Pri nakupu žarnic zahtevajte Izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! bi bila po zgoraj podanih smernicah košara nujno potrebna. Omenil sem tudi, da moramo med temi 7000 porodi iskati onih 3000 vsako leto umrlih dojenčkov. Če bi napravili poskus v širšem obsegu in dali vsem tem materam takoj pri porodu kompletno opremo za njihovega dojenčka, bi prav gotovo, o tem, sem prepričan, izkazali ob letu polovico manjšo umrljivost. In koliko bi to stalo? Če računamo eno košaro z vso opremo pri tako velikem številu povprečno 400 din, bi to zneslo približno 2,803.000 dinarjev. Ta račun nam pove, da bi bilo mogoče torej z malenkostnim zneskom ccneno odkupiti relativno visoko umrljivost naših dojenčkov, odnosno ceneno zvišati naš vitalni indeks. Marsikdo bo dejal, da je ta znesek previsok. Toda: koliko sto milijonov smo že investirali in jih še za gradnjo cest, mostov, šol, zgradb itd. Ali nismo pri vsem tem pozabili nekaj investirati zato, da bo po teh cestah in mostovih hodilo čimveč Slovencev? Menda jih nismo gradili samo za tujski promet?! General WaveH, zmagovalec pri Sidi Baraniju Ce bodo hoteli kdaj pozneje postavljati spomenik obema vojskovodjama v sedanji afriški vojni, bi ju morda še najbolje upodobili, ako bi naredili maršalu Rudolfu Orazianiju spomenik iz mogočnega, z zlatom prevlečenega marmorja, kakor ga večkrat najdejo v starih, s peskom zasutih rimskih svetiščih, spomenik Archibalda Percivala W a veli a pa iz sivočrnega lehnjaka, kakor ga najdemo v nevidnih zapuščenih in nekam otožnih skalnatih otokih ob sredozemskih obalah. Italijani so pravnuki starih rimskih Cezarjev, veliki v svoji nezaskrbljeni smelosti, žilavosti in slavoželjnosti: pravljični junaki bojnih poljan. Anglež pa je poklicni oficir, previden in žilav, vsak korak desetkrat premisli, brez želja po lovorjevih vencih, dober poznavalec vojne veščine, režiser, ki rajši ostane skrit za kulisami. Oba ta moža, ki si sedaj stojita nasproti v doslej največji puščavski bitki, sta se pred manj kakor 25 leti borila na istem bojnem polju kot tovariša. Graziani in Wavell sta bila v antanti-nem vojnem poročilu med svetovno vojno pohvaljena kot skupna osvojevalca oaze Kufra, ki so jo zasedli uporni Senuzi. Danes si stojita nasproti 58 letni Rimljan in 57 letni Anglež kot poveljnika dveh sovražnih armad. Ali še nosita meče, ki sta jih dobila v dar kot osvajalca Kufre? Na obeh mečih je zapisano: »Ce smo združeni, smo gospodarji«. Oba, Wavell in Graziani, sta . »Afrikanca«. Danes, po smrti velikega Lyauteya in izkušenega Allenbyja, ni boljših poznavalcev vojnih načinov in prostora, v katerem se odigrava sedanja vojna, kakor sta prav ta moža. Wavell se je boril v Afriki prvikrat 1. 1901. V burski vojni si je zaslužil prvo odlikovanje. Rešil je neko četo, ki se je rešila pod njegovim vodstvom burskega »prijateljskega« objema na ta način, da se je prebila skozi vrste Burov, nato pa v štirinajstdnevnem maršu skozi puščavo po velikem ovinku zopet pri- Nfeno življenje Povest o veliki ljubezni »Ali je bil zdravnik tukaj?« je vprašala Agnes. »Kako, da si se tako hitro vrnila?« je ponovila mati. »Zakaj mi ne odgovoriš, mati?« »Čemu se toliko brigaš za tega človeka?« »Saj sem ga rešila iz reke.« »Vpisal se je kot Meidlinger, a zdaj mu pravijo baron Oallas. Mogoče niti lnane in zdravnika ne bo mogel plačati.« »Saj še ničesar jedel ni,c je odgovorila Agnes in odšla v sobo, kjer je ležal Gallas. Kopel v reki in reševanje Lize ni ostalo brez posledic. Gallas si je zlomil roko in imel jo je v mavcu. Pravkar se je zbudil in se še niti dobro zavedel ni, kaj se z njim godi. »Najbrž ste že zelo lačni,« ga je smehljaje nagovorila Agnes. »Kako se počutite?« Toda njegova prva misel je bila Liza. »Kje je moja dama?« »Odšla je,« mu je povedala Agnes. »Odpotovala je snoči in pustila za vas pismo, gospod Gallas.« On se je stresel. »Kdo vam je imenoval to ime?« »Neki gospod je z Dunaja telefoniral, da je vee v redu.« Hans ni z ničemer pokazal, kako neprijetno ga je dojmila novica o Lizinem odhodu in njego-rem prijatelju, ki je telefoniral z Dunaja. »Kateri dan je danes?« je vprašal po kratkem presledku — »Sobota.« »Torej se je včeraj pripetilo! V čolnu sto bili vi.« Prikimala je z glavo. »Bili ste predrzni,« ji je govoril. »Take brzice... Čoln bi mi lahko razbil glavo .. .< »Zalo seiu iai bila v njem, ua setn ga vodila.« | »Dama je torej snoči odpotovala? Ali se ji je kaj pripetilo?« »Nič... Samo prehladila se je.« »Ali je kaj naročila?« »Ne, samo pismo je napisala.« Pogled mu je padel na roko, ki mu je brez-močna vise'a, povita v debel povoj. »Kdo me je tako neunmo povezal, da se niti ganiti ne morem?« »Naš stari zdravnik.« »Povezal mi jo je, kot bi bila štirikrat zlomljena.« »Roko imate zlomljeno na treh mestih in dejal je, da ste pri vsem tem še srečno odnesli.« »V dveh tednih upam, da bo zdrava, če medtem ne umrjem od gladu.« »Takoj vam prinesem zajtrk,« je odgovorila deklica vesela ker se je spomnil na jelo. lvzpel do edino odločujočega »vladarja« in gospoda v »Middle Last«, srednjem Vzhodu, in obvladoval ves prostor od Transjordanije do izvirov Nila in Libijske puščave. Vsako leto je šel za dva do tri mesece na dopust v Evropo in se za nekaj časa jx>svelil svojemu najpriljubljenejšemu športu, smučanju v švicarskih in Voralberških Alpah, šel za nekaj časa na lov na Škotsko, pil whisky v Londonu, nato pa se že zopet veselil povratka v Egipet, svojo drugo domovino, ki ga je upravljal ter gradil obrambne črte proti zahodu, poslavljal vojaška oporišča v gornjem Sudanu in pisal knjigo o svojem pohodu v Palestino. Zadnje dni v tednu je rad igral golf. Njegov sovrstnik Oraziani je postal med tem časom junak mnogih pomirilvenili pohodov nad vročekrvne Arabce in generalisimus v abesinski vojni. Mogoče njegov poklicni tovariš ni bil brez zavisti, ko je moral mirno kaditi svojo pipo, sedeč pod mrežo proti moskitom in poslušati, kako se Oraziani bori, zmaguje in nabira lavorike. Tako je bilo do izbruha sedanje vojne, ko so \Vavella nenadoma zmotili v njegovem miru in ga prisilili k vojni proti nekdanjemu tovarišu. Kako sc bo končala bitka med obema vojskovodjema? Ali bo zmagal Wavell, ki se obotavlja, skrbi, da bi ne bile njegove čete nikdar odrezane in je vzel v zakup umike, ali pa vročekrvni Oraziani, ki ne štedi ne z ljudmi, ne z maferialom, ki vedno tvega in se spušča v podvige, ki se zde praktikom iz puščavske vojne nemogoči? Kdo ve, ali bo lahko kmalu vrnil veliko klofuto, ki jo je dobil pri Sidi el Baraniju? Morda pa zopet pripravlja kak nenaden, tvegan udarec. Bodočnost bo pokazala, kako se bo končal boj med starima tekmecema na vročih afriških tleh. Poslanica predsedn. (Hruška Rdečega križa Pod predsedstvom Nj. kr. Vis. kneginje Olge, vzvišene predsednice društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, je biia v Belgradu v Starem dvoru skupna plenarna seja glavnega upravnega in glavnega nadzornega odbora društva. Cilj tega sestanka je bil, da se prouči vse ono, kar je bilo v tem letu napravljeno in da sc napravi sklep, v katerem pravcu je potrebno nadaljevati in razvijati društveno delovanje v prihodnjem letu, da bi ono čimbolje odgovarjalo dolžnostim, katere s? mu poverjene. Njeno kr. Vis. kneginja Olga je ob otvoritvi seje blagovolila nasloviti preko navzočih članov Glavnega odbora in predstavnikov banovinskih odliorov sledeči pozdrav in poslanico vsem odborom in članom društva Rdečega križa: »Zaradi nastalih vojnih zapletljajev ie posvetilo naše društvo Rdečega križa glavno pažnjo in napore pripravi za izvršitev svoje glavne naloge kot pomožnega organa sanitete državne vojne sile. Z zadovoljstvom ugotavljam, da so mnogi odbori d rušiva izvršili svojo dolžnost v tem pogledu z vsem trudom in spretnostjo, odzivajoč se Mojemu pozivu z dne 11. decembra preteklega leta. Vsem nam mora biti drago, da je društvo v tem delu našlo razumevanje, odobravanje in pod-f>oro našega rodoljubnega naroda. Medtem pa naše društvo ni pozabilo na dolžnosti člana mednarodne zajednice Rdečega križa. Društvo je v mejah možnosti izkazalo svojo pomoč in podporo v težnji in skrbi, da se ublaži usoda vojnih žrlev. posebno ujetnikov in beguncev. Oškodovancem po težkih elementarnih nesrečah v državi in inozemstvu so bile prav tako dajane podpore. To delo je zahtevalo razen truda znatna gmotna sredstva. Ni treba, obžalovati tistega, kar je bilo izdano, da se ublaži nesreča. Iskreno prežeti želje, da v mirni dobi nadaljujemo svoje dobrodelno delo, moremo mirno pričakovati dogodke, ker vemo, da smo izpolnjevali svoje dolžnosti in da smo vedno pripravljeni, da jih vršimo, najsi bi bile še tako težke. Prosim Vas, da vsem odborom, članom, so-trudnikom, prijateljem in podpornikom našega društva Rdečega križa izročile Moje pozdrave Tu prisrčno zahvalo za trud in podporo v skupni službi usmiljenja. Verujem, da nas bodo oni vsi složno in požrtvovalno tudi nadalje podpirali in nam pomagali, tako da bomo mogli predstavnikom našega društva iz vse države, ki se bodo v prihodnjem letu zbrali na glavni skupščini društva v carskem Skoplju na- našem lepem in klasičnem jugu. ziheli naše slave in veličine, dokazati uspehe dela našega društva kot delo, ki odgovarja plemenitim in značilnim lastnostim našega naroda.« Gla vni odl>or se prisrčno pridružuje pozdravu in apelu vzvišenega predsednika društva s prošnjo društvenim odborom, da v duhu te poslanice in navodil z dne 11. 12. 1030 A. št. 21.140 nadaljujejo delo prvenstveno glede priprave za izvrševanje glavnih nalotr društva. Glavni odl>or jim želi uspeh v tem delu, kakor tudi vse dobro v novem letu. Direktor društva: M. M. Marinkovič s. r. Za predsednika I. nodpreHsnditiU; > Dtf. Ivan Djaja ». r. ftcnoce Koledar Sobota, 4 januarja: Tit, škof; Angela, vdora; Hermes, nitičenec. Nedelja, 5. januarja: Nedelja po novem letu. Ime Jezusovo. Simeon, spoznavalec, — Prvi krajec ol> 14 +(). llerscliel nupoveduje lepo in prijetno vreme, Letopis 4. jannarja 1797. leta začno izhajati pod uredništvom Val. Vodnika »Lublauske Novice«, prvi slovenski časopis. 4. januarja 1834. se je rodil v Šoštanju Josip Voš-njak, politik in književnik. Budil je narod na taborih in mnogo pripomogel k narodnemu preporodu štajerskih Slovencev. Bil je deželni in državni poslanec (t 1911. 1.). 4. januarja 1834. lotu so sklenili Rusi g Francozi politično in vojaško zvezo, kateri se je nato tik pred vojno priključila še Vel. Britanija, nastala je »Entente cordiale«, kot nasprotnik centralnih sik. Novi grobovi -f- V Ljubljani je mirno v Gospnidu zaspala gospa Cilka Svetel roj. Rupnik. Pogreb bo danes ob pol treh popoldne z Žal, kapela sv. Krištofa, na pokopnlišee k Sv. Križu. Naj v miru počival Žalujočemu g. soprogu naše iskreno so/alje! -j- V Ljubljani je umrla gospa Ana Ocepek roj. Porpadec, vdova po prejemniku mestnega troša-rinskega urada. Pogreb bo danes ob pol 4 z Žal, kapela sv. Andreja. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel -j- Prihora. Umrl je v novoletni noči 53 letni dr. Oskar pl. Schweickhardt, lastnik graščino Vinarje v župniji Prihova. Zaradi hudega kašija mu je počila žila odvodnica na vratu v torek, 31. decembra 1940. Prepeljali so ga v Maribor v bolnišnico in je tam umrl. Pokopan bo baje v Zagrebu, kjer je navadno bival. Četudi je bil protestant po veri, je bil velik dobrotnik cerkve. Kupil je po svetovni vojni sam veliki zvon na Prihovi in mali zvon pri sv. Joštu, ki je prihov-ška podružnica. Njegova šo živa gospa Helena roj. Maver pl. Mayerscheimb, ki je katoličanka, je pa kupila lep antipendij za veliki oltar na Prihovi. Bog mu bodi plačniki Osebne novice — Imenovan je za profesorja veronauka v V. skupini na državni ženski realni gimnaziji v Ljubljani [na Poljanah) g. dr. Pavel Simončič. Gibanje prebivalstva v letu 1940 Trbovlje. Rojenih je bilo 299 otrok, od tega 162 moškega in 137 ženskega spola (pri tem pa še 4 mrtvorojeni). — Umrlo je 106 oseb moškega in 90 ženskega spola. Izmed teh je bil 1 star nad 90, 17 nad 80, 31 nad 70 in 28 nad 60 let. — Poročilo se je 215 parov, od teh 66 parov drugod. Vzajemnost dn-uštvo duhovnikov ljubljanske škofije ima v sredo 8. januarja 1941 pop. ob pol 3 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Dnevni red-t. titan je zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo predsednika; 8. poročilo blacajnika; 4. poročilo nadzorstva; 5. odobritev letnega računa; 6. volitev odbora: 7. volitev nadzorstva; S. slučajnosti. Ako bi ta občni zbor zaradi nezadostnega števila navzočih članov ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo z ozirom na § 8. društvenih pravil vršil pol ure po/.neje v istem prostoru in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki more veljavno sklepati brez ozira na število navzočih člancv. Odbor. • — TriharTno reprodukcijo v bak«i-ntisku prelepe »Goriške Marijo« slikarja Rika Dehcnjaka dobite v »Slovcnfevem koledarju«. — Koledar dobite v vseh knjigarnah in tralikah po 28 din. jGoriška Marija« naj bo v vsaki slovenski hiši! Pohitite z nakupom koledarja, dokler jo še kaj zaloge! — Kdor hoče prejeti Slovenčev koledar po pošti, naj nakaže 5 din v znamkah za pošiljatvene stroške. Prejeli smo: Ko sem se decembra 1040 nahajat v neki zadevi na občinskem uradu občine Kočevje mesto in pregledoval razne razglase in objave na občinski uradni deski, sem opazil n>ed drugim tudi razglas seje občinskega odbora občine Kočevje mesto z dne 2. decembra 1040, si ta razglas prečitat in ugotovil, da občinsk' urad občine Kočevje mesto v svojem razglasu z dne 3. decembra 1040, it. 4300, občanom javno razglaša pod točko 4 sledeče: »Da se občinskega tajnika D B radi prekrška čl, 20 ir 22 uredbe o občinskih uslužbencih v zvezi s členom 06 iste uredbe pismeno ukori in da se ga z veljavnostjo od 1 I. 1041 upokoji ter mu vsled tega služba prestane z 31. decembrom 1040.* Proti sklepu oblne narave (ne poimensko osebne) ima pravico pritoibe član občine, ki sma-ira, da odločba nasprotuje veljavnim zakonom in zakonitim odredbam oblaslev. t Ugovori se vlagajo----itd. Občina Kočevje mesto, dne 3. XII. 1040. V tast. tajnika: Stampiljka. Predsednik: Cuk. Loviin. Nabito dne 3 XII. 1040. Cuk Prosim vas, gospod urednik, ali ni morda ta način razglaievanja kaznovanja občinskega uslut-benca edinstven slučaj v dravski banovini m morda celo v kraljevini Jugoslaviji? Ah se ne krati s takimi uradnimi akti čast in ugled občinskega uslui-benca pred občani? AH ni predsednik občine odgovoren za take nezakonite akte poslovanjaP Kaj prarAte? AH je kuj takega mogoče najti morda ie v kateri drugi občini dravske banovine aii samo v občini Kočevje mesio? — Priznanje slovenskemu glasbeniku. Iz bel-grajskih listov je razvidno, da je pri razpisu društva prijateljev umetnosti »Cvijcte Zuzorič« razsodišče uglednih jugoslovanskih skladateljev in glasbenikov gg. rektorja Konjeviča, direktorja Živ-Koviča in prof. Tajčeviča prisodilo izmed predloženih del (64) prvo nagrado znanemu slovenskemu glasbeniku prof. Karlu Pahorju iz Maribora. Nagrajen je bil njegov solospev na Gradnikovo besedilo: »Večer je večer...«, medtem ko je bil njegov drugi solospev »Tam nad zemljo!«, pohvaljen. — Slike pokojnega dr. Antona Korošca v velikosti 53X66 so izšle in se naročajo pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Slika stane 40 din. Prav tako se slike dobijo tudi v ostalih ljubljanskih knjigarnah kot v Jugoslovanski, Novi založbi, Mohorjevi knjigarni Častilci pokojnega dr. Korošca se vabijo, da si v trajen spomin našega narodnega voditelja nabavijo omenjeno sliko. Char!es B®yer • Bette Savis "v velefilmu 2ENA S TROJNIM ŽIVLJENJEM (KINO MATICA) sta ustvarila s svojim prepričljivim, svojevrstnim igranjem umetnino najvišje vrste. Film je prirejen po romanu o padcu francoskega kralja Ludovika Filipa, katerega posredno je bil vzrok škandal v hiši vojvode... Ljubezen med mogočnim vojvodo in vzgojiteljico, ki je prav zaradi svoje plemenitosti in poštenosti biia vzrok silne, pretresljive tragike... Charles Bover je kot Francoz in kot nedosegljiv interpretator suhtilnih moških vlog bil nalašč angažiran r>o odlični ameriški Warner Bross filmski družbi za ta film ... — Vsem slovenskim županom) Protituberku-lozna zveza v Ljubljani, katere cilj in namen je, da mora vsak slovenski človek, tudi najrevnejši, biti deležen najkoristnejšega in najuspešnejšega zdravljenja, ako zboli na jetiki, se obrača na vse slovenske župane oziroma občinske odbornike, da zago-tove v občinskih proračunih posebno kreditno postavko, ki bo služila protijetičnemu skrbstvu. • Že lani meseca maja je Protituberkulozna zveza v posebnem pismu prosila vse slovenske župane, da izposlujejo za »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« pri Protituberkulozni zvezi kredit najmanj po 1000 din. Geslo lanskega protituberkuloznega tedna »Noben jetični bolnik ne sme ostati brez bolniške postelje« je še vedno aktualno in ga je treba baš v sedanjih časih z v6o resnostjo izvajati. Vso slovenske obč:r,e bi za proti tuberkulozno borbo lahko brez posebnih žrtev zbrale v enem letu nad 400.000 din, ako uvažujemo, da je na ozemlju naše banovine 407 mestnih, trških in kmetskih občin, od katerih bi premožnejše mogle prispevati tudi večje zneske. Zato prosimo vse gospode župane, da pri sestavi občUiGKih proračunov za leto 1941/42 uva-žujejo potrebe protijetičnega skrbstva in da po svojih najboljših močeh podpro naša človekoljubna prizadevanja. - Protituberkulozna zveza v Ljubljani, — Naročniki Slovenčevega koledarja iz posameznih krajev izven Slovenije pošljite S din v znamkah za stroške pošiljatve. — Namesto cvetja na grob pok. tov. A. Gru- belnika in pok. g. meščanskošol. ravnatelja R. Leč-jaka je daroval učitel|ski zbpr drž. meščanske šole v St. Vidu nad Ljubljano 300 din za šolsko kuhinjo d'i. mešč. šole v istem kraju — Vse vozne karte pri PUTNKU. — Sanatorij Leonišče v Ljubljani razpisuje honorarno službo zdravnika. Prošnje z običajnimi prilogami naj se do 31. januarja 1941 pošljejo na upravo Leonišča, kjer se dobe tudi podrobnejši pogoji službe. Zdravniki splošne prakse, ki imajo poleg staža še nekaj porodniške in ki.urgične prakse v bolnicah, imajo prednost. — Šo nekaj izvodov »Slovenčevega koledarja« g poslovnim delom imamo. Poslovni del je prirejen tako, da sta vsakemu mesecu pridejana še dva lista, sčrtkana po dnevih in določena za zapiske. Ta dva uvezana lista sta iz boljšega papirja. — Opozarjamo vse poslovne ljudi, zlasti advokate, notarje, trgovco itd., da si ta koledar takoj omislijo. Velja le 6 din več kot navaden »Slovenčev koledar«, ki velja za naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« 18 din, za nenaročuike pa 28 din. — »Slovenčev koledar«. Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana. — Lepo božič niča na Ojstrici nad Dravogradom. Šolsko upraviteljstvo na Ojstrici se v imenu otrok najlepše zahvaljuje vsem, ki so prispevali 7.a božično obdaritev otrok. Zlasti se zahvaljuje Rotary Clubu v Mariboru, Ciril-Metodovi družbi v Ljubljani, vodstvu tovarne Ornik in vodstvu tovarne Goli v Meži, kr. banski upravi, krajevnemu šolskemu odboru ter g. Remcu in g. Pernatu v Dravogradu. Vsi ti so pripomogli, da sino obdarovali prav vse otroke z najpotrebnejšim. Vsem darovalcem lepa hvala. — Razmere na železnici Čaltovec-Dolnja Lendava. Svoječasno je prinesel »Slovenec« pod tem naslovom nekaj člankov, v katerih se je kritiziralo nevzdržno stanje na tej progi, oziraje se zlasti na zvezo s Slovenijo. Železniški upravi bi delali krivico, ako bi znali samo kritizirati, ne bi pa hoteli tudi priznati vrlin iste uprave. Vsa javnost je z zadovoljstvom vzela na znanje vsestransko pripravljenost zagrebške železniške direkcije ugoditi vsem našim upravičenim prošnjam in pritožbam S hvaležnostjo ugotavljamo, da se na tej progi pri zadnji splošni ukinitvi nekaterih vlakov ni ukinil nobeden, prepričani pa tudi smo, da nam bo že-ležniška uprava tudi v bodoče ohranila vse dosedanje vlake in zveze v Čakovcu, zlasti proti Sloveniji. Če se je pripetilo zdaj pred prazniki, da parkrat ni imel popoldanski vlak zveze v Čakovcu proti Mariboru in je zaradi tega trpela tudi odprema vse naše pošte, je pa pač vzrok huda zima in silno povečan promet in zarhude na glavni progi. Tudi premikanje in tehtanje vagonov v Murskem Središču pri prihodu večernega vlaka iz Ča-kovca je železniška uprava z vso uvidevnostjo v korist potnikov proti Lendavi uredila tako, da je vse prenlikanje razen najnujnejšega, odloženo na poznejši čas, ko odhaja skoraj prazen vlak iz Lendave nazaj v Čakovec. Prepričani smo, da nam bo železniška direkcija naklonjena vsestransko tudi v bodoče, kakor nam je bila že vse leto. Kmalu po prihodu sedanjega obče priljubljenega g. postaie-mčelnika pa se je odela v sij električne luči tud: naša železniška postaja. Če se pa v zadnjih tednih od časa do časa z ostalim mestom vred zagrne v egiptovsko temo, razen, če seveda luna sveti — pa seveda ni kriva železniška uprava. Za loialno upoštevanie vseh naših teženj smo železniški upravi in njer.im predstavnikom hvaležni. Jeglsšev akademski im bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen! Pošiljajte na Hranilnico dravske banovine — čekovni račun 10.680. jii%jjiiiljijiii%i * 400.000 dinarjev ukradenih. Belgrajski trgovec Mijat Lukic je doživel zelo neprijetno novoletno iznenadenje. Ko je hotel izplačati večjo vsoto denarja, je zapazil, da je njegova blagajna v pisarni čisto izropana. Vlomilcem, ki so v Silve-strovi noči vdrli v trgovino, je padel v roke bogat plen in sicer 400.000 dinarjev v vrednostnih papirjih in gotovini. Vlomilci so imeli lahko delo, zakaj trgovec je pozabil v trgovini rezervne ključe od blagajne in s temi so seveda čisto lahko odprli blagajno in jo izpraznili. Trgovec je tatvino takoj prijavil policiji, ki upa, da bo zločince kmalu prijela. * Plaz zasul 14 oseb. Kakor poročajo iz Splita, je v božični noči med vasema Pajič in Ivanka v okraju Prozor plaz zasul 14 oseb. ki so šli od polnočnice. Kmetje iz sosednih vasi so takoj prihiteli na pomoč in začeli odkopavati ponesrečence. Po težavnem delu se jim je posrečilo rešiti 12 oseb, mlad fant in mlada deklica pa sta bila že mrtva. * Ves družinski nakit je bil ukraden premožnemu Sarajevčanu Hamidu Česriji." Nakit je obstojal iz več briljantnih prstanov, demantnih brošk in drugih biserov in je bil vreden svoj čas 80.000 dinarjev, danes pa je njegova vrednost seveda veliko večja. Tat se je vtihotapil v stanovanje, ko ni bilo nikocar doma. * Vsa družina zastrupljena. V vas) Vukovi pri Tešanju v Bosni bi kmalu poslala žrtev zastrup-ljenja po oeljikovem dioksidu vsa družina, obstoječa iz devetih članov. Kmet Mate Lučič je spal s svojo ženo in sedmimi otroki v sobi. Ponoči pa je začel tleti tram v zidu poleg zakurjene peči. Tram je polacoma zogljenel in začel se ie razvijati ogljikov dioksid. Gotovo bi se zadušila vsa številna družina, če ne bi v zgodnjih jutranjih urah prišel na obisk neki znanec, ki je našel vso družino nezavestno. Hitro je poklical sosede na pomoč. Kmeta, njeeovo ženo in pet otrok so takoj odpeljali v bolnišnico v TesliČ. 15 letni sin Marko in dveletna Mara pa sta bila že mrtva. Zdravniki upajo, da bodo vsaj sedmim, v bolnišnico pripeljanim. rešili življenje. * Mlada žena postala žrtev radovednosti. Kmet Gjuro Korpar iz vasi Repno pri Zlatarju je te dni našel v gozdu zarjavel samokres. Pokazal je orožje svojemu sosedu in ga nato pustil doma na mizi. Korparjeva žena Marija je, ko sla oba mo/.a odšla. 7zela samokres v roke. Nenadoma se je samokres sprožil in strel je zadel Marijo v prsa. V par minutah je bila Marjia, ki je šele pred kratkim postala mati, mrtva. * Novo leto so prišli voščit, pa so bili aretirani. Znani zagrebški amaterski detektiv Gjuro Meyersberg tudi na novega leta dan ni miroval. Prišel je zjutraj na okrožno sodišče. Iz skušnje je vedel, da razni zločinski tipi, ki jih iščejo oblasti, pridejo na novega leta dan čestitat svojim zaprtim tovarišem. Na hodniku je Meyersherg spoznal vlomilca Ivana Markoviča in pa znano tatico Miro Bcrtovič. ki jo iščejo oblasti v Samol>oru zaradi tatvin. Mira Bertovič je bila prijateljica zloglasnega razbojnika Martina Kovača. Meyersberir je poleg navedenih dveh opazil tudi žeparico Kato Vuljanič. Poklical je policijske stražnike, ki so vse tri aretirali. Markovič in Vulianičeva sta se mirno udala v svojo usodo, Berkovička ie pa spuslila na Meyersberga ploho najgrših psovk in mu zagrozila 7, maščevanjem. Končno so jo stražniki obvladali in odpeljaji v zapor. Skrbna postrcJha. »Emil, zbudi ae, sredstvo.« zavžiti moraš uspavalno Ljubljana, 4. januarja Gledališče Drama: Sobota 4. jan : Ljubim te Izven. Znižane cene od '20 din navzdol. — Nedelja ob 15. Sneguljčica. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol; ob 20. Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek ob 15. Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol; ob 20. Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera; Sobota, 4 jan.: Sabska kraljica. Red Premierski Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, člana zagrebške Opere. — ob 15. Angel z avtom. Mladinska opereta. Predstava na korist Zimske pomoči. Cene od 30 din navzdol. — ob 20. Tra-viata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac,' članice belgrajske Opere. — Ponedeljek 6. jan.: ob 15. Madame Butterfly. Izv. Gostovanje Zlate Gjungjenac; — ob 20. Vesele žene vvindsorske. Izven. Rokodelski oder Jutri popoldne ob petih bo Rokodelski oder ponovil lejx> božično igro »Peterčkove |>oslednje sanje«. Z uprizoritvijo igre na novega leta dan je bilo številno občinstvo izredno za-, dovoljno in vsi, posebno mladina, so želeli še enkrat videli prekrasno igro. Vstopnice se bodo dobivale jutri od 10 do 12 dopoldne in od 4 qo 5 popoldne v Rokodelskem domu, Komen-skrga ulica 12. Radio Ljubljana Sobota, 4. januarja: 7.00 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00 Poslali vam bomo iz bele Ljubljane napeve vesele in plošče izbrane, a a skrita sta spet njih vsebina in red. 12.30 Poročila, objave. 13.00 Napovedi. 13.02 Poslali vam bomo iz bele Ljubljane napeve vesele in plošče izbrane, a skrita sta spet njih vsebina in red 14.00 Poročila. 17.00 Otroška ura: Nastop Pavlihovega odra (prenos iz velikega studia). 17 30 Otroška zabava (plošče). 17.50 Pregled sporeda. 18.00 Za de-lopust igra Rad. ork. 18 40 Rastlinska odeja slovenske zemlje (g. dr. Tomažič). 19.00 Napovedi, poročila. 19.25 Nac. ura. 19 40 Nekai slovanske lahke glasbe (plošče). 20 00 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30 »Na straži hrvački«. — Potovanje preko Svetih Gor v Pišece, na Bizeljsko, Kapelo in Dobovo. Rokopis: Davorin Petančič. Osebe: Pripovedovalec — prof. Žgontar — Cvetka — Vinko, star fant z Bizeljskega — Mica — njen oče — godci _ pevci. (Izvajajo člani Radijske igr. družine.) 22.00 Napovedi, poročila. 22 15 Za dober konec tedna igra Rad. ork. — Konec ob 23. Drugi programi Sobota, 4. januarja: Belgrad: 21 Zab. kone. — Zagreb: 20.30 Zab. večer — Beromiinster: 20.15 Nar. glasba — Budimpešta: 18.30 Ork. koncert Praga: 19.15 Suppejeva opera »Penzijonat« — Sofija: 18 Vesela glasba — Sottens: 20 Nar. pesmi —• Stockholm: 19.45 Stari plesi. ISclgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUO (19 69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Cerkveni pevski zbor pri sv. Petru v Ljubljani vabi na božično prireditev, ki bo jutri v nedeljo 5. t. m. ob 8 zvečer v dvorani šentpeterske pro-svete. Na sporedu so pevske solo točke in splošno znani in priljubljeni Tomčev »Slovenski božič«. Isto ponovi na praznik Sv, Treh kraljev ob pol 4 popoldne. — Vljudno vabljenil — Odbor. V frančiškanski dvorani ponovi Prosvetno društvo Zelena jama na praznik Sv. Treh kraljev ob osmih zvečer božični misterij »Henrik gobavi vitez«. Želite videti nekaj lepega? Pridite! Z ognjem in mečem je ruska revolucija uničila najboljše, kar je Rusija imela. Kruto je poteptala kmeta, ki je korenina zdrave narodne tradicije. Največja tragedija današnjih dnil Ko boste v nedeljo 5. januarja ob 8. zvečer v frančiškanski dvorani gledali igro »Prevarani upi«, vas bo pretreslo v dno duše. Rezervirajte si vstopnice pri Anton Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1, (tel 20—12). Igrajo priznani fantje z Rakovnika Med odmori rakovni-ška godba. Ponovitev »Otroške tragedije« na trnovskem odru. Gledališka družina trnovskega prosvetnega društva ponovi na praznik Treh kraljev dne 6. jan. t. 1. ob 8 zvečer Schonherrjevo dramo »Otroška tragedija«. Premiera te drame je bila podana na trnovskem odru nadpovprečno. Igralci so t globoko iskrenostjo in dognanostjo prikazali vso silno tragiko trdo in prekmalu" razočaranih mladih otroških duš. Delo samo je po svoji vsebinski vrednosti in življenju otrok kakor ga razkriva, vredno obiska Pa tudi igralci, za svoje lepo in dognano podajanje zaslužijo razprodano dvorano. Sestanki Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo imel prihodnji skupni pevski vaji in sicer v nedeljo 5. t. m. olj 10. dopoldne in v torek dne 7. t. rn. ob 20. zvečer. Vaje bo vodil ravnatelj Polič. Cerkvena glasba Cerkev sv. Jožefa na praznik sv. Treh kraljev: ob 8 slovesna sv. maša. Izvajano bo: Missa pasto-ralis, zložil K. Kempter. Gradual: Amnes de Saba, zložil P. Griesbacher; po recit. ofert. Dominabitur a mari, zložil dr. Fr. Kimovec. Po maši: Kristjani, danes pred Jezusa, zložil Fr. Gerbič. Cerkev M. B. v Križankah na praznik sv. Treh kraljev: Ob pol 11 slovesna sv. maša._ Izvajano bo: Instrumentalna missa pastoralis, zložil A. Rihov-sky. Gradual: Omnes de Saba, zložil P. Griesbacher. Ofert. Reges Tharsis, zložil dr. Fr. Kimovec. Po maši: Prisvetil je veseli dan, zložil G. Rihar. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan. Korytkova št. 18, telefon št. 36-24. Od ponedeljka zjutraj od 8. ure. do tsrka do 8 zjutraj pa mestni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulica št. 7-1, telefon št. 36-41. Lekarne ^ Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta b; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, mr. Gartus, Moste - Zaloška cesta. Poizvedovanja Zgubila se je rdeča denarnica s ca 300 din na poti iz Iga čez Želimlje na Kurešček. Pošteni najditelj se naproša, da jp odda pri upravi »Slovenca« proti nagradi. Božičnica v Vajenskem domu Na zlato nedeljo, dne 22. decembra 1040 so se zbrali v gledališki sobi Vujenskuga doma dobrotniki vajencev v oskrbi tega zuvoda, in sicer: zastopnik bana banovinski svetnik Zorn Anton in referent socialnega oddelka banske uprave inšpektor Sedlar, stolni kanonik Alojzij Stroj in mnogo drugih. Predsednik Vajensiiega doma Valentin Tome je pozdravil navzoče in se zahvalil vsem za izkazano naklonjenost. V Domu je sedaj 115 vajencev. Med temi je 63 popolnih ali delnih sirot, ostali so sinovi revnih delavskih in kmečkih družin, ki same potrebujejo nujne pomoči in ne morejo skrbeti Se za svoje sinove. Odbor je razposlal 1050 prošenj za podporo, da pomore vsaj najbednejšim. Zbral je dosedaj 19.002 din gotovine in 1013.50 din v blagu. Nabavilo se je s to pomočjo najbednejšim obleko, perilo in čevlje. Če bi hoteli pa obleči vseh 115 vajencev, bi potrebovali tudi toliko tisočakov in bi bili šele za silo oblečeni. Vajenci so priredili kratko akademijo b petjem in deklamacijami in se so prav lepo zahvalili vsem dobrotnikom in upravi zavoda. Dosedaj so darovali v gotovini: kr. banBka uprava 3000 din. Po 1000 din: Neimenovani zavod, Zveza lndu-strijcev, Saturnus; Po 500 din: Trboveljska premogokopna družba, Združenje trgovcev. Po 400 din: Olup Josip st. Po 350 din: g. I. Z., katehet. Po 300 din: Avsenek Ivan, Bonač Fran, dr. Andrej Arnšek, Hrastnik, Zavod za pospeševanje obrti, Tekstilna tovarna Metka, Celje, Štora d. d. Po 200 din: Martinčič Avg., Tribuna Batjel, Radio r. z. z o. z., Baraga Ludvik. Horvat & drug, Elektrarna J. česen, Brod-Viimarje, Babnik Jakob, Heinrihar Dominik, Prometna banka, Centralna vinarna, Nachtigal in drug. Po 150 din: Gutnik Antonija, Tomaži« Emil. Po 125 din: Kemična tovarna, Hrastnik. Po 100 din: Adamič N. Ivan, American Motors Ltd., Jeras in drug, Kemična tovarna, Moste, Mo-toh Bogomir, Javna skladišča, Ljubljana, Hedžet Matija, Siegel in drug, R. Miklauc, Lekarna Bohinc, Svečama Pax, Pečnik Stan., Tovarna Berg-man, Ljubljana, J. C. Mayer, Mg. ph. Ustar Anton, Inž. Willmann, Tvrdka Agnola, K. Pečenko, Pr. Jagcr, Bro\vn-Boveri, dr. Tone Bajec, gimnazijski ravnatelj, Ignac Vok, Jos. Zalta & Co., Dr. G. Pic-coli, Thcod. Korn, Vojnovič & Co., Bratje Turna, Ruška tekstilna industrija, F. Vlach, Maribor, Vu-nateks, Majšperg, Remec T., Radovljica, Merhar Anton, Lenassi in Gerkman, inž. Vlado Stare, Dogan Ivan, I. D. K. D., Jeklarna Ravne, Reber-nik Franc, Nova založba, Tovarna hranil Adria, Kartuzija Sv. Jernej, Weibl Josip, Predilnica in tkalnica d. d. Maribor, Ivan Ogrin, Standart Vakuum Oil Comp., KOhler Josip. Po 75 din: Rojina Franc »Autobus«. Po 67 din: Pretnar Fr. Po 60 din: Zeleznlkar Ivan. Po 50 din: Cehojug. Sfiligoj Anton, Zeschko A., L. Rot, Čekada Andrej, oo. Trapisti, Rajhen-burg, Kopač & Co., A. Mergenthaler, Havliček Fr., Kunovar Franjo, R. Zore, Pielick Ivan, Stiška samostanska mesarija, Nowotny Tereza, Dr. L. šavnik, Elektrarna Škofja Loka, Cihlar Josip, Dr. Volavšek Josip, Mozetič Josip, zid. mojster, Remec & Co., Duplica-Kamnlk, Javornik Ivan, Repič Fran, Lončar Fran, Kožuh Vinko, Inž. Stanko Dimnik, Mg. ph. Kuralt Fran. Po 40 din: Notar Hafner Mate. Po 30 din: Verbič Anton, Dr. L. Ješe, pri-marij, I. Lazar, Breznik Alfonz, Ign. Zargl, Baloh Janko, I. V. Rohrman, Splošna elektrodružba, Barbič Mar. in Naša Sloga. Po 25 din: Spektrum d. d., A. & E. Skaberne, Semenič in drug. Po 20 din: Dr. Kmet Stan., Mencinger Anton, Kos Franc, Mihelič Ivan, Dr. Hebeln, Sever & Co., Lutz-Rupena Ivo, Schweiger & Močnik, Gozdni urad Karla Adolfa Auersperga, Kočevje, dr. Jug Rihard, Boris Simandl. Po 10 din: Bokal Anton, Battelfno Angelo, Šerban Demeter, dr. Brecelj Anton, Sitar in Sve-tek, Bergant Peter, Tiskarna Gale. V blagu: E. Peterka-Ažman za 370.50 din Borza dela za 430 din, Strojanšek Inka za 147 din in Kolinska za 66.50 din. Dosedanjim dobrotnikom iskrena hvala] Ker pa revni vajenci potrebujejo še mnogo oblačil, se priporočamo dosedanjim in novim dobrotnikom še v bodoče. Prispeva se lahko na ček. rač. 10.398. * 1 Prosimo vse ljubljanske naročnike »Sloven-čevega koledarjn«, da ga pridejo iskat v upravo >SlovCnca«, Kopitarjeva 6. 1 Kralja z neba, Gregorinovo duhovno igro v 6 slikah iz zgodb Kristusovega rojstva ponovi Frančiškanska prosveta M. O. na sv. Treh kraljev dan 6. januarja ob 3 popoldne v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic v trgovini A. Sfiligoj. Frančiškanska ul. 1, na dan predstave od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. ure popoldne dalje pri blagajni v Frančiškanski pasaži. 1 Akademija F. O. In D. K. Moste bo na praznik 6. t. m. ob 8 zvečer v Ljudskem domu v Mostah. Vsi prijatelji vljudno vabljeni. 1 Sneg je včeraj spet večkrat nalctavnl. Padlo ga sicer ni mnogo, toliko ga je pa bilo le, da je pobelil ulice in strehe. Jug, ki je pred onevi tako hudo pritisnil, je že popustil in je postalo malo hladneje. Verjetno je, da bomo snega dobili še več, V Skandinaviji je že nastopil izredno hud mrzel val, ki Ivi |K>lagonui pritisnil tudi k nam Spočetka bo prinesel sneg, potem pa spet temperature, ki bodo pošteno pod ničlo in katerih prav nihče no bo vesel. 1 Razstava Dušana Petriča, V Galeriji Obersnel razstavlja od t. t m portrete, tihožitja itd. slikar Dušan Petrič. Razstava je odprta od 1. do 15, t. m od 8 zjutraj uo 6 zvečer. Vabljeni vsi ljubitelji umetnosti! Z enim ukradenim kolesom se je odpeljal celo T v Zagreb. Tam se mu je kolo pokvarilo, pa ga | je lepo prislonil ob neko hišo in pustil. Podobno je napravil z drugimi ukradenimi kolesi. Na srečo so našli zdaj vsa kolesa, ki so bila raznesena okrog |>o oeželi in tudi kolo, ki g« je pustil v Zagrebu. 1 Dobro Je prerešetal stanovanje tat, ki se je na Silvestru vtihotapil mi Starem trgu št. i. V stanovanju Frančiške Pišot je odnesel škatljico z manikiro, dalje stekleno škntljo s srebrnim pokrovom, v kateri je bila znpestnica iz starih avstrijskih desetič, narodno nošo, dve otroški zapestnici in moška nikljnsta ura. Iz kredence si je izposodil servis za kavo s 26 alpaka žličkami. Pobral je še uro budilko, nekaj perila in vse skupaj naložil v dve rjavi . aktovki, ki si jih je tudi izposodil za zmeruj. » Škodo je napravil za 1100 din. Oklopni avto, v katerem se med vojno vozi angleška kraljica. 1 V Stritarjevi ulici štev. 6 t Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Na sv. Tri kralje bodo igrali v Drami popoldne Golievo mladinsko igro »Princeska in pastirček« z Levarjevo in Simčičevo v naslovnih vlogah. Izredno zabavna in pestra igrica, v kateri nastopajo šegavi veterani, veseli kuharček, gozdne živali, stroga guvernanta in drugi, mladino prisrčno zabava. Scensko glosbo je komponiral dr. Cerin. Režiser: prof. Šest. Koreografinja: Nada Golieva. — Jožek in Ježek bosta pela tudi na ta večer aktualne kuplete, s katerimi sta izzvala mnogo smeha in odobravanja na Silvestrovo pri predstavi Milčinskijevih »Ciganov«. V igri nastopajo vsi trije komiki naše Drame: Daneš, Cesar in Lipah, ki nam jamčijo za kratkočasje in dobro voljo. Režiser: prof. Šest. Za obe predstavi veljajo znižane cene. 1 Gostovanje priljubljene umetnico, sopranist-ke belgrajske Opore, Zlato GjUhgjenčeve. Za gledališko občinstvo bo pomenilo njeno prvo letošnje gftstovanje dogodek, ki ga ne bo nihče zamudil, kdor je imel le enkrat priložnost uživati čar njene zrelo in dognane pevske In igralske umetnosti. Njena močna individualnost, ki ume ustvariti iz vsakega ženskega lika pretresljivo usodo, daje njeni sleherni kreaciji žig svojstvenosti in posebnega mika. Gjungjcnčova bo pela v nedeljo zvečer Traviato, v ponedeljek popoldne pa Madame Bntterfly. 1 Na Soli Glasbene Matice se vrši redni pouk od 3. t. m. dalje. 1 Bencinske karte so tu. Uprava policije v Ljubljani razglaša, da so bencinske karte za leto 1941 prispele in poziva vse one lastnike motornih vozil, ki so svoja vozila za 1. 1041 prijavili, da jih lahko dvignejo. Prinesti morajo s seboj staro bencinsko karto in prometno knjižico, iz katere imra biti razvidno, da so takse plačane. Bencinske karte se lahko dvignejo vsak dan med uradnimi urami od 8 do 13 in izjemoma tudi v nedeljo, dne 5. in 12. ter na praznik, dne 6. t. m., od 9-12. 1 Odbor F. 0. Sv. Peter sporoča svojim članom, da ima odsek v nedeljo ob C zjutraj v farni cerkvi skupno sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Udeležba za člane obvezna. — Odbor. 1 Uprava kina Uniona sporoča, da zaradi pre-ogromnega navala občinstva pri filmu »Balalajka« do preklica ne more sprejemati nobenih telefonskih naročil vstopnio. Občinstvo se naproša, da si nabavi potrebne vstopnice osebno pri blagajni, po možnosti v predprodaji. Predprodaja vstopnic se vši dnevno od 11. do 12. ure dopoldne in popoldne od 3. ure naprej. I Pri ca prt ju motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-jnSEF« grenčire. 1 Prevejan tat koles se je ujel. Te dni je ljubljanska policija prijela 20 letnega brezposelnega Draga špindlerja, ki je priznal, da je v teku leta nakradel v Ljubljani sedem koles. Pazite na Bayer-jev krti! 1 V Ljubljani umrli od 26. decembra 1940 do 2. januarja 1041: Krainer Franc, 77 let, železniški vpokojenec, Milčinskega ulica 60; Malenšek Ivana, roj Štrukelj, 62 let, žena v|>ok. drž. žel.. Sarajevska ulica 9; Prelc Franc, 20 let, radiotehnik, Tržaška c. 81; Smrekar Stanislav, 38 let, zasebnik. Mesarska c., baraka; Kos Terezija, roj. Serša, 71 let, vdova zaseb. uslužbenca, Sv. Jerneja c. 24; Kuko-vič Matilda, sestra Jelena, 40 let, usmlljenka, Slomškova ulica 20; Novak Terezija, 80 let, polje-delka, Vidovdanska c. 9; Pire Franc, 56 let, postni inšpektor, Valjavčeva ul. 17; Pungartnlk Ana, roj. Pišek, 85 let, vdova čevljarja, Borutova ul. 4; Trampuž Viktorija, 68 let, služkinja, Vidovdanska cestn 9; Stojkovič Helena, roj. Velepič, 77 let, vdova žel. sprevodnika, Vodmatska ulica 10; Po-gačar Marija, 7: let, zasebnica, Stopanja vas 24; Bučar Nikolaja, roj. Potočnik, 56 let, žena profesorja v p., Privoz 20; Jamnik Marija, roj. Prešeren, 68 let, zasebnica. Zvonarska ulica 13; lla-bič Marija, roj. škerlj, 05 let, zasebnica. Litijska cesta 55; Svetek Marija, roj. Beden, 87 let, zasebnica, Japljeva ulica 2. MARIBOR Kino Matica Telefon 22-41 Predstave ob 16, 19. Radi izredne dolžine filma zadnja predstava ob 21.15 BETTE DAViS CHARLES BOYER Umetnika, kakršnih filmsko platno še ni videlo, nedosegljiva interpretatorja najsubtilneiših, najpre-tresljivejših človeških duš in značajev prvič kot igralski pari Kritika, ki so jo izrekli soglasno vsi, ki so film videli: najlepši film sezone! Zaradi stalnega preogromnega navala pri blagajni se začasno tetelonična naroČila ne morejo ppreiemati i BHLRLHJKH KINO UNION telefon 22-21 Predstave ob 16., 19. In 21. url Med 40.000 Mariborčani samo 170 darovalcev za zimsko pomoč Maribor, 3. januarja. Maribor šteje okoli 40.000 prebivalcev. Vse te ie mestni župan pozval, naj prispevajo za zimsko pomoč. Odziv je bil presenetljiv — pa v negativnem pogledu. Odzvalo se je namreč samo 170 oseb. Sicer je bil materialni uspeh zato boljSi: teh 170 oseb je prispevalo za zimsko pomoč lepo svoto — 263.526 din. Med darovalci so bili taki, ki so prispevali zneske do 50.000 din. Iz števila darovalcev pa se vidi, da niso niti vsi imovitejši sloji storili svojC dolžnosti. Saj je bilo celo med darovalci precej takšnih, ki bi lahko prispevali tisočake, pa tega ne bi čutili, dali pa so 50 dinarjev ter potem še prosil^, naj se njihovih imen v seznamu darovalcev ne objavi, ker se pač sramujejo, če bi javnost izvedela, da niso več prispevali, kakor 5 kovačev. Drugi se spet izgovarjajo, da prispevajo pri uličnih zbirkah. Za zimsko pomoč se je vršila prva zbirka v Silvestrov! noči po lokalih, druga pa bo po ulicah v nedeljo. Znano pa je, da se tedaj daruje le drobiž in da efekt take zbirke ni v nobeni primeri z zmogljivostjo darovalcev Sedaj je v teku akcija s posebnimi polarni po hišah. Imena darovalcev se bodo v javnosti objavila. Prispevanje za zimsko pomoč je sicer prostovoljno, vendar naj ne pozabimo, da se v sosednjih državah vršijo take zbirke vsak teden in da je tam prispevanje obvezno in to v prav občutni višini. Iz zbirke za zimsko pomoč se bodo nudile siromakom predvsem podpore v naturalijah (hrana, kurivo, obleka, obutev itd), za delo sposobni pa se bodo zaposlili pri javnih delih. Lansko zimo so samo izdatki za zaposlitev brezposelnih od oktobra do aprila znašali din 563.216. Razen tega pa sc dobili siromaki v mestni ljudski kuhinji brez-p ačno 2100 porcij hrane. Kje so še drugi izdatki? letos potrebe naraščajo, ker so bili nekateri obrati ustavljeni oziroma obratujejo le še deloma ter je draginja življenjskih potrebščin silno narasla. Ako nočemo, da nas na vsakem koraku ne nadlegujejo berači, je potrebno, da vsi, ki nekaj premorejo, darujejo za zimsko pomoči To je v današnjih časih državljanska dolžnost vsakega meščana. Mariborčani, storite svojo dolžnosti m Naročnikom »Slovenčevega koledarja« iz Maribora, Pobrežja, Radvanja, Počchove, in Sv, Petra pri Mariboru sporočamo, da so zanje koledarji došll v mariborsko podružnico »Slovenca«, Koroška cesta 1, kjer jih naj dvignejo med uradnimi urami vsak delovnik od 8 do 12 ter od 14 do 18. m Iz Pobrežja. Drevi ob pol 20 bo v Slomškovem domu prosvetni večer Predaval bo na njem prof. dr Josip Meško o ljubezni do slovenske grude, besede in knjige Brez vstopnice! m t Veletrgovec Leopold Gusel. Iz vrst mariborskih trgovcev je pobrala mirt uglednega moža — v s foji hiši na Koroški cesti 16, je umrl veletrgovec g Leopold Gusel. Z veliko pridnostjo in spretnostjo si je ustvaril iz male trgovine veliko trgovsko podjetje ter je zalagal s špecerijskim blagom številne trgovine na podeželju. Dosegel je starost 65 let. Bil je srčno dober človek, ki je imel vedno odprto srce in -oko za revne, svoj:m uslužbencem pa je bil pravi oče. Zapušča soprogo in dva nedoletna otroka. K večnemu počitku ga bodo položili jutri v nedeljo ob 15.30 z kapele mestnega pokopališča na Po-brežju. Svetila mu večna luč, preostalim naše 60-7• Ije. m Naročniki našega lista si še vedno lahko naročijo »Slovenčev koledar« za ceno 18 dinarjev. Zadnji rok za naročilo je šesti januar Pohitite. m 20 cm sodre je zapadlo. Nenavaden vremenski pojav smo imeli v noči na petek. Padala je gosta sodra, ki je zjutraj pokrivala tla v mestu In okolici na 20 cm visoko. m Gledališče za zimsko pomoč. V nedeljo zvečer bo vprizorilo mariborsko gledališče opereto »Cigan baron«. Prireditev ima dobrodelni namen, ker je dohodek namenjen za zimsko pomoč mesta Maribora. m »Slovenčev koledar« po 28 din dobijo v naSi podružnici na Koroški cesti 1, tisti, ki na naš list niso naročeni. Segajte po njih. m Smrtna kosa. V Ma'«trovl 18, je umrl vpoko-jeni sodni poduradnik g. Simončič Franc, star 70 let. Naj počiva v mini! m Državni prvaki — drsalci ▼ Mariboru. V ponedeljek na Kraljevo bodo nastopili v Mariboru dr- žavni prvaki drsalci — Silva Palmetova in Thuma ter Biber in Beteto. Nastop bo ob 6 zvečer na novem drsališču na športnem prostoru SK Zeleaii-i irja. m Avtobusi so se morali zaradi ledene ceste vrniti. Velike težave je povzročila v četrtek poledica v cestnem prometu. Mestna avtobusa, namenjena v Mursko Soboto in Ljutomer, sta 6e morala vrniti, ker vozila niso na strminah zaradi gladkega ledu mogla naprej. Pri tem sta imela avtobusa še srečo, da nista zdrčala s ceste, saj se je eden pri obračanju kar trikrat zavrtel okrog povprečne osi, preden se je ustavil. Mestni avtobus, namenjen v Celje, je 6icer srečno prevozil vse strmine, imel pa je dve uri zamude. Včeraj pa so avtobusi spet normalno vozili. m Pivovarne so naročile trikrat več ledu, kakor ponavadi. Lastniki ribnikov v mariborski okolici bodo imeli od letošnje zime lep dobiček, z njml vred pa bodo dobro zaslužili tudi vozniki in delavci. Mariborske pivovarne in gla-vne zaloge piva so namreč naročile trikrat več ledu, kakor v prejšnjih letih. Neprestano prihajajo iz vseh smeri v mesto vozovi, visoko naloženi z ledom, Iti izginja potem v shrambah marlborskh ledenic in kleti, katere so leto6 za silo preuredili v ledenice. Pivovarne pričakujejo, da bo letošnje leto za nje sezona izredno ugodna, ker je vino tako drago, pa bodo zaradi povečanega konzuma piva rabile tudi več ledu. Tega pa je letos povsod dovolj, saj je na ribnikih dosege) že debelost 30 in več centimetrov, m 8 žrtev poledice v bolnišnici, pa 8e prihajajo novi ponesrečenci V včerajšnjem »Slovencu« smo omenili neznosno in nevarno poledico, ki je v četrtek izpremenila mariborske ulice v prava drsališča. Poledica je trajala ves dan in še v noči na petek ter je povzročia veliko nesreč. Samo iz Maribora so do včeraj spravili v bolnišnico 8 žrtev ledene ulice. 86-letna kuharica Marija Mlakar si je zlomila roko na domačem dvorišču, 32-letni delavec Rihard Ojcinger je padel na dvorišču tovarne ter si zlomil levo roko, 56-letni hlapec Jože Meglic iz Sp. Radvanja je dobil pri padcu hude poškodbe po glavi, 53-letni dninar Franc Domajnko si je zlomil več reber, 9-letna Marija Nerat iz Košakov si je zlomila desno nogo, 50-letna Marija Franko si je zlemila desno roko, 56-letna vdova po profesorju Frančiška Brvar 6i je zlomila desno nogo, 28-telni delovodja Stanislav Šerko pa je padel na ledeni cesti s kolesa ter si zlomil desno roko. To so samo ponesrečenci iz mesta, s podeželja, kjer je bilo prav tako V6e zavito v ledeni oklep, pa ponesrečenci še prihajajo v bolnišnico. Predvčerajšnjim in včeraj so imeli na kirurškem oddelku mariborske bolnišnice neprestano posla samo z zravnavanjem in gipsanjem zlomljenih udav. m Neprijetne izgube. Na dvorišču mestne klavnice je izgubil trgovec z živino Franc Kokol z Meljskega hriba denarnico z 21 stotaki, Od kavarne Astorija do trgovine Weka je izgubla na cesti živi-nozdravnikova soproga Marija Zamik 1000 din vredno zlato zapestnico. — Soproga davčnega uradnika Ljudmila Vesel je izgubila zlat prstan z rubinom, vreden 800 din. m Nepošten hlapec. V Rušah so prijeli 43-let-nega hlapca Antona Šireca, ki je oškodoval svojega gospodarja trgovca Lamprehta za 4500 din, V teku lanskega leta mu ie odnesel raznovrstnega blaga v omenjeni vrednosti. Blago je prodajal pod roko raznim strankam. Oddali so ga sodišču. Gledali^ m Sobota, 4. januarja ob 20: »Ljubim te«. Red B Gostovanje članov zagrebškega gledališča. Nedelja 5. januarja ob 15: »Hababuk«. Ob 20: »Cigan baron«. (Za zimsko pomoč). Beltinci Občinski odbor občine Beltinci je Imel dne 30. decembra 1910 žalno sejo za dr. A. Korošcem. Sejo je otvoril župan g. Glavač, ki je nato v kratkih besedah orisal in poudaril njegove vsestranske zasluge za naš narod ter izrekel, dn bo spomin na dr. Antona Korošca ostal med našim narodom v trajnem spominu. Tudi prosvetno društvo je priredilo komemoracijo za pok. dr. Korošcem dne 28. decembra 1940 v prosvetni dvorani. Seje se je polen članov udeležilo tudi veliko drugih ljudi. — Božični prazniki se pri nas navadno zaključijo z obžalovanja vrednimi Izgredi nedozorele mladine, ki sp pretepa s pestmi, s koli in noži. In to . po gostilnah, po cost.ili in celo — v cerkvi! Od-I govorni činltelji, k je ste I KULTURNI OBZORNIK Bežen pregled knjižnega trga v letu 1940 Dramatika. Izvirna slovenska dramatika tudi letos beleži nekaj lepih izdaj. Tako je Fiuzgar ponatisnil svoje drame in jih tudi deloma popravil v Zbranih spisih IX. zv. Prav tako je izšla v ponatisu Leskov-čeva najboljša drama Vera in nevera, ki je njegovo zadnje delo in je dolgo časa veljala za izgubljeno. Silva Trdinova je izdala dramo iz srednješolskega in profesorskega življenja. Mladi dramatik St. Kociper je napisal dramo iz življenja političnih obračunov Zasad, ki je potrdila talent pisateljev, dasi še ni dozorela. Med uspehe napol mladinske napol prave drame spada Kunčičeva Triglavska roža, ki je zanimiva slovenska folklorna oderska stvar, vredna vprizoritve že zaradi svoje narodopisne slikovitosti. Kunčič ima še nekaj mladinskih prizorov (Ali je kaj trden most, Mirko in abeceda). Anton Ingolič je dramatiziral svojo novelo Sirote ter jo izdal posebej kot uspelo odersko delo. Manjšega pomena so igrice: Švajger Zmago: Domačija, Vladanov: Naši otroci itd. Vombergar je litografsko izdal nekaj svojih radijskih Šal ter Miklavževih prizorov, ki pridejo prav našim odrom. Med prevodi bi spet tukaj lahko imenovali Shakespeareja in Madacha, poleg njiju pa še Lippla z Mrtvaškim plesom, ki je že izpodrinil z naših odrov Mlinarjevo hčer. Tu naj tudi omenim prospekt Jugoslovanske knjigarne »Naš oder«, kjer niso navedene samo slovenske igre in njih vsebina ter cena, temveč je Valo Bratina napisal tudi poljuden uvod o našem ljudskem odru, kako naj bo sestavljen in kako naj se igra inscenira. Važen napotek za slovenske ljudske odre, zaradi česar ga omenjamo tukaj. Mladinsko slovstvo. Bogato je bilo letošnje mladinsko slovstvo ne samo po mladinskih povestih, temveč tudi po lepi opremi. Saj je skoraj vsaka knjiga tudi ilustrativno pomembna. Ilustrirali so letošnje knjige inž. Vogelnikova, Gaspari, Podrekar itd. Na prvo mesto med mladinskimi knjigami bi postavil Kun-čifeve Triglavske pravljice ter Pimatovo Kresno noč na Kukovi gori, ki sta lepi mladinski folklorni povestici. Čar pravljic pa je najbolj dojela Sonja Severjeva s Pravljicami. Jarc je z Zakopanimi zakladi napisal povest za mladino naših meščanskih šol, Plesienjak pa Bajtarsko kri za mlajše fante. Ti dve povestici sta med najboljšimi mladinskimi povesticami, ki temeljita na psihologiji, ne pa na pravljičnih motivih. Manjše zbirke so izdali Griša Kortinik (Po polhovsko). Kunaver (Zakladi sveta), Meško (Mladim srcem IV. zv.), Ribičič (Upornice), Bevk (Pleši mož), Adamič (Ljudje v viharju), Milkovič (Medvedka Markca pot na kočevsko), Bambič (Fižolček). Manj uspele so Strniševe povestice. ki so več ali manj dobri felj-toni. Izmed prevedenih pravljic so oživele zopet Andersenove v Smrekarjevi priredbi, Japonske pravljice (Rudolf Pečjak) ter bretonska narodna v Ix>vrenčičevi priredbi Ivan Pogumnik. V verzih sta mladini napisala lepe verze Anton Debcljak: Tičistan ter Zdravko Ocvirk: Mamica, povej! Tudi mladina je dobila lepe knjige, kakor ima že tudi lepe svoje časopise (Vrtec, Novi rod. Razori, Naš dan, Lučka itd.). Če tako precenimo letošnje leposlovje, ga moramo biti veseli. Ne samo, da se je v njem duh iz skrajnega materializma, kakor je bil še pred leti vsesplošen sedaj pa samo sporadičen pojav, premaknil ter se razvija v leposlovje v bolj zdravem ozračju, temveč je tudi sicer to leto dalo toliko dobrih pesniških, pripovedniških, dramatičnih in mladinskih knjig, da moramo to leto imenovati pozitivno in dobro uspelo, kakor že dalj časa ne. Tudi ljubezen do ustvarjanja se je razvila, kakor tudi ljubezen do domače knjige, kar je potisnilo v ozadje hlastanje za prevodi. Izbira prevodov postaja smoternejša in res kvalitetna. Povečalo se je zanimanje za vezano besedo — izvirno in prevedeno — ter tudi za smisel pesniške oblike. V pripovedništvu pa prihaja do izraza svetlejše gledanje na človeške zgodbe, meslo prejšnjega pelimiz-ma in sovraštva, se oglaša še življenska idila in optimizem, kar vodi le v lepšo, svetlejšo slovensko književnost. Vkolikor slabši so časi in zmede okrog nas, vtoliko večja želja po lepoti je v nas samih, in toliko bolj zmagujejo tudi dobre težnje v človeku. Vse to ima vpliv na književnost, ki je pri nas v lepem razvoju. Je sicer ta književnost še mlada (starejši so to leto zelo molčali), mlajši pa ž.e kažejo večjo dozorelost in razmah. Bilanca našega leposlovja v 1. 1940. za naše narodovo življenje ni slaba. Znanstveni književni trg. Kot v literaturi in leposlovju sploh, lahko tudi na znanstvenem knjižnem trgu zabeležimo nekaj odličnih in pomembnih del, ki imajo trajno veljavo. Na prvem mestu moramo tu imenovati Izbrane spise filozofa Aleša Ušeničnika, ki so začeli izhajati ob novem letu ter je izšla v določenem času in redu vsa prva serija, obsegajoča 6 zvezkov smotrno urejenih razprav iz vseh področij Ušeničnikovega širokega publicističnega udej-stvovanja. Tu so obravnava verska, apologetska, filozofska, pedagoška, znanstvena in literarna vprašanja, ki so v zadnjih petdesetih letih razburjala slovenske duhove, podana v jasni osvetljavi ,kakor jo nudi samo gloooka vera in filozofija sv. Tomaža, ki je pri nas doživela v Ušenič-niku največjega obnovitelja in predstavnika. Drugo veliko in reprezentativno delo je izdaja Jakopičeve mongrafije, ki je z reprodukcijami narastla na resnično monumentalno knjigo, največjo knjigo doslej o slovenskem umetniku ter je vredna reprezentirati s svojimi reprodukcijami, ki so odlično delo slovenske industrije (Jugoslovanska tiskarna), slovensko umetnost v tujini. Ušeničnikovi spisi v znanstveno-publicistič, nem svetu, Jakopičeva monografija pa v umetniškem smislu — spadata gotovo v tem letu mod najpomebnejše izdaje na izven leposlovnem knjižnem trgu. Sicer pa se je slovensko znanstvo udejstvova-lo knjižno v različnih smereh različno. Na področju teoloških razpravljanj in verske religiozno literature moramo imenovati na prvem mestu Slavičev prevod I. dela sv. pisma stare zaveze (650 strani), ki je nam spričo novega prevoda novega zakona postal že res nujen. Sporrdno ob njem pa moramo poudariti odlično knjigo biblista dr. Snoja Uvod v sveto pismo nove zaveze, ki ni uporabna samo kot učbenik za slovenske hogo-slovce, temveč priporočljiva tudi vsem laikom, ki se žele seznaniti s problemom sv. pisma kot delom literarne zgodovine, to ie s pogledom na postanek in razvoj ter kritične izdaje. Fr. Ušeničnik je vnovič ponatisnil spremenjeno tretjo izdajo svoje Pastoralke. Ob 400 letnici jezuitskega reda so jezuitj* izdali prevod svoje zgodovine, kakor jo je spisal Bcrnoville Gaetan. Na področju poživljanja Cele vasi pod snegom Velike vremenske neprilike med božičnimi prazniki verske vneme moramo zabeležiti nekaj odličnih govorov, med katerimi zavzema Cajnkarjeva razlaga Očennša eno prvih mest. Toplo in globoko je pisana knjiga dr. Fajdige, namenjena za duhovno obnovo, pod naslovom Božji otroci. Tu naj omenjam Pivkove verskovzgojne govore na mladino. »Povsod Boga po Mariji« prinaša navodila za uspešni dekliški apostolat med svetom. Šmarnice in Vrtnice sta letos napisala Schrciner (Mati dobrega pastirja) ter Seigerschmied (Pri vrelcu milosti in Marija in katoliška akcija). Veliko knjigo zgledov iz zgodovine in življenja, uporabno za vsakega duhovnika v šoli in cerkvi, pa je izdal Anton Čadei v knjigi »Življenje govori« ter jih razvrstil po vsebini katekizma. Dr. Jaklič nada: ljuje pri Mohorjevi družbi Življenje svetnikov, ki bo — ko bo končano delo — velika galerja svetih življenjskih zgledov, prava domača knjiga. Poleg teh knjig, teološke, religiozne in pastoralno vsebine pa je v tem letu izšla tudi velika spominska knjiga na VI. mednarodni kongres Kri-slusa Kralja v Ljubljani, ki mu jo predsedoval še kardinal legat Hlond, ter cerkveno pravno izredno pomembna knjiga Zakonik ljubljanske škofije, plod Škofijske sinode, ki jo je sklical in njene sklepe uzakonil škof dr. Rožman. V filozofiji tega leta je gotovo najpomembnejša knjiga Vebrova analiza »Vprašanja stvarnosti«, in predstavlja novo pot Vebrove filozofije iz fenomenologije v ontologijo. Njegov učenec dr. Cene Logar je v Razpravah znanstvenega društva izdal Analizo zavesti ter se s knjigo kakor tudi drugimi razpravami uvršča med najresnejše slovenske filozofe. Sem bi uvrstil tudi dve teološki -filozofski disertaciji o filozofski misli sv. Avguština o stvarjeniu (čepon) ter latinska disertacija o milosti iz sholaslične filozofije (P. B. Remec). Kot disertacija iz področja nove pedagogije pa je izšla Zajčova razprava Problematika mtelegent-nostih testov, ki prinaša k nam anglešo tovrstno metodo. Na filozofsko podlago je skušal spraviti kmečko gibanje Vebrov učenec Ludvik Puš v knjigi Kmečki stan. V naravoslovju moramo dati prvo mesto monografiji o Gorskih bukvah, s katerimi se znanstveno peča dr. M. Dolenc že dolgo versto let ter je v tej izdaji Akademije podal svojo sintezo o tem prvovrsnem pravnem dokumentu slovenskega naroda. Tu bi sicer kazlo omeniti Polčev zbornik pri Slovenskem pravniku, ki pa je samo obširnejša številka revije, pa je važen zaradi dognanj mlade slovenske pravne znaosti. Dr. Bajič St. je izdal Delovni pravni zbornik, Delovno pravo in vojna itd. Na tem področju je izšlo več prevodov gah itd.). „ . V gospodarsko - družabnih vedah sta važni predvsem dve razpravi o socialnih okrožnicah papežev. namreč Ušeničnikova izdaja Quadragesimo anno in Gosarjev Socialni nauk Cerkve po besedilu papeških okrožnic. Prav tako sta zanimivi brošuri dr. Ahčina o komunizmu in o prostozidar-stvu, ki sta izšla pri ZFO. Dr. Jurij Jan je napisal knjižico o kreditni tehniki. Prevoda sta Mussoli-nijeva Doktrina fašizma, ter Totomianza Osnova zadružništva. V slovenski literarni zgodovini je pomembno delo Kidričeva izdaja Zojzove korespondence, kakor jo je rešil pozabe pokojni dr. Prijatelj, komentiral in z znastvenim aparatom pa opremil in uredil rrof. Kidrič, izdala pa jo naša Akademija. Pomembna knjiga je posebna številka Slovenskega jezika, posvečena prof. Kidriču ob 60 letnici, v kateri sodeluje večina slovenskih slavistov. Dr. Leben je napisal fino literarno studijo o problemu Dantejeve Beatrice. Vidmar je prevedel Gorkega opis Tolstoja. Bunčev Pregled slovnice slovenskega jezika naj informira bralca o glavnih načelih slovenske slovnice. Še bolje pa ga pouči nova Slovnica slovenskih čitankarjev, ki so jo izdali s pomočjo prof. Breznika. Tu bi lahko imenovali še nove slovenske učne knjige, katerih nekaj je zelo pomebnih za slovensko kulturno vzgojo šolske mladine (razni ljudskošolski učbeniki ter zgodovinske knjige za srednje šole, pri katerih sta sodelovala tudi sedaj že pokojna prof. Štrukelj in ravnatelj Pečjak). Učbenik o knjižničarstvu in knjižnicah pri nas je napisal dr. Pirjcvec. Levstikove besede je izbral dr. Glonar. V zgodovinski vedi je važna publikacija prof. Kosa o Srednjeveških urbarjih za Slovenijo, ki jih je zdala Akademija, ter predstavljajo važno gradivo za spoznavanje srednjeveških razmer pri nas. Urankar P. je predstavil zgodovino Motnika in okolice, kar spada k slovensk lokalni literaturi, kakor tudi Strmškov Smarsko-Kozjaški-Roga-ški okraj, Veiderjcva Skaručna, ter zbornik Naš Bežigrad, ki sta ga uredila Fajdiga in profesor Jesenovec. Goršetova monografija o Val. Zamiku je 6icer večje kulturno zgodovinsko delo. ki pa v i celoti ni uspelo, kakor bi bralec, rad. Debcljak -Štele in Mole R. so v kratkih besedah predstavili zgodovino in značaj Poljske v istoimenovani brošuri. Izšli so tudi nadaljevanje Spominov dr. Laha (za časa svetovne vojne), kar spada v memoarsko literaturo. Prevedeno smo dobili Zgodovino Anglije Andreja Mauroisa. Na umetnostno-zgodovinskem področju se je v tem letu najbolj udejstvoval prof. Štele, ki je podal v zborniku Ljubljana kulturno zgodovinski portret Ljubljane in izdal ob tekstu lep fotografski zbornik (tri izdaje), zbral in napisal uvod k izdaji Slovenskih Madon, opisal Ptujsko goro in nj«n kulturno zgodovinski pomen ter podal sintezo slovenske umetnosti v Primorju. F. Mesesncl pa je podal sintetično studijo o Jožefu Petkovšku. Pomemben je tudi zbornik Besed kralja Aleksandra I., ki so ga izdali slovenski dobrovolj-ci ob priliki odkritja spomenika v Ljubljani. Bohinjski teden 1. 1939 vsebuje predavanja slovenskih kulturnih delavcev, ki so jih imeli v Bohinju ob priliki socialnega tedna akad. kluba »Zarje«. Orožen Janko je izdal Vodnik po Celju in okolici, dr. Bohinec je ponatisnil zanimivo razpra-vico o značaju Sredozemlja. Dr Reya pa je izdal posebno knjigo o vremenoslovju, kje rse na znanstveni podlagi razlagajo vremenska poročila. Še več knjig je izšlo, ki govore o zdravstvu (dr. Konvalinka: Revmatoze, Mihelčič o zdravilnih rastlinah). Več knjig govori o protiletalski zaščiti, kar je važno zlasti v teh nevarnih časih. (Protiletalska zaščita, zbornik.) Sem bi lahko prišteli še druge gospodarske knjige iii kmetijske napotke, kakor Arčonovo: Kako gojimo breskve, Gosakovo in Koprivškovo Reja goveje živine, dalje Hlevski gnoj in gnojnica, Turkovo O rastlinski, ljudski in živalski prehrani, gospodinjske: Govekarjeve Konserviranje, Pod-gornikove Za pridne roke itd. To naj bo samo suh in majhen pregled knjižnega trga v I 1940, samo v naglici vrednoten, sicer pa informalivno podan. Rilance nas ni treba biti sram. Vidimo, da' se danes veliko tiska, kajti Največja doslej znana nesreča, ki so je pripetila med božičnimi prazniki, je velika železniška nesreča na Formozi. Na zahodni obali Kormoze, pet kilometrov proti severu od pristanišč Sakao sta trčila osebni in tovorui vlak. Nad 200 oseb je bilo deloma mrtvih, deloma ranjenih. V južni in južnovzhodni Evropi je bilo zelo mrzlo in viharno vreme. V okolici Črnega morja so povzročili močni snežni zameti znatno škodo. V Konstanci je morje preplavilo obalo in je odplavilo 140 vagonov premoga. Škodo cenijo nad 5 milijonov lejev. Pristanišče v Tulceji je jx>pol-noma zamrznilo, tako da so morali nastopiti ledo-lomilci. Donava in Sava sta zamrznili, promet je bil na obeh rekah ustavljen. S tem so zastale zlasti pošiljke romunskega petroleja, namenjenega v Nemčijo in Italijo. V Bolgariji je bilo nekaj vasi dobesedno s snegom zasutih. Iz Italije poročajo, da je na 1000 m visokem Col Alto Sabino zmrznil pismonoša med izvrševanjem svoje službe. Pri največjem mrazu je kazal v Italiji toplomer 14 stopinj jx>d ničlo. V Španiji so bile velike toplotne spremembe. V enem dnevu je kazal toplomer v razdobju treh ur 3° nad ničlo in 2° pod ničlo. V Madridu je znašal največji mraz 4 pod ničlo, iz 200 km severno od Madrida ležečega Teruela pa poročajo, da je bilo tam v istem času 16° j>od ničlo. V San Sebastianu sta zmrznili dve osebi na vožnji skozi Biskajski zaliv, pri Malagi na sredozemski obali pa je bilo v isti Španiji v senci 17° nad ničlol V Maroku so bili veliki viharji. Več poslopij je podrtih. Deset ljudi je našlo smrt pod ruševinami. Vihar je izruval več sto dreves s koreninami vred. Tudi nad Kubo so divjali silni viharji. Nad 250 hiš je porušenih. Deset ljudi je ubitih, okoli 300 pa ranjenih. Najbolj prizadet je bil kraj Bejucar. središče tobačne industrije. Tam je izbruhnil še požar, ki ga je veter raznebil in raz-nesel. Pogorela je tudi samostanska bolnišnica. Prestolnica Havanna je deloma preplavljena. Kakor vidimo, smo lahko še kar zadovoljni, da smo ne ravno najbolje, toda vendar v miru in brez večjih vremenskih nezgod srečno preživeli božične praznike. Nemški vojaki na obisku pri Laponcih. S P» O R T Desetorica najboljših športnikov Jugoslavije V »Vremenu« je S. Glišovič postavil v deseto-rico najboljših jugoslovanskih športnikov leta 1940 štiri Slovence, štiri Hrvate in dva Srba. Lista najboljših športnikov, ki jo je objavil Glišovič, izgleda takole: Boks: Luka Popovit. Namizni tenis: Žarko Dolinar. Plavanje: Tone Cerer. Atletika: inž. Milan Stepišnik. Smučanje: Franc Smolej. Kolesarstvo: Avgust Prosenik. Tenis: Franjo Punčcc. Umetno drsanje: Silva Palme. Hazena: Dragica Antič. Nogomet: Avgust Lehner. Glišovič potem o vsakem od omenjenih športnikov nekaj v šaljivem tonu pove in obenem prizna, da imajo Slovenci v tej desetorici dobro polovico kljub temu, da je naslov drugačen. Poleg Ce-rerja, Stepišnika, Smoleja in Palmetove sta Slovenca tudi Dolinar in Prosenik, ki živita v Zagrebu In nastopata za hrvatske barve. Poleg tega je treba pripomniti, da je lista nepopolna, ker manjka v njej telovadba, sankanje, odbojka in še nekatere druge panoge. In ravno v teh panogah smo Slovenci na taki stopnji, da bi nam pripadel še mar-sikak primat, s čemer bi se število najboljših športnikov Jugoslavije za leto 1(M0 precej zvišalo v prid Slovencem. Sicer nam je pa v zadoščenje že tudi to, da vsaj nekaj priznajo tam doli nam Slovencem na športnem polju, česar doslej nismo bili vajeni. Ilustrovane športske Novosti št. 1 iz I. 1941 so ravnokar izšle ter imajo zopet precej zanimivega športnega čtiva. Nasiovni članek prinaša radijsko predavanje dr. Iva Kraljeviča o hrvatskem športu leta 1940 ter o pogledu v bodočnost. Dalje sledi članek: Nobeno leto v našem nogometu ni bilo tako uspešno kakor leto 1940. Sledi še mnogo zanimivih člankov, med katerimi je tudi več slik. Slovenski smučar štev. 3 z dne 1. januarja 1941, katerega smo pravkar prejeli, prinaša zanimiv uvodni članek: Po edini poti. Dalje sledi članek: Bela Slovenija vas vabi, nato je »Dogovor med SZSZ in ZFO«. Zanimiv je mladinski kotiček ter konec članka Smoleja Franca: Jugoslovanski smučar v Romuniji. Med drobnarijami je še več stvari, ki zanimajo naše smučarje. Smučarska skakalnica v Cortinl d'Ampezzo kjer se vrše letošnje svetovne smučarske tekme. Iz mednarodnega smučarskega sveta Finski smučarski šport je zaradi vojne precej trpel, kajti v vojni je izgubil mnogo svojih najboljših smučarjev, poleg tega r>a je treba sedaj, ko se zopet gradi smučarska stavba, precej spe- če prištejemo k tem knjižnim izdajam še naš dnevni in revijalni tisk, naše koledarje, ki jih izdajajo mnogotere družbe :n ustanove (da tu imenujem samo »Slovenčev koledar«, ki je največji med njimi in poleg Mohorjevega tudi najbolj razširjen), lahko rečemo, da Slovenci z ozirom na svojo številčno majhnost ter poleg tega še z zaporo v inozemstvo veliko tiskamo, in kakor vidimo, tudi zelo malo plažnega in manjvrednega blaga. Ni vse na najvišji stopinji, kar se tiska, nimamo pa tudi veliko šunda, ki bi ga nas moralo hiti sram. Leto 1940 je preteklo tudi na tem področju v znamenju krepitve domačih sil in originalnega dela, želimo pa, da bi prihodnje leto bil v tem še boli poudarjen in tudi raven dvignjena še na kvišku. td. cialistov in agilnih delavcev, ki se žrtvujejo za napredek smučarstva. Med one športnike, ki morajo zapustiti aktivno smučarske vrste, spada tudi Pekka Niemi. Ta odlični športnik je točasno zaposlen visoko gori v severni Finski pri svojem poslu. Pod takimi jx>goji je izključeno, da bi mogel Niemi startati, kar je brez dvoma velika izguba za finski smučarski šport, kajti on spada med najvztrajnejše in najhitrejše smučarske tekače. Madžarska smučarska zveza si je zagotovila kot trenerja za smuk in slalom koroškega prvaka in smučarskega učitelja Russa, ki je trikrat zmagal v koroškem prvenstvu. Na Madžarskem ostane kot trener dva meseca. Svetovno znana smučarska skakalnica v Hol-menkolenu pri mestu Oslo se je doslej uporabljala samo za vsakoletne tekme. To se bo pa v bodoče spremenilo, kajti novi norveški smučarski vodja in prejšnji prvak Peter Oestby je odredil, da mora biti na razpolago tudi za treninge. Mednarodni olimpijski odbor bo treba pomladiti. Takega mnenja so Nemci in Italijani, ki so v tem pogledu že imeli svoje razgovore. Ob tej priliki se je tudi pojavilo mnenje, da se prihodnja olimpijsitla, ki je bila za leto 1940 določena za London, ne bo vršila v Londonu. Ali vojna ovira športno udejstvovanje ? Zadnja vojna, ki zavzema vedno večje dimenzije v Evropi in ki ogroža resno tudi ostale dele 6veta, je napravila v športnih vrstah precej zmede in je tudi precej škodila vsemu športnemu udejstvo-vanju. Sicer je povsem razumljivo, ga vojno stanje marsikoga spravi iz ravnovesja in da celo največji flegmatik ne more ostati ravnodušen pri tem, če brnijo aeroplani nad njegovo glavo in trosijo nesrečo in smrt med zemljane, vendar tam, kjer imajo smisel za šport in telesno vzgojo in kjer znajo ceniti pomen telesnih vaj za narod, delo ni zaostalo, temveč gre v istem pravcu naprej kakor pred vojno. Razumljivo je dalje, da v onih državah, ki 6e vojskujejo in ki imajo polno drugih skrbi, ne morejo gledati še na svoje športnike in jim pomagati pri njihovem udejstvovanju, toda pri onih državah, ki 6e ne vojskujejo pa bi se moralo športno delo nemoteno razvijati. Najbolj značilno pa je dejstvo, da ravno v onih državah, ki se najbolj vojskujejo najbolj skrbe za telesno vzgojo svojega naroda. V tem pogledu prav gotovo prednjači Nemčija, kjer se v športu vojna takorekoč prav nič ne pozna, ampak bi lahko nasprotno trdili, namreč da delajo na telovadnem in športnem polju s podvojeno silo. Samo poglejmo koliko različnih tekem v telovadbi in športu so imeli od 1. septembra dalje pa do danes. 257 krat so se nemški športniki in telovadci borili in 6icer v 87 meddržavnih tekmah, v 40 medmestnih tekmah in v nadaljnjih 130 mednarodnih srečanjih, In kljub vojni je športna bilanca za Nemce zelo ugodna. V 49 mednarodnih tekmah so zmagali, pet borb je bilo neodločenih, dve se nista ocenjevali in 31 so jih izgubili. In tudi v drugih tekmah so bili uspehi veliki. Tako delajo v Nemčiji in drugih državah, ki se vojskujejo. In pri na6?! Snežne razmere Paročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru ter SPI) od dne 3. januarja 1941: Rateče - Planica 870 m: —3, sneži. 50 en. »nega. pršič. Kranjska u»ra 810 m. —4. Bnoži, 35 cul snega, pršič, sankaliSče uporabno. Podkoren S00 m: —2, sneži, 35 cm snega Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —i, 40 cm snega, sneži. Radovljica 470 m: —2, -"hlačno, 23 en. nega, pršsič. Bled 501 m; O. oblačno. 23 cm snega. Do m na Kofcah 1500 m: —4. sneži, 45 om snega, prši?. Tržič 496 m: —2, sneži, 20 cm snega, južen. Jezersko >i90 m: —2, »uežl. 15 om snega, Južen. Škof jo Loka 350 m: —1, sneži. 5 cm snegu. Sodrafira 550 m. —i. oblačno, 7 cm snega, južen Polževo 620 in: —3, sneži, 5 cm snega. Valvmorjev dom 1180 m: —3, sneži, 90 cm snega. Ribnica na Pohorju 715 m: -4S, sneži. Sem snega, pršič. Scnjorjev dom 152/ m: sneži. 35 cm snega, južen. Rimski vrelec 530 m: —4, sneži 35 em snega, pršič. Peca 1654 m: sneži 45 cm saga, južen. Maribor 274 m: —2, sneži, 5 cm snegn lužen. Pokljuka 1M0 m: —1, sneži, .i« cm snega, pršiS. GorjuSe 1000 m: —1, sneži. 45 em snoga. Mrzlica 1119 m: —4, sneži. 20 em snega pršič. Hiba na Mcntni planini 1500 m: —8. sneži, 60 om snega, pršič. 2. janitnrln 1011: Sv. Miklavž na Gorjancih; obiačuo, 32 cm snega, južen. ZFO Zasavsko okrožje. Smuško tekme, ki so bile glasom okrožnice razpisane, zi 5. in 6. januarja 1941. se prelože na poznejši Čas. Odseki bodo o izvedbi tekem pravočasno obveščani. » CELJE Podprimo plemenito delo! Zveza združenih delavcev, podružnica v Celju je odprla javno ogrevalnico za brezposelne v Celju. Več let se je govorilo o taki ogrevalnici, pa je vedno ostalo le pri govorjenju, dokler ni skrb za to delo prevzela 'IZD. Kako |K>trebna je bila ta ogrevalnica, je bilo jasno, saj so jo brezposelni takoj napolnili. Med temi brezposelnimi so tudi mladi fantje, ki nimajo svojcev, da hi se k njim zatekli. Kes hodijo spat za 3 din v Delavski dom, a tam je hišni red, po katerem morajo zjutraj do 8 zapustiti prostore, vrniti pa se smejo šele po 6 zvečer. Za vzdrževanje ogrevalnice je treba dohodkov. Organizacija bo po svoji možnosti prispevala zanjo, obrnila pa se ho tudi na dobra srca za pomoč. Ko bodo te dni prišli pooblaščenci organizacije ZZD, ki se sami prostovoljno žrtvujejo za to stvar, prosimo vso celjsko javnost, da jih ne odkloni, ampak naj po svojih močeh podpre □nenito delo za bližnjega, ki je v stiski. S tem 0 najlepše dokazali svoj socialni čut. * e V Prečni nlicl v Celju je umrl 77 letni rudarski adjunkt Sadu Ivan. Pogreb bo danes ob 3 iz Prečne ulice 2 ua okoliško pokopališče. — Naj v miru počiva! c Celjski šahovski klub se je odzval povabilu šahovskega prvaka v Posavju klubu Radeče in bo odigral v nedeljo popoldne z njim prijateljsko tekmo. c Vzajemna zavarovalnica je že v začetku leta 1940 obljubila svojim potnikom, da bodo dobili 13. plačo, če bodo svoje delo marljivo izvrševali. Neglede na to je Vzajemna zavarovalnica podelila potnikom za Novo leto posebno nagrado po 1000 din. Tako je ta naš slovenski zavod ponovno dokazal razumevanje do svojih nastav-ljencev v današnjem času. Želimo, da bi bilo čim več posnemovalcev. e Žrtve poledice. Na Teharjih si je zlomil levo roko v ramenu 44 letni Glavač Ivan, v Sevnici ob Savi desno nogo v stegnu Seršen Marija, v Samostanski ulici v Celju je padla in si zlomila levo roko v zapestju 67 letna občinska reva Kovič Koza, na Gomilskem pa si je zlomil levo roko 51 letni Gobec Ivan. c Tekmovanje za slovensko prvenstvo v drsanju, ki bi moralo biti v nedeljo v Celju, je zaradi južnega vremena in pomanjkanja ledu odpovedano. c 8 denarnie je ukradla. O predrzni žeparki 30 letni Mariji O. iz Ostrožnega pri Celju smo že poročali. Sedaj so našli pri tatici 8 denarnic na njenem stanovanju. Lastniki naj se zglase pri predstojništvu policije med uradnimi urami v sobi št. 44. c Mladoletni otroci so bili priče strašne očetove smrti. V Proseniškem pri Št. Jurju je zadela Jagrovo družino strašna nesreča. 43 letni Jager Anton, oče šestih nepreskrbljenih otrok, najmlajšemu je 18 mesecev, najstarejšemu 14 let, je prišel popoldne vinjen domov. V takem stanju je začel razgrajati in pretepati ženo in otroke. Zona se mu je skrila v bližnji gozd, otroci pa so zbežali iz hiše, ker je oče pograbil sekiro in hotel pobiti otroke. Nato je šel v gospodarsko poslopje, si nadel okoli vratu zanko in se pred otroki obesil. Otroci so vse to videli, vendar se mu niso bil že mrtev. Z družino sočustvuje vse prebivalstvo tamkajšnjega okraja. c Detomor. Na kolovozni poti ob savinjski železnici' ne daleč od križišča glavno ceste in poli ob progi v Mediogu pri Celju so našli včeraj mrtvo, nekaj dni staro dete. Zločin še ni pojasnjen. Na kraju najdbe jc bila komisija, ki je ugotovila dejansko stanje, nakar so trupelco odpeljali na pokopališče. Domnevajo celo, da je zločiuka vrgla žrtev z vlaka. Preiskava je v teku. Limbui Dne 5. januarja uprizorijo limbuški šolarji ob 3 popoldne v šolski telovadnici Kunčičevo mladin-bI-o igro s petjem »Triglavsko rožo«. Igra bo uprizorjena v prid božičniee revnih šolarjev. Socialno čuteči, podprite s svojim obiskom plemenito stremljenje naših malih umetnikov! Homec Tako bogato kakor ob letošnjem božiču šolska mladina na tuk. drž. šolski šoli šo ni bila obdarovana. Da je obdaritev tako lepo uspela, je pred- Naročite ..Slovenčev koledar" le še do 6. januarja imate čas! Za naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« velja le 18 dinarjev in ga lahko takoj dobe! Za nenaročnike teh listov velja 28 dinarjev. Za koledar s poslovnim delom jc doplačati 6 dinarjev. Poslovni dol je prirejen tako, da sta k vsakemu mesecu uvezana dva lista, sčrtana po dnevih. Za vsak dan je določenih po 6 vrstic čez vso širino koledarjal vsem zasluga darovalcev in to g. Ing. Stareta, ki je blagovolil odkazati znesek 3.000 din. dalje tovarno Indoplat v Jaršah, ki je jtoklonila 500 din (n končno kralj, banske uprave, ki je poslala blago. Tako je bilo obdarovanih na tuk. šoli letos kar 76 otrok, torej več kakor vsak tretji izmed učencev. Darovalcem, kakor tudi učiteljstvu, ki bo je z ljubeznijo posvetilo delu pri obdaritvi otrok, bodi tudi na tem mestu izročena topla zahvala. — Upraviteljstvo drž. lj. šole na Homcu. Umor v Lazah pri Brežicah pred sodiščem Prevžfcr Franc Stregar, ki je ustrelil Radanovičevo, obsojen na 12 let robije Celje, 3. januarja. Popoldne, dne 17. oktobra lanskega leta se jc odigrala na njivi v Lazah pri Slogonskem, blizu Kapele v brežiškem okraju, žaloigra, ki je pretresla tamkajšnje prebivalstvo. 5S letni preužitkar Stregar Franc iz Slogouskega je z lovsko puško ustrelil 38 letno Rozalijo Radanovičevo, da je bila na mestu mrtva. Stregar Franc in njegova žena Terezija imata sina Franca, ki se je leta 1932. poročil z Molanovo Frančiško. Slednja je imela sestro, sedaj že pokojno Molan Rozalijo, ki se je I. 1033. poročila z Radanovičem Andrejem. Stregar vsem tem, zlasti pa Rozaliji ni bil naklonjen. Z Andrejem Radanovičem sta bila dobra prijatelja, po poroki pa se mu je odtujil. Usodnega popoldneva sta bila Radanovič Andrej in Rozalija na njivi v Lazah. S Stregar jem sta mejaša; loči ju poljska pot. Na njivo je prišel po poljski poti Stregar z iovsko puško na rami. Ko se je približal Radanoviču in ga vprašal, če je vozil po mejaški poti, je prišlo do razburljivega razgovora. Kmalu je prišla iz bližnje koruze Rozalija, ki je pritrdila svojemu možu, da ima pravico hoditi po tej poti. Stregar je skočil proti njej, jo pahnil z roko in ji zakričal, naj se odstrani. V tem hpiu je sam stopil korak ali tlva nazaj, snel puško z rame, pomeril na Radanovičevo in sprožil. Radanovičeva se je mrtva zgrudila na tla. Radanovič je prestrašen pograbil svojega otroka in pobegnil. Stregar je pomeril s puško tudi za njim. K sreči ni bilo v puški naboja. Stregar Franc se je nato odstranil in še dejal Pšeničniku Mihi in Požarju Jožefu, ki sta se nahajala v bližini na svojih njivah, naj spravijo Radanovičevo domov. Morilec se je nato najx>til proti domu, kjer je odložil puško, in se nato snm šel prijavit orožnikom, upali približati. Na klicanje na pomoč je prihitela Stregar se je zaradi tega dejanja zagovarjal žena, toda vsaka pomoč je bila zaman. Jager je I danes dopoldne pred velikim senatom okrožnega Člani finske vlade čestitajo novemu državnemu predsedniku Ristu Rytiju. Edgar Wallace: 3 Zagonetna grofica (Roman iz londonskega življenja.) Vendar je vozaču velikega, elegantnega avta uspelo, da je v zadnjem trenutku kolikor toliko zaustavil svoj voz in se je zato le malo zaletel v starega Forda. Loisa je držala roke na volanu in žalostno gledala na razbito šipo pred seboj... Mihael Dom —-vozač drugega avtomobila — polagoma zavozi svoj avto nazaj in tako izvleče stopnico svojega voza iz blatnikov njenega avta. Vse to jo napravil tako vljudno in potrpežljivo, da se je Lolsi zazdel še bolj izzivalen, kakor če bi ji kaj očital. »No, recite nekaj... zakričite nad menoj ali pa me ozmerjajte! Boljše je. da beseda pride iz srca, kakor da zadržite jezo v srcu.« »O, verjemite mi, da v meni ni niti sledu o kakšnem srdu... le srco mi je razburjeno. No, če bi vam že moral kaj očitat;, bi dejal, da ml vaš šal nikakor ne ugaja.« Loisa pogleda svoj šal in naguba čelo, kor so te besede užalile njen okus. »Aampak vi nimate nikake pravice, da so s svojim avtom zaletite v mojega iz enostavnega razloga, ker vam moj šal ne ugaja,« reče hladno. »Dajte, prosim, še nekoliko zapeljati nazaj, da bom lahko rešila svoj avto iz tega nerodnega položaja. Vaš je gotovo zavarovan.« Dom zavozi nazaj in ona začuje, kako se trga pločevina in poka iičiio in kako razbito steklo pada na tla. »Vi ste pridirjali s stranske ceste na glavno z brzino štirideset milj na uro in, verjemite ml. bi se gotovo bili prevrnili, če ne bi jaz naletel na vas,« se je opravičeval on. »Razen tega, mislim, se niste nič poškodovali.« Loisa odkima. »Ne, nisem 33... toda vem, da bo moj šef po- skočil od besa, ko bo videl škodo. Ampak vi ste pa vseeno dosegli svoj cilj, Mr. Dom.,, na ta način ste se ... no, spoznali z menoj.« Zdrznil se je in zardel. »Gospodična, upam, da vi vendar ne mislite, da sem jaz to trčenje hote povzročil, da bi se tako spoznal z vami?« Ko je ona to resno potrdila, se mu je zazdelo, da je treščilo iz jasnega vanj in zagledal se je v njo. »Vi me preganjate že več mesecev,« reče Loisa mirno. »Spoznali ste so tudi z neko strojepisko iz Shaddlesove odvetniške pisarne, samo da bi se sestali z menoj. Prav dobro vem, da ste me vedno zasledovali, kadar koli sem se vračala domov. Nekoč ste sedli v isti avtobus, v katerem sem bila tudi jaz, in na edinem plesu, na katerem sem bila to zimo, ste bili tudi vi.« Mihael Dom začne v zadregi vrteti krmilo, ne da bi mogel kaj reči. Njene oči so ga gledalo s tihim karanjem, ki ga je komaj mogel prenašati. »Da, res je,« reče oklevaje in govor se mu zopet zatakne v grlu. Čakala je, da bi dokončal stavek, ki ga je bil začel. Potem je nadaljevala: »Torej je res?« je rekla in okrog ust ji je zaigral lahen nasmeh. »Res je, Mr. Dorn, nikakšen prestopek ni za takega človeka, če se hoče sestali s kakim dekletom — to rnda priznavam. Poleg tega bi bilo tudi smešno od mene, če bi se čutila zaradi tega užaljeno; a kot vam je že vaša poštarka Miss Lizv Smith rekla...« O11 jo naglo pogleda, želeč jo prekiniti, a ona mirno nadaljuje: »... jaz znanja z vami nikakor ne želim in jirav nič no dvomim, da vam je Lizy to že povedala. Zalo mislim, da je vaše ponašanje nekoliko — kako bi rekla . . .« »Vsiljivo — to jo gotovo beseda, ki jo iščete,« rečo 011 hladno. »Dopuščani, naj bo stvar zares taka« Polagoma je stopil iz svojega avla, se vstopil ob njen voz iu se naslonil z rekami na vratca. sodišča v Celju. Grozno dejanje je priznal, poudarjal pa je, da je izvršil dejanje v veliki razburjenosti zaradi gospodarskih razmer, ki jih ima z Radanovičevimi. Pri zasliševanju se je napravil povsem nevednega, češ, da se dogodka niti dobro ne spominja ter da je bil po neki hudi operaciji večkrat duševno zmeden. Sodnozdravniški izvedenec, specialist za psihiatrijo dr. Fišer Alfred, je podal vsestransko podprto mnenje z zaključkom, da skuša Stregar simulirati duševno bolezen in da ni mogel niti v subjektivni anatrtezi, ki jo je podal, niti v objektivni, ki so jo podale priče, niti končno pri preiskavi njegovega duševnega in telesnega stanja ni bilo najti nobenega momenta, ki bi govoril za to, da ni mogel Stregar ob času, ko je storil dejanje, pojmovati narave in pomena svojega dejanja. Obdolženčeva žena je pred sodiščem izjavila, da se je hotel njen mož po dejanju, ko se je vrnil domov, sam ustreliti in se je od nje tudi poslovil s poljubom, češ da ga nikoli več ne bo videla. Ustrelil se pa ni, ker ni imel naboja. Zasliševanje je trajalo dopoldne, nakar je spregovoril državni tožilec g. Jereb. Stregarja je zagovarjal celjski odvetnik dr. Zdravko Kalan, zasebne udeležence pa je zastopal dr. Drnovšek Janko iz Brežic. Zasebni udeleženci so se odpovedali odškodninskemu zahtevku, da ne bi to vplivalo na odmero kazni. Senat je imel dolgo posvetovanje, nakar je bila izrečena sodba. Stregarja so obsodili na 12 let ječe, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic, na plačilo sodnih stroškov in na plačilo povpreč-nrne SOO dinarjev. Predsednik senata je utemeljil sodbo, ki predvsem obravnava dogodek kot dolus eventualis. Zagorje o'j Savi Podružnica Kmečke zveze v Zagorju je imela svoj redni letni občni zbor, na katerem je podal izčrpno poročilo g. Strman iz Šmartnega, z lepimi besedami pa je bodril k delu tudi krajevni podpredsednik g. Hrastelj. Z zbora je bila poslana pozdravna brzoja/vka dr. Kulovcu. Mesto venca na grob voditelja slov. naroda dr. Korošca ie naklo«iila Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju znesek 600 din za šolski kuhinji je mesto venca naklonila tudi Nabavna in prodajna v Zagorju in v Toplicah. Enak znesek v i6te svrhe naklc zadruga v Zagorju. Dne 26. decembra je pel novo mašo v Zagorju tukajšnji rojak g. Križaj Janez. V zadnjem desetletju je bila to četrta nova maša, ki so jo brali v zagorski cerkvi domačini. Za bodoče desetletje zaenkrat ni ta/cih izgledov. Na občinski seji dne 22. decembra je bo predpisih posameznih veroizpovedi mogoče. Sicer pa si pripadniki raznih ver radi pomagajo. Anglikanec bo dobil vso pomoč pri katoliku, katolik pa pri anglikancu. V zakloniščih molijo redno skupno jutranjo in večerno molitev. Pisec omenjenega članka pripominja, da se je sedaj v teh stiske joolnih časih najbolj pokazala življenjska moč in pomembnost vere. švedski učenjak dokazuje, da mraz človeku ne škoduje Švedski učenjak Magnus Hellstrand, profesor za patologijo na stockholmski univerzi je pokazal, da nagla sprememba toplote ne vpliva na človekovo zdravje. Čeprav mu je že 63 let. se je najprej skopal v hladni vodi, ki je imela 8° nad ničlo. Nato se je postavil na prepih v prostor, kjer je bilo 4" pod ničlo. 1'olem je šel takoj v kopel, kjer je imela voda 48° nad ničlo, nato pa četrt uro stal na prepihu, kjer ie bilo 12° jxxl ničlo. Prav nič se mu ni zgodilo. Se kihnil ni. On trdi, da jo to najboljši dokaz, da toplota ne vpliva na zdravje. Drugi pa niso tega mnenja in pravijo, da lo velja mogočo za njega, ki za toplotne spremembe res ni občutljiv, če pa bi kdo drug začel s podobnimi poskusi, bi imel zelo kratko pot do groba. »Lahko mi verjamete, Miss Redle, da niti malo nisem mislil na to, da bi vas nadlegoval. Glejte, če ne bi bil tako neroden, ne bi vi nikdar zvedeli, da vas...« Spet mu je zmanjkalo prave besede, nakar je ona dovršila njegov stavek. Četudi je imel resen obraz, se je vendar moral nasmejati. »Da vas ravno preganjam, to ni prava beseda. Ilotel sem reči nekaj bolj ljubeznivega.« Ko ga je nato pogledala, ji je ugajal verni in veseli pogled njegovih modrih oči. In če bi se v tem trenutku razšla, bi ohranila prijazno mišljenje o njem; toda on je nadaljeval: »Kam ste se pa napotili v tem lepem jesenskem jutru?« To vprašanje je Loiso napravilo spet hladno in nedostopno. »Dajte, prosim, vžgati moj motor,« je rekla hladno. Ko jo izvršil njeno željo, je stopil v stran. Ona pa se ni mogla premagati, da mu ne bi še rekla: »No, če bi 1110 tudi zdaj zasledovali, bi se gotovo prestrašili. Jaz sem na poti v jelnišnico Telsburv.« Ob teh besedah se je vznemiril in se zagledal vanjo zmedeno. >Kam so vozite?« je vprašal zamoklo, kot da ne more verjeti svojim lastnini ušesom. »V jetnišnico Telsburv — prosim« Potem mu je dala z roko znak, naj se umakne s poti in avto z razbitim zaščitnim steklom se je bučno zagnal po široki cesti. »Moj Bog!« reče Mihael Dom in se zagleda za njo. III. Temačni vhod v kaznilnico Telsburv jo bil skrit med debli mračnih dreves. Rdeči zidovi so bili sčasoma izgubili svo|o barvo, tako da bi človek lahko šel mimo poslopja, ne da b' ga zapazil, če se ne bi v sredini visoko dvigal vitek stolp. Loisa je bila v tej jelnišnici že dvakrat, in sicer vedno poslovno za svojega šefa. Tokrat je obtožil eden Shaddlesovih klijentov svojo ženo zaradi prevare in ona |e bila obsojena na pet let zapora. Zdaj je spet bilo treba dobiti njene podpise in neke dokumente, da bi se akc:je, ki so s prevaro bile prenešene na tuje ime, ponovno vrnile pravem lastniku. Loisa zaustavi svoj avto poleg visokih vrat, izstopi in pozvoni. Cez trenutek se je odprlo majhno okence in pazljive vratarjeve oči so se zazrle v dekleta. Četudi jo je poznal od prej, mu je vendar morala pokazati prepustnico, preden je odklenil vrata in jo spustil v neko sobo, katere tla so bila pokrita s kamenitlmi ploščami. Pohištvo je bilo zelo primitivno; sestojslo se je iz pisalne mize s stolom in še ene navadne mize z dvema stoloma. Vratar še enkrat prečita prepustnico in šele takrat jiritisne na gumb od zvonca. On in še dva človeka*'ki sta se v službi meniavala z njim. ter direktor zavoda so bili edini moški med temi zidovi. Vratarjevo polje dela je bilo omejeno na ta mali prostor, ki je bil oddvojen od dvorišča in ostalih zaporov z močnimi železnimi rešetkami. »Ali vam ni neprijetno, da morate prihajali semkaj?« jo vprašal smehljaju. »Da. jetnišnice me vedno napravijo nekako nesrečno, prav za prav bolno. On pritrdi. »Glejte, lukaj živi šest sto žensk, ki so gotovo nesrečnejše in bolj bolne, kakor boste vi kdaj koli v življenju,« reče potem vljudno. »Ne, jaz jih nikdar ne vidim osebno, moja dolžnost je le, da jim odprem vrala, ko pridejo v kaznilnico... in nič več, dokler zopet ne pride ča3, da jih spustim na svobodo »kozi ista vrata « V tem se odpro vrata in neka mlada paznica v modri službeni obleki vstopi. S kretn|0 glave pozdravi Loiso In jo povedo skozi mala jeklena vrata. SI: sla preko velikega dvorišča, ki je bilo samostojno in prazno. Potem sta spet vstopili skozi neka druea vrata 'n se napotili po dolgem hodniku do male delovne ?ube ravnatelja jetnišnico. Nagradna križanka h L O | V J E N | h C O 13 1 S I K | 1 | H ___j l 1 1 \ ..... i 1 | 1 J s M O | v | E N j S K I O M| Pozor! Priobčujemo sliko križanke, ki jo je treba sestaviti; vpletene so štiri besede. Štiri najboljše sestavljene križanke dobe nagrade, kot običajno. ftešitev božičnih nagradnih križanki KINO MATICA. Vodoravno: 1. Benjamin Gigli, 11. Brdo, 14. Njeno življenje (iilm, ki pride v kratkem v Kino Matica in čigar vsebino priobčuje »Slovenec« kot podlistek, 19. T. d 20 Noe, 21. Dakar. 22. Tkivo, 24. Itd, 26. In, 27. Tnala, 30. La, 31. Irma, 32. Oh, 33. las, 34. Paula Vessely (filmska igralka, ki bo igrala v filmu »Njeno življenje«, ki ga bo predvajal Kino Malica, 36. Ba, 27. Even, 38. Brat, 39. Opij, 41. Zlat, 42. Pisar. Navpično: 2. Enota, 3. njen, 4. Jed, 5. Ana, 6. Moka, 7. Nira, 8. II, 9 Leva, 10. Ino, 11. in 25. Bette Daviš (slavna ameriška igralka, ki igra sedaj v tekočem programu Kina Matice partnerico Charles Boyerja, 12. Rt, 13. Odisej, 15 Žale, 16 Vtis, 17. Jim, 18. Jiha, 23 Kre, 28. Alat, 29. Lat, 32. Ob, 35. Ura, 38. BI. 39. Op, 40. Pi ČERNE — JUVEUR V o d r a v n o : 1., 22. in 38. Srečen Božič želi zlatar Černe (božično voščilo zlatarske in juvelirske tvrdke L- Černe, Ljubljana, Wolfova — reševalcem križank. 12. Obla, 15. Ulan, 16. Irma, 17. Baker, 21. Ab, 24. Rasa, 25. Ostriga, 26. Ječa, 28. Prstan (darilo, ki ga v največji izberi dobite pri L. černe), 30. Edina, 33. Rja, 35. Tvor, 36. Tik, 37. Dr., 39. Oon. Navpično: 1. Saar 2. Rubin, 3. El, 4. Čas, 5 Enei, 6. Ni, 7. Brič, 8 Om, 9. Žar, 10. Ibar, 11. Čas, 13. Biser, 14. Let, 18. Kati, 19. Enako, 22. Žar, 23. Lear, 27 Ave, 28. Por, 7b. Ste, 31. Iz, 32. AA, H Ja, 35. T. č. IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE Kino Matica Žnidaršič Jožica, dr. Vošnjakova 11, Šo- fii? n j. Skubic Demetrij, Hrusica pri Ljubljani. Stukclj Božo, Ručetna vas 9, Črnomelj. Kolšok Franjo, geometer, Naklo. Dobivali bodo 1 mesec »Slovencac brezplačno IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE Č o r n e. 1. Damsko zapestnico: Ivanuša Martina, Maribor, Meljska 43-1. 2. Par uhanov: Cimperšek Vera, Ljubljana, Linhartova 25. 3. Manietne gumbe: Ferkulj Jože, akad., Wolfova 12, Ljubljana. 1 mesec brezplačnega »Slovenca«: Grebene Ivanka, okr. sod., Vel. Lašče. Sušnik Majda, učit., Runeč, p. Ivanjkovci. Kolar Anton, Pašičeva ul 10-1. Beograd. Mati oglasi t malih o*la»!b »elje vsaka beseda I din: tenttoTsnJakl »»luni I din Dehelo (Ukane oaalnvn* beaerie »• ratunajo 4 vojno. NaJiuauJAl »oenek m mati oirlaa 14 din. . Hali »člani m plaftujejo »akoj prt naroOln. • Pri o*lanlh reklamnega inafajs sa rakuna anokuli.naka. I mm visoka »elitna »rutica po I din • Za pliimene odrotora (led* malih atlasov treba orllutlU tuarnko. i m M M Bivši obrtnik pošten, v najlepši moški ilobl — očo 4 nepreskrbljenih otrok — sposoben vsakega dela, Išče zaposlitve. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Pošten«. Absolvent medicine perfektno vešč slovenščine, nemščino ln srbohrvaščine želi primerne službe. Ponudbe z navedbo mesečne plače na upr. »Slov.« pod šifro »116« — S0276. a) 19-letno dekle želt premeni ti službo. — Vajeno vseh hišnih del ln samostojne kuhe. Cenjene ponudbe na upr. »Slov.« pod šifro : »Pridna in poštena« 20280. (a) \mmi\ Brivskega vajenca sprejmem takoj. - Trtnlk Miro, frizer, Ambrožev trg 9 Fant se želi Izučiti strojno-ključavničarske obrti. ■— Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 77. Posojila dajemo našim članom In varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po B1/«. — Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. -Zadruga »MoJ dom« Ljubljana, Dvoržakova 6t. 8. Iščemo poverjenike 1 Samska soba (kavč, omara, pisalna miza, okrogla miza, miza za pisalni stroj in dvastola^ popolnoma novo za 2200 din naprodaj. Generator, delavnica, Tyrševa c. 13, levo, dvorišče. 1) «1° Potrti neizmerne žalosti javljamo tužno vest, da nas je ljubljeni šef, gospod Leopold Gusel velctrgovec danes ponoči po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil. Pogreb bo v nedeljo, 5. januarja, ob 15.30 iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem častnem spominu. Maribor, 3. januarja 1941. Nastavljenci tvrdke Leopold Gusel. lEEHBSl Generatorje za vse vrste avtomobilov in stabilnih motorjev dobavlja po stari ceni Generator delavnica, LJubljana, Tyrševa cesta 13. 5-tonski tovorni avto v odličnem stanju — za vsako ceno naprodaj. Generator, delavnica, Tyrše-o. 13, levo, dvorišče. Kupim mali osebni ln stari tovorni avto. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Denar takoj« št. 20218. ;KupiniQ{ VSUKOVRStNO Uilii SREBRO t PLATINO BRIUAMTE iMRRRCDESRFIRIERURME ■ isere i.t.d. starinske nrkite ter umetnine PO' NAJVIŠJIH CEHRH ' STRRR TVRDKA ■ '•,.' J05 EBERLE IJUBUBNfl. TVRŠEVA 2 hotelw slon Od Morave do Save, od Donave do Drave proti kaši/u vzemi JCarcimefie df^ClVC Zavitki Din 5-— V apotekah IMTi 1' Najugodnejši nakup moAktb oblak nudi Presker, 8v. Petra o. 14, Ljubljana Svinjske kože kupuje po najvišjih dnevnih cenah J. Lavrlč — Ljubljana, — Cankarjevo nabrežje 1, Rudnik 24 In usnjarna v St. Vidu pri Stični. Kupim pianino, radio, gosli In pisalni stroj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Plačam takoj« št. 20217. Stabilni motor na pogon z ogljem, še kot nov, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, LJubljana, Tyrševa c. 13. Kupim stare osebne ln tovorne avtomobile v vsakem stanju. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Denar takoj« 124. f^ Vsakovrstno zlato brlljanta tn b r e b r o Kupuje po naJvlSJlb eenab A. Božič, Ljubljana BVančIgkanaka ulica I. za seno ln slamo, novo ali dobro ohranjeno, kupim. J. Lavrifl, LJubljana, Cankarjevo nabr. 1. Avto 6—10 tonski, kupim. Pogon na bencin. — Kupim »Wendogetriebe« za 50 do 100 IIP motor. Ponudbe pod »Bencin« 37 na upr. »Slovenca«. »REALITETA« zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani. Prešernova ulica £4. 1. nadstr. Telefon 44-20. Stružnice 1. januarjem stopi v veljavo povišana carinska tarifa. Naprodaj še 2 stružnici od tukajšnjega skladišča po sedanji tarifi. — Ludvik ILEKŠIC, Ljubljana, Cesta 29. okt. št. 13. Telefon 37-54. Travnik se proda ca 2 oralov ob javni poti, 100 m oddaljen od nove ba-novlnske cesto v Pred-trgu (Radovljica). — Prostor je primeren tudi za stavbišče. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 56. (p Dražbeni oklic V zap. stvari po pokojni Križaj Jožefi, delavki lz Ljubljane, Rožna dolina, cesta 11/11, se na podlagi sklepa okrajn. sodišča v Ljubljani z dne 2. 1. 1941 I O 1103/40-6 vrši v soboto, dne 11. jan. 1941 s pričetkom ob 15. uri v pisarni javnega notarja dr. Krevla Josipa v Ljublja nI, Dalmatinova ulica 3, prostovoljna javna dražba zap. hišnega posestva Rožni dolini, cesta 11/11, vi. št. 468 k. o. Vič. — Izklicna cena znaša 12B tisoč dinarjev. Vsak po nudnlk mora pred pričetkom dražbenega naroka položiti Jamčevlno 12.500 din v gotovini ali v pupi larno varnih vrednostnih papirjih. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni podpisanega sod nega poverjenika med uradnimi urami. V Ljub ljanl, dne 3. jan. 1941. — Dr. Josip Krevl 1. r. javni notar kot sodni poverjenik. Umrla nam je naša ljuba, nepozabna mama, omama In tašča, gospa Ana Ocepek roj. Podpadec vdova po prejemniku mestnega trošarinskega urada v pokoju Pogreb bo v soboto, 4. januarja 1941, ob pol 4 z Žal, iz kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu. Sv. maša zadušnira bo v torek, 14. jan. 1941, ob 8 zj. v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 2. januarja 1941 Žalujoče hčerke: Vida in Slava Occpek, Mila por. Koša k, Ana por. M a r n, in ostalo sorodstvo Stiskalnico Stabilni motor na pogon z ogljem, še kot nov, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Ljubljana, Tyrševa c. 13. Smuči, kompl. in sanke dobite pri Izdelovalcu Fajfar, Trnovska št. 25. Triciklje različnih velikosti, najboljše Izdelave, s prima gumami. Ima na zalogi: Mehanična delavnica 6u-štaršlč, Tyrševa 13, levo dvorišče. (1 2 triciklja tovarniško nova, eden posebno močno Izdelan, nosilnost do 350 kg, z najboljšimi Cord-ballon gumami, in en lažji, za vsako ceno naprodaj. Generator, delavnica, Tyrševa cesta 13, levo, dvorišče. I Gumbnlte, gumbe, pllse, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Matek & Nikeš LJubljana, Frantlikanska ulica nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! OZEBLINE Hladni zimski dnevi zopet prinašajo s seboj močno neprijetnost — ozebline. Mraz se posebno rad loti tistih delov telesa, v katerih je obtok krvi slab, namreč roke in noge. Moramo se braniti, ker ozebline zelo bole in se s težavo odpravljajo. Za odstranjevanje ozeblin služi 1 polna žlica prave soli sv. Roka za noge, ki jo raztopimo v 3 litrih tople vode. Držimo premrle dele v tej raztopini predno gremo spati Po kopeli masiramo obolele dele z vazelinom in jih ovijemo s toplimi rutami. Takoj začutimo prijetno olajianie. Po dveh, treh kopelih ozebline čisto izginejo. Lahko pa se izognemo ozeblinam, če noge že v naprei pripravimo in naredimo odporne. Zato morajo vsi, ki pozimi stoje dalj časa na mrazu in v vlagi narediti vsaj eno toplo kopel na teden v soli sv. Roka za noge. Zavitki soli sv. Roka se dobe poceni v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Kupim varilni aparat, vrtalni stroj, stružnico Itd. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro plačilo« žt. 20219. Mizarji! Elektro-mlzarski univerzalni stroj »Penlka« 610 mm skobelne širine, freza v lastni mizi z 2 močnima elektromotorjema, oba dve turažl 2250/4500 obratov, 1750 kg netto teže, se proda od tukajšnjega skladišča takoj. — Ludvik ILERŠIC, Ljubljana, Cesta 29. okt. 13, telefon 37-54. Trboveljska premogokopna družba sprejme dva jamsko paznika z daljšo prakso. Prošnje s pripadajočimi doku- kumenti naj se pošljejo na naslov: Generalno ravnateljstvo Trboveljske premogokopne družbe, Ljubljana Stanovanja IŠČEJO: Veliko stanovanje ali dvostanovanjsko hišo ali vilo v Ljubljani iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca« pod »Mirna«. 102. (c) Po večno plačilo v nebesa je bila poklicana 2. januarja 1941 moja nad vse ljubljena žena, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Cilka Svetel roj. Rupnik Na zadnje domovanje k Sv. Križu jo bomo spremili dne 4. januarja ob pol treh popoldne z Žal — iz kapelice sv. Krištofa. Ljubljana, dne 4. januarja 1941. Žalujoči mož Alfonz in ostalo sorodstvo. Globoko užaloščeni javljamo žalostno vest, da nas je iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod LEOPOLD GUSEL veletrgovec v petek, 3. januarja 1941, ob eni po dolgi, težki bolezni, v 65. letu starosti, za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 5. januarja, ob 15.30 iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Sveta maša zadušniea bo v torek, 7. januarja 1941, ob sedmih v stolni cerkvi. Maribor, Klagenfurt, Wien, 3. januarja 1941. Zofija Gusel, soproga. Leopold in Zofija, otroka. Rezi Plcčko roj. Gusel, Anton, Pnvcl, Adalbert in Franc, bratje in sestre, ter ostalo sorodstvo. •_■.'!■ v y.--1, ■■".■».i ■.», -:<-<.i..'■"."> -sv.,'i-- >• ■•»■■■■ >•«-*v}*• ^S Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenžiS