ŠteV. 8.
Na Dunaju, 29. aprila 1899.
Lretnik XII.
Hrvati pa Srbi.
Vera in politika in obe združeni ste vstvarili med slovanskimi narodi velika nasprotja, katerih v njih krvi ni moglo m ne more biti. Nasprotja so prišla od zunaj in zasekala od veka do veka veče rane med slovanskimi skupinami. Naj več a nasprotja je vstvarila politika in njena pomočnica, vera, med Rusi in Poljaki in na jugu med Srbi in Hrvati.
To je velika nesreča za Slovanstvo, in bi morali obupati nad tem, da bi kedaj postopali vzajemno, ako bi se bile razlike porodile iz njih samih in ne od zvunaj. No, ker so vzroki zvunanji, če tudi mogočni, nadejati se je treba, da se moč teh vzrokov, če ne odstrani, pa vsaj oslabi sčasoma in polagoma. Vprašanje je le, ali ne bode sporazumljenje prepozno.
Ce pogledamo na preobrat, na svetovno gibanje Evrope in Severne Amerike, in če zapazujemo, kako nastajajo vprašanja, ali bi se ne mogle ne le države, temveč celo kontinenti združevati za skupne interese, moramo pač soditi, da je kujanje in sovraštvo med Slovani neumestniše, nego kedaj poprej. Germanska plemena hočejo preploviti vse zemeljsko površje, in evropski del teh plemen skuša izpodmaknuti Slovanstvo v skupnosti, stopaje dalje korak za korakom.
Opasnost je za skupno Slovanstvo dandanes veča, nego v vseh dosedanjih vekih. Duševno in gmotno so se Germani oborožili in vsled dosedanje' agresivne in tlačeče politike Slovane znatno prehiteli. Tudi če se odloči vse Slovanstvo, da bi pleme podpiralo pleme, je še vedno vprašanje, ali bode moglo ustaviti tok in na-skakanje Germanstva proti sebi.
Celo značaj, miroljubni značaj Slovanstva je na poti, da bi se to uspešno branilo proti german ;kemu navalu.
Kaj naj rečemo glede na vse to o razporu slovanskih itak majhnih in šibkih plemen? Kako naj sodimo o stalnem navskrižju in prepiru Hrvatov in Srbov? Ali se ne smejejo vragi Slovanstva, ki smatrajo pojedine slovanske narode— političnimi muhami? Ali more kdo zaresno misliti, da take narode zaresno poštevajo mogočni slovanski nasprotniki? Ali zares ne umejo slovanski mali narodi, da jih imajo za- muhe, ki se napenjajo proti slonom?
Ako se ne spametijo ti narodiči, prejdejo veliki narodi preko njih na dnevni red, kateri izvrše, kakor bo drago njim, ne pa, kakor bi hoteli Slovani.
Taki pomisleki bi morali iztreznuti hrvatske in srbske politike in rodoljube, in dognati bi bili dolžni sporazumljenje med seboj, naj bi bilo isto še toliko težavno. Sami poznajo najbolj medsebojne razlike, in vrednost pa važnost teh bi morali presojati z občega stališča nujnosti.
Hrvati pa Srbi raznih dežel očitajo drug drugemu nestrpnost in naštevajo, česa ima ta več, nego oni, koliko več velja ta, nego oni s stališča zgodovinskega prava, in izvajajo postulate, da bi gospodarili drug nad drugim. S hrvatskim državnim pravom bi Hrvatje radi podredili Srbe, ti pa se postavili nad Hrvate radi drugih prvenstev.
V resnici obe skupini jedne in iste etnografiške srbsko-hrvatske jednote in celote imati vsled specijalnega razvitka svoje vrednosti in dragotine; vprašanje je le. kateri teh zgodovinskih zakladov odločuje v veči meri za bodočnost. S slovanskega kulturnega stališča ni ni-kakega dvoma, da je usoda Srbom ohranila več slovanskega, nego Hrvatom, in to, da so se Hrvati v veči meri prestrojih po zapadni šabloni zapadne kulture, ni noben ekvivalent — za bodočnost. Treba je kulturne prednosti dobro umeti, predno se izreče tak stavek o prednosti srbskih tradicij pred hrvatskimi. Naj nas Hrvati kamnajo ali ne, nam je več za svoje prever-jenje, nego za odobrenje te ali one stranke.
S slovenskega stališča znamo ceniti hrvatske brate in sosede; ali Slovenec mora tudi vedeti, da njega in Hrvata, tudi če se združita, reši le slovanski značaj kulturnega napredovanja.
Hrvati morajo s slovanskega stališča radovati se nad tem, da so Srbi ohranili cirilometodijsko cerkev in cirilico v literaturi, in celo obžalovati, da so izgubili cirilometodijski cerkveni obred, ter se morajo sedaj boriti celo za ostanke glagoljskega bogosluženja, in da se vedno bolj oddaljujejo od pisanja s cirilico. Na to stran imajo Srbi prednost, in naj to zanikajo stokrat s hrvatske strani.
Zato pa je treba silno obžalovati, da je te dni pra-vaški list kazal na pravoslavje, kakor da bi bilo Hrvatom in — državi opasno. List je zagovarjal hrvatsko državno pravo, in da bi je Hrvatje dosegli toliko laže, je ovajal dalmatinske Srbe, češ, da teže za mejo, za združenjem z drugim zunanjim Srbstvom.
Tako delajo židovski, z germanskimi markami podkupljeni listi, ne pa pošten slovanski list! To je tužno. a zajedno sramotno.
t
Žalostno bi bilo, ko bi si Hrvati morali kupovati svoje državno pravo do Dalmacije z ovajanjem svojega bratskega srbskega soseda. Hrvatsko pravo je na tvrd-nejših podstavah in nima treba, da bi izpodkopavalo srbske sodeželane.
Šovinizem je na hrvatski in srbski strani; tega ne tajimo, a je napaka jednako velika na obeh straneh.
Tudi Srbi se morajo začeti zavedati, da so in ostanejo i v bodoče prava igrača večih narodov in držav, ako ne bodo postopali sporazumno s svojimi hrvatskimi sosedi.
Tudi ko bi bili Srbi vsi skupej združeni v jedno politiško celoto, ostanejo še vedno premajhen narod, da bi si ščitili uspešno svojo samostalnost in svobodo v gospodarskih in kulturnih rečeh. Kaj je dandanes državica od 6, 7 in tudi 10 ali še več milijonov v primeri s sosednimi velikimi državami? Prava ničla, ki se mora podrediti prej ali poslej tujemu politiškemu, gospodarskemu in morebiti celo nacijonalnemu vplivu.
Poglejmo na Italijo, ki šteje dobrih 30 milijonov duš; kaj je ona poleg drugih držav? Jedino mednarodna konstelacija jej daje politiško moč, iz sebe pa take nima.
Politiški mislitelji so uže davno postavili postulat, da politiška jednota mora šteti danes vsaj 30 milijonov duš, ako si hoče količkaj ohraniti svojo nezavisnost, in danes je treba še pristaviti, da, če ista država nima prirodnih odločilnih zakladov za moderno industrijo, se ne vzdrži nezavisno dolgo časa, in to je vzrok, da tudi Italija bez zunanjih gospodarskih sredstev ostane šibka vlast.
Kaj pa hočejo Srbi sami iz sebe? Dva vladarja imajo zunaj našega cesarstva, a obe državici ohraniti sebe in svoje prebivalstvo le tedaj, ako bodete gledali na pravo vzajemnost z drugimi slovanskimi sosedi.
Ves slovanski Balkan ni močen dovolj, da bi mogel s celoto prebivalstva tekmovati s sosednimi velesilami; koliko veča potreba nastaje za same Srbe, da se otresejo od vsakega šovinistiškega stremljenja, ter se skušajo sporazumeti z drugimi Slovani, najprej s Hrvati. Ti pa so še na slabšem, nego Srbi, in hrvatsko državno pravo bi še le prav zahtevalo, da se Hrvatje okrepijo s pomočjo srbskih sodeželanov.
Hrvati so dolžni pomisliti, da je duvalizem in ves sistem njim neugoden; v Bosni in Hercegovini se jim dobrikajo, a Hrvatje naj gledajo, kje so vzroki zato. Tudi v zasedenih deželah se izvršuje geslo: D i vide et impera! Če nočejo tega razumeti Hrvatje, so obžalovanja vredni sami za se, in je tudi Slovanstvo obžalovanja vredno, da je jeden njegov člen na napačni poti.
Srbi in Hrvati v Avstro-Ogerski imajo največe vzroke, da se sporazumejo, ne pa da bi izpodrivali in slabili drug drugega. Le v skupnosti dosežejo kaj, kar bi koristilo obema deloma. Drugače bode politika slabila oba oddelka, in potem bosta na golem oba. Kdo se bode smejal? Na to odgovarjati ni treba.
Med Hrvati ste tudi v Dalmaciji dve stranki; zmernejša, narodna stranka, postopa pomirljivo s Srbi, in ko bi odločevala ona, bilo bi sporazumljenje uže davno doseženo. Značilno je še to, da hrvatska narodna stranka mora Srbe bolje poznati, nego pravaška stranka, in ako je narodna stranka za sporazumljenje s Srbi, je znamenje, da je pravaška stranka glede na srbsko vprašanje na napačnišem potu, nego narodna stranka. In take razmere so tudi v sami Hrvatski. Narodna stranka dokazuje dejanski, da vidi dalje, nego pravaška, in da je bolj slo-
vanska nego pravaška. Fakta govore iasno o tem, naj se gospoda jezi ali ne.
S slovanskega stališča in v interesuHrvatov in Srbov je treba silno želeti, da se zavedo današnjega občega mednarodnega položenja, in da se vsled tega sporazumejo in spoštujejo tradicije in bisere drug drugega. Katje zakriviia zgodovina med njimi, naj današnja veča politiška in narodna zavest popravi! Na delo, bratje, na delo sporazumljenja!
Iz deželnih zborov.
Kranjski. 18. apr. Ažman poroča, da se je z odlokom dež. šolskega soveta vvedel v Toplicah pouk nemščine uže s 1. razredom. Proti temu se je za dež. odbor pritožil na minist. in odsek za letno poročilo dež. odbora za šolstvo se je popolnoma pridružil dež. odboru. Istotako se je odsek bavil s postopanjem dež. šolskega soveta, ki je vvedel nemščino kot obligatni predmet na vseh štirirazrednicah. Radi tega naj se mu Izreče obžalovanje. Hribar pravi, da šolska oblast pri zagorski šoli meni, da mora biti merodavna izjava krajnega šolskega soveta, a pri obligatnem pouku nemščine na vseh 4 razrednicah meni, da mnenje kr. šolskega soveta ne pride v poštev. — Dež. šolski sovet se glede obligatnega pouka v nemščini sezivlja na sklep, naj bosta oba dež. jezika obli-gatna v vseh srednjih šolah. A glede ljudskih šol je mero-daven samo ljudsko šolski zakon. Vjednih odločbah se dež. šolski sovet sklicuje na sklepe dež. zbora, v drugih jih prezira. Obžalovati je treba, da vlada, ki naj čuva in varuje zakon, tako postopa* Zato se naj to vzame na znanje s protestom proti nezakonit, postopanju dež. šol. oblastva. — Dež. preds. Hein. je zavračal Hribarjev govor kot nelogičen. Dež. šolska oblast se ozira na sklepe dež. zbora le, kedar se strinja ž njimi; dež. zbor nima prava protestovati proti njemu. — Hribar odvrača, da dež. šol. sovet nima logike. Pri zagorski šoli je izjavil, da se ne ozira na odpor, ker je krajevni šolski sovet za vvedenje nemščine; pri občem obligatnem pouku v nemščini pa zato ne, ker se mu ne zdi vredno. Vprašati bi moral popreje krajevne šolske sovete. Tega ni stvorih Logiko pozna torej le, kedar gre za nemški jezik, ne pa, kedar gre za slovenščino. Deželni zbor naj ima torej samo pravo, plačevati za šole. Tega ne sme trpeti, da bi se preko njegovih želja prehajalo na dnevni red. Izvršilni organ dež. zbora, dež. odbor, ima dolžnost, da protest predloži vladi. — Dr. Schaffer zagovarja stališče dež. šolskega soveta. •Glede obligatnega pouka obeh dež. jezikov se je doseglo neko sporazumljenje, primerno željam in potrebam prebivalstva. — Hribarjev protest se sprejme; istotako njegov predlog, da dež. odbor prosi ministerstvo, da dovoli popolni ali delen dopust profesorjem, ki spisujejo sloven. učne knjige za višo gimnazijo.
21. apr. V. Langer poroča o glavni bilanciji Ljublj. mestnega loterijskega posojila. - Hribar je utemeljeval samostojni predlog o ustanovitvi dež. zaklada za melijoracije in javna dela. — Slov. učit. dr. v Ljubljani se dovoli za pisateljsko nagrado in podporo za knjigo »ustavoznanstvo« 100 gld. — Božič predlaga podporo nekaterih poddružnic kmet. družbe. — Mestni občini Ljubljanski se za zgradbo dekliške 8 razrednice pri sv. Jakobu dovoli 10.000 gld. podpore, — nemškemu filharmoničnemu društvu za 3 leta po 300 gld., muzejskemu društvu za Kranjsko 4000 gld. — Jelovšek poroča o ustanovitvi dež. kmetijske šole na Gorenjskem. Kmet. minist. ni pri volji, podeliti podpore za ustanovo in subvencije za vzdržavanje te šole; temveč je naklonjeno le mali zimski šoli. — Sclrvvegel opomni, da so predlagatelji mislili na praktično šolo, primerno krajevnim razmeram; poleg te bi trebalo vzorne kmetije — Murnik pojasni, da je današnji Schweglov predlog drugačen nego
lanski. Tak podpira tudi kmetijska družba, ki je bila proti ustanovi konkurenčne šole oni oa Grmu.
25. apr. Šubie predlaga, da se osnuje deželna obrtna komisija v podporo male obrti, kateri bodi zadača, skrbeti za podporo, povzdigo, razvoj in procvit kranjske obrti. — Prošnja dramat. društva za bezplačno prepuščenje lož v dež. gled. se odkloni. Dež. odboru se naloži, naj preskrbi vse primerno, da se, ako bo možno, 1901 priredi (na predlog Kalanov) z razstavo za malo obrt zvezana deželna razstava.
25. apr. Šubie poroča o načrtu zakona za realko. — Dr. Schaffet pravi, da je zakon nepotreben, ker je v vsej deželi samo jeden zavod, a ta tako vzoren, da pri njegovi uredbi ni treba ničesar preminjanti. Jedini vzrok, da se hoče vstvariti zakon, je, da bi se premenilejezikovne uredbe. A tudi sedaj je za sloven. dijaka dosti skrbljeno; sedanje razmere ne ovirajo slovenskega mišljenja, dokaz, ker je izšel iz realke najnoveji pesnik, ki je deloma po svojem talentu, deloma po škofovi reklami postal slaven. — Ugovarja, da bi bila hrvaščina neobligatm učni predmet, in določbam, da se učni jezik, ako se ne doseže dogovor med tistimi, ki zavod vzdrzujejo, določi po sporazumljenju med dež. odborom in dež. šolskim oblastvom, in ako se to ne doseže, po odločbi naučnega ministerstva, ki pa mora vsekakor napraviti na spodnjih razredih slovenske paralelke. — On hoče, da določi učni jezik učna uprava sama. Tudi je proti temu, da se za sloveli, dijake napravijo slovenski, za nemške pa nemški razredi, ker se s tem omejuje pravo voditeliev, da pošiljajo otroke v oddelek, v kateri sami hočejo. Tudi je proti temu, da bi se dijaki pri pouku v jezikih razdelili na več skupin, m da bi bila oba deželna jezika obligatna za vse dijake, da se izdajajo spričevala v obeh jezikih, in da bi moral biti ravnatelj dvojezičnega zavoda zmožen obeh učnih jezikov. - Hribar protestuje proti temu, da se realka nazivlje vzoren zavod. Ministerstvo je zaradi razmer na njem vvedlo preiskavo, Šolska oblastva pa nimajo volje svoriti konec tem razmeram. — Število nemških dijakov je umetno. - - Dež. preds. Hein je izjavil, da zahteva vlada, da ostane vodstvo državnih zavodov izključno v rokah drž. organov. Ona ne dovoli, da se ji omeji pravo, določiti učni jezik. Ako vlada smatra paralelke potrebnimi, jih lehko osnuje bez zakona; ako ne, ne predloži zakona v sankcijo. — Dokazuje potrebo obligat, učenja drugega dežel, jezika in zavrača Hribarjevo trditev, da šolska oblastva niso vrš.ila svoje dolžnosti. — Bar. Schwegel pravi, da sedanja izključno nemška uredba zadošča pač vsem potrebam; prememba bi provzročila le prepire. Njegova stranka se ne udeleži podrobne debate, ako se ne sprejme predlog, da se načrt vrne dez. odboru.
26. apr. Šubie polemizuje proti dr. Schafferju, ki ni govoril iz pedagogičnih, temveč iz političnih ozirov. Realčni zakon se obravnava uže .'!() let, in zbornica se je uže 4 krat izrekla zanj. —- V spodnjih razredih dijaki učitelja ne razumejo. Naloga šole, da vzgoji ljubezen do Avstrije in dinastije ter poda strokovno izobrazbo, se pri tem seveda ne more doseči. - Ako so radi jeduega dijaka, ki je postal pesnik, razmere pravilne, so bile pravilne tudi tedaj, ko so hodili v šolo Preširen. Jenko in Stritar. — Dr. Schaffer je proti učenju hrvat. jezika. Odsek je to nasovetoval, da se omogoči našim sinovom, da pojdejo na jug, kar je pri sedanjih razmerah uspešno. — Da mora biti ravnatelj zmožen obeli jezikov, je vendar naravno, saj mora nadzorovati ves pouk in občevati z roditelji dijakov. Ako se za slov. učence vede slov. pouk in zahteva, da se slov. učenci poučujejo v materinščini, se to pač ne more imenovati poslabšanje razmer in politično delo. — Vladni zastopnik pravi, da si učna uprava ne da kratiti prava, da določi poučni jezik. Drž. tem. zakon glede določbe učnega jezika ne dela nobene izjeme, in je tudi tu prepustil dež. zborom določitev-. Odsek ni bil za obligatno učenje obeh deželnih jezikov, ker je se Nemci temu upirali, in ker je na realki tretjina učencev le mimogrede tukaj in zanje učenje slovenščine nima tistega pomena, kakor za Slovence učenje nemščine.
Za slovenščino se iza Nemce) ustanove posebni kurzi, in kdor se odloči zanj, za tega je slovenščina obligatna. Zbornica je na to sklenula, da pride v podrobno rozpravo.
Istrski. V seji 18. apr. je pričel dr. Trinajstič govoriti hrvatski, Italijani na galeriji pa tuliti, dokler dež. glavar ni vzel dr. Tr. besede.
22. apr. Prisotnih je 19 ital. poslancev, slovenski in hrvatski niso prišli. Dež. glavar spominja galerijo zaradi preglasnega pritrjevanja, časnikarje pa zaradi krivega poročanja. Posl. Vetrela vpraša, ali je slovanska manjšina opravičila svojo odsotnost.
Goriški. 15. apr. Pri otvoriteljni seji so bili prisotni laški poslanci in knezonadškof. Vladni zastopnik je predstavil dež. glavarja vit. Pajerja, ki se je zahvalil cesarju na imenovanju, obžaloval odsotnost slovenskih poslancev in obečal, da si bo po možnosti prizadeval za sporazumljenje ž njimi.
Štajerski. 15. apr. je predlagal dr. Dečko, da se ustanovi sioven. meščanska šola v Št. Juriju ob južni železnici.
Slov. poslanci so podali po dr. Sernecu namestniku dež. glavarja, naslednjo izjavo: »Večini štaj. dež. zbora se je v seji 20. apr. zljubilo naš predlog za ustanovitev deželne meščanske šole s slov. učnim jezikom v Št. Juriju na juž. žel. odkloniti a limine. S tako prakso večine proti manjšini ovirani smo v izvrševanju svojih parlam. dolžnostij, ker nam ni možno v tej zbornici predlogov, ki so velevažni za naše ljudstvo, niti spraviti do posovetovanja. Kot zastopniki slov. naroda na Štajerskem moramo z vso odločnostjo pro-testovati zoper tako postopanje, ki prezira parlamentarne, samo ob sebi umevne običaje, kakor so v navadi v drugih dež. zborih, kaže nenavadno mero narodne nestrpnosti proti sloven. ljudstvu in najglobokejše žali nas in naše volilce.«
20. apr. Dr. Dečko je utemeljeval predlog za ustanovo slov. meščanske šole v St. Juriju. Nemška večina pa je odklonila odkazanje predloga odseku, in sicer z 20 proti 20 glasom. Nemci imajo na Štajerskem 19 takih šol, Slovenci pa nobene. Slov. poslanci so po glasovanju ostavili zbornico.
22. apr. Slovenci se seje niso udeležili. Posl. Hagen-hofer se je pritožil zaradi postopanja večine pri volitvi v razne odseke in izjavil, da konservat. poslanci nočejo sedeti v zbornici samo, da bi ta bila sklepčna. Po tej izjavi so konserv. ostavili dvorano. Dež. zbor je s tem postal nesklepčen, in seja se je morala zaključiti.
Seje 23. apr. so se zopet udeležili Slovenci in nemški konservativci.
Koroški. V debati radi S !+• apr.) je govoril g. Einspieler. Obračal se je proti onim, ki so slovenske posl. imenovali »slučajno poslance«. Mnogo bolj se to priklada onim, katerih poslanstvo se opira na volilno geometrijo. — Posl. Steinwender je imenoval koroške Slovence »majhen del naroda«. Kaj pa so Nemci na Koroškem, mari niso tudi oni le prav majhen del nemškega naroda? Resnice, da je tretjina prebivalstva slovenska, ne spravite s sveta, a tudi ne prava, ki gre koroškim Slovencem po zakonu in naravnem pravu.
Niže a vstrij s k i. 14. apr. je soglasno sprejel resolucijo Schneiderjevo glede premembe volilnega reda za mestni sovet Dunajski, š katerim se zavrže podani Luegerjev načrt in naloži referentu, da izdela nov, v katerem se ohrani princip zastopstva interesov, a tudi ozira na obče volilno pravo (najbrze z novo občo kurijo). Isti gospodje kršč. soci-jalci, ki so podali ta načrt, so sedaj vsi glasovali proti njemu in tako sijajno dokazali svojo polit, komedijantstvo. Le dr. Lueger, ki je rekel, da bo uže znal uveljaviti svoj namen, je bil slučajno odsoten — v Rimu.
25. apr. Dr. Kolisko spominja, da je bil uže v zadnjem zasedanju stavljen predlog, da se pozivlje dež. odbor, naj čim preje predloži zakonski načrt, kjer se vsem avtonomnim oblastim v Niži Avstriji veleva nemščina kot izključni uradni jezik. Ta predlog pa ni pr.šel na dnevni red. Pač pa je
sklenul gornjeavstrijski dež. zbor zakon o uradnem jeziku avtonomnih oblastev, in v češkem dež. zboru se je predložil jednak zakonski načrt. Zakonita določba, da mora biti nemščina izključni uradni jezik teh oblastev, je zahteva narodnostne previdnosti. V ta namen, da se za večne čase zagotovi izključno nemški značaj avtonom. oblastev nižeavstr., predlaga: dež. odbor se pozivlje, da še v tem zasedanju poda zakonski načrt, v katerem se veleva nemščina za izključni uradni jezik vseh avtonomnih oblastev nižeavstrijskih.
Češki. Dr. Pacak je podal v češkem deželnem zboru 13. apr. načrt za uravnavo jezikovnega vprašanja pri avtonomnih oblastvih: Občinski zastop določa uradni jezik za vse poslovanje v samostojnem in pomešanem delokrogu. Pismene vloge mora sprejemati in razpravljati, tudi ako niso podane v določenem jeziku. Rešiti jih sme v lastnem uradnem jeziku. V Pragi se hiorajo rešiti vse vloge v istem dež. jeziku, v katerem so bile podane. V drugih občinah je to le tedaj dolžnost, ako se vsaj četvrtina stalnega prebivalstva po zadnjem ljudskem štetju priznava k drugemu dež. jeziku. — Posamični členi obč. zastopa se smejo v sejah posluževati jednega ali drugega dež. jezika. — Okrajni za-stopi si določajo svoj uradni jezik. Sprejemati morajo vloge tudi v drugem. Okr. zastop mora občevati z občinami svojih okrajev v uradnem jeziku občine. Ako je vsaj četrtina preb. drugojezična, mora reševati vse vloge v istem dež. jeziku, v katerem so bile podane. — V Pragi in mešanih občinah in okrajih morajo biti vsi razglasi dvojezični. —• Deželni odbor uporablja oba deželna jezika kot uradna; z okraji in občinami posluje v njih uradnem jeziku, s strankami v onem, v katerem so podane vloge. Razglasi, tikajoči se vse dežele, objavljajo se v obeh dež. jezikih, in je dolžnost okrajnih zastopov in obč. predstojnikov, da jih objavijo bez sprememb. — Z državnimi uradi poslujejo okrajni in obč. zastopi v njih lastnem uradnem jeziku. Polit, oblastva so dolžna, da na prošnjo strank, katerim se je proti določilom tega zakona zavrnulo sprejetje kake vloge, da to prisilijo in stranke obvestijo o tem. — Dež. odbor sme člane občinskega ali okr. soveta, ki se ne ravnajo po določilih tega zakona, kaznovati z globami do 200 gld. v korist dez. fondu. - Za škodo, provzročeno po prestopku tega zakona, zlasti po zavrnitvi kake pismene vloge, so odgovorne občine in okraji ter se morejo tožiti civilnopravnim potom. — Temu načrtu je pri-dejana še resolucija: 1. da se naj pri prih. ljudskem štetju razun občevalnega jezika prizna tudi narodnost, in 2. da se vsakemu državljanu zagotovi popolna svoboda za priznanje občevalnega jezika in narodnosti.
15. apr. Preds. Šulc interpeluje dež. nam.: ker mnoge nemške občine zavračajo češke vloge, češ, da je njih uradni jezik nemški, da naj poskrbi zato, <ia bodo prisiljene, sprejemati češke vloge, kakor so to češke občine glede nemških vlog. — Dr. Šamanek interpeluje radi namerjanega vojaškega šolskega društva. Tendencija je jasna: nemške šole v slovanskih deželah naj se pomnože in s tem širi germanizacija; a društvo naj vzdržuje tudi zveze z nemškim Schulvereinom, to je, dobiva od njega podpore in uporablja njegove šole. Prepreči naj se, da se odgaja vojaška deca v slovanskem duhu. A germanizacija se ne bo raztezala le na vojaške otroke, temveč tudi na one, ki so zavisni od vojaške uprave. Sicer bi oni ustanavljali le jezikovne šole, ako jim je res .samo le na tem, da se vojaška deca priuči nemščini. Ako pa morajo slovanski roditelji v slovanskih krajih dajati svoje otroke v nemške šole, je to jasen dokaz zaničevanja slovanske odgoje. — Ker so take šole žaljenje češkega naroda, in ker onemogočijo vojaškim otrokom priučenje češčine, ki je kot polkovm jezik vsakemu častniku neobhodno potrebna, vprašajo vlado, ali je v interesu prijateljskega razmerja armade in češkega prebivalstva pri volji, delovati na to, da se ne osnuje namerjano vojaško šolsko društvo.
21. aprila. Pri razpravi o novem opravilniku želi dr. Pacak sredstva, ki naj preprečijo, da se uresniči Wolibvo žuganje z izgredi. — Ričansko okr. sodišče prosi dovoljenja za sodnijsko postopanje proti posl. Bartaku vsled njegovega
vedenja v komisiji pri kontrolnem shodu. Dr. Baxa opisuje, da so se oni, ki so se javili v materinščini, vedli kot zločinci po mestu po žandarjih, in torej je bilo Bartakovo ravnanje opravičeno. Vojna uprava žali češki narod. Z ozirom na ogorčenost, ki se je polastila vsega češkega naroda, žaljenega na svoji narodni časti, ne bi se smelo te stvari pretiravati. A ker gre proti Cehom, je vse dovoljeno. Sodni uradniki jih morajo kaznovati kot zločince vsled pritiska od zgorej. — V slučaju Biberle pa se je je ravnalo najmilost-livejše, saj je bil Nemec. — V Nachodu se tedaj, ko je bil ves boj naperjen proti fabrikantom, vlada ni zmenila, da bi posredovala, a ko so se pričeli izgredi proti nekaterim Zidom, katere so listi pretiravali in opisali kot češke izgrede proti nemškim prebivalcem, takoj je vedela za njih zatretje. In tu se krši zakon, stvar se je razdelila na več pravd in odločila senatom, namesto da pride pred porotnike. Dogodek v Polni (umor kršč. deklice po Zidu) pa se preiskuje z največo počasnostjo, da bi se vse moglo spraviti v pozabljenje. — Dež. namestnik grof Coudenhove ne priznava, da je stvar uže zastarela. Nadalje polemizuje proti dr. Baxi zaradi očitanja pristranosti. — Glede na armadni jezik pravi, da se bode njegova potreba izvajala ne po njem, pač pa po vojni upravi; a potreba jednotnega armadnega •jezika nikakor ni žalitev drugih narodnostij. Zlasti pri vojaštvu mora vladati stroga disciplina, zato se mora vsako vmešavanje osebe, ki z vojaško upravo ni v nobeni zvezi, najodločneje obsojati. - - Dr. F.ngel pravi, da je bil z dr. Pacakom pri vojnem ministru, ki je izjavil, da vojna oblast noče nobenega naroda s svojo določbo poniževati. Ne določba, pač pa njena razlaga nas ogorča. Ako se želi res, da se odstrani vse, kar nas loči, in dobi vse, kar nas druži, ne bi se izdajali taki, vsekakor nepotrebni ukazi. V delegacijah se bo štvar razpravljala. Pacak omenja, da ni proti armad-nemu jeziku, ali neka vojaška določba veleva, da se mora občevati z moštvom v polkovnem jeziku. V določbah za kontrolne shode ni ničesar o tem, da se mora tu rabiti nemščina. Po avdijenciji se je določilo, naj se sploh opusti prijava s >/hier'< ali >,zde'<; a Wolf je pričel proti teimi gonbo, in takoj se je razglasilo, da se ne sme. prezreti uporaba nemščine. Blagor armade ni v nemškem jeziku, temveč v pravičnosti do vseh narodov. Vlada naj ne pozabi, da ne smemo dalje, nego to zahteva blaginja naroda. Tam, kjer se križajo njena pota z blaginjo naroda, je ta odločilna. -Anyž omenja, da je bil kot urednik tožen radi notice, da je bil Kocourek zaprt, ker se je prijavil češki. Drž. pravd-ništvo je tvrdilo, da ni bil kaznovan radi tega, temveč radi nepokorščine. A v raportu je bilo izrecno zapisano, da je bil kaznovan na 7 dnij, ker se je podpisal češki. Nikdor ne more pristati na zahtevo vojaške oblasti,' naj Čeh s svojo civilno sukno odloži tudi svojo narodnost.
Nasovet komisije o zavrnitvi se sprejme.
22. apr. Brzorad poroča o predlogu za zakon o uporabi obeh deželnih jezikov na avtonomnih oblastvih (glej načrt tega zakona. Dr. Brzorad je omenil v utemeljevanju Pacakovega zak. načrta, da se ž njim rešijo mnoge preporne točke in zbliža sporazumljenje. Načrt odgovarja potrebi in pravičnosti. Načrt temelji na tem, da so vsi avtonomni organi zavezani, da sprejemajo drugojezične vloge, a jih rešijo v svojem jeziku. Drugače pa je pri drž. oblastvih, kjer se po stoletnem običaju in veljavnih zakonih v vsi kraljevini sprejemajo in rešujejo vloge v jeziku stranke. Država je opravičena, da od svojih služabnikov zahteva tako kvalifikacijo, kakoršno rabi za vso deželo. Pri avtonom. oblastvih pa poslujejo voljeni funkcijonarji, kjer se to ne more zahtevati, ker je v mnogih okrajih prebivalstvo zmožno samo jednega dež. jezika. Zato je bilo treba ščititi veče manjšine. Upoštevati se je moralo ljudsko štetje. Komisija pa meni, da je to odločilno šele, ko se bo štelo po narodnosti in poda garancija, da se more vsakdor po svojem prepričanju priznati tej ali oni narodnosti. — Nemci sami ne bi mogli svojih prav bolje varovati, nego je to stvorila komisija. Pacak omenja, da so Cehi pri zakonih vedno upoštevali le
pravičnost, Nemci pa, kjer so bili v večini, so j-o odstranili. — Jezikovno vprašanje se bajé namerja rešiti po 5 14. Tak zakon se mora predložiti drž. zboru. Ker pa se tiče le kraljevine Češke, ne smatramo drž. zbora za to kompetentnim. Mi ne pravimo, kakor Nemci, Avstrija mora biti nemška oz. češka, temveč: ona mora biti vsem narodom pravična. V Avstriji je pa še cela vrsta slovanskih manjšin, ki si iščejo svoje narodnostno pravo, ne da bi posegel drž. zbor s ^ 14. vmes. — Grof Schönborn pozdravlja zakon, ker se težkoče odpravijo le potoni zakona. — Schwarz nasovetuje resolucijo za izdajo dvojezičnih tiskovin. — Dr. Dyk poroča o Adamkovem predlogu za uporabo prebitkov sirotniških zakladov na Češkem v dobrodelne svrhe. — Deielni nam. pravi, da o tem more odločati le državni zbor. — Adanek očita dež. nam., da govori, kakor bi tu sedel Schönerer s svojimi pristaši. A vlada, ki je izjavila, da se opira na večino in da stoji na polni jednakopravnosti vseh narodov, ne napada avtonomije te kraljevine. Nikdor nas ne pripravi do tega, da se uklonimo r.emški hegemoniji in žrtvujemo kako pravo te kraljevine.
Sileški 21. apr. Razprava o odgovoru dež. namestnika na interpelacijo radi jezikovnih naredeb. — Haase pobija trditev, da se jezikovno vprašanje laže reši naredbinim nego parlamentarnim potoni, in se veseli, da je dež. preds. priznal nemščino kot uradni jezik. Bar. Mattencloit poda resolucijo, da se nemščina proglasi uradnim jezikom za notranje in za medsebojno uradovanje. Sileško veleposestvo zavrača vsako rešitev jezik, vprašanja nagodbenirh potoni. Dr. Stratil pravi, da je samo strankarski interes provzročil, da so Nemci, ki hote gospodariti, z vladnim odgovorom nezadovoljni. Narodna zavest sileških Slovanov se je vzbudila po gospodarskem in kulturnem napredku, ne po agitaciji. Pripravljen je k sporazumljenju z Nemci, a dotlej se morajo Slovani držati vlade. — Dr. Menger pravi, da se mora jezikovno vprašanje rešiti ustavnim potoni ter ne prepustiti samovoljnosti vlade. S Slovani se Nemci ne morejo sporazumeti, dokler so oni za češko državno pravo. Gruda pravi, da jezik, naredbe Slovanom ne priznavajo skoro ničesar, in poleg tega se jim še upirajo izvrševalni uradi. — Dr. Rochowanski dokazuje potrebo jednotnega uradnega jezika. —• Michejda priznava vladi, da hoče podati Slovanom pravno žašč.to in pravi, da naj Nemci ne mislijo, da bi se pri uravnavi po zakonu moglo Slovanom manj priv oliti, nego kar so privolile naredbe.
22. apri je sprejel resolucijo bar. Mattencloita. Manjšina je protestovala proti nji. Resolucija pravi, da s polnim varovanjem v protestu nemške večine dež. zbora dne 28. dec. 1898 izrečenih izjav vzame na znanje izjavo vlade, da se -jezikovne naredbe ne tičejo Silezije, ter da se ni povsem nič spremenilo na veljavi nemščine kot notranjem uradnem ijezku in poslov nem jeziku v medsebojnem občevanju oblastij in uradnij, ter zahteva, da se ta princip strogo izvede pri pravosodju in upravi. Dež. zbor zahteva ustavno uravnanje jezikovnega zakona in smatra, da se, ali se tičejo Silezije, popraša za sovet deželni zbor, za nujno in potrebno. — Podpisan je kot prv i kard. Kopp.
2r>. aprila. Hruby utemeljuje svoj predlog o sostavi državnega zbora iz odposlancev iz deželnih zborov, kateri označi kot protest proti predlogu Turka glede na § 14. — Preklic jezikovnih naredeb ne bi dovel zboljšanja polit, razmer, zato je treba, da se v drž. zbor zopet pošljejo odposlanci iz dež. zborov, kar je utemeljeno v oktoberskem diplomu in v določilih deželnozborskega reda. Teh zakon 2. apr. 1S7.'i ni odstranil, ter se smejo v drž. zbor sklicati ali voljeni poslanci ali odposlanci dež. zborov. Predlog naj se izroči posovetovalnemu odseku. To je bilo odklonjeno z vsemi glasovi proti 7 (slovanskih zastop.l.
Solnograški. 21. apr. Predlog ustavnega odseka, da dež. zbor izreče prepričanje, da je treba jezikovne naredbe razveljaviti, in da se mora pogodba z Ogersko skleniti ustavnim potom, je bil soglasno sprejet.
---i—5-—
P oročila.
V Draždanih je bil 7. apr. »simpatijski shod za Nemce v vzhodnih markah « Dr. Lehr je dokazoval, da je narodnostni prepir v Avstriji tudi za Nemce v cesarstvu velikega pomena. Ako se bodo stvari nadalje razvijale v tem tiru, bodo Nemci koncem novega stoletja nasproti Rusom in Angležem v neznatni manjšini. Pogin Nemr-ev v Avstriji bi bil signal za pričetek pogina nemškega cesarstva. Zato se moramo združiti in ne smemo pripustiti, da poginejo Nemci v Avstriji. Ako vežejo našo vlado gotove obzirnosti, ni treba, da tudi nemški narod te vpošteva pri svojih simpatijah Tudi avstr. Nemci ne zahtevajo direktne, temveč le moralno pomoč. Dvozveza z Avstrijo je le še Akcija, samo cesar Fran Josip ji je svest. Sklenula se je pod uslovjem, da Nemci obdrže svoje nadvlado. Da je prišlo drugače, so v marsičem krivi Nemci sami. zlasti liberalna stranka. Opuščenje socijalne politike in drž. jezika, potem pripustljivost do vlade in nesloga so jim mnogo škodovale. — Poslovanjena Avstrija se gotovo z Rimom zaveže proti Prusiji. — Iz Cislaj-tanije se mora izločiti Galicija, Bukovina in Dalmacija, nemščina se mora uveljaviti kot državni jezik, in zveza z Nemčijo sprejeti v ustavo.
Javni shod pol. dr. •Edinost« je bil 9 apr. v Ko-štaboni na Pomjanščini. Otvoril ga je M. Mandie. Dokazoval je neutemeljenost razdelitve te občine Komisija za rešenje reklamacij proti volilnim listam, sestavljena iz samih italijanašev, je odbijala vse slov. pritožbe. Vsi napori. da bi bila tudi slov. stranka zastopana v nji, so bili zaman Kakor so svoj čas Italijani ustvarjali samo velike občine, v nadeji, da bodo ital. mesta vplivala na manjša sela, — so sedaj razdelili to občino le, da si v nji ohraiiijo svojo gospodarstvo. A občani naj prekrižajo laške račune. — Kmet A Glavina je zavračal sumničenja proti prejšnji občinski upravi ter našteval krivice pri reševaniu reklamacij in slepila pri prošnjah za razdelitev. — Kaplan Golja je povdarjal, da nočemo nemira, temveč pravo, ker se s tem borimo za pravi mir. Zložni moramo biti v borbi za prava svojega naroda. — Dekan Ladovac je razpravljal, da je bilo nekdaj blagostanje v Istri. A sedaj je narod propadel. Zakrivilo je to slabo gospodarstvo onih. ki so upravljali deželo. Do šestdeset let so skušali nem-či.ti, od tedaj pa gospodarijo Italijani. To za občino niso stvorili absolutno ničesar. Duhovnik mora skrbeti tudi za svetni in telesni blagor svojega ljudstva, mora biti pospeševatelj omike in branitelj narodovega prava,. Zato pa Italijani toliko sovražijo istrsko duhovščino. Dr. RybaF se obrača proti laški gospodi iz Kopra. Ti potrebujejo kmeta, od katerega žive, in se mu torej hli-nijo prijazne Zato pa mu ne dovolijo šol, ker bi potem postal prepameten. in oni ne bi več tako prijetno živeli ob njegovem trudu. — Lahi hvalijo vedno blaženo Italijo, a vendar prihajajo tropoma iz nje reveži k nam ter odjedajo našim delavcem kruh. Slabo je v Italiji, ker ima tam ljudstvo približno take gospodarje, kot so istrska gospoda. Zakon je nad zaščitniki Italijanov, in zato mora naposled vendar zmagati pravica. — Predsednik shoda dr. Mandič razpravlia o razmerah in dogodkih v deželnem zboru. Župnik Šašelj govori o slabem stanju kmetov. — Dr. Gregorin je naposled še povdarjal razni namen gostov: prijateljskih rojakov iz Trsta in nasprotnih tujcev iz Kopra. Italijani praviio: večino v dež. zboru imamo mi, torej morate biti z nami, če hočete kaj doseči. To je sicer res sedaj, a ne bo vedno. A Istra je del velike
avstr. države. V Avstriji pa je večina slovanska; laške gospode na Dunaju ne upoštevajo dosti. Parlamentna večina bo nas podpirala. — Preds. Mandič je nato shod zaključil s trikratnim živio na cesarja.
Srbski posl. v Londonu in na Cetinju, Mijatovič in Mašin, bodeta odzvana od sedanjih mest ter imenovana zastopnikoma Srbije na mirovni konferenciji.
Papež je 11. apr. sprejel sveti kolegij, ki mu je prišel čestitat k ozdravljenju. — Njegov duh se zdaj peča, tako je zatrdil v odgovoru in zahvali, z dejanjem, katerega si je toliko časa želel, da bode breme orožja manje in manj krvavo, in s tem socijalno življenje mirnejše. Onega, ki je podal inicijativo k temu, oslavi zgodovina civilizacije. Z veseljem pozdravlja to inicijativo in ji želi obilo sadu.
Drž. posl. dr. Kapferer je za 10. apr. sklical v lno-most volilni shod, katerega so se polnoštevilno udeležili radikalci, in ker on vs'ed tega ni hotel poročati, sklenuli so resolucijo, da se mu izreče zaničevanje vsled tega, ter se pozove, da takoj odloži svoj mandat.
V Draždanih je bil 8. apr. nemško-nacionalni shod, kjer so razpravljali, kake delžnosti izvirajo za Nemce v Nemčiji radi narodnostnega gibanja Nemcev v Avstriji. — Wolfu se je poslala brzojavka, izražajoča simpatije za avstr. Nemce in njih neustrašenega prvoboritelja !
Na shodu nemš. učiteljev v Pragi je govoril tudi Wolf Napadal je Madjare in Poljake. Ker je učit. Hointes govoril proti obstrukciji v drž., in proti abstinenciji v dež. zboru — je rekel Wolf, da je bil svoj čas odločno za vstop v dež. zbor, ker je menil, da taktika, ki je vrgla Badenija, uspeva tudi tukaj. A s sedanjimi nem. zastopniki ni bilo nič pričeti. Hitro pa ko pridobe radikalci njih mesta, pojdejo v dež. zbor in tam se bodo potem vršili prizori, velike važnosti za vlogo, ki se mora Nemcem odločiti v državi. Tudi obstrukcija se je napadala. Ako bi se ona nadaljevala z isto odločnostjo, kot se je pričela, bili bi danes gotovo uže na cilju; vrgli ves denašnji sistem in imeli odnošaje, v katerih bi bilo možno^delovati socijalno reformatorski. — Za te čudne ekspektoracije je žel burno hvalo in priznanje!
Kard. Kopp je izposloval privoljenje, da se za Si-ležijo ustanovi semenišče, v katero se bodo sprejemali samo Nemci, da se tako zagotovi za Silezijo nemški duhovniški naraščaj
Tožba biskupa Zmejanoviča proti patrijarhu Brankovih radi poneverjenja je provzročila veliko senzacijo. Madjari to izrabljajo proti cerkveni avtonomiji Srbov. Bar. Živkovič je v »Bud. Tgb.< priobčil članek, kjer obžaluje, da se je stvar spravila v javnost, ter pravi, da je potrebno, da kompetentna oblast preišče vso stvar. Vse nedostatke je zakrivila vlada, dostikrat v zvezi s hierarhijo. — Min. preds. K. Szellu je poslaništvo devetorice izročilo memorandum na Nj. Veličestvo, ki razpravlja o vseh krivnjah srbsko-pravosl. cerkveno-šolske avtonomije zadnjih 30 let. Min. preds. je sprejel deputacijo 12 apr. Dr. Vučetič je razložil vzroke razporu med saborom in kr. komisarjem ter prosil, da minister izposluje najviše dovoljenje za sostanek odloženega sabora. — Min. je obžaloval, da je došlo do razpora, a doslej še ni mogel stvari dovolj proučiti, hoče pa vladarju izročiti predlog, kakor to zahteva zakon, pravica in državni interes. — Sinod je sklenul pozvati biskupa Zmejanoviča, da v določenem času pred njim razloži svojo tožbo in jo opravda z dokazi. — Krivico Zmejanovičevo preišče posebna komisija, ter bode potem sinod sodil o tem.
B. Auerbach, prof. na vseučilišču v Nancy-ju na Francoskem, je priobčil knjigo »Les races et les nationalités en Autriche-Hongrie«, ki je Slovanom neprijazna in se označuje tudi po krivem umevanju naših razmer. Temu se ne čudimo, ker nam uže ime razodeva potomca Abrahamovega. O Čehih piše, da so v krivici, ako zahtevajo od Nemcev, naj ti priznajo češčino za državni jezik ter bodo prisiljeni, da se ga ucé. Tudi ako Slovani štejejo 14, Nemci le 7 milijonov, je ta manjšina vendar močnejša, ker je jeden narod, dočim so Slovani razcepljeni na mnoge narode.
V	Dunajskem mestnem zboru je 13. apr. stavil dr. Förster nasovet, naj se odpravi zloraba, da bi se iz niže-avstr. najdenišnice oddajali nemški otroci na hrano mad-jarskim in slovaškim roditeljem, ker razun nezadostne moralne odgoje(!) se tako oplenijo tudi nemštva, jedi-nega zaklada, ki ga imajo. Ker se to godi baje radi tega, ker se ne oglasi zadosti nemških gojiteljev, naj stopi dež. odbor v zvezo s »Siidmark«, ki bo gotovo rada posredovala za nemško odgojo.
Tirolski poslanci ital. stranke so sprejeli propozi-cije, katere jim je v imenu vlade in nemških klerikalcev stavil dr. Kathrein za podstavo nadaljnjim pogajanjem.
Predsednikom bolgarskega sinoda na mesto umršega ruščuškega biskupa Gregorija je izbran Trnovski mitro-polit Klemeni, ki je po krvavi êri Stambulovi vodil deputacijo bolgarskega sobranja v Petrograd. Pod Batten-bergom je bil malo časa minist, predsed. Odlikoval se je tudi kot pisatelj dveh dram.
Tržaški biskup Šterk je bil 20. apr. v Rimu pri papežu v avdijenciji. Papež ga je popraševal po cerkvenih razmerah v Trstu in Istri ter zlasti o uporabi glagolice ter izrazil obžalovanje, da politiška nasprotstva delajo zapreke svečenikom v njih duhovskem delu.
Volilni boj na Bolgarskem se je 21. npr. v Vrači pričel krvavo. Vladina parola, naj se združijo Stambu-lovci in Radoslavovci, ni dobila povsod odmeva.
100 letnici rojstva biskupa Stepana Moysesa je bila podana ogerskemu ministerstvu prošnja za ustanovo v podporo slovaških dijakov, ker je bil biskup slovaškega rodu in mišljenja. Ustanova naj bi se založila z darovi, ki bi se nabirali po vsi deželi. — Ministerstvo je 5. februv. odreklo dovoljenje za zbirke. Pri spremenjenih polit, razmerah se je sedaj podala nova prošnja v isto svrho.
Tridentinski knezoškof je v pastirskem listu označil gibanje proti Rimu kot »otroško demonstracijo za politične in narodnostne namene« ter kot veleizdajsko stremljenje.
V	Jablunkovi na Sileškem so podali nekateri poljski učitelji davkariji poljske pobotnice za zneske, katere so imeli dobiti od deželnega fonda. Davkarija se je obrnula do dež. odbora v Opavo, z vprašanjem, ali jim naj to izplača, na kar se ji je naročilo, da sme to stvoriti le proti nemški pobotnici.
Mestni sovet v Kutni Gori je povabil dež. poslance, naj si pridejo ogledat tamošnje zgradbe in spomenike. Temu vabilu so se odzvali 20. apr. Bili so slovesno sprejeti. Na kolodvoru jih je pozdravil fuupan Machaček; odzdravil je knez Jur. Lobkovic. Pred kolodvorom so se zbrala razna narodna društva. Po ogledu raznih zgodovinsko znamenitih stavb in spomenikov so se zbrali pri banketu. Od raznih zdravic omenimo samo dr. Heroldovo, ki je povdarjal, da so Čehi večina v deželi, torej opravičeno zahtevajo stališče večine, a niti tega, temveč samo ravnopravnost. A le tedaj dosežejo zmago, ako se vsi
združijo složno pod jednim praporom. Princ B. Schwarzenberg se je zahvalil na napitnici češkemu plemstvu ter napil bodočnosti češkega naroda.
Slovenski deželni poslanci goriški so podali dež. glavarju Pajerju pismeno izjavo o svoji abstinenciji. Ta je odgovoril dr. Gregorčiču, da sicer ni od večine in od vlade pooblaščen, da jim odgovori, a da hoče povedati svoje csebno mnenje. Italijani niso odbili nobene zahteve, ki ni imela namena, oškodovati ital. narod. On se nadeja, da se dobi način, ki Slovencem omogoči sodelovanje v dež. zboru.
•——i—h"—• Rusko slavlje na Dunaju.
Dnevi 15., 16. in 17. aprila ostanejo v živem spominu ruski naselbini na Dunaju in vsem tistim, ki so bili prisotni v novi ruski cerkvi ob njenem posvečenju in pri ločenem posebnem koncertu Moskovskega sino-dalnega pevskega zbora
Kakor smo poročali v št. 7. „SI. Sv.", došel jena ukaz carja Nikolaja II. nadškof Varšavski in Holmski, Jeron i m, posvetit rusko cerkev. Pridružili so se mu svečeniki ruskih cerkva v Velikonemčiji in Avstriji. V imenu ruske vlade je došel namestnik oberprokurorja Sv. sinoda, senator VI. K. S ab 1 er.
Uže na večer pred posvečenjem je bila velika bo-goslužba, pri kateri so Dunajski udeležniki prvikrat slišali petje sinodalnega pevskega zbora, od katerega je dospelo iz Moskve 18 mož in 22 dečkov. Drugi dan, 16. aprila, je začelo bogosluženje s posvečenjem ob 9. uri in je trajalo do 1'/ popoludne. Cerkav ima prostora za 750 ljudij, in je bila napolnjena od tistih, ki so dobili liste za vstop. Pravoslavni Dunajski, na prvem mestu ruske naselbine, so dobili dovoljenje za vstop, potem zastopniki avstrijske vlade, Dunajskega mesta, nekateri aristokrati, več novinarjev in Slovani, ki so nalašč došli izmed Srbov, Čehoslovanov in drugih.
Nadškof Jeronim je opravljal vse bogoslužje v spremstvu 15 svečenikov; imeli so pozlačeno krasno opravo, došedšo iz Moskve. Pri glavnih vratih je arhijerej Dunajske ruske cerkve, Nikolajevskij, s toplimi besedami pozdravil nadškofa, in nato se je vršilo posvečenje po predpisanju pravoslavne cerkve. Jeronim sluje radi spretnosti ob takih prilikah, in radi tega je car njega odločil za izvrševalca tega bogosluženja. Ko se je mazilil altar, in so ob obhodu po cerkvi na vseh koncih s križem vtisnuli simbol posvečenja, se je slišalo zunaj zvonjenje, ubrano, kakor je običajno v Rusiji. Dolga vrstamolitev in petja se je vrstila več ur. Petje se je vršilo v solo, a največ v zborih. Slišal si take izpremembe napevov, da se nisi utrudil kljubu dolgotrajnosti. Niti najstroži kritik ni zasledil niti hibice v izvrševanju. Globoko je segnulo to prekrasno petje v srce. Zbor je pokazal, kakor pravi jeden list, „kakö je možno slaviti Boga ne z nemimi glasovi bezdušnih organov, a z ž i v i m glasom razumnih bitij, vstvarjenih za proslavljenje svojega Stvarnika."
Nadškof je imel kratek govor, primeren tej svečanosti, hvaležno spomnivši se carja Aleksandra III., ki je glavni tvorilec te cerkve, in potem tistih, ki so žrtvovali za sezidanje cerkve. Protojerej Berolinske poslaniške cerkve, o. Maljcev, pa je na kratko označil pomen cerkve za Ruse v tujini.
Udeležniki so bili silno zadovoljni, da so videli izvršenje bogosluženja na tak vzvišen način.
Zvečer je bil velik obed pri ruskem poslaniku gr. Kapnistu, kjer so napili carju Nikolaju in cesarju Franu Josipu.
Drugi dan je takisto svečano opravil bogosluženje nadškof Varšavski.
O novi ruski cerkvi na Dunaju so uže pred meseci mnogo pisali, da spada med najkrasnejše svoje vrste. Načrt za njo je napravil ruski akademik Kotov, direktor risarske šole v Petrogradu; sezidala pa sta jo Dunajska stavbarja Rumpelmayer in Giacomelli; ona se nahaja na kraju dvora poslopja ruskega poslanika v III. okraju mesta (Reisnerstrasse). Nad vhodom je Spasitelj z 2 angeljema v mozajiku. Proste stopnjice dovajajo do pravega vhoda v cerkev. Cerkev ima podobo križa, ima sedaj žolte stene, ki pa se naslikajo pozneje. Prekrasna je pozlačena ikonostasa in je izdelana iz cipresnega lesa. Kar je na njej izrezano jako tino, ima značaj sloga iz XV. stoletja. Podobe svetnikov v ikonostazi in drugod so slikane po bizantinskem slogu od Brunija in Charle-monta. Stena oltarna ima 3 okna; v sredi stene je podoba Knstova, na levi Mati Božja, na desni Ivan Krstnik. Sredi cerkve so 4 debeli stebri iz rudečega granita z bogato ornamentiko in nosijo kupulo cerkve. Po strani je mnogo drugih prostorov za sakristijo itd. Visoka je cerkev do križevega jabolka 22'/a sežnjev. Kakor pravoslavne cerkve, ima tudi ta jeden veči in več manjših zvonikov. Ko seje solnce skvozi okna cerkve, igrajo žarki različne barve.
Zidanje cerkve se je pričelo 1. 1893 in stoji 300.000 rubljev. Ta pravoslavni hram si ogledujejo in bodo vedno ogledovali tudi tujci, in sicer radi posebnega značaja, od zunaj in od znotraj.
* * *
Na večer 17. aprila, bil je koncert Moskovskega sinodalnega pevskega zbora v veliki dvorani »Musikvereina«, tisti koncert, na kateri je vabil sotrudnik »SI. Sveta« Slovane v obče in slovanske dijake posebe. Bili smo sami pri koncertu, a je najbolje, da posnamemo o tem nekoliko iz popisov, ki sta jih priobčila v »Slav. Echo« dva strokovnjaka, jeden avstrijski in jeden ruski.
Bil je, pravi avstrijski kritik, dogodek, ki smo ga doživeli 17. aprila na Dunaju: konec sezone, do zadnjega pro-storčeka napolnjena dvorana, in po dve uri in pol trajajočem izvrševanju koncerta še zahtevanje dodatka! Poslušalstvo, katero je prejšnjih let pridobil pevski zbor Slavjanskega, je prišlo ter mnogo pričakovalo, da bi se okrepčalo s cerkvenim petjem.
Pod vodstvom Smolenskega in dirigentom O r lo v a je došel oddelek Sinodalnega pevskega zbora na Dunaj; zbor je pel na koncertu 15 liturgičnih pesnij, ki so bile razdeljene na 3 oddelke po 5 v vsakem oddelku.
Te skladbe so večinoma preproste, bez olepšave; celo skladatelji, ki so vstvarili velika moderna dela za gledišče in orkester (kakor Glinka, Balakirev, Čajkovskij) se kažejo v liturgičnem petju preprosti. Te cerkvene pesni so pisane vse po starih cerkvenih napevih z jako zmerno uporabo kromatike; toliko večo vlogo igra polifonija. Do čuda mnogo zahtevajo Rusi od basov, prizanašajo pa glasovom dečkov.
Označenje pojedinih toček je jako fino mišljeno. Proseče in stokajoče se je glasilo n. pr. »Miloserdija dveri«, slovesno tajno Kerubimskaja, sveže in zaupno »Blagoslovi, duše moja, Gospoda« in »Gospodi, siloju tvojeju«, v tem
ko je »Tebe pojem« pobožno prodrlo do srca. Vzorna je skladba »Vjeruju« Čajkovskega; to je pobožno, preprosto veroizpovedanje bez dramatiškega bombasta, ki se šopiri od časa Dunajskih klasikov in stopa na napačna pota. Nobena beseda se ne ponavlja, in vendar je vsak stavek poln izra-ženja in fino označen; pesen »Et in carnatus est« je kakor cvetje nežno; »passus et sepultus« pretresa, bez lovljenja efektov. Skladba takih zborov je pač tajnost, ki ima svoje korenine v vernosti, in ki more razcvesti se le na slovanskih tleh.
Vse te pesni, ki so tesno združene s pravoslavno cerkvijo in ruskim narodom, je zbor izvršil dovršeno; Dunajski diri-gentje in cerkveni glasbeniki, pred vsem dvorni kapel-niki, so se mogli ta večer česa naučiti o izvrševanju.
Blagodejni vtis je bil ohuslovljen po zaresnosti in vzorno disciplino zborovo, po slovesni obleki vseh izvrševalcev, po blagoslovu, ki ga je pred začetkom podelil prisotni Varšavski nadškof Jeronim, in po mirnosti pa gotovosti dirigentovi; nič, čisto nič. ni moglo motiti čistega uživanja te umetnosti.
Glasovi zbora, ki je na Dunaju sestajal iz 22 dečkov in 18 mož, so prek in prek okroieni. noben pevec se ne sili pred druge, vsi se podrejajo na korist skupnemu vtisu. Skladbe so čiste in gotove — bez poprejšnjega podaiija glasu na kakem godalu, - - tehniško šolanje je vzorno, so-sebno sopenje, ki se vrši skupno, kar si zapazil ob vsakem začetku s forte. Razmerje glasov je srečno: 22 svežih glasov dečkov in 18 moških, in vzajemno poštevanje drug drugega!
Glasovi dečkov se varujejo, da bi se ne izkazih, in na to stran se ti glasi izobražujejo metodiški, ne pa kakor n. pr. na Dunaju, kjer se glasovi dečkov kar sistematiški uničujejo.
Tu so se strokovnjaki mogli tudi učiti, kako naj se pojejo srednjevečne »jubilacijer.
In dirigovanje! Da, da, to je umetnost, ki je zašla dandanes na povsem kriva pota virtuvoznosti in akrobat-stva. Mislijo, da »tehnika« je bistvo umetnosti. Orlov ne ve nič o tem; on se bistveno razločuje od moderne tehnike; ne teza ali arza ste pri njem glavna stvar, temveč — poslušajte — odstavki! To omogočuje svobodno, neprisiljeno modulacijo dolgih vrst sekiric, pravo deklamacijo teksta; seveda je pri tem potreba stroge discipline in ozke dotike dirigenta z zborom. Zato pa je bil tudi uspeh tako popoln, poslušalci so bili oduševljeni, in prisotnost mnogih, glasbeno
visoko izobraženih oseb je najboljši dokaz temu. M.
*
O tem, kar podaje gospod N. D. Kaškin, profesor Moskovskega konservatorija v »Slav. Echo«, navajamo le nekoliko.
Sinodalni zbor, pravi g. Kaškin, je prastara naprava,
med Rusi. Kedaj da je prav za prav nastal, ni možno i^frpiko določiti. Gotovo je, da od začetka so bili pevci pa, trijarhovi, katerega so spremljali, kedar je on opravljal bo-aff,jHiženje.
■x' ¿ihJn0 je	Veliki odpravil v Rusiji patrijarhat, je
njt^jgvj "gevski zbor vendar ostal, nekoliko gotovo tudi radi te^: k(e£ je imel svoje posestvo v Moskvi, ne daleč od '»M V tak° zv" Kltaiskem mestu. Od začetka so prebi-^¿fffo.Vfiiji11 na svoiem skupnem posestvu. 70^69hatfi'M^at je kil nameščen po Sv. sinodu; tedaj je lili njemu.pridružen pevski zbor. Ko pa se je Sv. sinod pre-M? vW$irad, je
ostal pevski zbor v Moskvi. Sv. sinod j-e'Mloče^ai \'%like zneske za vzdržavanje pevskega zbora. S'eiPa| 5%'fa ¿"hor'svojo sinodalno šolo cerkvenega petja; v to
1119) •/ ,»fJ|9(OVl
šolo odbirajo in zbirajo dečke iz vseh krajev Rusije; tu prebivajo, se izobražujejo jako dobro v občem šolanju in v petju.
Vodja zavoda je danes J. V. Smolenskij, ki je obiskoval vseučilišče in se je bavil tudi z zgodovino ruskega cerkvenega petja. Izdal je nekaj učenih del o zgodovini cerkvene glasbe v Rusiji in tudi obsežno biblijoteko rokopisov ruske cerkvene glasbe.
Dirigent sinodalnega zbora, V. S. Orlov, je bil učenec in vzgojenec sinodalnega učilišča. Pel je v zboru in je bil solist med altišti. Bil je potem na Moskovskem konserva-toriju, več let dirigent zasebnih zborov, sedaj je uže 13 let najstarši dirigent sinodalnega zbora.
Ruska cerkev je dobila iz Bizancije sistem vstočnega cerkvenega petja. ^ Tekom stoletij so nastali samostalni na-pevi v raznih krajih Rusije. V XVII. stoletju so se ti napevi zbrali, in Sv. sinod jih je z notnim ključem priobčil v notnih knjigah. Vsi napevi, ki so "se peli v Dunajskem koncertu, so stare melodije, t. j. glavne melodije, vzete iz teh notnih knjig; harmonizale pa so se v tem stoletju.
Ko bi Moskovski sinodalni pevski zbor zopet nastopil na Dunaju ali v zapadni Evropi, bilo bi treba želeti, da se zapadno občinstvo seznani z novo smerjo razvijanja ruskega cerkvenega petja, kateremu je središče sinodalno učilišče v Moskvi. S to željo završuje svoj obsežniši članek profesor Kaškin.
■ -i -i----
Primorje i Trst.
Graziädio Ascoli, senator u kraljevini onkraj Devina, pisac palestinskog poriekla, ne znam koje vjere, od tali-janskih listova u Primorju nazvan »ponos te pokrajine, talijanska slava, čovjek osobitih zasluga i velika ugleda«, izdao je prošloga mjeseca u »Vita internazionale« (revue izlazeöa u Milanu, urednik Feodoro Moneta) razpravu »Italijani e Slavi nella Regione Giulia«, koju je, nepro-mienjenu, obielodanio trščanski »Indipendente« u svojem podlistku, priznav joj i radi ugleda aütorova i, bez obzira na autora, radi sadržaja, vanrednu važnost.
Koja je vila starješini Ascoli-ju udahnula takovu razpravu? Vila Straha. Prije pet-šest godina trubili su Italijani »svieta na sve četir strane«, Primorje da je čisto talijansko, danas eto senator Rimski savjetuje, da se Primorie razdieli. Na Goričkom da je nam skoro sve, što je naše, u Istri nešto, u Trstu ništa. Nu o tom kašnje.
Što je po senatoru Ascoli-ju glavna svrha, koju neka postigne Talijanstvo ovih krajeva? Ono, na što sam ja — premda nišam prorok — upozorio nase u »Slovan-skom Svetu« god. 1897 : prije svega treba poitaljančiti slovenska sela, nalazeca se uz cestu, koja, izmedju Krasa i Adrije, vodi od Trsta u . . . kraljevinu (nota bene ne: iz kraljevine u Trst). Slavnomu senatoru, koji Vam je izpoviedao, što želi. blagodarite! —A ja ču Vam na tom mjestu zaobčiti (Discretion Ehrensache !), što žele Niemci, koji več davno pjevaju »Die Wacht am Adriastrand« (v. n. pr. Südmark-Kalender): Villach-Flitsch-Görz-Triest. ... To Niemci izpoviedaju. Pozor na vlak! A ja znadem, da maštaju i o nekom simbolu najmodernijeg mističnog realizma — o trokotu : Triest-Pola-Fiume (Abbazia).
Kako bi Ascoli dielio, več sam napomenuo. Od pokrajine Gorica-Gradiška dao bi nam ono, što je čisto slovensko; one gradove i ona sela, u kojim ima samo nekoliko Talijana, proglasuje talijanskimi. Ja cu na to
odgovoriti samo par besjeda. Furlanija je sada njihova, te je mi ne možemo ni želiti; Kras je naš, te bi ga Ta-lijani zaludu željeli. Oni krajevi, gdie živu oni uz nas, t. j. gdje njih ima na slovenskom tlu, moraju biti priznati našimi. Glavni grad, Gorica, imenom je naš, i položajem naš, jer se diže na slovenskom zemljišču; za to mora postati naš. Ako onda stranci budu nama dali mira, i mi čemo drage volje njima.
O Trstu, njegovoj prošlosti, sadanjosti i buaučnosti mogla bi se napisati debela knjiga. Raztvorite atlas i po-gledajte. gdje leži. .Te li za srednju Evropu glavna luka ili nije? Ako jest, od kakve bi važnosti mogao biti za I taliju, od kakve za južne Slavene, od kakve za Niemce? Pomislite na Genovu, na Hamburg, na Rijeku, na Spljet, na Salonik ... A da Trstu otmete trgovinu, što bi postao? Dosta o tom; za sada jesmo okolo Trstu i jest nas u Trstu, a jesmo i jest nas od davnih vremen.
Od Istre talijanski nam senator nudja kvarnerske stoke i onaj dio, koji je pod Voloskim kapetanatom: sve to, nista drugo. A Tazin' Pazin je središče Istre. Pomislite si oko toga središta kolo, a u tom kolu 50.000 duša. Koliko ih je talijanskih? Najviše 3000. Je li potom Pazinski kapetanat njihov ili naš? — Cisto talijanski jesu samo gradovi i gradiči na zapadnoj obali Istarskoj; nu pred vratima tih gradova i gradiča stražare naši (okolica Koparska, Porečka. Puljska . . .).
Glavno glasilo trščanskih Talijana »II Piccolo« zavrglo je Ascolijev predlog o dieljenju." I mi ga ne možemo primiti. Ali ako oni priznaju našim, što je naše, i mi moramo priznati njihovim, što je njihovo. Svakomu svoje!	(Daije dodje.)
—-s ■
0 „kritiku našega časa".
„L>iiAix'j. Be.-iiiK-T, aBf.pi,, a rjiaBu He miteri,.
Lansko leto je izšel moj »Rusko-slovenski slovar« s »Kratko slovnico ruskega jezika«. Ker je bilo to delo prvo te vrste v slovenskem jeziku, in ker zanimanje za ruski jezik v Slovencih vedno raste, posebno med mladim pokoljenjem, ni čudno, da so ga slovenski časniki sprejeli blagohotno; njim so se pridružili tudi srbski in hrvatski listi ter ga priporočali toplo svojim rojakom.
Kritike se nisem bal. Prepričan sem bil, da rojaki zaupajo pisatelju, ki uže 20 let živi v Rusiji in rusko mladino podučuje v ruskem jeziku, in ki je prvi Ruse, kolikor toliko, seznanil s slovensko prozo (iz Levstika in Jurčiča). Poleg tega pa sem upal, da bodo dragi rojaki jemali v poštev tudi to okoliščino, da sem omenjeno delo sestavljal sam, med svojo težavno službo, in da bode to izpodbujalo k mehkej sodbi o nedostatkih njegovih. No niti sanjalo se mi ni, da se v Slovencih more najti človek in list, ki bi imel pogum, pod krinko stvarne kritike, napovedati vojsko toli koristnemu delu, posvečenemu jedino vedi.
Voral sem se! To dokazuje recenzija mojega dela v Ljubljanskem leposlovnem, namenjenem, baje, najprej mladini, listu »Dom in Svet« v 15. štev. od 15. malega srpana 1898. Pisali so mi o njej nekateri moji prijatelji v domovini, no dobil sem jo stoprv te dni, t. j. v koncu marcija meseca iz dobre roke.
Kritika more imeti le dober namen; naj si bode stroga, neprizanesljiva in ostra, da je le objektivna in
pravična, da vidi dobre in slabe strani dela, s katerim se peča.
Poglejmo, v koliko se je teh načel pridržal kritik, kateremu je g. dr. Lampe zaupal pretresovanje mojega dela.
I.
Prvi greh, katerega me dolži recenzent g. Kom-Ijanec, je velika množica tiskovnih pomot v mojem delu: razen omenjenih v knjigi, pravi g. recenzent, „jih skoro še mrgoliV svoje opravičenje morem reči sledeče: Slovar se je tiskal v Goi-ici, in je prva ruska knjiga, ki se je tiskala v našej domovini; stavci, seveda, niso bili Rusi; in ni čuda, ako se celo v razločno pisanem slovenskem rokopisu delajo tiskovne pomote, to tem bolj v rokopisu, ki je pisan v ruskem jeziku, in kateri zaradi obširnosti nema vsake črke napisane kaligrafiški. Korekturni listi, kakor je znano, tiskajo se pod ščetjo (Bürstenabzug), torej ne vselej dovolj jasno, kakor v stroju; zato ni čuda, da popravljavec črke, ki so v glavnih potezah jednake, zamenjava ali jih ne zapaža, ali pa odličiteljne črtice niso dovolj jasne; take črke so napr. one, katere je zapazil g recenzent: n, h, h, h, h, i» in še druge.
Korekturni listi hodili so iz Gorice v Rusijo (črez rusko cenzuro!) in nazaj najmanj 16 dnij. To potovan e korekture je stalo nekoliko nad 15 goldinarjev (1), kajti pošiljali so se listi, se ve da, „priporočeno-'.
Po dobrej vesti moram torej reči. da sem jaz stvoril vse, kar je zaviselo od mene, da bi tiskovnih pomot bilo kolikor le moči manj. Absurdno je misliti, da je kak pisatelj ravnodušen k pomotam v svojem delu.
V popolno drugem položaji je bil g. Koraljanec, ko -se je tiskala njegova recenzija: mogel je pregledati svoj članek ne dvakrat, trikrat, nego, ako je bilo treba, celo desetkrat in več. Popraviti 16 stranij tudi ni to, kakor popraviti štirikrat manjšo korekturo. Ako je g. recenzent živel celo na Dunaji, mogla je korektura v 48 urah izvršiti pot iz Ljubljane in nazaj.
Razen tega bi on, ki je v mojih tiskovnih pomotah našel tako zaželeno in ostro orožje proti meni, moral, se veda, obračati vso svojo pazljivost na to, da bi v njega recenziji ne bilo nijedne tiskovne pomote, in to bil moral tembolj stvoriti. ker je bilo zanj neizrečeno lehko in udobno. To bi bil moral stvoriti ne le v svojem, nego i v interesu lista, katerega sotrudnik ima srečo in čast biti.
Alt g. Komljanec, očevidno, pripada k številu tiste vrste ljudij, ki iščejo pezdirja v očesu svojega brata, brvna v lastnem očesu pa ne vidijo; ki so nenavadno ostri k drugim, k samim sebi pa neizrečeno prizanesljivi in dobri.
Zberite vse ruske bespde, ki se nahajajo v recenziji, s katero je olepšal g Komljanec gostoljubni »Dom in Svet« vkup, in prepričate se prav lehko, da ne zavzamejo niti polovice stolbca (kolumne), t, j. četvrti strani mojega slovarja. In na takem pičlem prostorčku najdete besede v takej-le obliki:
.. B o vk ,3, t, ,-i e 11 n n i, in, BocTecTßie, Mirt b'b bt> p. 6.; öoaHTB, oaöyTKa, noneiirejib, noiiOBirmma. npoTo —, no6o'rn,e. ^peiiHHi'i, cepBe^Htra, m&ichb, Me^Bi^t, ey^tya, pyKti. n.ieBeflb, rocno^opi. — pa," itd. itd.
Nekaterih iz navedenih besed, kakih 7, živ krst ne ugane.
Zdaj pa naj sodi človek, komur je pravica draga, ali je imel g. Komljanec pameten vzrok, izpodtikati se nad mojimi tiskovnimi pomotami? Vsakdo drugi, le on ne! Kak učenec 1. normalnega razreda naj reši sledečo
zadačo: »Ako je g. Komljanec na '/, strani oblike Host-nikovega slovarja pustil 20 tiskovnih pomot, iz katerih 7 so besede, ki jih ne pozna nobeden jezik, koliko tiskovnih pomot in spak bi pustil, ko bi on korigival Host-nikov slovar, ki ima 500 stranij?« (Odgovor 20.000!!) Da bi omenjeni pobič vzel v poštev še težave, ki sem jih imel jaz s korekturo, in katere sem gori v glavnih potezah opisal, tega ne terjam, kajti ni jih mogel jemati v poštev celo kritik, ki ga štejem, seveda, med dozorele ljudi.
Popravljaje moje tiskovne pomote, g. recenzent v 1. stolbcu (str. 478) v 6 vrsti od spodaj piše: »Govori se pač 6npio.ii.Ka . . . BocTecTBie, testo.t Kaj zna-čijo besede „BocTecTBie, testo" — je meni popolno ne-umevno; »testo« je po rusko rkcro, besede BocTecTBie pa ni niti v mojem slovarji, niti v ruskem jeziku sploh, dasi g. Komljanec uči, da se »pač govori«.
II.
Dalje g. recenzent J. Komljanec vprašuje, po katerih načelih sem jaz sestavljal svoj slovar. Glčita mi da »pri nekaterih besedah navajam prvotne pomene, pri drugih da se omejujem na izpeljave, drugod pa da navajam zopet le nekatere pomene.«
Načrti, po katerih sem slovar sestavljal, izloženi so natančno v »predgovoru«, kjer bi jih g. recenzent lehko čital v ruskem in slovenskem jeziku. Očevidno on nema slabosti, citati najprej »predgovor«, potem stoprv knjigo. Ko bi predgovor ne imel nikakega pomena, bi se sploh ne pisal, še manj pa stavil na čelo knjige. V kraticah je dalje rečeno: (mr) malo rabljivo; pn (prostonarodno), v tekstu samem pa pri besedah, ki so zastarale, stoii: „staro".
Od besed, katere, češ „se ne rabijo v knjigi ali občevalnem jeziku", privaja g. recenzent nekaj primerov. Poglejmo te primere, da uvidimo, v kakej stopinji „se ne rabijo v knjigi ali občevalnem jeziku", d) BaatroTa (ali Bo .. ), beseda, zložena v predlogom bi. in .itroTa V slovarju Dalja je zaznamovana kakor beseda, ki je domača v kurskej, rjazanskej in tambovskej guberniji, ki vkupe štejejo nekoliko milijonov Velikorusov, vsaj na milijon več, nego je vseh Slovencev vkupe vzetih. Beseda se piše tudi BoabroTa (voljgota), prilog „voljgotnyj". Znana je vsakemu Rusu in se rabi dovolj pogostoma, ne le v »občevalnem jeziku«, nego i v »knjigi«, dasi je bolj prostonarodna, nego knjižna. — V »bajki o pastirji« Ja-zykova čitamo:
„I bvlo b nam spokojno i voljgotno.
Kak solovju v teni gustych vetvej."
In kdo ne zna prekrasnega stihotvorjenja velikega pesnika Nekrasova: »Komu živetsja veselo, voljgotno na Rusi?« »Zakaj ne samo l,gota?« čudi se g. Komljanec. Zato, ker se pojma „voljgota" in „ljgota" ne pokrivata.
b) BapHaKi.. — Ako sem pri tej besedi postavil, po Dalju, »sibirska beseda«, to nisem hotel reči, da je, ra/.ven Sibiri, nikjer ne poznajo. Rabi se kakor psovka, v pomenu nemške »Galgenvogel«, povsod v Rusiji; to p i še nikakor ne pomenja, da jo mora znati vsak Rus, in lehko je, da je tudi prof. Francev ne zna. Ali mislite, da vsak slovenski profesor zna vsako slovensko besedo? Ne bodite tako najivni in ne terjajte nemogočega. V „knjigi" besedo „varnak" lehko najdete med drugim, v prekrasnih povestih, izvestnih sibirskih pisateljev Mamina in Mačteta Komu, dalje, ki se more hvaliti, da zna rusko literaturo,
ni znana očarovateljna poema Ryljejeva »Vojnarovskij ?«
V	njej citate:
„On ne varnak; smotri, ne vidno Pečati rokovoj na njom."
In zopet v divnej poemi Nekrasova »Russkija žen-ščini«, v katerej se opisujo idealne žene dekabristov, čitamo:
„Na volje ryskajut krugom Tam toljko varnaki."
č) BecHyxa (umanjš, vesnuška, množ. vesnuški), to so »pike, pege, rujave maroge na licu« nekaterih ljudij, katere se posebno intenzivno javljajo »vesnoju«, t. j. spomladi, od tega »vesnuški«, po nem. Brandblattern.
V	visokem slogu in v poeziji se ta beseda, po svojej prirodi, res redko srečava, kakor slovenske »pike« ia nemške »Brandblattern«. No ker je to javljenje, t. j. pikasto, pego, marogasto lice, zelo navadno, razumeva se lehko, da je tudi omenjena beseda jedna iz najnavadnej-ših. Dokaza in objasnjenja menda vendar ni treba.
d) Bhti. he.iomi. seveda ni navadno slovensko »klanjati se«, in neprizanesljivi recenzent lista »Dom in Svet« bode videl v mojem »slov.-ruskem slovarji«, da »klanjati se« celo tam ni, kajti jednako je z ruskim. »Bitj čelom« pomenja: klanjati se nizko, do zemlje, t. j. točno: da se čelom udari ob zemljo. Zdaj se ta izraz rabi pogostoma, no v šaljivem smislu. Očitanje g. recenzenta bilo bi pravično, ko bi jaz slovensko »klanjati se« prevel: bitj čelom. Podrobna pojasnila pa v majhnem slovarju niso mogoča; točen smisel je viden iz konteksta, kodar se izraz čita. v ruskej knjigi. V Puškinu (K Žukovskemu) čitamo:
„(Kto) :usskoj gluposti ne hočet bitj čelom?"
Kaj pa prekrasne tragedije Alekseja Tolstega »Čari Boris« in „Fedor lovannoveč«, kjer se »bitj čelom« nahaja pogostoma. Menda vendar kakemu Slovencu lehko pride na um, citati klasičnega'Alekseja Tolstega ali celo prevesti katero iz nazvanih njegovih tragedij, ali ne? Kaj pa zgodovinske romane drugih ruskih pisateljev.
Citati iz imenovanih pisateljev prišli so mi slučajno v spomin, ko sem pisal te vrstice; zdi se mi, da je dovolj neoprovržno dokazano, da se gori naštete besede odlično rabijo v knjižnem jeziku in sicer prvih ruskih pisateljev?
Kar se tiče besed prostonarodnih, umevno je samo po sebi, da se ne govore le v kakih ruskih Rovtah, nego da se ravno tako lehko nahajajo v knjigi. Saj prosti narod ni kaka kasta, katere bi se ruski pisatelji nikdar ne dotikali, ali o katerej bi obrazovani razred ruskega občestva nikdar ne govoril. Citajte Turgenjeva »Zapiski ohotnika«, dela Zlatovratskega, Gleba Uspenskega, Leva Tolstega in druge.
Ako gori naštetih »arhaizmov« in prostonarodnih, češ, besed, g prof. Francev v ruskej knjigi ni našel, to mora človek nehote vprašati: ali je omenjeni profesor sploh kaj čital iz ruske literature ? In ali zna on, kako govore pravi Rusi, ko mej Carstva Poljskega nikdar ni prestopal? Sicer pa sem prepričan, da g. recenzent »Dom in Sveta« zlorabi avtoriteto g. Franceva, ker se na svojo lastno sklicevati nema pravice, ako se noče osmešiti.
V	vsakem slučaji pa človek, ki je po ruski vsaj nekoliko čital, na podlagi besed g. Komljanca sme sklepati, da če imata g. Komljanec in njegov ruski profesor pohabljene oči, to te velike neprijetnosti ruska literatura gotovo ni kriva.	(Dalje pride.)
• -i i-—
Iz novin-
Glasilo bivše Stoj love vlade »Mir« je doneslo vest, da so diplomat, zastopniku Bolgarije v Carjigradu, Markovu, v njegovi odsotnosti zasegli in zapečatili vsa pisma, potem šele je prejel knez uže večkrat podano ostavko. Markov je bil nekdaj intimen prijatelj knezov, a sedaj se poteza za opozicijonalen mandat, in zato mu je vlada vzela vsa pisma, ki bi ji utegnula postati neljuba ali nevarna.
Vsi madjarski listi ostro obsojajo namerjano novo nemško vojaško šolsko društvo ter napadajo vojnega ministra. Nobena madjarska občina ne pripusti, da se v nji ustanovi taka šola.
»Informât.« piše : V Monakovu in v Draždanih so bili zopet shodi, v katerih se je obravnavalo o notranjepolitiških dogodkih avstrijskih. Kaj bi bilo, ako bi bili sedaj shodi v Levovu in Krakovu, ki bi se bavili z »zatiranjem svojih bratov« na zapadu? Isto pravo bi imeli za tako vmešavanje, kakor je imajo gospoda v Monakovu in Draždanih.
»Hrv. Dom« je v 78. štev. priobčila članek o italijanskem vseučilišču v Trstu. To je uže stara želja in zahteva iredentovcev, a vlada nima poguma, da jo zavrne. Trst se je obrnul do nje in dokazal, da bi državo to vseučilišče nič ne stalo, ker bi bilo zadostno doneskov od občin in posa-mičnikov. A samo financijalno vprašanje še ne odloča. Ako Slovencem ne dovoli lastnega vseučilišča in Hrvatom v Avstriji ne dovoli obiskovanja Zagrebškega, ne more i laškega, saj so laške stolice v Inomostu in Gradcu zadostne za potrebe Italijanov. V vsi Avstriji je samo Trident povsem laški, a samo za ta kosec se ne more zahtevati lastna univerza. Seveda je še drugod dosti laških uradov, a to po krivici, ker bi morali biti slovenski ali hrvatski. Vseučilišče v Trstu bi pa pripomoglo k temu, da se to poitalijančevanje vzdrži. A odkoj naj pridejo laški dijaki? odkod profesorji? — Ako se (Hrvati) upiramo laškemu vseučilišču, morali bi po svoji moči pripomoči, da se osnuje slovensko v Ljubljani, ter da se odstranijo zapreke za obisk hrvatskega od mlade-ničev v Istri in Dalmaciji. Italijani delajo za svoje vseučilišče na vso moč, a pri nas se v naše namene ne stvori skoro nič.
»Ostd. R.« odgovarja na škofovsko pisanje proti gibanju »proč od Rima«. Papeštvo samo nima več zaupanja v versko moč svojih naukov in hoče zopet postati politiška in svetovna moč. Zato poskuša dvoje velikih akcij v nemških deželah: zopetno vvedenje jezuvitov v Nemčijo in sla-vizacijo Avstrije. Ker germanski narodi v svoji ogromni večini niso katoliški in ker so si v nemški državi ustanovili protestantsko cesarstvo, ki ne priznava posvetnih zahtev Rima, mora se nemško cesarstvo razdrobiti in v ta namen Avstrija premeniti v slovansko državo, ki bi bila sposobna za to zadačo.
Posl. Ugron se je v »Madj. Orszagu« izjavil najostreje proti vojaškemu šolskemu društvu, ker ni slavizem, pač pa germanizem nevarnost za Madjare. Slovani niso bili nikdar agresivni proti Ogerski. Tudi v bodočnosti se tega ni treba bati, ker največa slovan. država, Rusija, obrača vso svojo pozornost svoji kulturni zadači v Aziji. Danes je nemški element v Avstriji v dinastičnem pogledu najbolj nezanesljiv. Ta narod je le tedaj zadovoljen, kedar more podjarmiti druge. Sedanja Avstrija ne more zadovoljiti tej zahtevi, zato so ji Nemci nezvesti. Gibanje proti Rimu ne izvira iz verskega prepričanja, temveč ker Nemčiji ne bi hasnil prirastek katoličanov, kakor je to izjavil Bismarck. .Gibanje proti Rimu je torej naravnost veleizdajsko. Ali je prav in pametno, da se pospešuje možnost odcepljenja od Avstrije še s tem, da se ustanovi povsem nemški vojaški organizem? Noben interes ne sili dinastije, da vzdrži nemščino kot jezik armade.
Troje nemško-nacijonalnih društev in »zaveza evan-geljskih vernikov« na Dunaju je bilo razpuščenih. »Ostd. R.« pravi, da naj si grof Thun ne domišlja, da s takimi na-redbami prepreči nemškonac. gibanje, kajti one" to le še bolj pospešujejo. — V odloku radi razpusta »evang. zaveze«
se omenja, da je smatrati gibanje »proti Rimu« političnim. V resoluciji, katero je sklenula ta zaveza, se je temu gibanju izrazila. najsrčnejša simpatija, ter izjavilo, da se ž njim pobota krivica, ki se je avstr. protestantom dogodila po protireformaciji, nadalje se obžaluje, da je evang. viši cerkveni sovet naročil duhovnikom, da naj pazijo nato, da se preobračanja vrše iz verskih vzrokov. Društvo torej ne vrši več svoje zadače, pač pa škoduje javni blaginji.
»Grazer Tgb.« pravi o razpustu nem. nac. društev, da to niso več znamenja za proganjanje, temveč uže preganjanje samo; a bezznačajnik je oni, kogar bi ostrašila. Nikdor na utvrja zveze odločnih mož bolje, nego gr. Thun. Policijske država s svojim $ 493. k. z. zabranjuje, da bi izrazili svoje pravo mišljenje, —torej proč s tem S 493., to je najvažnejša materijalno-polit. zahteva Nemcev.
V	»Linzer Volksbl.«, kakor domnevajo, dr. Ebenhoch zato, da vlada izda jezikovni zakon na podstavi ij 14. Drž. zbor je ali v istini ali vsaj doždevno mrtev; v češkem dež. zboru ni nemških poslancev pri razpravah, in prav je, da vlada noče, da bi se v njem rešilo to prašanje, da ni niti na videz rešeno bez Nemcev ali proti njim. Ali naj pa radi tega uravnanje povsem zaostane? ^ 14. je boljši nege na-redbe. Ako bi te b le popreje nezakonite, bile bi tudi sedaj v očeh manjšine, in položenje s tem bi ne bilo nič na boljšem. $ 14., to je cesarska naredba. ima to prednost, da se mora drž. zbor po svojem sostanku baviti ž njo; S 14. torej učini, da prične parlament zopet delovati, ker nobena stranka, najmanj pa kaka nemška, ne bo hotela preprečiti azprjve, katero terja ustava za tako naredbo.
——S—I——■
D r o b t i n e.
Slovenske. Shod dekanov je bil 13. apr. v Ljubljani. O potrebi dela za gospodarsko organizacijo je poročal kan. in posl. Kalan. Predlagal je, naj se v semenišču bogo-6lovci poučujejo o družabnem gibanju. — Knezoškof je priporočal svojo idejo o konviktu. — Kanon. Sušnik je govoril o romanju v Jeruzalem meseca oktobra. — Na škofov na-sovet bo prih. leto v Ljubljani 2. katol. shod. —- Nadalje je naznanil knezoškof, da bo vsako Jeto shod dekanov, kar naj bo priprava za škofijsko sinodo.
V	Ptuju se je vršilo 28. marca zborovanje novoizvoljenega okrajnega zastopa. Nemška manjšina, -videvša, da ne zmore nove zmage, je odložila mandate, katere je dobila v skupini trgovstva in industrije.
Veletržec na Reki, J. Gorjup, je, kakor znano,' povodom 50 letnice vlade cesarjeve kranjski deželni vladi izročil 30.000 gld. za ustanovo, iz katere se napravijo 4 štipendije po 300 gld. za trgovske akademike slovenske narodnosti.
Občinske volitve v Ljubljani v 3. razr. 24. apr. vprvič niso donesle resultata. Na obeh voliščih so dobili slovenski naprednjaki 582, katoliki 443, nemški nacijonalci 17;? glasov. Absolutna večina je bila 596. Pri oži volitvi so zmagali naprednjaki.
»Centralna posojilnica slovenska« s sedežem v Krškem je imela 23. apr. v Rajhenburgu obči zbor. Udeležilo se ga je 14 zadružnikov, ki so zastopali 34 deležev. Lani je bilo 107.620 gld. prometa, 221 gld. prebitka, 35.705 gld. upravnega imetja.
Delalsko podp. društvo v Trstu je imelo 9. apr. obči shod. Predlog za povišanje milostnih doklad se je moral odkloniti, ker ne bo več velikega plesa, ker ne dovolijo več v to gledališča. Na predlog Rakušev je bil predsednik Mandič voljen častnim članom. *
Obči zbor »Goriške ljudske posojilnice« je bil 15. apr. Dr. Tuma je razlagal poslovanje posojilnice in njene namere za bodočnost. Od čistega dobička se podari »Šolskemu domu« za njegove zavode 250 gld. in »Alojzijevišču« 50 gl. — Pred volitvami je prof. Berbuč govoril o velikih zaslugah dr. Tume za posojilnico ter iz tega izvajal sklep, naj se ne
voli več v predsedništvo, temveč v nadzorstvo, češ, treba skrbeti za— naraščaj. Dr. Turna je odvrnul, da mu je posojilnica preveč pri srcu, da bi odstopil nenadno; zato kan-diduje sam. Pri volitvah pa je dobil dve tretjini glasov, jedno tretjino pa dr. Pavlica. Ostali odbor je bil voljen soglasno.
»Muzejsko društvo za Kranjsko« je izdalo za tisk »Iz-vestij« 365 gld. 60 kr., za »Mittheilungen« 405 gld. 88 kr.; honorar za »Izvestja« 297 gld. 85 kr., za »Mittheilungen« 290 gld.—Članarine in naročnine je došlo 811 gld. 20 gl.; subvencije od naučnega minist. 200 gld., od deželnega zbora 400 gld., od kranjske hranilnice 150 gld.
»Dramat. društvo« v Ljubljani je imelo 15. apr. obči zbor. V minuli sezoni je priredilo 74 predstav, 31 opernih in 42 dramskih ter 1 mešano. Novitet je bilo 15 dramskih, 3 operne in 1 opereta. Izvirnih slovenskih del se je vprizo-rilo 6 novih. — Členov je bilo 201. — Gaže za dramo so znašale 5968 gld. 47 kr.; za opero 9668 gld. 26 kr.; troški za repertoar 1705 gld. 85 kr.; za garderobo 1431 gld. 35 kr. Dohodki drame in opere so bili 5478 gld. 17 kr. — Za upravno leto je v bilanciji izgube 1478 gld. 71 kr. Deželni zbor je dal 6000 gld., Ljublj. mestni zbor 6500 gld. podpore.
Velika veselica slov. Ljubljanskih dam za Preširnov spomenik je donesla 1301 gld. 18 kr. čistega dobička.
Delavsko podp. društvo v Trstu je štelo 1476 članov {med temi 309 žensk). Za 715 slučajev bolezni je izplačalo 10.000 gld., za zdravila 1659 gld. Knjižnica šteje 1592 knjig, čitateljev je bilo 900. Skupno imetje znaša 29.113 gld.
Novi slov. otroški vrt v Devinu pohaja 37 detet.
*
Češke. Člani kluba čeških turistov bodo letos poleti potovali po Slovenskem, Hrvatskem, Bosni, Črni Gori in Dalmaciji (2.—24. maja). Ali bi ne k*zalo, da se Slovenci in Hrvati združijo za prirejenje jednakega izleta med severne brate ?
»Ustredni Matice školska« je s Slovaškega dobila 2977 gld. 25 kr. podpore, a za slovaške šole izdala 4555 gld. 20 kr. — v prošlem upravnem letu.
Proslavo Čelakovskega v Plznu so priredili 16. aprila narodni delavci.
Jugoslovansko akademijo na korist sloveli, šolani na yjoroškem prirede v društvu »Šumadija« združeni Jugoslovani 3. maja na Žoftnju v Pragi.
Predavanja o slovanskem pravu, (prva docentura za ta predmet v Avstriji) bode na češki univerzi Praški imel
dr. Karol Kadlec, tajnik narodnega gledišča.
*
Slovaške. Slovaki v Ameriki imajo v dveh društvih, »Narodni Slovensky spolek« in »Živena«, svojo narodno organizacijo. Prvo šteje nad 300 odborov, drugo, žensko društvo, blizo 100 odborov po raznih krajih severne Amerike. Od časopisov izhajajo tam: »Amerikansko-slovenske Noviny«, »Narodny listy«, »Slovak v Americe«, katol. »Jednota«, so-cijalistiška »Fakla«. Ker je Slovakom na Ogerskem dohajalo bodrilo in pomoč od ameriških vojakov, je BantTy zasnoval v Ameriki s pripomočjo avstr. og. minist. za vnanje posle list »Szlovjacke novinky«, k. naj bi širil madjarsko idejo med slovaškimi izseljenci.
V Stolnem Belgradu na Ogerskem umrši advokat Jan Martinka je vse svoje imetje 72.000 gld. ostavil Matici slovaški, da se bodo od tega, kedar naraste (po obrestih) na 100.000 gld., podpirale slovaške šole in drugi narodni prosvetni zavodi.
*
Hrvatske. Cesar je poklonil hrvat. starinarskemu društvu v Kninu 500 gld. podpore v društvene svrhe.
Od dalmat. biskupov je dubrovniški Marcelič in ko-torski Ucellini za glagolico, splitski, šibeniški in zaderski so ji protivni, a hvarski je neodločen. Letos se v Zadru v cerkvi sv. Marije, katero je zgradila sestra hrvat. kralja Zvonimira, na veliki petek ni pevalo hrvatski, kakor je to bila od nekdaj
navada, temveč latinski. V dalmat. cerkvah je drugod neznan običaj večerne procesije na veliki petek, kjer se vedno peva hrvatski, iii to se je tudi letos povsod zgodilo.
Glasbeno in pevsko društvo »Vienac« v Zagrebu je 23. apr. proslavilo svojo 60 letnico.
Zveza hrvat. pevskih društev je zasigurana, ker se je za njo priglasilo od 42 društev 33. Na binkoštni ponedeljek je sklican ustanovni shod v Zagreb.
Šolski nadzorniki na Hrvatskem in v Slavoniji so ob cesarskem jubileju ustanovili dobrodelni fond za učitelje bez razločka vere in narodnosti. Za ta fond je nabranih 100.000 gld.
Slavni hrvatski pesnik J. vit. Trnski slavi 1. maja svojo 80 letnico. Pevska društva so mu hotela prirediti veliko serenado, katero pa je z zahvalo odklonil z ozirom na svojo bolehavost. V društvu hrvat. umetnikov in književnikov se je sostavil poseben odbor za proslavo, ki je pozval vsa književna društva, da sodelujejo pri skupnem poklonstvu.
•——J-*—■
Di j a š t v o.
Akad. društva »Slovenije« na Dunaju odbor se je sestavil za letni tečaj tako-le: cand. med. Jernej Demšar, predsednik; stud. iur. Ivan 'Zabukovšek, podpredsednik; stud. phil. Alfons Vales, tajnik; stud. phil. Miko Omersa, blagajnik; stud. phil. Hinko Vodnik, knjižničar; stud. iur. Josip Šajn, gospodar; stud. iur. Franz Bvtzek, arhivar; stud. iur. Anton Avsec in stud. phil. Hinko Klesnik, namestnika; cand. phil. Josip Reisner, cand. med. Josip Tičar in stud. phil. Ivan Merhar, pregledniki.
Odbor akad. tehn. društva »Triglav« se je za poletni tečaj sestavil tako-le: Predsegnik: stud. iur. Rasto Pusto-slemšek; podpredsednik: stud. iur. Pavel Glaser; . tajnik: stud. iur. Bohumil Senekovič; blagajnik: stud. iur. Vekoslav Gregorič; knjižničar: cand. phil. Ivan Koštijal; gospodar: stud. iur. Miloš Vehovar; odb. namestnik: stud. iur. Fran Ziher.
„Cpnc-Ka aKa^eMCKa 3a^pyia y Beuy" zove se novo srbsko akad. društvo Dunajsko, ki hoče negovati leposlovje in znanstvo s predavanji, izdajanjem društv. časopisa, gled. predstavami itd. Razuntega neguje druževnost s prirejanjem zabav. Preds. je med. Laza Popovič.
Akad. senat češke univerze v Pragi je sklenul, da se ustanovi >/iiiensa acad.« za ubožne dijake.
V	Pragi izhaja nov dijaški list »Študentske smery«.
Na Levovski univerzi je bilo 1901 dijak (308 bogosl.,
1220 juristov, 156 medic., 217 filozof.). Poljakov je bilo 1336, Rusov 533, Nemcev 9, Bolg. Hrvat, in Ceh po 1. Po veri je bilo 916 rim.-katol., 567 grško-katol., 13 armen.-katol., 12 protest., 392 Židov (ki so vsi priglasili v Poljake).
—-i—H—
Zmes.
V	Og. Beli Cerkvi je okr. šolski odbor sklenul, da zapisnika ne bo sostavljal več v madjarščini, temveč v nemščini, ter da odslej bode tudi razpravljal v nemščini.
Mitropolita Čuperkoviča je na Črnovškem kolodvoru napadel romunski dijak.
V	Bukareštu umrli državnik Laskar Katargiu, ujec razkralja Milana, je temu ostavil 3 milj. dinarjev.
Karol Pleško, c. k. upok. sodni nadsovetnik, je 23. aprila umrl v Ljubljani. Aktivno ni posegel v politiko, pač pa podpiral vsa narodna društva.
V	Bukareštu so srbski delavci osnovali »srbsko pevsko društvo«.
Rektor Zagrebškega nadškofovskega semenišča, dr. Gust. Baron, pozivlje v „Kat. Listu" duhovščino k nabiranjn doneskov za katol. gimnazijo in deško semenišče. Pred 20 leti se je uže začelo v ta namen pobirati na poziv sedanjega vrhbosenskega nadbiskupa dr. Stadlerja, — ter znaša ta fond sedaj 133.000 gld.
V	Chicago je bil shod ameriških Nemcev za odpor proti ame-riško-angleškemu vplivu nanje.
V	Pekingu so otvorili prvo vseučilišče na Kitajskem. Imatri-kulovanih je 38' slušalcev.
Na shodu Dunajskih učiteljev 19. apr. se je sklenulo, da naj zastopniki učiteljstva v krajevnem šolskem sovetu glasujejo proti pravu javnosti za šolo Komenskega.
Ruskim, v Pragi gostujočim umetnikom, so na Žofinju 18 apr. priredili časten večer, katerega so se udeležili mnogi veljaki in umetniki češki. Posebno oduševljenje je vzbudila od Rusov peta češka himna: „Kde domov m&j". Gorev je napil češkemu narodu.
V	Parizu je društvo za spoznavanje Rusije, kateremu je častni predsednik bivši ministerski predsednik L. Bourgeois, ki je po gimnazijah vvel predavanja v ruščini. Društvo ima svoj list „Revue des etu des russes."
V	Karlovih Varih prične izhajati po dvakrat na teden novi nemški radikalni list „Die Wacht an der Eger".
V	Libercu so nemški radikalei izdali imenik čisto nemških firem, katere razpošiljajo s pozivom, naj Nemci kupujejo samo pri teh.
Slavist, prof. Krakovske univerze, Baudouin de Courtenay, je imenovan členom ruske imp. akademije naukov.
Primadona ruske opere Petrograjske je slavila velike uspehe v Parizu, kjer je pevala v raznih ruskih operah — Znamenito je, ';ako svet šele zadnja leta spoznava in ceni slovansko umetnost. Resnične so zlasti za Dunaj in Avstrijo besede nemškega kritika povodom ruskega sinodalnega koncerta: Pred par leti smo (razun Nemcev) poznali le Lahe in Francoze, vse drugo nam je bilo barbarsko: a sedaj se slovanski umetnosti prečuditi ne moremo.
Povodom zaroke naslednika Danila je dobil biskup Strossmayer od kneza Ni kole črnogorskega brzojavno obvestilo, na kar je brzojavno sporočil svojo čestitko.
Nemški cesar je ruskim gled. umetnikom in umetnicam, ki so gostovali v Berolinu, poklonil dragocene darove. — Nemški listi so vsi polni hvale zlasti o igralki Savini, katero stavljajo nad znane nemške, francoske in i tal. umetnice.
Društvo »Lega dci giovanni« v Gorici je imelo 16. apr. shod v Cervinjanu. Oblastvo je napravilo hišne preiskave in dalo zatvo-riti predsednika društva.
Kretski nadkomisar princ Jurij je, z dovoljenjen velevlastij, odločil, da se od posojila 2,400.000 fr. upotrebi polovica v bez-obrestno posojilo kmetovalcem v nakup blaga in semena. Odplačevali bodo v malih letnih obrokih v teku 12 let.
Sultan je poslal črnogorskemu knezu Nikoli o priliki zaroke Uneževifia Danila s princezo meklenburško srčno čestitko ter sporočil, da je odposlal še posebnega poslanca, da čestita zaročencema.
V	Kosovskem okraju vlada prava anarhija, imetje in življenje Srbov je tam v vedni nevarnosti. Arnauti, ki store kake zločine, ostanejo vsi bez kazni.
Županom v Sarajevu je imenovan Hadži Skalič efendi, prijatelj Hrvatov; podžupanom za katolike dr Nieč, rodom Poljak, ki'pa se je uže podomačil in je Hrvatom prijazen; za pravoslavne: Petraki.
V	Opatiji se ustanovi hrvatska tiskarna.
Porta je sklenula, da zadovolji nekaterim armenskim zahtevam. Otvori vnovič nekatera strotišča, dovoli vrnitev armenskim beguncem s Kavkaza in Rusije. Teh je do 60.000.
Slovenec, viši kontrolor avstrijske pošte v Carjigradu, F. Fur-lani, je od sultana odlikovan z Medjidje redom III vrste.
Slov pisateljica, Marica Nadliškova iz Št. Ivana pri Trstu, se je poročila s poštnim uradnikom Bartolom. Tržaške Slovenke so ji poklonile umetno izdelano adreso in dragoceno svetilko in mizno opravo.
Dvorni sovetnik Filip Abram, goriški Slovenec, je imenovan senatskim predsednikom najvišega sodišča.
V	Starem Beču so 11. apr. raztrgali ogersko zastavo, ki je vihrala s srbske šole. Radi tega je bilo 8 Srbov zaprtih.
Drugi slovanski novinarski kongres bo 23 do 25. septembra v Krakovu.
V	Liberci nad Knežno je umrl vrl rodoljub, župan dr. Smrtka. Pogreb se je promenil v velikansko žalobno manifestacijo. Občinstva, deputacij raznih društev, itd je bilo ogromno. Po govoru na grobu so pevali „Kje domov moj ?"
Razglednice s sliko Grillparzerjevo ter izrekom : »Katoličanstvo e zakrivilo vse,« istotako tudi nekatere Lutrove razglednice in razne brošure proti Rimu in katolicizmu so zaplenili na Dunaju in v Gradcu.
V	Aradu so prišli novaki romunski s črno-rumeno in romunsko zastavo k naboru, policija pa je zahtevala odstranjenje teh zastav, ter je prišlo celo do pretepa radi tega.
M. Mažio je pričel v »Hrv. S1.« priobčevati razpravo pokojnega biskupa dr. Vacl. Soiča o porabi staroslovenščine v senjsko-modruški biskupiji.
„Madjarska Ogerska pa trozveza" se zove knjižica, ki je izšla v Monakovu," ki se peča s postopanjem Madjarov, da Ogerska dobi značaj madjarske države z madj. drž jezikom. 1 i sec „Hungaricus" misli, da Madjari s tem ne slabe le sebe, temveč tudi trozvezo, pridobivajoči si vedno več sovražnikov. „Bud. Tagb " pa zatrja. da so Madjari najudanejši pristaši trozveze, dasi žele, da postane Ogerska madjarska, kakor hočejo Nemci, da je Nemčija nemška.
„Katol. komitef seje osnoval pri konlerencijah pri kard, Gruschi na Dunaju. Člani so: dr. Gessmann, dr. Schwarz, dr. Porzer. bar. Bittinghof in kršč. soc. delavski vodja Kunschak. — Bojevati se hoče proti gibanju c.brnenemu proti Rimu.
Dr. Neureutter, prof. češke univerze, je umrl 14. aprila za mrtvudom. Porojen je bil 1829 v Pragi in postal 1884 profes. za otroške bolezni. Bil je član upravnega odbora narod, gledišča »Politike« itd. — Objavil je več strokovnih razprav v češkem jeziku. Trudil se je za ustanovo lastne češke otroške bolnice, in zato je ustanovil posebno društvo. 1S91 se je otvorila ta bolnica, in lani pričela z zgradbo novega bolnišničnega poslopja. — To „društvo za zgradbo in vzdrževanje češke otroške bolnice" je tudi postavil svojim glavnim dedičem.
V	dvorani trgovskega društva na Dunaju je dr. Šoštarič predaval o svojem potovanju po Albaniji in si stekel od uglednega občinstva obilo pohvale. Na povabilo grofa Lindena je 14. aprila prišel predavat v društvo za trgovsko geografijo v Stuttgartu.
-—i--f--
Razgled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
Kranjsko. Pravil zveze sloven. županov dež. vlada kranjska ni potvrdila, ker je društveni namen tudi ta, da se pospešuje v mejah obstoječih zakonov raba sloven., oz. hrvat. jezika pri občinskih uradih tistih občin, katerih prebivalstvo je zgolj slovensko ali hrvat., ali pa mešano, in da se podpirajo sloven. in hrvat. obč. predstojniki v njih uradovanju. Ker bi to bilo zakonom protivno vplivanje na samodoločevanje občine in nje upravo, so bila pravila zavrnena.
Tržaško. V Trstu je provzročila veliko senzacijo konfiskacija pisma, katero je pisal predsed. ital. parlamenta, Zanardelli, Tržaškemu županu Dompieriju, in katero je »lndip.« objavil. Aktiven državnik tuje države se torej vtika povsem bezobzirno v avstr. notranje stvari. Povod pismu je bilo naznanilo sklepov shoda laških županov, naperjenih proti hrvat. gimnaziji. Avstr. župan se torej uradno obrača na tujegi državnika za nekako intervencijo.
Obč nski sovet Tržaški je 12. aprila soglasno sdenul, priložiti se na ministerstvo proti odloku na-mestništva glede Nabergoja.
Italijani v Trsr.u iščejo po okolici pod raznimi slepili podpise za protest, da bi se okolica tržaška odcepila od mesta, da bi ga potem uporabljali proti osnutku posebnega okrajnega glavarstva za okolico.
Na poziv predsedništva hrvat.-sloven. kluba »na dež. zboru istrskem so se 24 aprila v Trstu zbrali sloven. dež. poslanci Istre, Trsta in Goriške, da se posovetujejo o polit, položenju na Primorskem in zložijo za skupno postopanje v dosego skupnih ciljev. O posovetovanju so izdali objavo: »Konstatovali so, da je onemogočeno zastopnikom večine prebivalstva na Primorskem sodelovanje v dež. zborih, ter da uže to dejstvo jasno dokazuje neznosno stanje, v katerem
se nahaja slovensko-hrvatski narod na Primorskem. Soglasno so 1 najodločneje obsodili postopanje in vedenje vladajoče italijanske stranke in c. kr. vlade nasproti Slovencem in Hrvatom na Primorskem, 2. skle-nuli skupne korake v skupno obrambo in v ta namen, 3. izvolili stalni oži odbor, sestavljen iz deželnih poslancev vseh treh primorskih koronovin.«
Goriško. Slovenski poslanci goriški so izjavili dež. glavarju, da se ne morejo udeležiti sej deželnega zbora, da so pa pripravljeni dogovarjati se z vlado in z Italijani glede uslovij, pod katerimi jim bo možno zopet vstopiti v dež. zbor. Dr. Gregorčič je naštel zahteve Slovencev v pismu do dež. glavarja.
b) Ostali slovanski svet.
Obče. Cesarska poslanica istrskemu dež. zboru (slična oni drugim) je znamenita, ker je pisana v laškem in hrvatskem jeziku, ter sta pri obeh lastnoročna podpisa vladarjeva. To je prva poslanica istrskim Hrvatom in Slovencem v hrvat. jeziku
Avstr. poslanik za mirovno konferencijo v Haagu, grof Weisersheim, je imenovan izrednim polnooblašče-nim poslanikom.
Minister Kaizl se je dolgo mudil v Dalmaciji, 21. apr. pa sta odpotovala tje min. Wittek in Ruber.
Ruski poslanik na Dunaju, grofKapnist, je v avdi-jenciji 20. aprila predstavil cesarju nadbiskupa Jero-nima in ruskega tajnega sovetnika senatorja Sablerja, katera sta došla k posvečenju ruske cerkve na Dunaj.
Dunaj. Dunajski Čehi so zahtevali službo božjo v 2. mestnem okraju, a prošnja njim je bila zavrnena od nadškofijstva, ker so Dunajski Cehi nemščine zmožni. — Na shodu 16. apr. se je temu odločno ugovarjalo in zahtevala češka služba božja, ki se naj plačuje iz verskega zaklada.
Dunajski kardinal Gruscha je izdal pastirski list proti velenemškim odpadnikom, v katerem pravi, da limsko-katol, cerkev ni narodna, temveč da objema vse narode z jednako ljubeznijo. Zakaj potem pač isti «erKveni knez ne dovoli Cehom bogoslužja v njih jeziku?
Čehi povdarjajo potrebo češkega duhovskega semenišča za Nižo Avstrijo, kjer je v istini v mnogih občinah in v nekaterih Dunajskih okrajih potreba čeških duhovnikov velika. Da pa se jim ne prizna to od škofov ke strani, je umevno.
Grof Karl Hohenwart je 26. aprila umrl v 75. letu življenja, potem ko je bolehal poslednje leto. Mnogo pišejo o njem razne stranke; uajhvaležniše se ga spominjajo Cehi radi tega, da je hotel vvesti fundamen-talne člene in provzročil cesarski reskript od 12 sept. 1871, s katerim se je zopet priznalo češko zgodovinsko pravo. Leta 1871 proti koncu oktobra so razne sile vplivale, tudi iz Berolina in od madjarske strani, da so se pokopale fundamentalke, in je moral grof Hohenwart odstopiti.
Potem je stopil Hohenwart na čelo konservativcem in je vodil desnico za Taaffeja, dokler ni ta predložil volilne reforme. H. se tej vprl in v tem vrgel tudi Taaffeja, nato je bil načelnik v koaliciji. Naposled je prišel v gosposko zbornico. Vsestransko priznavajo, da je bil mož jeklene volje in dela. S slovanske strani ga nekateri jako misleči politiki obsojujejo in tvrde, da je bil njim v nesrečo, prava zavora, da niso prišli dalje. V obče je pa tudi res, da je Taalfejevo volilno
reformo pokopal in s tem napravil jedno največih napak, še posebe na škodo Slovanom.
Na Kranjskem je imel posestvo, tam so ga Slovenci volili in gledali, da bi ne nikdar izgubil mandata. Od 1. 1871 je ostalo mnogo do danes prikrito; naj pa si je bil H. tak ali tak, to .je gotovo, da vrgli so ga 1. 1871 vplivi, ki so protivni Slovanom. Beust je o tem mnogo razkril. Hohenwartov značaj ostane v dobrem spominu.
Češko. V Hebu je mestni zbor 19. apr. sklenul izjavo, v kateri se zahvaljuje češki hranilnici na po-klonitvi hotela v nemško dijaško zavetišče v Pragi in se pridružuje mestnemu sovetu Liberškemu radi izjave proti češkemu deželnemu zboru, ki se je protivil temu daru, ker izvira iz strankarsko-političnega namena in je torej žaljenje češkega naroda.
Friedlandski mestni zastop je sklenul, da vrača dvojezične pošiljatve oblastev. Okr. glavarstvo je ta sklep sistovalo.
Okrajni zastop v Tep icah je poslal justifinemu, trgovskemu in naučnemu ministerstvu spomeuice j roti »protečemu počešenju« okr. sodišča, pošte in davkarije.
Dalmacija. Boj za ohranjenje slovansk ga bogoslužja v Dalmaciji po krivnji Zaderskega nadbiskupa Rajčeviča postal je zelo ljut. Suspendoval je urednika »Krune«, don Iro Prodana, »ab divinis«, da kaznuje s tem branitelja slovanskega bogoslužja in ostraši druge.
V Zadru zbranim dalmat. škofom se je 11. apr. poklonila deputacija župnikov s prošnjo, da umirijo narod in preprečijo prepire in zle nasledke, ki bi se rodili, ako se zatare glagolica.
Deželni odbor dalmatinski se je obrnul na kardinala Rampolla v Rim za vzdržavanje glagolice in či-tanja listov in evangelijev v hrvatskem jeziku v katol. cerkvah v Dalmaciji.
Hrvatsko. Hrvatom je bilo doslej vedno dovoljeno, da so napravili izpit, za železniškega vlako-vodjo v hrvat. jeziku. Sedaj pa so vse zavrnuli in zahteval), da morajo napraviti izpit v madjarščini. Tako se zapira Hrvatom pot do železniške službe v njih lastni domovini.
Ogersko. Min. Szell je izdal posebno naredbo o zakoniti in pravilni sostavi volilnih listin, ki se ozira na razne pritožbe proti sedanjim sostavam in hoče odstraniti zlorabe in krivice. Listine se morajo javno izložiti 8 dnij je čas za reklamacije, in kdor ni zadovoljen z odlokom volilnega odbora, more v 8 dneh vložiti utok na ministerstvo notranjih poslov.
Ogerski drž. zbor 26. apr. Min. preds odgovori na interpelacijo Pichlerjevo, ali ve, da so se zastopniki narodnosti.)- obrnuli na župana dr. Luegfrja, da njih adreso predloži cesarju. Min. preds. pravi, da na kompetentnem mestu o tem ni nič znanega. — Piehler s tem odgovorom ni zadovoljen, ker ve za gotovo, da se je odposlal telegram Luegerju, a urad je to zavraui. na kar se mu je to poslalo po pošti. Odgovoril je. da spomenice ne more izročiti neposredno, a da hoče skrbeti za to, da se na najvišem mestu zve za njen obseg. Tudi graja Piehler, da si min. ni upal imenovati Luegerja, ter da ni obsodil vednih napadov na Ogersko, zlasti v njegovem govoru v nižeavstr. dež. zboru. Včerajšnji govor je bil tako nesramen da nobena vlada ne more molčati na to, dasi pasje lajanje ne sega do neba. — Min. preds. Szell pravi, da so Luegerjeve grožnje le prazna nadutost. Ogerska zbor-
niča je prevzvišena, da bi reagovala nato Tudi noče napadati odsotnega. — V odgovoru je pntvrdil, da se ni noben telegram poslal Luegerju. Ako se je kaj poslalo po pošti ali privatnim potom, tega ne ve, in ga tudi nič ne briga. — Nadalje odgovarja na interpelacijo o kitajskem vprašanju Vnanja vlada sedai nima namena, da si v Kifaju pridobi ozemlje. Za trgovino bi bilo važno, da si pridobi nove kraje, a država tu ne more sama pomagati, ona more le podpirati in ščititi trgovsko delovanje. Glavni pomoček k temu je močna mornarica. — Na interpelacijo Polonyja o hrvat.-sloven. shodu na Trsata odgovori, da je bil povsem privatnega značaja, torej se ni moglo prepovedati. Slov. poslanoe je pozneje stavilo vodstvo stranke na laž. Ban je skrbel za to, da se pregleda zakon o zborovanjih, ker ni želeti, da se shodov udeležujejo tuji gosti.
Črna Gora. Na Cetinju se je 16. apr. oficijalno razglasila zaroka prestolonaslednika. Slovesne službe božje se je udeležila knežja rodbina, ministri državne oblasti in diplomati.
Knezu so k zaroki prestolonaslednika čestitali naš cesar, car Nikolaj, nemški cesar, sultan, kraljica Viktorija in srbski kralj.
Knez je 15. apr. naznanil, obdan od vseh členov knežje rodbine, s terase svoje palače narodu zaroko kneževičevo.
Proglas kneza narodu se spominja radosti, s katero je narod pozdravil porod prestolonaslednika, in kako se je to navdušenje spremenilo v veliko ljubav do njega. Z radostjo in željo je pričakoval narod njegovo zaroko. Pod pokroviteljstvom in z blagoslovom ruskega carja se je kneževič zaročil s hčerko velikega nemškega naroda. Junaški narod bode ljubil svojo bo dočo kneginjo, kakor bode tudi knez Danilo po zgledu svojih prednikov jednega duha z narodom v sreči ia nesreči.
Bolgarsko. Bolgarski politiki so ogorčeni, ker se Rolgarija ni pozvala k mirovni konferenciji. Njim ni zadostna opravicba, da je Bolgarija pod suvereniteto Turčije. Ko je 1885 bila Bolgarija napadena od Srbije, tedaj suveren ni hotel ničesar znati o svojem varovancu. Ako jo je ostavil za časa boja, tudi ni treba, da jo zastopa za časa miru. — Mir v Makedoniji je v marsičem zavisen od Bolgarije, a mir na Balkanu je uslovje evropskemu miru.
Bolgarska vlada je razpustila mestni zastop v Sofiji Paradi njegovega politiškega vedenja.
Srbija. V Stari Srbiji se vedno ponavljajo na-silstva Turkov. Srbski poslanik v Carjigradu, Nova-kovič je zopet zahteval v noti, naj Porta napravi red. Vladni oigan, »Srbske Novine« tudi to energično zahtevajo, ker srbski narod ne more več mirno trpeti, da se njegovim rojakom šiloma jemlje vera in narodnost. Srbska velikošolska mladina se bavi na svojih shodih s tem vprašanjem.
Bivši minister in srbski radikalec dr. Vuid je imenovan državnim sovetnikom. bivši minister in radikalec Josimovič pa glavnim ravnateljem srbskih državnih železnic. Ti imenovanji ste vzbudili veliko senzacijo, ker kažeti na bližajoči se veliki preobrat v srbski politiki.
Rusija. Car je po zaslišanju izveatja drž. tajnika o okrožnici finskega generalnega guvernerja, o manifestu 3. feb. ukazal, da se temu sporoči carjeva zado-
voljnost. V tej okrožnici se naglaša, da bodo zakoni, tičoči se samo Finske, sestavljeni in ob;avljeni tako,' kakor so bili popreje, in da car nima namena, da vvede v Finski uredbe, ki bi nasprotovale notranji uredbi in organizaciji kneževine, potvrjeni 1894. leta.
Književnost.
„Slavisches Echo", št. 2., ima naslednjo vsebino: I. Zu den Forderungen der Deutschen. II. »Militär-Schulverein*. III. Zum volkswirtschaftlichen Theile unseres Programmes. IV. Politischgeschichtliche Skizzen über Siebenbürgen, Kroatien und Ungarn V. O.ar Nikolaus II. VI Die Öechoslawen in Wien VII. Die Gleichberechtigung in der Buk owina \ III. Kritische Rundschau. IX. Bücher-Anzeige ltd. -— List stoji 1-25 gld za četvrt leta.
„Slovansky Prehled", 7. štev , ima naslednjo vsebino: Ze slovanske poesie: Sonety Krymske A. Mickievvicze Preložil Jaromir Boreckv. — Stati: A. Mickievvicze sonety Krymske — Jan Tfeštik: Z Bosny. Ii. Pravoslavni. (Dokončeni.) — Pfehled literatur slovanskih za rok 1898: ruska, polska, slovinska, srbska, slovenska. — Rozhledv a zpravv.
„Slovanska knjižnica" urejuje in izdava A. Gabršček v Gorici. Snop. 84.—85.: »Božična noč« »Plašč«, ruski spisal N. V. Gogolj, poslovenil Miloradovič. V vvodu podaje prelagatelj životo-pisne in književne podatke o slavnem ruskem pisatelju.
Narodopisny Sburnu ceskoslovansky. Vydavd Narodopisna společnost českoslovanska a Narodopisne museum českoslovanske. Redaktor dr. Frt. Pastrnek. Svazek IV. a Yr. V Fraze 1899. Vel. str. 194. Poleg je še za marec „Včstnik Närodopisneho musea českoslo-vanskehn" (16 str.) Iz obsega Sbornika navajamo članke: Dr L. Haškovec a dr. J. Matiegka: Prispevek k anthropolo.;ii obyvatelstva zemč Ceske — Vlasta Havelkova: Plachty koutni. Obušky. — J. Pejsker: Slovo o zädruze — Matouš Vaclavek: Moravske Valašsko v p'semnictvi češkem i cizim. (Doplftky.) — Presodbe in poročila: J. Polivka: $M$^-pa<|>ifHMub 3bm|>hiik. — Lud bialoruski na »Rusi litevskiej. — Bnenvinri. Mn.vtepi,. OnepKit pvccKoii napo;tnoii e.io-B8CH0CTH. Itd. — Vzpominky: E. Koval1, K. Plischke, Ivan Kunšič. (O Kunšiču je napisal g. Polivka na zadnji strani tega zv. Zborn. prekrasne črtice, ki kažejo, kako mnogostranski in oduševljeno se je pripravljal pokojni na svoje delo.) Zbornik ta pa priporočamo Slovanom v obče poučenje, ker sodelujejo pri njem priznane strokovne sile češkega naroda. Kdor se hoče vglobiti v pomen narodne duše in svojstve-nosti, potrebuje takega pouka, in če pogledamo, kako plitvo sodijo ravno o narodnosti, t. j. njeni notranji sili, celo zaslužni politiki, je pač treba želeti, da bi sedanji zarod bolje oborožil se tudi na to stran. — Dodajemo, da tu navedeni zvezek stoji 3 gld.
J. Machal: Snahy Fr Lad. Čelakovskeho o obnovu češke lite-ratury. Str. 16 (Bursik a Kohout v Praze). — Fr. L. Čelakovskj''. Životopis in izbrane pesni; sp. Hejret (Šole v Telči.) — O Čelakov-skem je povodom jubileja izšlo mnogo knjig. Hejret podaje v svoji po možnosti vsestranski životopis.
Munpn. lloejia >1. .1. .TbepMOHTOBa. TTpeseo Hiik. Cr. »Tby-mriiia. ripemTaMiiaHO na „T.iaca Hpiioi opna". II,eTHH>e 1899. Str. 32. Jako lep prevod.
Tpyabi 51. K. PpoTa 11. 'Im.to.iorHiecKia PaswcKania (1S5-2—180-2). H.n.tBHw i(o;rb pe.iaKn. iipoi}) li. H 1'poTa C.-IIeTep-oypri,. 1899. — Co^epacaHie: i. Maiepia.ifci ;mh c.ioBapa, rpani-MarnKn n nCTOplir pycctcaro aitira. 11. Cnopjiue BonpocM pyccnaro ii pa Roimcaii i -a. — yKaaaTe.it, ki. o 6 {.umi. 'iacr>: mi. 'i'n.'o.o irrecKnx'i, PaahiCKaHiii. Zad je avtograf Ja. K. Grota. Ta drugi debeli zvezek obseza XV. + 939 vel. stranij in stoji 3 rublje. Tu je zbran ogromen materija!, prevažen ne le za ruske, temvečr za slovanske jezikoslovce v obče. Tudi tisti, ki bi si hoteli popolniti znanje ruščine s korenitimi preiskavami, dobe črez mero pouka v tej knjigi. Večina spisov, v knjigi zbranih, je bila uže po večkrat natisnena; sin pokojnega učenega velikana prof. Varšavskega vseučilišča g. K. Ja. Grot, paje vse razredil in tudi popolni!. < e možno, povrnemo se k temu delu še posebe tudi v »Slov. Svetu« ; Slovani morejo biti hvaležni tudi izdatelju, da jim je oskrebel toli znamenito delo za razmerno nizko ceno.
„Mittheilungen des Musealvereines für Krain." XII. štev. 1. obsezajo razpravo Globočnikovo o plemstvu na Kranjskem, — Seidlovo o podnebju na Kranjskem, — Vrhovčevo o kugi v Ljubljani. Vsi trije spisi,' ki.se bodo nadaljevali v prih. snopičih, so od slovenski pisateljev. Nemci niso zmogli za ta list niti spisa niti notice. ■—
Na znanje. „Cerkle franco-slave" se je ustanovil na Dunaju. Priglasi- sprejema Svatopluk Končiek, IV , ScMeifiniiblg. 4.
JOSIP WIHTER,
dekoratčr
Ramperstorfferstrasse Ur. 28 WIEN, V, Ramperstorfferstrasse Nr. 28
oddajalnik c. kr. Terezijanske akademije na Dunaju
se priporoča za napravo dekoracij vsake vrste, za kotilijonske figure, izpostavljanja, slavnostne vozove, slavoloke etc., etc. po svojih idejah ali pa po naročilu v plastičnem in dekorativnem delu. — Nadalje najboljše izdelovanje zastav, grbov, napisov, transparentov, pokrival, kotilijonskih tur in kostjume popolnju-joeih predmelov po najnižih cenah.
Osnovano 1870.
JTI l J^rvj
Siebmacher und Gitterstrieker, Wien, XIV., Roberthamerlinggasse II.
Pletiva iz drata vseh vrst, mreže za ograde, sita z lesenim obodom, pohišna in domača orodja in vsakatera dela moje stroke izdelujem solidno in najceneje. Naročbe v provincijo naglo izvršujem.
Upravništvo „Slov. Sveta"
Erste Wiener Chemische PutzereiS. Färberei, Kleider-Hsparaturen-Anstalt
WIEN XIV./l, Goldschlagstrasse Nr. 88.
Sprejemlje obleke, zavese, robo za mobilje v celoti za čiščenje, barvanje in pranje. Obleka pol volnena in iz likans preje se postavlja po patentovanem načinu in napravlja zopet nova. - Naročila v provincijo se brzo izvršujejo.

oddaje prejšnje letnike tega lista s poštnino vred po 2 gld. 50 kr. Ruski prevod Levstikovega „Martina Krpana" se razpošilja po 15 kr.; „Rusko pravopisanje za učeče se" po 10 kr.; „Naši knjižni grehi" po 12 kr.; „Das Parteiwesen der Slaven in Böhmen" po 55 kr. *****
Zboljšano Kneipp-ovo % zdravljenje proti ®
j glavoboli in I izpadanj» vlas |
j dela čudovite uspehe pri ta gj nervoznosti. kronični bole- & čini glave, migreni, nevralgji >¿-1
in drugih boleznih glave. Bj
gj Steklenica mazila za vlise gld I.-, iH "i 2,—,3.-,inavoilomup'fab6vreil ra
P. FROTSCHER, J
sptciajist za bolezni v'asov,
I Dunaj, XVIII. Tleresiengasse.
C. in kr. imetnik privilegij
I. Dnnajska votla brosilnica na par za umetno brnšenje In örltve
in zaloga jekleneia blaga LEOPOLD SCHÄCHTER
Wien I
Reichsrathsstrasse a.
Aparati za samobritje se jamčijo, trpežni in dobri.
Zaloga vseh vrst rezil.
"Specijaliteta: Noži za radiranje in škarje za podobe v vseh veličinah.
Naročbe v provincijo se brzo izvršujejo.
Rezila, poslana za nabrušenje, st? obratno izgotavljajo
Osnovano 1872.
Senzacijonalna iznajdba.
Ces. iu kralj, izkljue. privilegij.
Radikalni pomoeek proti potu uÖr dobi vsak, ki trpi na tem, le z nošo čnvljev za pot, katere sem iznašel sain, kateri so s c kralj, patentom odlikovani in varovani, in kateri so izdelaui t impregnovanim vdelanjtm usnjastth podplatov; ti črevlji imajo lastnost, da do cela in v.a vselej odstranjajo sitni pot na nogah, nastajajoča vnetja in najhujše ozebke iu
kurja očes 9. Naročbe od zunaj se izvrš«. jejo v 14 dneh proti poštnemu povzetju. llust*ovaue prospekte z na vodom, da vzameš mero sain. gratis in franko.
Jos Hanzlik, Wien. XIII., Weis gas se Nr. 2
1
in miši
Potrebno za vsakega trj.eč*»ga na griži (Bruch).
»1-OTi ces, kral, izkljnčno priv.
pasi od griže,
zdravniško poskušeni. nedoseženi. naj se nosijo noč in dan. Po jedni strani gld 3 50, po obeh straneh gld. 5.
Priznanja od g. dr. Weis-a, eme-rit. sekundarnega zdravnika I. veda Dunajske obče bolnice, Dunaj.
KAROL HESEL,
patentni imetnik in praizvodnik.
WIEN,
VII. Westbahnstrasse No. 35
Willi. Forster,
grader.
Atelje za vsa graviranja v zlatu, srebru, žlahtnem kamnu, steklu in kovini. Izdelovanje monrgramov, grbov, stane, šablon, pečatov, pečatnih znamek, stampilij iz kavčuka in kovin iu tipov kavčukovih.
Wien, XIV.12, MbriaMlferstr. 198
k ,.zlatemu 30lncu."
Izdeluje sam znamenja za društva in klube.

delajo največo škodo po kleteh in skladiščih.
Najhitreje jih pokonča od mene iznajdena uničevalna pasta, katero more uporabljat" povsod vsakdor. Cena pasti pol kilo gld t* 50. Izgotavljam tudi najnovejši, od občinstva kot naj-bo>ji priznan mehaničen skopec za podgane in miši. kateri prekaša vse dosedanje iznajdbe v tej troki Moreš jih s tem skopcem vloviti l"> do 20 ne da bi ga uapravljal na n vo. Cena skopcu za podgane gld. 4-—, za miši gld. 1 do 2-60. — Skopei za štorklje gld. 1-20. Prodajalcem odstotke.
Prodaje io izdeluje
L Posch,
Spengelmeister.
Wien, XVII. Bez. Blumengasse 60.
Izdeluje akvarij* na steno, na inüo, kabine z* kopanje ptičev, svetilnice ročne, stenske, za voze in grobe.
Temnih sob in prostorov ne več!
Reffektorji za dnevno svetlobo
od
Josipa Striebl-a,
II., Schol zgasse 6. Wien. Cene:
V cenah je vključeno tudi postavljenje s skladišča: Dunaj.
Izredne veličine po specijal-nem tarifu
Olepšave posebe se rabijo po velikosti bronsovane ali pozlačene.
Nr.	Daljina	Širina	«LOJ.	Krone
	Centimeter			
1	80	40	12	24
2	80	55	14	28
3	80	65	16	32
4	80	80	20	40
5	100	65	20	40
B	125	80	25	50
7	125	100	28	56
SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50. četvrt leta gld. 1.26.- Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnini, reklamacije in vsakovrstna'pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (vVien). IX., Eisengasse Nr. 13._
Izdate I j, lastnik in odgovorni urednik : Fran Podgornik. Tiskli Brari-i Chrastinove ve Valašskčm Mezinci.