ISSN 0040-7712 9 770040 771208 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAREC 2005, LETNIK XLIII, CENA 450 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 450 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2250 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 9000 SIT (40 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Zasnežena panorama je pogost motiv na maketah malih železnic. Foto: Igor KAZALO 2 7 12 13 14 16 26 27 28 29 30 32 35 36 38 39 mr marec 2005 NOVOSTI IZ SVETA MODELNIH ŽELEZNIC IN OPREME. MALI AKROBATSKI MODEL MODEL TURISTIČNE LADJE (2. DEL). TIMOV PORTRET TIMOV TEST - F5J STAR KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2005 NOVO NA TRGU ZVEZEK Z MARMORIRANIMI PLATNICAMI SKODELICA IZ PAPIRNATE KAŠE . . DOLOČANJE TEŽIŠČA LETALSKIH MODELOV (3. DEL) MONTAŽA COPATKOV. POPRAVILO LETALSKEGA MODELA (1. DEL) VELIKONOČNI MOBIL. KOŠARICA ZAJČEK VELIKONOČNA JAJCA »A LA KOLUMB« PIŠČANČKI IZ TOALETNEGA PAPIRJA. REPORTAŽA M Novosti iz sveto modelnih železnic in opreme 2005 Nurnberg 2005 IGOR KURALT Letošnji mednarodni sejem igrač v Niirnbergu (od 10. do 15. februarja) je bil tako kot vsako leto pomembna pri¬ ložnost za proizvajalce modelov in ma¬ ket, da predstavijo novosti, ki so se že ali se še bodo med letom pojavile na trgu. Na področju modelnih železnic in opre¬ me je bilo tako kot vsako leto obilo no¬ vega - številni novi modeli lokomotiv v vseh merilih in materiali za gradnjo maket. Širitev evropskega trga je prispe¬ vala tudi k poenotenju cen. Mnogi raz¬ stavljavci modelnih železnic so tako ob novih izdelkih ponudili tudi cenik pri¬ poročenih cen z vštetim davkom (nem¬ škim), katerih naj bi se držali vsi trgovci. To obljubljajo tudi pri našem zastopni¬ ku za Marklin, Trix in Noch, podjetju Prometej, d. o. o. Ob gotovinskem plači¬ lu naj bi kupcem priznali še petodstotni popust, tako bi bile cene pri nas poslej skoraj enake ali celo nekoliko nižje kot v tujini. Med vodilnimi proizvajalci model¬ nih železnic je spet izstopal Marklin, ki je imel največji in bogato opremljen raz¬ stavni prostor. Predstavili so bogato po¬ nudbo na novo konstruiranih modelov lokomotiv in vagonov v vseh velikostih. Precej obstoječih modelov lokomotiv v velikosti HO in 1 so zdaj opremili z zvočnimi dekoderji mfx. Poleg novo¬ sti so razkrili tudi nekaj poslovnih po¬ tez. Samo letos nameravajo v Nemčiji odpreti okoli petdeset novih trgovin, v katerih bodo seveda prodajali izključno svoje modele blagovnih znamk Miirklin- Trix, in sicer od najmanjše velikosti Z do večje 1. Mdrklinov model potniškega vlaka »Henschel-Wagmann« v merilu 1 : 87 (HO) je namenjen članom Marklinovih in Trixovih klubov. Komplet sestavlja hitra tenderska lokomotiva BR61 s štirimi potniški¬ mi vagoni. ikius rnoaei teztee —- - yume luKomonve ud v merilu 1 :220 (Z). Pri nas je znana kot parna lokomotiva vrste 3< in stoji v ljubljanskem Železniškem muzeju. Mdrklinov model večnamenske električne lokomotive tipa GG-1 v me¬ rilu 1:87 (HO). Poganja jo motor z vrtljivim obodom (sistem Faulha- ber). Model ima vgrajen digitalni zvočni dekoder z veliko dodatnimi funkcijami in bo na voljo za sistema vodenja AC in DCC. Cenovno zelo ugoden (991.) vrhunsko izdelan kovinski model dizel¬ ske lokomotive OBB 2016 »Hercules« v HO velikosti (Marklin in Trix) Ob 200-letnici Kraljeve bavarske železnice (K.Bay.Sts.B.) je Marklin izdelal model par¬ ne lokomotive »Glaskasten« z vgrajenim de- koderjem mfx. Trix ima v velikosti HO nov digitalni sistem, ki je združljiv s starejšim sistemom Seletrix. Največja novost pa so prav gotovo tiri C, zna¬ ni iz Marklinovega programa. V merilu 1 : 32 (1) ima Marklin zdaj nov model DB 18.4, parno lokomotivo v pravem pomenu besede, ki jo poganja živa para. Za krmiljenje služi daljinski upravljalnik. 2 marec 2005 TEM.' REPORTAŽA 5070058' Večnamenska dizelsko-hidravlična lokomotiva G 800 BB v barvah avstrijskih železnic z oznako 2070 »Hector« je Mdrklin-Trixov model, izdelan v posebni seriji. Nov model dizelsko-električne lokomotive class 66 v barvni opciji DLC izolskega Mehana Kovinski model dizelsko-hidravlične loko¬ motive serije V 90 z motorjem C sinus in de- koderjem mfx (Mdrklin) Vrhunsko detajliran večinoma kovinski mo¬ del parne lokomotive DB 89■ 7 (T3) bo pri Mdrklinu na voljo proti koncu leta. Oprem¬ ljen bo z dekoderjem mfx in specialnim mo¬ torjem v kotlu. Rocov vzorčni tovorni vagon - cisterna SŽ se v več pogledih razlikuje od pravega vago¬ na SŽ. Upajmo, da bo serijski model bolj po¬ doben originalu. Proizvajalec Hornby Hobbies je predstavil ce¬ lotno paleto modelov iz znane otroške nada¬ ljevanke Lokomotivček Tomaž v merilu 1: 72 (00). Poleg začetnih paketov z omenjenimi modeli ima Hornby v isti velikosti tudi mode¬ le pravih angleških lokomotiv in vagonov. Visoko zmogljiv digitalni dekoder mfxz vgra¬ jeno zvočno elektroniko. Izbiramo lahko med zvoki parnih, dizelskih ali električnih lo¬ komotiv s pripadajočimi zvočnimi odtenki. Mehano ima odslej model G2000 tudi z novo širšo kabino in dvema strojevodjema. Model je v barvi zasebne italijanske železni¬ ške družbe ACT. Model parne lokomotive (1914) Cesarsko-kraljeve avstrijske železni¬ ce 170.149 v merilu 1 : 87 (HO) je novost proizvajalca Micro-Metakit. Model bo v celoti izdelan iz medenine. Iz Mehana je prišel nov model hitrega vlaka francoskih železnic TGV. Dobi se tudi v barvah vlaka Euromed. Medeninast model tovorne parne lokomotive avstrijskih železnic OBB 258.920 (1954) proizvajalca Micro-Metakit 7 marec 2005 TIK Novost pri LGB-ju so plastični nasipi za tire. 3 REPORTAŽA Model parne tenderske lokomotive DB 75 proizvajalca Liliput v merilu 1 : 87 (HO) za digitalni sistem vodenja DC in AC Za novi Fleischmannov model parne loko¬ motive DRG 76 si bomo lahko omislili tudi zvok prave lokomotive. Pola v velikosti G ponuja zanimive figurice, ki se premikajo. Piko ima v svojem programu digitalno vode¬ nje modelov lokomotiv, ki po videzu sodeč spominja na Uhlenbrockovo elektroniko. Noch je pripravil kar nekaj novih kompletov za izdelavo raz¬ ličnih scen. Med njimi tudi za izde¬ lavo različno natovorjenih tovorov. V pomoč pri lepljenju trave nam bo Gras-Ma- ster, ki deluje na temelju statične elektrike. Nov zaviti železniški viadukt v merilu 1: 87 (HO) bomo lahko kupo¬ vali po delih, tako bomo zavoj oblikovali po svojih potrebah (Noch). Albatros-bb je vzbudil pozornost s pestro ponudbo najrazličnejših to¬ vorov v merilu HO, TT in N. Trix, ki je že nekaj let v Marklinovi lasti, uvaja v merilu HO tire C, ki so zna¬ ni že iz Miirklinovega programa, vendar ti nimajo sredinskega napajanja, saj gre tukaj za sistem DC. Pri Trixu je odslej v programu nov digitalni sistem, ki je združljiv s starejšim Seletrixom. Tako lahko zdaj kupimo Trixove začetne pa¬ kete HO v analognem ali digitalnem si¬ stemu. Veliko Trixovih lokomotiv ima že tudi serijsko vgrajene zvočne deko- derje. Na sejmu je bilo opaziti kar nekaj po¬ slovnega povezovanja med proizvajalci. Očitno je, da se celoten Viessmannov program trži tudi pod Marklinovo blago¬ vno znamko. Pri zvočnih dekoderjih je glavni dobavitelj ESU iz Ulma, ki je po¬ stal najuglednejši proizvajalec digitalnih dekoderjev z zvoki pravih lokomotiv, ki se odlikujejo tudi po zanesljivosti delo¬ vanja. ESU opremlja modele skoraj vseh večjih proizvajalcev modelnih železnic, kot so Marklin, Trix, Roco, Fleischmann in tudi naš Mehano. Pred kratkim so na trg poslali dekoderje tretje generacije loksound3 z razširjeno izbiro dodatnih funkcij. Poleg posodobitve dekoderjev je ESU razširil ponudbo zvokov različnih tipov lokomotiv. Mehano je spet prijetno presenetil ter dokazal, da zavzema že pomembno mesto v svetu modelnih železnic. Mo¬ del G2000 z razširjeno kabino prihaja na trg v petih novih barvnih različicah; prva ACT je že vozila na sejmu. Letos bodo sledile še WLE, Serfer, SBB Čargo in Railion. Povsem nov model je šest- osna dizelsko-električna lokomotiva class 66, ki bo na voljo v treh barvnih različicah: HGK, DLC in ERS. Vsi mode¬ li so namenjeni za enosmerni in izme¬ nični sistem vodenja, pri obeh imajo vgrajen dekoder loksound3. Najbolj ne¬ učakani zbiralci jih lahko že kupijo. Po dolgotrajnih napovedih se lahko proti koncu leta nadejamo modela blue tiger 2, ki je zaradi reorganizacije v podjetju obstal na stranskem tiru. Prav tako ko¬ nec leta ali v začetku prihodnjega naj bi se pojavil še model class 51 v barvah belgijskih železnic SNCB. Pri Mehanu je nov tudi hitri vlak TGV, ki se dobi tudi v barvah Euromed. V kratkem lahko za obe barvni kombinaciji pričakujemo tudi vmesne vagone. Piko je predstavil izpopolnjen digi¬ talni sistem, enak tistemu, ki ga uporab¬ lja Fleischmann, kar ne preseneča, saj imajo istega dobavitelja - Uhlenbrock. Fleischmann je za letos napovedal nekaj novih modelov lokomotiv in va¬ gonov v merilu HO in N, ki bodo na trg prihajali postopoma skozi vse leto. V večini primerov gre pa za že znane mo¬ dele, le da so v drugačnih barvnih kom¬ binacijah. Podobno taktiko so ubrali pri Piku in Roču. Slednji, ki se vsako leto izkaže s kakim slovenskim vagonom, je tokrat pripravil vagon SŽ - cisterno, vendar se je vzorčni model, ki je bil raz¬ stavljen na sejmu, opazno razlikoval od mr marec 2005 Pri Fallerju lahko oktobra pričakujemo vrtiljak z električnem pogo¬ nom »Circus-VVorld«. Jubilejni Fallerjev model je zabaviščna železnica na prosti pad. Mo¬ delu, ki bo na voljo v sestavljanki, je priložen električni mehanizem za vleko vozičkov in luči. Busch ponuja v merilu 1: 87 (HO) nostalgič¬ no postavitev prizora kmečkih opravil pet¬ desetih let. Vodni mlin v merilu 1:87 (HO)proizvajalca Vollmerja bo na voljo od avgusta dalje. Ena od Kibrijevih novosti je dvodelna remi- za, ki jo lahko uporabimo pri že obstoječih remizah ali kot samostojno maketo. Busch ponuja v letošnjih novostih stekleno športno dvorano s tribuno in igriščem za rokomet, ali mali nogomet v velikosti HO (Busch). Sikujevi modeli kmetijske mehanizacije v merilu 1:32 so radijsko vo¬ deni. Na sliki sta RV-modela traktorja fendt vario serije 900 in tandem¬ ska kiper prikolica proizvajalca Joskin. originala. Ali bo ta spodrsljaj poprav¬ ljen, bomo videli šele, ko bodo modeli prišli iz proizvodnje. Napovedani so že za marec. Hornby Hobbies je predstavil mo¬ dele britanskih železnic v merilu 1 : 72 (00), med njimi celotno paleto mode¬ lov iz otroške nadaljevanke Lokomotiv- ček Tomaž. Poudariti velja, da so enake modele uporabili pri snemanju filmov. Posebnost nekaterih Hornbyjevih mo¬ delov parnih lokomotiv je spuščanje pare, za kar uporabljajo navadno vodo. Hornby Hobbies je po novem lastnik španskega Electrotrena, kjer bo zaen¬ krat proizvodnja potekala dalje, kot tudi štirih proizvajalcev modelnih železnic v stečaju (Lima, Rivarrosi, Juef, Arnold), pri katerih pa po izjavah predstavnikov trenutno nič ne kaže, da bi proizvodnja aoca modelov že kmalu zaživela; kaj bo prine¬ sel čas, bomo pa še videli. Liliput se je preizkusil tudi z novimi modeli lokomotiv za izmenični (Mar- klin) digitalni sistem vodenja, da bi tako razširil krog svojih kupcev. Tillig je v celoti prevzel podjetje Sachsen-Modell in ima zdaj v svojem programu poleg velikosti TT tudi mode¬ le velikosti HO. Noch se lahko letos pohvali kot naj¬ večji ponudnik obstoječih in tudi novih gradiv za izdelavo maket in dioram. Med slednjimi je veliko novih scen s figurica¬ mi v različnih velikostih. Novost je tudi čistilna tačka za merilo TT in N- (V veli¬ kosti HO smo jo predstavili v prejšnji šte¬ vilki Tima v prispevku o čiščenju tirov.) Graditeljem maket in dioram bo v po¬ moč pri lepljenju vlaken za ponazoritev Preiserjeva novost so tudi kompleti figuric, ki si jih lahko sami pobarvamo. Na sliki je skupina šestih delavcev v merilu 1:35. trave t. i. Gras-Master. Ta deluje na teme¬ lju statične elektrike, ki pripomore, da se vsa vlakna med lepljenjem postavijo pokonci. Novi so tudi razni pripomočki oziroma kompleti za patiniranje in mi¬ niaturni valjčki za barvanje. Navdušuje¬ jo miniaturna drevesca akacije, hrasta in lipe, višine 16-20 cm iz Nochovega pro- marec 2005 5 REPORTAŽA Preiser je tokrat predstavil izredno natančno izdelane in pobarvane figure glasbenikov, ki nastopajo v orkestru godbe na pihala (HO). Pestro paleto modelov gradbene mehanizacije CAT v merilu 1 : 87 in večjih izdeluje firma Norscot. Njihove kovinske modele CAT v merilu 1: 87prodaja tudi Marklin. grama Profi-plus, ki izgledajo kot resnič¬ na, le v pomanjšanem merilu. Vodilna proizvajalca figuric Preiser in Merten sta predstavila nove posamez¬ ne like v vseh merilih in zanimive sku¬ pinske prizore več figuric. Dopuščajo tudi možnost, da si jih lahko sami pobar¬ vamo. Fallerjev Car-sistem je bogatejši za devet novih vozil, pet v merilu HO in šti¬ ri v N. Po lanski združitvi priozvajalcev Siku in Wiking so tokrat skupaj pred¬ stavili nove zanimive modele kmetijske mehanizacije v merilih 1 : 160 (N), 1 : 87 (HO) in 1 : 32 (1), razvrščene po časov¬ nih obdobjih. Tako si lahko poiščemo modele iz starejših obdobij ali iz današ¬ njih časov. marklrn NOCH TRIX Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin Zastopa in prodaja Prometej, d. ».o.. Križna 4, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«. TIMOVI NAČRTI TIMOV NAČRTI - motorni letalski RV-model basic 4 star 650,00 TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnioa lipa I 550,00 TIMOV NAČRT 3 - RV-jadralni model HOT-94 650,00 TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala cessna 180 700,00 TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I 550,00 TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke 550,00 TIMOV NAČRT 7 - RV jadralni model HOT-95 650,00 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke 550,00 TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model 700,00 TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis 700,00 TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita 650,00 TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3 650,00 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model 650,00 TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H 550,00 TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta 550,00 TIMOV NAČRT 16 - spitfire 550,00 TIMOV NAČRT 17 - trener 40 650,00 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model 650,00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 vvarhavvk, RV-polmaketa za zračne boje 650,00 TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte 650,00 TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model 650,00 TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda 650,00 TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom 650,00 TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje 550,00 TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje 550,00 TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3 550,00 TIMOV NAČRT 27 - fokker E lil, RV park-fly polmaketa 650,00 TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi 550,00 TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče 550,00 Bralce obveščamo, da Imamo na zalogi vse Timove načrte. TIMOVI OGLASI Prodam zelo malo rabljen mo¬ tor OS max FX 15 cm 3 z izpuš¬ no cevjo (podarim dve elisi) za 35.000 SIT in jadralni model pi- latus B4 (Mibo) z razpetino 2 m za 20.000 SIT. Klemen, tel.: 031 / 669-780 Prodam motor OS max 3,24 cm 3 20RC, komplet ogawa, 2 svečki, »špindel« in dva Multiplexova servomehanizma OKO II. Vse je še nerabljeno. Jože, tel.: 040 / 364-838 epoksidne smole, lepila, steklene tkanine, karbon, ločilci, polnila... Mirnik TG, d. o. o. Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana www.mirnik.si e-pošta: info@mirnik.si Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro na telefon 01/54 654 14 6 marec 2005 PRILOGA MITJA SERŠEN ERMAN Izdelajmo preprost, vendar zelo spo¬ soben akrobatski letalski model, ki nam bo ob vgradnji motorja manjše moči omogočal športno letenje in učenje iz¬ vajanja osnovnih akrobacij. Če mu bomo vgradili močnejši motor, se bo prelevil v pravo malo zverinico, zmožno vsakršnih akrobacij. Lahko pa se odločimo tudi za vse bolj priljubljen elektromotorni po¬ gon. Model lahko z nekaj iznajdljivosti iz¬ delamo v več različicah, in sicer kot: • preprost model v slogu »pylon«, • model z manjšo kabino, • model s podaljšanim iztekom kabi¬ ne proti repu, • začetniški model z manjšim mo¬ torjem, • športni model z močnejšim motor¬ jem, • model z električnim pogonom. Podatki o modelu: Razpetina kril: 800 mm Globina krila: 165 mm Površina krila. 21,3 dm 2 Dolžina trupa: 660 mm Motor z notranjim zgorevanjem: od 0,8 cm 3 , do 1,5 cm 3 Propeler za 0,8 cm 3 : 15x1Qcm Propeler za1,5cm 3 : 18x15cm Masa je 500 do 600 g, odvisno od vgraje¬ nega motorja in opreme. Elektromotor: Graupner speed 400BB race 7,2 V Akumulator 8 x GP 1100 Propeler cam prop 6x3 direct mi 7 Za izdelavo modela potrebujemo na¬ slednji material: • balza 1,5 mm, • balza 2 mm, • balza 5 mm, • smrekova letvica 3x3 mm, • balzova letvica 5x5 mm, • letalska vezana plošča 2 mm, • letalska vezana plošča 1 mm, • modelarska folija za prekrivanje, • drobni potrošni material. Začetniki naj najprej začnejo z izde¬ lavo repa, da na bolj preprostem delu preizkusijo vse prijeme, ki so potrebni za izdelavo modela. Načrt v prilogi je narisan v merilu 1 : 1,41, in sicer zato, da ga lahko v foto¬ kopirni« enostavno povečamo po delih s formata A 4 na A 3 ter zlepimo vse štiri dele. Tako dobimo načrt v naravni veli¬ kosti oziroma merilu 1:1. Repne površine Na ravno mehko desko prilepimo načrt višinskega in smernega repa. Iz 5 mm debele balze izrežemo ustrezno velike letvice. Na pravo mesto na načrtu pritrdimo prednjo in zadnjo letvico. Da gre delo lažje od rok uporabimo bucike z večjo plastično glavico. Za lepljenje elementov uporabimo belo mizarsko lepilo, bolj neučakani, ki ne želijo predolgo čakati, da se lepilo posuši, pa naj uporabijo sekundno ozi¬ roma cianoakrilatno (CA) lepilo. V obeh primerih se bo balza prijela na načrt, zato ga prej prekrijemo s prozorno PVC- folijo. Ko je lepilo suho, izdelek sname¬ mo s šablonske deske ter ga obrežemo in obrusimo na obliko, ki je prikazana na načrtu. Prednji rob repnih površin lahko zaoblimo, najbolje v eliptični pre¬ rez, da ima manj zračnega upora. Višinsko krmilo izdelamo iz 5 mm debelega kosa balze, ki ga zbrusimo v trikotni prerez. Rep ima tako bolj aero¬ dinamično obliko, hkrati pa precej zmanjšamo njegovo maso. Zadnji rob marec 2005 7 naj ostane debel kak milimeter, da bo bolj odporen proti morebitnim poškod¬ bam. Trup Trup je v osnovi škatlastega prereza z vmesnimi rebri, vzdolžnimi letvicami v vogalih in 2 mm debelo balzovo opla- to na vseh straneh. Iz letalske vezane plošče najprej iz¬ rezljamo rebro trupa 1 in 2, nato iz 2 mm debele balze izrežemo še preostala rebra trupa. Risbo reber z načrta lahko z lepilom za papir kar prilepimo na balzo in nato po črtah izrežemo rebra. Papir lahko kasneje pustimo na balzi, saj jo bo dodatno utrdil, ali ga odbrusimo z bru¬ silnim papirjem. Na 2 mm debelo balzo narišemo stra¬ nice trupa in jih izrežemo. Na stranicah naj se vidijo mesta lepljenja reber. Pazi¬ mo, da napravimo levo in desno strani¬ co! Pri električni različici potekajo opia¬ te trupa vse do 7. rebra. Na zgornji ravni rob vsake stranice z notranje strani pri¬ lepimo smrekovo letvico s prerezom 3 x 3 mm. Na eno od teh stranic točno na nari¬ sana mesta prilepimo vsa rebra. Pripravimo dve balzovi letvici s prerezom 5x5 mm. Na enem koncu ju ukrivimo, da se bolje prilegata pred¬ njemu spodnjemu obrisu trupa. Najbo¬ lje je, da ju za nekaj minut namočimo v vrelo vodo in nato zakrivimo po šablo¬ ni, ki smo jo naredili iz kosa stiropora oziroma mehkega lesa, ali jo ovijemo po obodu posode s primernim radijem. Pu¬ stimo ju v tem položaju, da se posušita, lahko pa si pri tem pomagamo s sušilni¬ kom za lase. Ni nujno, da zavzameta na¬ tančno tako obliko, kot jo želimo, ven¬ dar bo sestavljanje modela toliko lažje, kolikor bliže bosta želeni obliki. Letvici z notranje strani prilepimo na spodnji rob obeh stranic trupa. Preostalo stranico trupa postavimo na rebri 3 in 4, poskrbimo, da se jima lepo prilega, ter jo prilepimo s sekund¬ nim lepilom. Čez zadnji del trupa na¬ taknemo nekaj elastik, da se stranica, ki še ni prilepljena, dobro stisne ob balzo- va rebra v trupu. S sekundnim lepilom prilepimo stike reber in stranice trupa. Pred tem preverimo, da trup ni torzij- sko zvit, in pomerimo prek srednjic na trupnih rebrih, da so v ravni liniji. Nato zlepimo še prednji del. Poma¬ gamo si z močnejšimi gumicami ali z modelarsko spono. Bovden komande višine (ter koman¬ de smeri, če smo se tako odločili) nape¬ ljemo skozi izvrtane luknjice v trupnih rebrih. Na prehodih skozi rebra bovd- ne prilepimo s kapljicami sekundnega lepila. V spodnje večje kanale v rebrih bomo prilepili plastično slamico za sok, ki nam bo med vgrajevanjem RV-opreme služila za lažjo napeljavo sprejemniške antene. Ker so slamice običajno prekrat¬ ke, jih s samolepilnim trakom prilepimo drugo za drugo, ter potem cevko skraj¬ šamo na ustrezno dolžino. V prednjem delu postavimo steno med prostorom za rezervoar in prosto¬ rom za baterijo, če pa bomo uporabili Coxov motor z integralnim rezervoar¬ jem, to ni potrebno. Spodnji del tru¬ pa zapremo z balzovo oplato debeline 2 mm. Na sprednjem delu naj letnice v lesu potekajo prečno. Izberemo ne¬ koliko tršo balzo, saj mora ta del trupa prenesti udarce pri pristajanju. Pre¬ ostali del opiate od rebra 4 naprej iz mehke in lahke balze naj ima vzdolžne letnice. Za prekrivanje zgornjega zadnjega dela trupa pripravimo 2 mm debelo balzo. Ker je ta kos balze ukrivljen po zgornjem robu trupnih reber, se nam kaj lahko zgodi, da med zvijanjem balza poči in se razkolje vzdolž letnic. Zato jo za nekaj časa namočimo v vročo vodo, ko pa postane mehka, jo ovijemo okrog valjastega predmeta (plastična cev, tanj¬ ša pršilka, ali topla cev razvoda central¬ ne kurjave ...) in jo pritrdimo s trakom iz tkanine ali s čim podobnim. Posušena balza, bo imela valjasto obliko, kar nam bo močno olajšalo sestavljanje. Ukriv¬ ljen kos prilepimo na trupna rebra. Nič ne de, če je večji od širine trupa. Ko bo lepilo suho, bomo presežek brez težav obrezali z modelarskim nožem. Zdaj se lahko lotimo obdelave voga¬ lov na trupu. Ker smo v spodnji del tru¬ pa vgradili debele balzove letvice, lahko ta rob izdatno obrusimo. Priporočam, da rob najprej posnamemo pod kotom 45°, potem ga natančno obrusimo. Ra¬ dij roba naj bo med 7 in 10 mm ali po želji. Radij proti repnemu delu nekoliko zmanjšamo. Zaoblimo tudi rob med stranico in zgornjim delom trupa, da stranica lepo prehaja v zgornji ukrivljeni del. Mesta na zadnjem delu, kjer bo pri¬ lepljen višinski rep, ter prednji del, kamor bomo kasneje pritrdili krilo in prednji pokrov, za zdaj ostanejo nedo¬ taknjena. Glede na vrsto motorja, ki smo ga izbrali za naš model, dodelamo prednji del trupa. Če imamo klasični motor, na prednji del pritrdimo kupljen plastični nosilec, če pa uporabimo manjši motor, ki je od zadaj neposredno pritrjen na re¬ bro 5, moramo del trupa pod motorjem podaljšati s 5 mm debelo balzo. V ta na¬ men izdelamo dve ustrezno veliki trikot¬ ni stranici in trapezno dno. Vse skupaj prilepimo na trup ter obrusimo v pri¬ merno obliko. Del bo služil za oporo pokrovu mo¬ torja ter estetsko zaključil prednji del modela. Seveda lahko model leti tudi BBBO 7 8 marec 2005 PRILOGA brez pokrova motorja in tega dela trupa, vendar bo njegov videz vse prej kot lep, pa tudi nič kaj aerodinamičen ne bo. Za preizkus na prednji del trupa pri¬ trdimo motor ter se lotimo izdelave po¬ krova. Izdelamo ga po znanem in v Timu že večkrat opisanem postopku laminira- nja steklene tkanine in epoksidne smole prek stiropornega kalupa, lahko pa tudi na enak način kot kabino iz plastenke. Slike prikazujejo izdelavo pokrova mo¬ torja iz 0,8 mm debele vezane plošče. Za tak pokrov uporabimo 0,8 ali 1 mm debelo letalsko vezano ploščo ter iz nje izrežemo oplato. V njej naredimo tudi vse odprtine. Vezano ploščo zmočimo in ovijemo okoli predmeta primernega premera, da se posuši. Na prednji del opiate prilepimo rebro opiate motorja. Preverimo, kako se opiata prilega čez motor. Da jo lahko nataknemo čezenj, moramo odviti iglo in morda tudi izpuh motorja. Če gre kje na tesno, še poveča¬ mo odprtine v opiati, dokler je ne na¬ taknemo brez težav. Seveda je samo po sebi umevno, da to počnemo, ko na mo¬ torju še ni propelerja. Oplato pritrdimo na trup z malimi lesnimi vijaki, najbolje tistimi, ki jih dobimo za rezervo pri ser- vomehanizmih. Vgradnja repnih površin Smerni in višinski rep prilagodimo, da lepo sedeta drug v drugega, nato ju na stičnih robovih prilepimo s sekund¬ nim lepilom. Pri tem pazimo, da smerni rep stoji pravokotno glede na višinske¬ ga. Pri lepljenju si lahko pomagamo s škatlo stare glasbene kasete, ki jo prislo¬ nimo med smerni in višinski rep. Ko je lepilo suho, postavimo rep na zadnji del trupa tako, da se podaljšek smernega stabilizatorja zatakne v vrzel, izrezano v zadnjem rebru trupa. Preverimo, ali rep stoji pravilno na trupu. Če je treba, z brušenjem odpra¬ vimo pomanjkljivosti, sicer ga lahko pri¬ lepimo. Pokrov prednjega dela trupa Pokrov prednjega dela služi za lažji pristop v del trupa, kjer so rezervoar in (ali) sprejemniške baterije. Pokrov je s svojim prednjim delom zataknjen pod zadnji rob pokrova mo¬ torja, na zadnjem delu pa je pritrjen z vijakom, ki hkrati drži krilo na trupu. mi 7 Pokrov izdelamo iz več plasti 5 mm debele balze. Na notranji in zunanji stra¬ ni ga obrusimo, kot je prikazano na na¬ črtu. Notranjo zaobljeno obliko najlažje zbrusimo z brusilnim papirjem, ovitim ali prilepljenim na primeren valjast predmet. Zgoraj vlepimo še jeziček iz 1 mm debele vezane plošče. Krilo Najprej se lotimo izdelave reber. Pri¬ pravimo si dve enaki šabloni reber iz 0,8 do 1 mm debele letalske vezane plošče. Najlaže to naredimo tako, da risbo reber prilepimo na vezano ploščo ter ju na grobo izrežemo čim bliže črte. Nato obe rebri z brusilnim papirjem obrusimo natančno po obrisu. Ne pozabimo tudi na oba utora za nosilec 3x3 mm. Rebri rahlo zlepimo in ju dokončno obdelamo, da sta popolnoma enaki. Iz¬ vrtamo še luknjici. Zdaj pripravimo 12 ploščic iz 2 mm debele mehke balze. Na vsako položimo šablono in prevrtamo obe luknjici. Skozi luknjice ene od šablon po¬ tisnemo ustrezno debelo žico, vijak ali žebelj, ter nanj nanizamo vse balzove ploščice. Nazadnje nataknemo še drugo šablono iz vezane plošče. Blok poravna¬ mo, da sta tetivi obeh šablon poravnani, in vpnemo v primež. Zategnemo samo toliko, da bomo lahko oblikovali rebra, in da vpeta balza ne bo popustila med obdelovanjem. Večino materiala lahko odstranimo z modelarskim nožem, ža- gico ali modelarskim skobeljnikom. Ko se približamo šabloni na kaka dva mili¬ metra, začnemo material odvzemati z brusilnim papirjem, ki ga prilepimo na leseno ploščico in sproti preverjamo obliko. Pazimo, da je obdelana površina med obema šablonama čim bolj ravna. Le tako bodo vsa rebra enaka. Ko se z brusilnim papirjem dotaknemo šablone, to zaznamo po drugačnem, ostrejšem zvoku brušenja. Rebra pustimo vpeta v primežu ter napravimo utor za nosilec krila. Lahko uporabimo rezbarsko žagi- co, dokončno pa utor obdelamo s 3 mm debelo pilo. Primež odvijemo ter previdno obr¬ nemo blok z rebri, da lahko obdelamo še drugo stran. Po končani obdelavi vsako sneto re¬ bro označimo z zaporedno številko, kot je bilo postavljeno v bloku, ter vrstni red kasneje upoštevamo pri sestavljanju krila. Na šablonsko desko prilepimo načrt krila. Ker sta na načrtu zaradi stiske s prostorom narisani le približno 2/3 kri¬ la, si manjkajoči del sami dorišemo na papir in prilepimo k načrtu. Iz trše balze debeline. 1,5 mm odre¬ žemo primerno velik kos, da pokrije del od nosilca do prednjega roba krila, in ga z bucikami pritrdimo na načrt. Na njegov zadnji rob natančno prile¬ pimo smrekovo letvico s prerezom 3x3 mm ter pazimo, da bo prilepljena točno ob rob in v ravni črti. Odrežemo še ožji trak balze 1,5 mm in ga z bucikami pritrdimo na zadnji rob krila, kjer se začne krilce. Balzova rebra zdaj po vrsti s sekund¬ nim lepilom prilepimo na svoja mesta. Nato še zadnje konce reber prilepimo na balzov trak. Na sredini krila zlepimo po eno bal- zovo rebro in šablono iz vezane plošče, da dobimo še posebej močni rebri. Raz¬ mik med njima prilagodimo debelini na¬ šega servomehanizma, ki ga bomo vgra¬ dili za pogon krilc. V mojem primeru je to miniservomehanizem multiplex MS X 3 in znaša razmik 12 mm. Obstajajo 9 marec 2005 večji in tudi manjši tovrstni servomeha- nizmi. Srednji rebri obrnemo tako, da je ve¬ zana plošča na notranji strani. V zgornji utor v rebrih vstavimo smrekovo letvico 3x3 mm. Rebra na¬ ravnamo, da stojijo pokonci, ter vsak spoj med letvico in rebrom utrdimo s sekundnim lepilom. Sledi lepljenje spodnje opiate torzij- skega nosu. Pod prednji del opiate po¬ tisnemo klinasto oblikovano balzovo let¬ vico ali podložimo eno ali več ustrezno debelih letvic, da se balza uvije navzgor po spodnjem obrisu reber. Vsako rebro zlepimo z oplato tako, da po spoju kane¬ mo sekundno lepilo. Iz 5 mm debele balze izdelamo še prednjo in zadnjo letvico. Obrusimo ju tako, kot je prikazano na prerezu v na¬ črtu. Med brušenjem večkrat preverimo, ali se ujemata s konstrukcijo. Ko smo dosegli želeno obliko, letvici prilepimo na svoji mesti. Za zaključke krila uporabimo 5 mm debelo balzo. Prednjega roba zaenkrat še ne obdelamo. Pripravimo še balzove nosilce, in si¬ cer na mestu za pritrditev servomeha- nizma ter spredaj in zadaj za pritrditev krila na trup. Na svoja mesta jih prilepi¬ mo, kot je nakazano v načrtu, razen če bomo uporabili servomehanizem dru¬ gačnih dimenzij. Zgornjo oplato ukrojimo iz 1,5 mm debele trše balze in jo natančno prilepi¬ mo na rebra, prednjo letvico in smrekov nosilec. Ko je lepilo suho, krilo sname¬ mo s šablonske deske. Zdaj mu lahko obdelamo zakrivljene zaključke. Nato prekrijemo iztek torzijskega nosu na zaključku krila ter oba izteka krila med krilci in koncem krila. Pripravimo še 7 mm široke trakce iz trše 1,5 mm debele balze, ki jih prilepi¬ mo na rebra. S tem močno povečamo trdnost krila. Prednji rob krila okroglo obrusimo v radij, kot se vidi na načrtu na prerezu krila. Celotno površino krila obrusimo do gladkega. Na krilu je treba napraviti še krilca. Po merah z načrta izrežemo opiate krilc iz balze 1,5 mm. Na prednji del spod¬ nje opiate prilepimo letvico trapeznega preseka ter na mesta, nakazana na načr¬ tu, še rebra, ki so pravzaprav trikotniki iz 5 mm debele balze. Konstrukcijo na¬ tančno obrusimo, da pripravimo ravno površino, na katero prilepimo še zgor¬ njo oplato. Prednji rob krilca odbrusi¬ mo pod kotom, kot je prikazano na na¬ črtu. Izdelamo levo in desno krilce ter ju označimo, da ju pri montaži pravilno postavimo - stran s širokim rebrom, na¬ menjenim za pogon, je obrnjena proti sredini krila. Rezervoar za gorivo Za večji motor nabavimo najmanjši možni rezervoar za gorivo (s prostorni¬ no 1 dl). Ker mi za svoj model ni uspelo najti ustrezno majhnega originalnega rezervoarja, sem ga izdelal kar sam. Uporabil sem plastično posodico od fotografskega filma ter jo opremil z dve¬ ma kovinskima nastavkoma s starega ne¬ uporabnega rezervoarja. Prekrivanje modela Model prekrijemo s plastično folijo za prekrivanje modelov. Če se odločimo za motor z notranjim zgorevanjem, si lahko privoščimo kakršno koli folijo, če pa moramo nekoliko bolj paziti na težo modela, potem je bolje uporabiti kombi¬ nacijo lahke transparentne folije, na pri¬ mer oralight, ali podobne. Zgornjo stran modela prekrijemo s popolnoma drugačno barvo, kot je na spodnji strani. To je pri akrobatskem modelu zelo pomembno, saj se nam med izvajanjem hitrih manevrov lahko kaj hitro pripeti, da nismo več prepriča¬ ni, ali smo model iz hitrega vrtenja zau¬ stavili hrbtno ali na trebuhu. Kontrastna barvna shema nam je tu v veliko pomoč ter prepreči napako pri krmarjenju, ki je lahko usodna za model. Vgradnja opreme Za pogon višinskega krmila upora¬ bimo miniservomehanizem, ki ga prek bovdna (jeklene žice debeline 0,8 mm) povežemo s krmilom tako, da na krmilo privijačimo plastično ročico. Če je ni¬ mamo, jo lahko naredimo sami iz letal¬ ske vezane plošče. Servomehanizma prilepimo na no¬ tranjo steno trupa z obojestranskim lepilnim trakom. To je najenostavnejša rešitev, saj za izdelavo mizice ni dovolj prostora, v model pa moramo spraviti še sprejemnik in njegov akumulator. V prednji del modela namestimo spre- jemniški akumulator, ki naj bo veliko¬ sti AAA. Z njim bomo najlažje nastavili težišče letala. Dobro je, če ga zavijemo v gobasto krpico, ki jo pritrdimo z ela¬ stiko. Na enak način zaščitimo še spre¬ jemnik in ga potisnemo na svoje mesto v modelu. 10 marec 2005 TIM 7 PRILOGA Letenje Po vgradnji RV-komponent preizku¬ simo, ali se krmila odklanjajo v pravo smer. Model postavimo na tla, obrnjen proč od sebe, tako da stojimo za njego¬ vim repom. Palico komande višine na oddajniku potisnemo naprej. Višinsko krmilo se mora odkloniti navzdol. Ko ročico komande višine potegnemo na¬ zaj, se mora višinsko krmilo odkloniti navzgor. Če se krmilo odklanja narobe, na oddajniku preklopimo smer (reverz). Nato ročico komande nagiba (pri neka¬ terih oddajnikih komando smeri) odklo¬ nimo v levo. Levo krilce na krilu se mora odkloniti navzgor, desno pa navzdol. Tudi tu lahko na oddajniku s pre¬ klopnikom za reverz spremenimo smer, če ta ne ustreza. Nekateri oddajniki ima¬ jo v ta namen stikalo ob krmilni ročici, drugi imajo majhna stikala v notranjosti oddajnika, oddajniki z računalnikom pa imajo reverz rešen programsko. Priporočeni odkloni krmil: - višinsko krmilo: gor 15 mm, dol 12 mm, - krilce: gor 20 mm, dol 10-15 mm. Za začetek so lahko odkloni krmil nekoliko manjši (D/R 70 %), ko pa mo¬ del že obvladamo, jih lahko povečamo na omenjene vrednosti. Na oddajniku v ta namen uporabimo funkcijo dual rate (D/R). Model lahko najprej preizkusimo tudi tako, da ga vržemo z ugasnjenim motor¬ jem proti vetru. To počnemo na travniku, da model mehko pristane v travo. Vrže¬ mo ga vodoravno, nato pa poskusimo z njim lepo pristati. Opazili bomo, da mo¬ del precej dobro jadra ter se lepo in pred¬ vidljivo odziva na ukaze. Ko obvladamo tak brezmotorni let in pristanek, smo pripravljeni na let z delujočim motorjem. Da pri pristanku ne zlomimo propelerja, ga privijemo na motorno gred tako, da ga zračni tok postavi v vodoravni položaj. To je ravno tam, kjer bat v valju začne za¬ ustavljati kompresija. Ko motor vžgemo in nastavimo iglo za mešanico goriva, da deluje kot mora, vržemo model naravnost ter pazimo, da so pri tem tudi krila vodoravno poravna¬ na. Model bi moral s krmili v nevtralnem položaju odleteti v ravni črti. Ko se ne- IT1M 1 marec 2005 koliko oddalji, ga počasi začnemo dviga¬ ti, da pridobimo nekaj višine. Nato lahko delamo tudi zavoje. Ko želimo izvesti za¬ voj, moramo z odklanjanjem komandne ročice nagiba rahlo povleči nazaj še ko¬ mando višine, sicer bo model med izva¬ janjem zavoja začel izgubljati višino. Bolj ko je letalo nagnjeno v zavoj, močneje je treba povleči komando višine k sebi. Model lahko naredi zelo oster zavoj. Izbrani profil krila ter pravokotni tlo¬ ris modelu omogočata, da leti pod zelo velikimi vpadnimi koti brez tendence padanja v vrij. Če pa le preveč pretirava¬ mo, model rahlo spusti nos, morda tudi povesi eno krilo, vendar ga je mogoče že takoj zatem s krmili uravnovesiti in pe¬ ljati povsem normalno naprej. Pri tem model sploh ne izgubi kaj dosti višine. Če v model vgradimo motor 1,5 cm 3 ali več, ga pri prvih poletih ne priganja¬ mo do polnega plina, saj takrat leti zelo hitro, in se kaj hitro oddalji ter postane v zraku slabo viden. Akrobacije Luping Luping je ena preprostejših akroba¬ cij. Lahko ga izvedemo iz vodoravnega leta ali ko letimo rahlo navzdol. Krila naj bodo poravnana vodoravno, nato povle¬ čemo komando višine nazaj. Model se bo strmo vzpel in naredil luping. Pri iz¬ hodu iz lupinga počasi vrnemo koman¬ do višine v nevtralo. Seveda na ta način ne bo nastal čisto pravi luping, ker ne bo popolnoma okrogel. To pa zato, ker med lupingom model izgublja hitrost, nato jo spet pridobiva, s tem pa se mu tudi pot po zraku spreminja. Zanimiv izziv je iz¬ vajati lupinge, kjer poskušamo odklanja¬ ti višinsko krmilo med izvajanjem tako, da bo model v zraku začrtal čim bolj popoln krog. Zabavno pa je med izvaja¬ njem lupinga palico višinskega krmila v kratkih zaporednih sunkih vleči nazaj, pri čemer bo model namesto kroga na¬ redil luping v obliki mnogokotnika. Prednji luping Ker ima model nesimetričen profil, so njegove lastnosti pri hrbtnem letenju precej slabše. Zato moramo za prednji luping imeti precej višine, ker bo pre¬ mer lupinga veliko večji. Pri izvajanju prednjega lupinga moramo paziti tudi na nagib modela, ker se hoče izviti iz lupinga tako, da se nagne na krilo. S tre¬ ningom mu bomo kmalu kos in nastali bodo lepi in drzni prednji lupingi. Tono Med vodoravnim letom na dovolj veliki višini na kratko rahlo povlečemo višinsko krmilo, da model rahlo dvigne nos, nato sunkovito do konca nagnemo krilca. Model se bo zavrtel okoli svoje vzdolžne osi. Ko naredi cel obrat, sun¬ kovito vrnemo ročico nagiba v nevtra¬ lo. Model se bo umiril. Če med tonojem model začne vleči na nos, moramo po¬ vleči palico malce nase, da začne spet leteti vodoravno. Seveda pa popravimo tudi nagib krila, da ne letimo postrani. Ko se naučimo hitrih tonojev, je čas, da se naučimo delati tudi take bolj po¬ časne, ki so težji za izvedbo, a lepši na pogled. Med počasnim tonojem krila ne nosijo modela takrat, ko so postavljena navpično, zato v tem delu tonoja model začne toniti proti zemlji. To kompen¬ ziramo z odklonom smernega krmila, ki je v tem trenutku postavljeno vodo¬ ravno in lahko odigra vlogo višinskega krmila. Ko se model začne prevračati na hrbet, moramo začeti potiskati pali¬ co naprej, da model ne začne spuščati nosu proti zemlji. Ko so krila spet nav¬ pično, znova uporabimo odklon smer¬ nega krmila, dokler model ne preide v vodoravni položaj. Pri hitrem tonoju se vse zgodi tako hitro, da model sploh nima časa opazneje spremeniti tirnice leta, saj se obnaša skoraj tako, kot ka¬ men v prvih metrih leta, če ga močno zalučamo naravnost. Pri počasnem tonoju pa se zadeve, kot ste videli, precej zapletejo. Z veliko vaje nam bodo gibi krmilnih ročic, po¬ trebni ritem in usklajenost kmalu prišli v podzavest, potem bo postalo izvajanje tonojev pravi užitek. Za izvajanje tonoja z osjo v ravni črti bi rabili še krmilo sme¬ ri, vendar je ta model zaradi preprosto¬ sti izdelave in letenja nima. Izkušenejši modelarji mu bodo morda prigradili smerno krmilo in v trupu našli prostor še za en servomehanizem. Hrbtni let Naredimo pol tonoja in že letimo hrbtno. Komando višine odklonimo toliko naprej, da model leti vodoravno. Naredimo še pol tonoja in že je model spet v normalnem položaju. Model pa lahko med izvajanjem lu¬ pinga, ko je na najvišji točki, obdržimo v hrbtnem letenju tako, da potisnemo komando višine ravno toliko naprej, da model leti vodoravno. Začetnikom ne priporočam izvajanja akrobacij na majhni višini. Če je višine dovolj, se še vedno lahko izvlečemo iz kakega nepredvidenega položaja, če pa smo prenizko, sledi trd pristanek, po¬ škodbe in kasnejše neprijetno poprav¬ ljanje modela. Zato velja na začetku ved¬ no leteti na varni višini! Dodatne informacije: Kdor ima povezavo z internetom, si lahko videoposnetek letenja tega mode¬ la ogleda na naslovu: http://www.rcpics. net/view_single.php?medid=48895 in http://www.rcpics.net/view_single.php ?medid=49068 Priporočam tudi obisk slovenske¬ ga modelarskega foruma: http://www. modelarji.com/forum/, kjer bom odprl posebno temo za pomoč graditeljem modela po Timovem načrtu. Tam me boste lahko povprašali za nasvet ali po¬ moč, kadar boste med gradnjo naleteli na kako težavo ali oviro. Moje ime na fo¬ rumu je »Ultralajt«. Veliko veselja in zabave, tako pri iz¬ delavi kot pri letenju! 11 MATEJ PAVLIČ V prejšnjem Timu smo pisali o izde¬ lavi trupa modela turistične ladje in na koncu na kratko tudi o njegovem barva¬ nju, tokrat pa je na vrsti vgradnja motor¬ ja in krmila ter izdelava nadgradnje. Tisti, ki ste se lotili gradnje tega mo¬ dela, ste v preteklem mesecu gotovo že prebarvali trup. Ne glede na to, katero barvo ste uporabili, ste pri stiku med dvema različnima barvama gotovo nale¬ teli na nekaj težav. Ponavadi se kot naj¬ boljša rešitev izkaže ozka črta, ki skrije stik in obenem polepša videz modela. Toda kako s čopičem narisati 4 mm ši¬ roko črto, ki bo vzdolž celega trupa po¬ polnoma ravna? Potrebujete ozek trak papirja, na katerem je bila prej prileplje¬ na večja nalepka ali samolepilna tapeta. Z gladko stranjo navzgor ga položite na mizo in nanj nalepite približno 60 cm dolg kos lepilnega traku Scotch, ki je motno bele barve. Na ta trak nato nane¬ site dve plasti akrilnega emajla v izbra¬ nem barvnem odtenku. Ko se posuši, od pobarvanega lepilnega traku s pomočjo daljšega ravnila in ostrega modelarskega noža po vsej dolžini izrežite dva 4-5 mm široka trakova ter ju natančno nalepite vzdolž obeh bokov modela. Bodite zelo previdni, da s premočnim pritiskanjem ali drgnjenjem ne poškodujete barve na trupu. Vgradnja motorja in krmila Ob pripravi tega načrta smo vse po¬ trebne elemente za pogonski del mode¬ la (elektromotor tipa 400 s pripadajoči¬ mi akumulatorji, pogonsko gred, ladijski vijak in krmilo z osjo) dobili v modelar¬ ski trgovini Mibo v Logatcu, kjer vam bodo ob nakupu vsega naštetega dali še nekaj popusta. Podstavek za pogonski motor (19) je sestavljen iz petih delov (16, 17 in 18) in je konstruiran za elektromotorje s premerom 28 mm (slika 19). Če ima¬ te motor z drugačnimi merami, morate temu ustrezno predelati tudi podstavek. Originalno gred je treba odžagati za 20 mm, kardan (21) za povezavo med osjo motorja in gredjo (20) pa naredite kar iz koščka izolacije debelejše električarske žice ter iz koščka plastične cevke (slika 18). Zlepljen, obrušen in dvakrat lakiran podstavek motorja prilepite v zarezi v tretjem rebru (3). Da bi bila os motorja in gred točno poravnani (slika 20), mo¬ tor podložite z ustrezno debelim koš¬ čkom pene ali gume, kar bo zmanjševa¬ lo tudi tresljaje. Na notranjo stran modela ob letvico, ki poteka po sredini dna, in zadnje re¬ bro prilepite okrepitev osi krmila (23), nato pa v izvrtano luknjo prilepite cev¬ ko. Stik zalijte z epoksidnim lepilom, da skozenj ne bo prodirala voda. marec 2005 PRILOGA Izdelava kabine in zadnjega krova Vse stranice kabine, njenega po¬ daljška in vsi deli zadnjega krova so iz 5 mm debele vezane plošče. Pri žaganju bodite kar se da natančni, da bodo stiki med posameznimi deli kasneje čim manj opazni. Sestavljanje kabine začnite z dve¬ ma sprednjima in zadnjo steno (26, 27 in 28) ter z robom zadnjega krova (35), ki jih zalepite med glavni stranici (25). Ko se lepilo posuši, na sprednji strani dodaj¬ te še vmesno steno (31) ter vse tri stra¬ nice podaljška kabine (32, 33). Ker se ta proti kljunu modela oži, je treba večino utorov nekoliko posneti s ploščato pilo (slika 21), kar je označeno tudi na načr¬ tu. Nadaljnje obdelave s pilo ter grobim in finim brusilnim papirjem se lotite šele takrat, ko bo lepilo res popolnoma suho (slika 22). Vse robove enakomer¬ no zaoblite, zgladite pa tudi vse zunanje robove okenskih odprtin. Ko ste s tem gotovi, poskusno sestavite nadgradnjo s trupom; če ste bili pri delu natančni, se mora okvir zadnjega krova natančno pri¬ legati pravokotni odprtini v krovu. Enako kot trup je treba tudi nadgrad¬ njo vsaj dvakrat prelakirati z redkim nitrolakom in vsakokrat zgladiti z vod- nobrusilnim papirjem. Sledi kitanje več¬ jih špranj ter nanos mešanice nitrolaka in smukca. Šele po zadnjem brušenju z zelo finim vodnobrusilnim papirjem pride na vrsto barvanje. Model bo precej lepši, če mu boste okna »zasteklili«. Seveda se morate za to odločiti že pred lepljenjem stranic kabi¬ ne. Ploščo 3-5 mm debelega akrilnega stekla na obeh straneh prelepite s širo¬ kim ličarskim lepilnim trakom (s tem se izognete nadležnemu prijemanju drob¬ cev na žagin list) in nanj prerišite oblike posameznih oken (slika 21). Žagajte tik ob zunanjem robu črte, da se bodo do¬ bljeni koščki tesno prilegati odprtinam v stranicah (slika 23). Morebitna od¬ stopanja popravite s fino ploščato pilo. Posamezna okenca označite, da jih pri kasnejšem barvanju in lepljenju ne bi pomešali med seboj. Strehi kabine (30) in podaljška (34) izrežite iz 1,5-2 mm debelega in gladko obrušenega lista bukovega furnirja s čim bolj enakomernimi letnicami. S svinč¬ nikom narišite simetralo ter nato desno in levo od nje proti robovom vsake štiri milimetre z jekleno konico ali v držalo vpetim žebljem ob ravnilu naredite plitve zareze, ki ponazarjajo deske (slika 24). Ko ste s tem gotovi, narejene dele narahlo zgladite z zelo finim brusilnim papirjem in prebarvajte z vodnim lužilom ali s ka¬ kim drugim zaščitnim sredstvom za les srednje rjave barve, da bodo postale zare¬ ze bolj opazne. Enako lahko obdelate tudi glavni in zadnji krov (sliki 25 in 26). Sledi izdelava opreme na zadnjem krovu. Ker gre za model turistične lad¬ je, so na njem štiri dvojne in ena enoj¬ na klop za potnike. Vse so sestavljene iz nosilca (37 oziroma 38), sedalnega dela (39) in naslona (40). Posamezne dele obrusite, zlepite in sestavite (slika 25) ter šele nato prebarvajte. Za prihodnjič nam je tako ostala le še izdelava ogrodja za ponjavo in nekaterih drobnarij. r ' ~ —\ Timov portret Andrej Zevnikar se z raketnim mo¬ delarstvom aktivno ukvarja že pet let. Na odločitev o izbiri tega konjička je usodno vplivalo srečanje z mentorjem iz sevniškega Astronavtičnega in raketnega kluba Vega. Ko je pri trinajstih letih pr¬ vič obiskal klubske prostore, so ga raket¬ ni modeli povsem prevzeli. Nestrpno je čakal dneve, ki jih je lahko prebil v klubu ob gradnji novih in novih modelov, pri katerih je lahko pokazal in nadgrajeval svoje tehnične sposobnosti. Sprva je začel z izdelovanjem raket s padalom in trakom kategorij S3 in S6. Kot modelar nove dobe je že na samem začetku dobil priložnost izdelovati mo¬ dele iz lahkih kompozitnih gradiv. S pri¬ zadevnostjo in natančnostjo ter veseljem do raket je svoje znanje dopolnjeval in nabiral dragocene izkušnje. Izkušenejše člane je venomer spraševal za nasvete in poskušal najti kako novo tehnično rešitev. Svojo športno pot je začel na mla¬ dinskem državnem prvenstvu na Ljub¬ ljanskem barju. S kolegi iz osnovne šole so se udeleževali tudi tekmovanj mladih tehnikov. Ker je Andrej vedno stremel za boljšim in iskal razloge za svoje napake ter jih s pomočjo klubskih kolegov tudi odpravljal, ni bilo presenečenje, da je leta 2001 postal mladinski državni prvak v kategoriji raket s padalom (S6A). Ta dosežek pa ga ni uspaval, temveč ga je spodbudil in mu dal krila, ki so ga z osvo¬ jenimi novimi medaljami na državnih prvenstvih in srečanjih mladih tehnikov ponesla do mladinske državne reprezen¬ tance raketnih modelarjev. Priložnost je takoj izkoristil v polni meri in že na svojem prvem svetovnem prvenstvu leta 2002 dosegel to, kar so za marsikaterega člana državne reprezentance včasih dol¬ go neuresničene sanje. Posameznemu naslovu mladinskega podprvaka sveta v kategoriji raket za doseganje višine, ki mu doslej pomeni največ, je s svojimi re¬ prezentančnimi kolegi priboril še ekip¬ no zlato kolajno. Dve leti kasneje je svoji beri kolajn s svetovnih prvenstev dodal še ekipni bron v isti kategoriji. Med klubskimi prijatelji, drugimi tekmovalci in kolegi iz reprezentance je Andrej znan po svoji prizadevnosti in to¬ varištvu. Odlikujejo ga kvalitete, ki kra¬ sijo pravega državnega reprezentanta. Andrejev cilj za prihodnost je tudi mesto v članski selekciji. Kot ga poznamo, bo v sebi trdno odločen in z veliko mero potrpljenja naredil vse, da bo tudi v pri¬ hodnje razveseljeval svoje starše, klub¬ ske prijatelje in kolege iz reprezentance z vrhunskimi rezultati. S svojimi natanč¬ no izdelanimi modeli bo gotovo še dol¬ go prisoten na srečanjih in tekmovanjih raketnih modelarjev doma in v tujini. 13 TEE £ 7 marec 2005 MODELARSTVO ^Bdu]®w GqsG TINE ŠPAREMBLEK Letalski model F5J star je model ja¬ dralnega letala na električni pogon, ki prepriča s svojimi letalnimi sposobnost¬ mi in vrhunsko izdelavo. Pri nas ga pro¬ daja podjetje Miho modeli, d. o. o., iz Logatca. Model Model me je že na začetku prepričal s svojim elegantnim videzom. Krilo je I grajeno po sistemu »D-box« in prekrito s transparentno folijo oracover. Sestav¬ ljeno je iz dveh polovic, ki ju spojimo s priloženim ogljikovim bajonetom ter pritrdimo na trup z dvema plastičnima vijakoma M 4. Trup je v celoti izdelan iz ogljikovih in aramidnih vlaken, zato je lahek in trden hkrati. V trupu sta že prilepljena bovdna z jekleno žico. V ška¬ tli se nahaja še rep, pokrovček trupa in nekaj drobnega materiala za sestavljanje modela. Izbiramo lahko med različico z navadnim ali V-repom. Sam sem se odlo- Model se dobro izkaže v mirnem kot v bolj vetrovnem ozračju. Krilni polovici sta povezani s pomočjo bajoneta. Krilo je na trup pri¬ trjeno z dvema aluminijastima zaključkoma na krilu in z dvema plastičnima vijakoma. Dvakrat lomljeno krilo omogoča modelu, da je v zavojih nadvse sta¬ bilen ter zagotavlja minimalno izgubljanje višine. Lepo je vidna struktura krila oz. gradnja po sistemu »D-box«. Struktura trupa v kombinaciji ogljik-kevlar Pokrovček je na trup pritrjen s sprijemnim trakom in na prednjem delu prilepljeno je¬ kleno žico. 14 marec 2005 MODELARSTVO čil za slednjo. Za izgotovitev modela ter pripravo na let potrebujemo le še dva servomehanizma, sprejemnik, pogonski komplet in nekaj modelarskega orodja. Sestavljen model je zelo trden in obe¬ nem lahek, v kombinaciji s prodornim profilom pa lepo leti tako v mirnem kot v bolj vetrovnem ozračju. Sestavljanje modela Model je že v precejšnji meri izgo¬ tovljen, zato s sestavljanjem ni težav. Izvrtati je treba ustrezne luknje za mon¬ tažo pogona in sestaviti rep. Ko monti¬ ramo rep, pazimo, da dobro pobrusimo vse površine, ki jih nameravamo zlepiti. Zaradi ustrezne nastavitve položaja te¬ žišča sem servomehanizma pritrdil kar na rep, vendar se je kasneje ta izvedba pokazala za manj primerno zaradi ne¬ nehne izpostavljenosti servomehaniz- mov vremenskim vplivom. Ustrezneje je priviti servomehanizma v notranjosti trupa, pri tem pa se potrudimo, da ju pomaknemo čim bolj proti repu. Po¬ krovček je pritrjen na trup z »ježkastim« oziroma sprijemnim trakom in jekleno žičko, ki jo prilepimo na sprednji del pokrovčka. Zaradi električnih lastnosti ogljika je sprejemniško anteno pripo¬ ročljivo speljati po zunanji strani trupa. Pogonski komplet Pogonski komplet sestavljajo elektro¬ motor tipa 400, 6 V, ter kakovosten pla¬ netarni prenos Model Motors s prestav¬ nim razmerjem 3,86 : 1 (Mibo modeli). Omenjeni prenosi so se v minuli sezoni F5J izkazali za zelo ustrezno izbiro. Trg akumulatorskih baterij nam nenehno ponuja nekaj novega, tako da smo mo¬ delarji med sezono večkrat menjavali baterije. Kot zelo primerni se v tem trenutku kažejo akumulatorji GP1100, prav tako pa bodo letošnjo tekmovalno sezono zanimive tudi celice Li-PO, ki jih dovoljuje novi pravilnik F5J v podkate- goriji 400. Letenje Pred prvim poletom preverimo, ali se krmilne površine odklanjajo v prave smeri in ustreznost težišča. Prvi polet modela opravimo kar iz roke. Model se z izbranim pogonom vzpenja zelo lepo in po minuti delovanja motorja doseže zavidljivo višino. Jadranje in iskanje ter¬ mičnih stebrov je pravi užitek. Model je s svojo čvrsto gradnjo in izbranimi materiali dovolj trden, da mu osnovne akrobacije ne povzročajo težav. Zaključek F5J star je model jadralnega letala, ki modelarju omogoča dolge polete. Hitro ga bodo posvojili tako tisti, ki iščejo mo¬ del za tekmovanja, kot modelarji, ki želi¬ jo zgolj model za rekreativno letenje ali trening termičnega jadranja. Prenosi češkega proizvajalca Model Motors so se v letošnji sezoni F5J pokazali kot dobra izbira. Model pred pristankom po več kot pol ure jadranja Menjava pogonskih baterij in priprava na nov polet mr 1 marec 2005 MODELARSTVO stopar.iztok@volja.net RAKETNO MODELARSTVO 16 marec 2005 TEBI 7 MODELARSTVO 0 22.-28.8 . KOSEŠKA OLIMPIADA Ljubljana (Koseze) http://www2.arnes.si/ ~osljmikra1 /mzdtk/tekma.htmi l/ r\ K Al/ IJTO i _nu RV-MODELI AVTOMOBILOV iTESEi 7 marec 2005 25 MODELARSTVO RANG TEKMOVANJA: MK - medklubsko; Pokal SLO - medklubsko; DP, DP - čl. - člansko državno prvenstvo; DP - ml - mladinsko državno prvenstvo; MN - mednarodno' FAI - mednarodno po koledarju FAI; FAI-VVC - mednarodno po koledarju FAI; - svetovni pokal; EC - evropski pokal; EP - evropsko prvenstvo; SP - svetovno prvenstvo na SOLO SAL Solo SAL je tekmovalni jadralni model kategorije F5K z razpetino kril 1495 mm. Pri metu z roko »SAL« (Side Arm La- unch) doseže višino do 50 m. Z mikro- komponentami tehta od 240 do 300 g, odvisno od izvedbe. V kompletu dobite krila iz balze, okrepljene s trakovi oglji¬ kovih vlaken, trup modela s snemljivim konusom iz kevlarske in ogljikove tkani¬ ne ter repne površine iz pene, okreplje¬ ne z ogljikovimi vlakni. Krmilimo ga po višini, smeri, nagibu in z zakrilci (flapi). Model stane 37 440 SIT. CYCLON Nova serija motorjev cyclon francoske¬ ga proizvajalca Electronic Model je bila narejena z enim samim namenom: da 26 bi imeli čim boljše razmerje med maso in močjo! Cyclon mini 2 je majhen zu¬ nanje vrteči se motor, prirejen za pogon na 2 člena Li-PO in namenjen za modele vrste park-fly in 3 D akrobatske modele iz deprona z maso do 400 g za modele 3D ter 800 g za običajno letenje. Cena elektromotorja je 13.653 SIT. Cyclon mini elite je eden najbolj prepri¬ čljivih motorjev te serije. Motor, ki tehta 78 g, zmore moči okoli 300 W, kratko¬ trajno tudi do 450 W, in je odlična izbira za jadralne modele, ki tehtajo od 700 do 2500 g. Zanj boste odšteli 33.511 SIT. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10, 1370 Logatec, tel.: 01/759-01-01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si MAGISTER Multiplexov magister je v celoti izdelan iz elapora. To je posebno trpežen material, zelo podoben EPP-ju. Model je prepro¬ ste konstrukcije, ki skoraj ne potrebuje sestavljanja. Opremite ga lahko s 4-5-cm 3 motorjem ali z elektromotorjem razreda 680. Model z razpetino kril 1630 mm in maso od 1,9-2,3 kg, odvisno od izvedbe, krmilimo po smeri, višini, nagibu in s plinom. Zaradi nizke krilne obremenitve 45 g/dm 2 in trinožnega podvozja je mo¬ del primeren za osnovno šolanje letenja. Cena je 29.500 SIT. SOLARFILM IN LIGHTSPAN Solarfilm, poliestrska termoskrčljiva folija za prekrivanje je spet na voljo pri Mladem tehniku. Tekoči meter folije poljubne barve stane 1.450 SIT, prosojna izveden¬ ka light transparent s površinsko maso 21 g/dm 2 pa 1.300 SIT. Slednja je še posebej pri¬ merna za laž¬ je modele. Za prostoleteče modele pa lah¬ ko kupite ma¬ terial za prekrivanje lightspan s površin¬ sko maso 22 g/dm 2 . Njegova posebnost je struktura površine, zaradi katere na model ni treba namestiti turbulatorjev. Kvadratni meter stane 1.000 SIT. TV Sa ‘>rhi Bl _ Gasilska oprema, d. o. o., Mladi tehnik, BTC - hala D, Šmartinska 152,1000 Ljubljana, tel.: 01/541-00-50, faks: 01/585-13-55 SPIFTIRE Ripmaxov spiftire je čudovito izdelana maketa lovskega letala iz druge svetovne vojne na električni pogon. Sestavljanko ARF odlikujejo natančno sestavljeni la¬ sersko izrezani kosi. Model je prekrit s poliestrsko folijo, na katero je natisnjena mat kamuflažna barvna shema. Model z razpetino kril 1200 mm krmilimo po smeri, višini, nagibu in s plinom. Predvi¬ den je za neposredni pogon z motorjem razreda 600, njegova masa pa naj ne bi presegala 1,4 kg. Do pogonskih baterij pridemo z vrha skozi loputo pred kabi¬ no modela. Cena modela je 23.900 SIT. Mantua model, d. o. o., C. Andreja Bitenca 36,1000 Ljubljana tel.: 01/512-03-20, faks: 01/512-03 19, e-pošta: mantua@mantua-model.si marec 2005 Določanje težišča letalskih modelov (IM) SAŠO BABIČ Pravilen položaj težišča našega mo¬ dela pomeni veliko več kot le simbol, ki je označen na načrtu in ga ponavadi jem¬ ljemo kot nujno zlo. S položajem težišča lahko še kako vplivamo na letalne last¬ nosti modela, z njegovim pomikanjem pa modelu spreminjamo zmogljivosti in odzivnost na ukaze. V prejšnjih prispev¬ kih smo na preprost način razložili, kaj je težišče in kako določimo njegovo iz¬ hodiščno lego. Tokrat bomo model po teh ugotovitvah uravnotežili. Pravilno lego težišča modela je tre¬ ba imeti v mislih že med samo gradnjo modela. Ko je konstrukcija modela v grobem narejena in model prvič sesta¬ vimo, je pravi čas, da vanj vsaj začasno pritrdimo vse dele opreme - motor, RV- komponente, podvozje, rezervoar za go¬ rivo, baterije itd. Zdaj preverimo položaj težišča in komponente po potrebi pre¬ maknemo tako, da nam kasneje modela ne bo treba obteževati. V navadi je, da pri modelih na električni pogon spre¬ menimo položaj pogonskih baterij, pri jadralnih modelih ali modelih na mo¬ torni pogon pa težje komponente, kot na primer servomehanizme ali sprejem- niške baterije. Nekaj teže pozneje doda tudi folija za prekrivanje in barva, ki jo uporabimo za dokončanje modela, zato težišče modela še enkrat natančno dolo¬ čimo pred testnim poletom. S tem v mo¬ del vnašamo dodatno maso, ki zvišuje krilno obremenitev, povečuje minimal¬ no hitrost modela in posledično slabša tudi njegove letalne lastnosti. Pri majhnih in lahkih modelih je določanje položaja težišča modela pre¬ prosto. Na krilo si blizu trupa zarišemo položaj težišča kot smo ga izračunali ali pa je že označeno na načrtu. Ponavadi je podana razdalja položaja težišča od sprednjega roba krila v smeri nazaj. Mo¬ del v označenih točkah podpremo na obeh krilih, lahko enostavno na konicah prstov, ali pa uporabimo za to namenje¬ no pripravo. Ko ga dvignemo, takoj vi¬ dimo, kam se model nagne. Če se zvrne na nos, je treba njegovo masno središče premakniti nazaj in obratno. To počne¬ mo toliko časa, da model ostane v vodo¬ ravni legi. Če mase nikakor ne moremo razporediti tako, da bi model obstal vodoravno, ga lahko obtežimo s samo¬ lepilnimi svinčenimi utežmi, vendar se z modelom čimprej vrnemo v delavnico in prerazporedimo njegove RV-kompo- nente tako, da lahko uteži odstranimo. Kako z večjimi modeli? Kako pa določimo položaj težišča tež¬ jemu modelu, ki bi mu na opisani način Priprava za ugotavljanje položaja težišča modela. Na nosilcih modela nastavimo od¬ daljenost težišča od sprednjega roba krila, model pa nato uravnotežimo tako, da obsta¬ ne v vodoravnem položaju. Pri večjih modelih zaradi morebitnih po¬ škodb krila pri podpiranju težišče lažje dolo¬ čimo z obešanjem modela. Utež vedno kaže položaj težišča modela, metodo pa lahko izkoristimo tudi za prečno uravnoteženje modela. podpiranja v težišču lahko poškodovali krilo? Tu gre še preprosteje - z obeša¬ njem modela kot je prikazano na risbi. Model obesimo za nos in rep na kljuko v stropu, nato na isto kljuko na vrvico ustrezne dolžine obesimo še svinčeno utež, ki nam pokaže položaj težišča mo¬ dela. Model zdaj poljubno obtežujemo spredaj ali zadaj in v njem premikamo RV-komponente. Glede na spremenje¬ ni položaj težišča se bo model na vrvici vedno premaknil tako, da bo viseča utež kazala na trenutni položaj težišča. Ta na¬ čin lahko uporabimo tudi za preizkus, koliko mase moramo modelu dodati na rep, da položaj težišča premaknemo na¬ zaj za na primer 3 mm. V grobem lahko predpostavimo, da z enakim dodatkom mase težišče spet prestavimo nazaj za 3 mm. To da vemo, za koliko in v katero stran smo modelu premaknili težišče nam bo prišlo posebej prav pri testnih letih modela, ko bomo s preizkušanjem letalnih lastnosti ugotavljali, kateri polo¬ žaj težišča je najboljši kompromis med vodljivostjo in stabilnostjo modela. Uravnoteženje po vzdolžni osi Nikakor ne smemo pozabiti na urav¬ noteženje modela okrog vzdolžne osi. Model obesimo pod strop pripet za nos in rep na že omenjeni način. Krila mora¬ jo stati vodoravno, kar priča, da sta pol¬ ovici modela enako težki. Posebej pri motornih modelih zaradi nesimetrične postavitve RV-komponent, vpetja mo¬ torja, izpušnih sistemov in drugih reči to ni vedno tako. Zaradi navorov bomo za uspešno uravnoteženje modela naj¬ manj mase dodali na konice kril. To po¬ čnemo postopoma, na primer s kovanci ali majhnimi utežmi. Obtežujemo lažjo polovico krila, tisto torej, ki je dvignje¬ na. Ko je model uravnotežen, zahtevano količino uteži trajno pritrdimo na krilo. Najbolje je, če smo na to mislili pri pre¬ krivanju modela in smo krilne konice pustili gole. Tako lahko uteži vlepimo v krilo, jih zapremo z balzo in krilni koni¬ ci prekrijemo s folijo. Druga možnost je, da uteži namestimo poleg servomeha- nizma za nagib. V primeru, da modela vzdolžno ne uravnotežimo je sicer res, da lahko bežanje modela po nagibu od¬ pravimo s trimom, a le za določeno hi¬ trost leta. Ko hitrost spremenimo, se spremeni tudi aerodinamična sila na s trimom odklonjeni krilci za nagib, kar povzroči nov zasuk modela po nagibu. Ce je model vzdolžno uravnotežen, s tem nimamo nikakršnih težav, in leti vedno brez popravljanja nagiba, ne gle¬ de na njegovo hitrost. Med preizkusnimi leti si pri dolo¬ čanju pravilnega položaja težišča sicer pomagamo s samolepljivimi svinčenimi utežmi (dobimo jih v modelarskih trgo¬ vinah ali pri vulkanizerjih, namenjena pa so za uravnoteženje litih platišč), a jih po končanemu letenju doma odstra¬ nimo. Preden jih snamemo z modela, si označimo novi položaj težišča, ki ga nato dosežemo s prerazporeditvijo notranjih komponent v modelu. Največkrat so to sprejemniške baterije ali pogonski pa¬ ket baterij. V zadnjem, četrtem prispevku o dolo¬ čanju težišča modelov bomo model pre¬ izkusili še v zraku. Ugotavljali bomo, ali je model z izračunanim oziroma v načrtu predvidenim težiščem nevtralno stabilen in kako vpliva premikanje težišča naprej ali nazaj na njegove letalne lastnosti. marec 2005 27 MODELARSTVO Montaža copatkov SAŠO BABIČ Pri modelih letal je mnogo podro¬ bnosti, ki jih naredijo opaznejše in bolj podobne pravim letalom. To so lahko skrbno premišljena barvna shema mo¬ dela, dodelana notranjost pilotske kabi¬ ne, skrite krmilne povezave in ne naza¬ dnje tudi copatki na podvozju modela. V modelarskih trgovinah so na voljo ae¬ rodinamični copatki različnih velikosti in oblik. Lahko jih kupimo, poprosimo kolega, ki ima tak kalup, da nam jih na¬ pravi, ali pa se odločimo za leseno sa¬ mogradnjo. V vsakem primeru pa jih moramo nazadnje pritrditi na podvozje. Zaželeno je, da to naredimo hitro, pre¬ prosto in učinkovito. Način, ki ga bomo opisali, ne predvi¬ deva trajne pritrditve copatkov na pod¬ vozje modela, saj jih ob trdih pristankih ali prevračanju modela tako naredimo bolj ranljive. Na osi pristajalnih koles jih samo privijačimo in ravno prav zateg¬ nemo. Ob močnem udarcu se copatki samo zasukajo okrog osi kolesa in trd pristanek preživijo brez hujših posledic v nasprotju s klasično pritrjenimi, ki jih skozi ojačitev na notranji strani laminata najprej privijačimo na podvozje in šele nato kolo pritrdimo na os. Kaj potrebujemo? Zaželeno je, da so copatki (v poljub¬ ni barvi) izdelani iz ELSV. Za vsako os uporabimo primerno dolg stebelni im- busni vijak, tri podložke in tri stopma- tice ustrezne velikosti. Stebelni vijak pa zato, da kolo teče po steblu vijaka in ne po navoju. Dolžina stebla naj bo enaka širini koles. Za model mase do 1,2 kg za¬ došča vijak velikosti M 3, od tod do 2,5 kg vijak velikosti M 4, za težje modele pa uporabimo vijake velikosti M 5, ki zado¬ ščajo za modele z vzletno maso tja do 6 kg. Seveda je trdnost vijaka odvisna od uporabljenega materiala; če se le da, v bližnji železnini kupimo jeklene vijake. Od orodja potrebujemo imbusni ključ, pinceto in dva ključa za matice ustrez¬ nih velikosti. Za matico M 4 je to ključ 7 mm, za M 5 pa 8 mm. Navedene veliko¬ sti vijakov ob normalni uporabi mode¬ lov povsem ustrezajo in ni strahu, da bi se vijaki skrivili. Montaža copatka V pomoč, kako in kam privijemo kak vijak, matice in podložke, nam bo risba sestavljenega copatka v prerezu, kako si sledijo koraki pri sestavljanju, pa na¬ zorneje kažejo slike. Copatka najprej prevrtamo na obeh straneh, kjer bosta nataknjena na osi koles. Na strani pod- 28 Pritrditev copatka na podvozje je zelo pre¬ prosta. Za os kolesa uporabimo kar stebelni imbusni vijak, tri podložke in tri stopmatice. Ker aerodinamična oblika copatka ne do¬ pušča veliko prostora v notranjosti, mora¬ mo podložke in matice na vijak natikati s pinceto. Na risbi v prerezu vidimo, da s prvo matico zmanjšamo zračnost kolesa, z drugima dve¬ ma pa copatek stisnemo ob podvozje modela. Z zunanjo in prvo notranjo stopmatico co¬ patek stisnemo ob podvozje modela. Obe matici previdno zategnemo. Copatki pripomorejo k lepši podobi modela. vozja naj bo premer izvrtine enak pre¬ meru uporabljenega vijaka, na zunanji strani pa naj bo enak premeru glave vijaka. Če copatki na mestu izvrtine na notranji strani pri podvozju niso pose¬ bej okrepljeni, na primer s plastjo oglji¬ kove tkanine ali s tanko vezano ploščo, lahko to storimo sami. Tako bodo sicer za malenkost težji, vendar je možnost, da jo pri trdem pristanku odnesejo brez poškodb, toliko večja. Sestavljanja se lotimo tako, da v co¬ patek najprej vtaknemo kolo in skozenj pretaknemo vijak. Vijaka ne potisnemo do konca skozi copatek, temveč s pince¬ to na vijak najprej nataknemo prvo pod- ložko in prvo matico. Matica prepreču¬ je, da bi kolo bežalo levo ali desno po daljšemu vijaku. Privijemo jo toliko, da na koncu ostane prost navoj za novo ma¬ tico. Nato s pinceto na navoj namestimo še drugo matico in podložko. Zdaj lahko obe matici privijemo in os potisnemo skozi copatek. Ko smo dovolj privili dru¬ go matico, prosti navoj vtaknemo skozi podvozje, nanj namestimo še zadnjo podložko in zadnjo matico. Prvo matico v copatku zategnemo toliko, da se kolo še prosto vrti. Ko poravnamo oba copat¬ ka, z dvema ključema zategnemo še dru¬ go in tretjo matico in tako copatek pritr¬ dimo na podvozju. Ostane nam samo še to, da vijak pri kolesu rahlo naoljimo, da kolesa ne bodo škripala in jekleni vijak ne bo zarjavel. Zaključek Če modela in njegovih letalnih last¬ nosti ne poznamo, se poškodbam co¬ patkov pri prvih poletih, dokler modela ne uletimo, izognemo tako, da copatke s podvozja preprosto odstranimo. Ko model spoznamo in je nastavljen tako, da je možnost zunajletališkega pristanka zmanjšana na najmanjšo možno mero, copatke spet namestimo in popravimo videz modela. S takim načinom monta¬ že se tudi ob morebitnem prevračanju modela čez nos copatki ne polomijo, ampak se samo zasukajo. Po trdem pri¬ stanku jih samo poravnamo in previdno zategnemo notranji matici. TISI 1 marec 2005 MODELARSTVO SAŠO BABIČ Poškodbam modelov, posebno ob pri¬ stankih, se skoraj ne moremo izogniti. Ka¬ dar se nam to zgodi, na mestu padca mode¬ la poberemo vse kose in koščke trupa, saj pridejo pri popravilu še kako prav. Nato iz razbitine odstranimo RV-komponente, ki jih pregledamo in ugotovimo morebitne poškodbe. Največ škode je na trupu naredil elektromo¬ tor, ki ga je ob udarcu potisnilo v notranjost trupa. Ob padcu modela je bil nos kar precej poško¬ dovan. Na levi strani je pretrgana tudi kev- larska okrepitev trupa, ki jo nadomestimo z ogljikovo. Popravilo trupa Po nedavnem padcu modela muhe se je kot ponavadi izkazalo, da model še ni čisto za odpis, čeprav je bil trup iz ELSV na sprednjem delu močno poškodovan. Za popravilo v takem primeru potrebujemo sekundno lepilo, 24-urno epoksidno smo¬ lo ter kose steklene in ogljikove tkanine. Zunanje napake pokitamo z dvokompo- nentnim avtoličarskim kitom brez vlaken. Tkanino razrežemo s škarjami, v trup pa jo prilaminiramo s širšim čopičem. Pred začetkom dela velja opozoriti, da je pri popravilu laminiranega trupa kar precej »packanja« in ni tako enostavno kot popra¬ vilo modela klasične konstrukcije. Kdor se loteva takega popravila naj se pred delom dobro seznani z vsemi materiali in postop¬ ki, ki jih bo uporabljal. Snovi, ki jih po¬ trebujemo pri popravilu, so strupene ter dražijo vid in dihala, zato delamo v dobro prezračenih prostorih. Ne pozabimo na za¬ ščitne rokavice iz lateksa, pri brušenju pa obvezno uporabimo vsaj zaščitno masko iz mir tekstilij. Zaščitna sredstva dobimo v trgo¬ vini, kjer imajo omenjeni material. Pri tem popravilu največjo težavo predstavlja polomljeni laminat na nosu trupa. Na fotografijah se vidi, da je bil nos močno poškodovan, pretrgana pa je tudi kevlarska ojačitev pod robom kabine mo¬ dela. Vsa mesta lomov previdno očistimo umazanije in poskusimo naravnati lami¬ nat. Če to ne gre, s skalpelom porežemo štrleča ali pomečkana vlakna, ki nam to onemogočajo. Ko posamezne dele lahko zadovoljivo združimo, jih začasno zlepi¬ mo s sekundnim lepilom. Poravnani in zlepljeni laminat z notranje strani, kjer bomo poškodovana mesta okrepili s še eno plastjo steklene tkanine, pobrusimo z grobim brusilnim papirjem zrnatosti 120 do 180. Na omenjenem primeru sem kevlarske ojačitve bokov trupa nadomestil z ogljikovimi s površinsko mase 163 g/m 2 . Z ogljikovo tkanino sem okrepil sprednji spodnji del trupa in obroč na nosu. Po¬ samezne kose tkanine s širokim čopičem prilaminiramo na želena mesta s 24-urno epoksidno smolo. Preden smola začne že- Po grobem čiščenju laminat na nekaj mestih začasno zlepimo s sekundnim lepilom. Trup po brušenju z notranje strani okrepimo z ogljikovo tkanino in čez diagonalno položi¬ mo nov sloj 50-g tkanine. Popravljen trup prebrusimo z zunanje stra¬ ni in napake prekitamo s poliestrskim ki¬ tom. Trup je pripravljen na nanos kita za brizganje. lirati, na celotni predel znotraj trupa, ki ga popravljamo, položimo še eno plast steklene tkanine (80 g/m 2 ) z vlakni pod kotom 45° in jo previdno pritiskamo s čo¬ pičem, da porabimo čim manj smole. Ko se smola strdi, porežemo odvečne koščke, ki štrlijo iz trupa, in pobrusimo rob tru¬ pa, da se na ostrih vlaknih ne bi porezali. Trup z zunanje strani grobo obrusimo s papirjem zrnatosti 180. Mesta, ki po tem popravilu niso rav¬ na, prekitamo z dvokomponentnim avto¬ ličarskim kitom. Kit pred nanašanjem dobro premešamo, lahko pa ga nanašamo kar s staro kreditno kartico. Kitamo raje večkrat na tanko, kot pa enkrat in prede¬ belo. Vmes površine prebrusimo, da se vidi, kje je kitanje še potrebno. Če smo v prvem koraku trup dovolj poravnali, med brušenjem odstranimo večino kita. Trup prebrusimo še z brusilnim papirjem zr¬ natosti 280 in zunanjost na poškodova¬ nih mestih je pripravljena na nanos kita za brizganje (V večjih trgovinah s tehnič¬ no opremo dobimo tudi kit za brizganje v pršilki.). Ko se kit posuši, ga najprej suho prebrusimo s papirjem 280, da so površine ravne, nato celoten trup mokro prebrusimo še s finim vodnobrusilnim papirjem (600). Za barvanje priporočam dvokompo- nentni akrilni avtolak, ki se hitro suši in je odporen proti zunanjim vplivom ter mehanskim poškodbam. Če gre za model, ki nima motorja z notranjim zgorevanjem, lahko uporabimo tudi akrilne barve v pr¬ šilkah, ki jih kupimo v vsaki trgovini z bar¬ vami in laki. Te sicer niso odporne proti Popravljen in pobarvan trup na zunaj izgle- da brezhibno. Masa se je povečala za 17 g, kar glede na obseg poškodb ni veliko. modelarskemu gorivu. Po takem popravilu nam preostane samo še ponovna montaža RV-komponent v trup. Zaključek Tako popravljen model spet lahko leti, žal pa vsako popravilo nekoliko poveča maso modela, tako da z uporabljenimi materiali ne kaže pretiravati. Popravljamo samo tam, kjer je to res potrebno. Razmiš¬ ljanje, da je treba mesto še malo okrepiti, je zgrešeno, saj v model tako vnašamo ne¬ potrebno maso, ki samo poveča minimal¬ no hitrost leta modela in poslabša njegove manevrske zmogljivosti. Cilj takega pose¬ ga je le, da obnovimo uspešen model, za katerega je sprva kazalo, da ne bo nikoli več letel. Popravilo ponavadi vzame manj časa, kot je videti na prvi pogled, vendar zahteva veliko potrpljenja. V naslednjem prispevku si bomo ogledali, kako popravi¬ mo krila, oziroma dele modelov, izdelane v sendvič tehniki iz lesa in stiropora, in kako postopamo v primeru poškodb kla¬ sično grajenih modelov. marec 2005 29 ZA SPRETNE ROKE MATEJ PAVLIČ Uelikonočni mobil Čeprav so najbolj značilni (in pri¬ ljubljeni) »sopotniki« velikonočnih praz¬ nikov pirhi ter seveda šunka, hren in po¬ tica, se že sredi postnega časa na policah trgovin pojavijo tudi liki zajčkov, kokošk in rac v najrazličnejših oblikah, veliko¬ stih in izvedbah - od čokolad in nalepk do kalupov za izdelavo figuric iz mavca. Nekateri izmed njih so čisto prikupni in celo uporabni, še več pa je takih, ki so prej v napoto kot v okras. Če koga kupljeni velikonočni okra¬ ski ne prepričajo, a bi v svoj dom vseeno rad pričaral nekaj prazničnega vzdušja, naj naredi mobil (slika 1), kakršnega ni mogoče kupiti prav nikjer. Obesite ga pod strop ali svetilko, kjer ne bo niko¬ mur v napoto, poleg tega pa za njegovo izdelavo ne boste potrebovali niti veli¬ ko časa niti denarja. Tovrstnim izdel¬ kom rečemo mobili, saj je že rahel dotik z roko ali piš zraka dovolj, da se začnejo premikati. Ker se zlepa ne umirijo, so za vsak prostor dobrodošla pridobitev, saj s svojim vrtenjem, zibanjem oziroma premikanjem nasploh vanj vnašajo ži¬ vahnost in dogajanje, pa tudi harmonijo in usklajenost z naravnimi ritmi. (Tako vsaj pravi starodavna kitajska modrost feng šuj, ki posebej poudarja velik po¬ men harmonije med človekom in stvar¬ mi v njegovem okolju.) Izdelek je sicer preprost, vendar toli¬ ko bolj privlačen, saj dopušča poljubno izbiro gradiva za figure, ob tem pa še eksperimentiranje z velikostjo in raz¬ poreditvijo figur ter dolžino paličic in vrvic. Z nekaj pomoči koga od starejših mu bodo kos tudi popolni začetniki. benim materialom. Nosilni del ogrodja v obliki križa je narejen iz 1 m dolge letvice s premerom 4 ali 5 mm (ki jo prerežete na pol), štiri krajše letvice pa naredite iz druge 1 m dolge letvice, ki naj bo nekoliko tanjša (3 mm). Os naredite iz očesnega vijaka ali koščka 1 mm debele žice in bukovega mozni- ka (0 8 ali 10 mm) oziroma iz koščka letvice z okroglim ali kvadratnim pre¬ rezom, mobil pa bo seveda enako do¬ bro deloval, če boste letvici s tankim in čim močnejšim sukancem samo trdno povezali med seboj. Enak sukanec upo¬ rabite tudi za privezovanje figuric na ogrodje. Gradivo Mobil na sliki 1 je sicer narejen iz odpadnih ko¬ sov poskobljanih in obrušenih hra¬ stovih deščic de¬ beline približno 5 mm, vendar je enako uporabna tudi katera koli druga vrsta lesa. Če ima kak mode¬ lar to navado, da skrbno spravlja manjše odpadne kose vezane ploš¬ če, ker se mu jih zdi škoda zavreči, se mu sedaj ponu¬ ja lepa priložnost, da jih koristno uporabi. Figure seveda lahko naredite tudi iz kartona, lepenke, prešane plute, deprona (iz podobnega gradiva so narejeni pladnji, na katerih prodajajo zapakirano meso), akrilnega stekla itd. Kar se tiče barvanja oziroma zašči¬ te figur, je stvar enaka: uporabite lahko katero koli barvo, premaz, lazuro ali lak - kar vam je pač najbolj pri roki ven¬ dar pa ne pozabite, da denimo depron nikakor ne mara barv na nitro osnovi. Raje izgine... Ker (celo lesene) figure niso težke, ogrodje mobila naredite iz okroglih bu¬ kovih letvic, ki jih prodajajo v modelar¬ skih trgovinah in večjih centrih z grad¬ Orodje in pripomočki Če ne nameravate figur izstriči iz pa¬ pirja, potem brez modelarske rezljače in podložne mizice ne bo šlo. Poleg tega boste potrebovali še svinčnik, kopirni papir, modelarski nož, škarje, mali elek¬ trični vrtalnik, svedra za les s premerom 1 mm in 3 mm, komplet iglastih pilic, nekaj kapljic lepila in majhen čopič. Izdelavo Na risbi 2 lahko izbirate med 10 raz¬ ličnimi živalskimi figurami, med kateri- Ogrodje je iz okroglih bukovih let¬ vic. V bukov moznik drugo nad drugo izvrtajte dve luknji, ki morata biti pod pravim kotom, nato pa z vrha vanj paz¬ ljivo privijte še očesni vijak (slika 8), h kateremu boste na koncu privezali vr¬ vico za obešenje mobila. Tudi ogrodje prebarvajte oziroma prelakirajte. Po tri figure z močnim sukancem privežite na štiri krajše letvice (slika 9). Poiščite težišče, ko letvica miruje v vo¬ doravni legi, in točno na tistem mestu mi - kot se za velikonočni čas spodobi - prednjačijo zajčki. Vse so narisane v me¬ rilu 1 : 1, zato njihove obrise prekopirajte neposredno na gradivo, za katerega ste se odločili. Namesto zamudnega in nena¬ tančnega prerisovanja lahko risbo 2 tudi (večkrat) prefotokopirate in obrise figur drugega poleg drugega z odstranljivim lepilom Scotch UP prilepite na gradivo (slika 3). Leseno deščico ali vezano ploš¬ čo morate prej dobro obrusiti, da je nje¬ na površina na obeh straneh popolnoma gladka. Vse sestavne dele natančno izrez¬ ljajte (slika 4) in jim obrusite robove, pri čemer si lahko pomagate z iglastimi pili- cami (slika 5). Na koncu v figure izvrtajte še luknjice za privezovanje (slika 6), nato ga jih prebarvajte oziroma prelakirajte. Ce ste figure naredili iz deščic masivnega lesa, jih lahko premažete tudi z antičnim voskom ali mineralnim oljem (oboje izde¬ luje podjetje Samson Kamnik, d. o. o.), ki lepo poudari letnice v lesu in poskrbi za žameten lesk površine (slika 7). privežite še eno vrvico za povezavo z nosilnim ogrodjem v obliki križa. Na vse vozle kanite kapljico lepila ali laka, da se ne bi premaknili ali razvezali, nato pa iz¬ delek obesite pod strop ali na rob strop¬ ne svetilke (slika 1). Na podlagi teh navodil lahko z ne¬ kaj iznajdljivosti naredite tudi božični mobil s figurami svete družine, pastirjev in ovčk, pa poletni mobil s figurami rib, morskih zvezd in školjk, pa zimski mobil iz različno velikih snežakov, pa ... IZDELAJMO SAMI Tehniška založba Slovenije je pred časom izda¬ la knjigo »Izdelajmo sami«. V njej najdete več kot sto načrtov za izdelavo uporabnih in deko¬ rativnih predmetov iz različnih gradiv - lesa, papirja, kartona, gline, tekstilij. Med njimi so tudi mehanske igrače (ena je prikazana na desni sliki). Bogato ilustrirana knjiga formata 19,5 x 24,5 cm ima 352 strani in stane 9.000 SIT, naročniki revij TIM oziroma Življenje in tehnika pa jo lahko dobite z 20-% popustom, torej že za 7.200 SIT. Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, tel.: 01/479 02 25, brezplačna številka: 080 17 90, faks: 01/479 02 30, e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: http://www.TZS.si mi 7 marec 2005 PRILOGA © MATEJ PAVLIČ Košarica za sadje je v vsakem gospo¬ dinjstvu povsem običajen in pogosto uporabljan pripomoček. Če je vaša mor¬ da že obrabljena ali celo poškodovana, je zadnji čas, da jo vržete v smeti in si omislite novo. V trgovinah lahko izbi¬ rate med lesenimi, kovinskimi, plastič¬ nimi, steklenimi, keramičnimi in kdo ve kakšnimi še. Druga možnost je, da jo s pomočjo navodil in fotografij v tem članku naredite sami. Košarica v ob¬ liki zajčka (ali dveh zajčkov, kakor vam je ljubše) služi za serviranje sadja, med bližajočimi se velikonočnimi prazniki pa lahko vanjo zložite tudi pirhe (slika 1). Zaradi svoje nevsakdanje oblike bo hkrati služila še kot okras. Gradivo Vsi glavni sestavni deli izdelka so narejeni iz odpadnih kosov približno 15 mm debele deske (poljubne vrste lesa), ki naj bodo suhi, brez razpok ali velikih grč in seveda poskobljani oziroma obru- šeni. Okenci ob strani sta zaprti s sred¬ nje gosto pocinkano mrežico, ki jo pro¬ dajajo v vseh trgovinah z železnino. Tam dobite tudi 15-mm žebljičke, 35 mm dolge in čim tanjše lesne vijake, s kate¬ rimi so med seboj spojeni posamezni leseni deli košarice, plastične pokrivne kapice za vijake in štiri okrasne tapetni¬ ške žebljičke ali kaj podobnega, kar bo ponazorilo zajčje oči. Potrebujete še kos kartona za izdelavo šablone, za zaščito narejenega izdelka pa lahko uporabite kateri koli premaz za les. Orodje Da bi bila košarica čim bolj trdna, je narejena iz masivnega lesa, ki ga je z navadno modelarsko rezljačo nekoliko težje žagati. Precej hitreje gre z elek¬ trično rezljačo, še bolje pa je uporabiti električno vbodno žago z ozkim listom in finimi zobci. Poleg nje potrebujete še brusilnik (po možnosti vibracijski, ki omogoča tudi brušenje neravnih povr¬ šin), električni vrtalnik z navpičnim sto¬ jalom, sveder za les s premerom 3 mm, kladivo, manjše škarje za pločevino, mi¬ zarsko spono, izvijač ali akumulatorski vijačnik, čopič, risalni pribor in škarje ali modelarski nož. Izdelava Ker so dno (18 x 16 cm) in obe kraj¬ ši stranici (6,5 x 16 cm) navadne pra¬ vokotne oblike, je na risbi 2 (v prilogi) podan samo obris stranice košarice v obliki zajčka. Narisan je v merilu 1:1, zato ga samo fotokopirate. Fotokopijo prilepite na karton in izrežite, da dobite šablono (slika 3), ki jo potem položite 32 Vibracijski brusilnik KA 165 GTK Mouse (miška) Za brušenje ravnih površin, robov in kotov ter čiščenje in poliranje vseh vrst gradiv so pri Black & Deckerju razvili majhen električni vibracijski brusilnik, ki so mu zaradi oblike ohišja in precejš¬ nje podobnosti z računalniško miško dodali ime Mouse. Glede na obliko bru¬ silne površine se uvršča med t. i. trikotne (delta) brusilnike, ki so izpeljanka že dolgo znanih vibracijskih brusilnikov s pravokotno brusilno površino. Ta v modelarski in maketarski delavnici, pa tudi pri prenavljanju, dekoriranju in še kje izredno uporabni pripomoček je pred kratkim doživel nekaj izpopolnitev in zato tudi novo tovarniško oznako: KA 165 GTK. Za 16.080 SIT koliko znaša maloprodajna cena garniture, v trdnem plastičnem kovčku poleg brusibiika dobi¬ te še 26 kosov pribora: različne brusilne papirje, 1 gladilno in 2 polirni podlogi, 4 blazinice iz žične volne, 6 različno ob¬ likovanih brusilnih nastavkov in izvijač. Zelo dobrodošel dodatek so različno ob¬ likovani brusilni nastavki velikosti 70 x 27 mm, ki jih nataknemo na vrh brusilne površine. Elektromotor z vhodno močjo 55 W in 11.000 vrt./min prek ekscentra omogoča, da se dobrih 120 cm 2 velika brusilna po¬ vršina z brusilnim papirjem hitro krožno premika v isti ravnini. Brusilni papir ima na hrbtni strani nalepljeno posebno tka¬ nino (velcro), ki se dobro oprime površi¬ ne brusilne ploskve, zato traja zamenjava izrabljenega brusilnega papirja le nekaj sekund. Na zadnji strani ohišja je nasta¬ vek za priključitev sesalnika, ki poskrbi za sprotno odstranjevanje prahu in čisto delovno okolje. Brusilnik Mouse je lahek, saj tehta komaj 0,7 kg; priključni kabel je dolg 3 m. Večina ergonomsko oblikovane¬ ga ohišja, ki hkrati služi kot ročaj, je po novem prekrita s posebno snovjo (GEL Tech ™ grip), ki omogoča dober oprijem. V trgovinah z električnim orodjem je pod blagovno znamko Piranha na razpolago veliko dodatnega pribora za brusilnik Mouse: osem garnitur, ki vsebujejo po 5 kosov brusilnega papirja zrnatosti od 40 do 240, dve garnituri blazinic iz žične volne ter set za glajenje in set za čiščenje. Več informacij najdete na spletni strani www.g-mm.si. marec 2005 mi' PRILOGA na les in občrtajte s svinčnikom (slika 4). Obdelovanec med žaganjem z elek¬ trično vbodno žago (slika 5) trdno vpni- te. Robove obrusite z vibracijskim bru¬ silnikom (slika 6) oziroma jih obdelajte z električnim rezkalnikom, v katerega vpnite profilni rezkar. Če teh pripomoč¬ kov nimate, si lahko pomagate tudi s fino rašpo in brusilnim papirjem različ¬ nih zrnatosti (slika 7). Na označenih me¬ stih izvrtajte luknje za vijake, sicer vam bodo deščice med sestavljanjem gotovo razpokale. Vrtalnik po možnosti vpnite v navpično stojalo. Zamreženo okence naredite s po¬ močjo deščice, ki ste jo izžagali iz strani¬ ce, saj se ta brez dvoma najbolje prilega odprtini. Iz pocinkane mreže odrežite nekoliko večji kos (slika 8) in ga z mi¬ zarsko spono stisnite ob drugo deščico. Sedaj s prsti previdno zavihajte robove in jih potolcite s kladivom (slika 9), koš¬ čke mreže, ki molijo čez rob, pa odrežite s škarjami. Dobljeno mrežico previdno Akumulatorski vrtalnik/vijačnik Black & Decker CD12CA To je značilen predstavnik te skupine pripomočkov, ki je namenjen uporabi v domači ali šolski delavnici. Za napa¬ janje skrbi v podaljšek držala vgrajeni 12-voltni akumulator, ki ga polnimo s priloženim 3-urnim polnilnikom. Pet¬ stopenjski nastavljiv vrtilni moment njalno glavo z zevom čeljusti 10 mm. Zmogljivosti vrtanja je do 0 10 mm v jeklo in do 25 mm v les. Število vrtljajev od 0 do 700/min izbiramo z različno močnim pritiskanjem na vklopno sti¬ kalo, smer vrtenja pa s preklopnikom nad glavnim stikalom. Za učinkovito in varno delo skrbi zavora motorja. Orodju, ki stane 11.990 SIT, je prilože¬ nih 6 različnih nastavkov za vijačenje z magnetnim držalom. Več informacij najdete na spletni strani www.g-mm.si. G-M&M proizvodnja in marketing, d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: ELEKTRO DEKLEVA, Cesta v Gorice 36, 1000 Ljubljana Vič, tel.: 01/42-35-044 MERCATOR TEHNIKA, Pot k sejmišču 32, 1231 Črnuče, tel.: 01/560-61-00 TOPDOM, »SAM« Jarše, Preserska 1, 1235 Radomlje, tel.: 01/729-88-00 MERKUR MOJSTER, Trebušakova 5, 2000 Maribor-Tezno, tel.: 02/333-89-00 MERKUR MOJSTER, Vipavska 53, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/330-32-00 MERKUR MOJSTER, Šmarska c. 2, 6000 Koper, tel.: 05/611-40-29 MERKUR, Kočevarjeva 7, 8000 Novo Mesto, tel.: 07/371-84-40 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja Black & Decker □ cenik orodja DeVVALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha □ katalog Vrtni program Black & Decker #BIAGKSiDECKER, l .nv/dkJ lumhh-4 Električno orodje za industrijo in obrt Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si. znaša največ 9 Nm, kar temu orodju omogoča raznovrstno uporabo. Živo- oranžno ohišje s črnim gumiranim dr¬ žalom, ki zagotavlja dober oprijem, se spredaj končuje s kovinsko hitrovpe- Ime in priimek: _ Naslov:_ Poštna št. in kraj: 33 mr marec 2005 Iz odpadnih smrekovih deščic, kosa debelejše vezane plo¬ šče in pocinkane mreže lahko naredite tudi približno 22 x 14 x 10 cm veliko košarico za pisma na spodnji sli¬ ki. Da se na ostrem zgornjem robu ne bi opraskali, ga pre¬ pletite s trakom (keper) iz blaga ali rafije, s katerim mrežo skozi luknje pritrdite tudi na dno. (Vir: Bastel-Spass, julij 2000) Da bi se dalo košarico kdaj pa kdaj očistiti z vlažno krpo, jo je priporočljivo dvakrat polakirati (slika 14). Med prvim in drugim nanosom laka površino narah¬ lo prebrusite z zelo finim in že izrablje¬ nim vodnobrusilnim papirjem. Čisto na koncu pridejo na vrsto še oči (slika 15) in plastične pokrivne kapice za vijake (slika 16). Če vijaki koga zelo motijo, se jim lahko izogne tako, da izdelek sestavi s pomočjo 40 mm dolgih žebljev (kolar- nikov) in lepila. Še boljša in trdnejša je izvedba z mozniki, vendar pa ta zahteva precej natančnosti in izkušenj. snemite s šablone in jo potisnite v odpr¬ tino v stranici. Ko ste odpravili morebit¬ ne nepravilnosti, vse lesene dele košari¬ ce prebarvajte s poljubnim odtenkom lužila ali lazure za les (slika 11). Mrežico lahko v odprtino pribijete s 15 mm dolgimi žebljički, ki naj imajo čim večjo glavico, še lažje in hitreje pa boste to storili z električnim spenjalni- kom (slika 12). Sledi sestavljanje izdel¬ ka. Lepljenje ni potrebno, saj za trdnost izdelka povsem zadostu¬ jejo že vijaki. Teh je 14, zato si delo olajšajte z akumu¬ latorskim vijačni- kom (slika 13). Velikonočna jajca »a la Kolumb« RASA BOHM Vsi poznamo Kolumbovo silno pre¬ prosto a genialno rešitev, kako jajce pri¬ siliti v navpični položaj. Praznovanje ve¬ like noči je priložnost, da se poigramo z gravitacijo in pri tem ustvarimo pravo malo jajčno skulpturo (slika 1). Poleg obarvanih trdo kuhanih jajc potrebujemo še električno pištolo za to¬ plotno lepljenje z lepilnimi vložki, bom¬ bažno ali volneno nit ter škarje, gumbe pa poiščemo v domači škatli z odvečni¬ mi in odpadlimi gumbi (slika 2). Med gumbi izberemo največjega. Na sredino ploščate strani gumba izstisne- mo nekaj kapljic vročega lepila in gumb pritisnemo ob jajce. Prilepljeni gumb kot podstavek zadrži jajce v poljubnem nagibu (slika 3). Z manjšimi gumbi postopek nekaj¬ krat ponovimo in okrasimo preostalo jajčno lupino (slika 4). Gumbe, ki sami po sebi niso dovolj zanimivi, polepšamo z barvno nitjo. Okoli vsakega gumba zavozlamo zanko, konca niti pa pristrižemo, da nagajivo štrlita proč (slika 5). Če na jajce prilepimo le velike gum¬ be, ga lahko obračamo v različne pol¬ ožaje. Če želimo skulpturo trajno ohra¬ niti, namesto trdo kuhanega uporabimo stiroporno ali leseno jajce. TEM’ marec 2005 35 LILI - ANA JAKLIČ Praznovanje velike noči je za mar¬ sikoga družinski praznik, zato si lahko proste dneve, praznike ter dneve, ko ste ustvarjalni, polepšate tako, da doma iz¬ delate piščančke iz toaletnega papirja. Kljub temu da danes v trgovinah lah¬ ko kupimo najrazličnejše plišaste ali pla¬ stične piščančke, so ljubki, doma izdela¬ ni piščančki iz toaletnega papirja lahko prava umetnina in nepogrešljiv dodatek za velikonočno košaro s pirhi (slika 1). Iz rumenega toaletnega papirja obli¬ kujte majhne kroglice, ki bodo služile za piščančkovo perje (slika 4). Pripravite pištolo za toplo leplje¬ nje. Pri delu z pištolo za toplo lepljenje morate paziti, da se ne dotaknete vroče konice, kjer se nabira toplo lepilo, saj se lahko opečete. Na obe kepi prilepite kroglice (slika 5), tako bo piščanček dobil perje. Risbe a, b, c, d in e prerišite na kar¬ ton. Kartonske šablone položite na usnje in jih obrišite. Za oko izberite belo usnje in nanj prilepite šarenico iz črnega usnja. Risba a (zunanje oko) Pripomočki in material (slika 2) - tanjši karton, - toaletni papir rumene, oranžne ali umazano bele barve, - ostanki rdečega, črnega, belega in rumenega usnja, - svinčnik, - ravnilo, - škarje, - šestilo, - pištola za toplotno lepljenje in le¬ pilni vložki. Izdelava piščančka: Iz toaletnega papirja naredite nekaj poljubno velikih kep (slika 3). Za piščančka potrebujete dve kepi. Večjo kepo uporabite za telo, manjšo pa za glavo. Risba b (šarenica) Risba e (grebenček) Merilo 1 : 1 Risba d (krilo) Krilo narišite na usnje v podobnem barvnem odtenku, kot je piščanček. Greben in kljunček naj bosta iz rde¬ čega usnja. Dodatke, narisane na usnje, natanč¬ no izrežite (slika 7) in jih s pištolo za to¬ plotno lepljenje postopno prilepite na piščančkovo telo (slike 8, 9 in 10). Obe kepi, večjo in manjšo, zlepite (slika 6) in dobili boste telo piščančka. Piščančku morate dodati še kljun, oči, krilca in grebenček. marec 2005 OSEB 7 36 Piščančke postavite v velikonočno košaro s pirhi, ki bo tako še bolj privlačna. Košaro lahko okrasite še na drug način. Manjše piščančke obesite na ročaj košare. Tanke trakove izrežete iz usnja v podo¬ bnem barvnem odtenku, kot so krila (slika 11), in jih prilepite na glavo za grebenčkom (slika 12). Trakove privežite na ročaj košare in dobili boste viseče piščančke (slika 13). Opomba: Ves material, ki ga potrebujete za izdelavo piščan¬ čka iz toaletnega papirja, dobite v trgovinah z živili, trgovinah s tehničnim blagom, usnje pa v trgovinah z usnjem kot odpad¬ ne kose. UHU PLUS ACRYLIT Dvokomponentno lepilo na osnovi akrilata. Idealno za lepljenje umetnih snovi v modelarstvu, kot tudi lesa, stekla in kovin. Odprti čas uporabe lepila je 7-10 minut, končno trdnost doseže po 15 minutah (pri sobni temperaturi). Zapolni stike in razpoke, odporno je na vibracije, mogoče ga je tudi brusiti. uraiHEM www.unihem.si UHU* Tisoč stvari skupaj drži. 37 TIKI 7 marec 2005 ZA SPRETNE ROKE ALENKA PAVKO - ČUDEN Marmorirna tehnika okraševanja iz¬ haja iz začetka 16. stoletja, ko se je upo¬ rabljala predvsem za okraševanje knjiž¬ nih platnic. Dandanes z marmoriranjem okrašujemo vse vrste predmetov iz raz¬ nih materialov z ravnimi in krivimi povr¬ šinami: koralde, nakit, pirhe, sveče ipd. Pri tem zanimive in neponovljive razno¬ barvne vzorce, ki nastanejo kot oljni ma¬ deži na gladini vode ali vodnih raztopin, prenesemo na površine, ki jih želimo okrasiti. Z marmorirno tehniko lahko okrasite tudi ročno izdelan papir, tega pa upora¬ bite za okrasno ovijanje zvezka ali bloka s trdimi platnicami. Tako nastane unikat¬ ni izdelek, nadvse primeren za darilo. Na ta način lahko tudi osvežite obrabljene platnice knjig, spominskih knjig, dnev¬ nikov, rokovnikov ipd. Ovijete lahko tudi darilne škatle, šatulje ali pa si pripravite enkraten darilni papir. Potrebujete ročno izdelan papir, zve¬ zek ali blok s trdimi platnicami, lepilo za tapete v prahu, oljne barve v različ¬ nih odtenkih, razredčilo za oljne barve, lepilo za papir, čopič, leseno paličico ali vilice, plastično kad, kuhalnico, stekle¬ ne kozarčke, časopisni papir, svinčnik, ravnilo in škarje ali modelarski nož. Ročno izdelan papir lahko kupite v hobijski trgovini, lahko pa ga poskuša¬ te izdelati tudi sami. Izdelava papirja je precej zahtevna. Poleg izkušenj potrebu¬ jete tudi primerno opremo, predvsem plosko sito s sestavljivim okvirjem. Ri¬ salni list natrgajte na drobne koščke in z dodatkom vode zmešajte v električnem mešalniku. Zmes prelijte v plastično kad primerne velikosti, premešajte in zajemite s pravokotnim ploskim sitom tako, da se zmes enakomerno porazdeli po površini. Odcedite, razstavite okvir, previdno snemite list s sita, ga zravnajte med dvema obteženima vpojnima krpa¬ ma in posušite (slika 1). Slika 1. Papir lahko poskušate izdelati sami, enostavneje pa je, če ga kupite v hobijski tr¬ govini. V plastični kadi si pripravite raztopi¬ no lepila za tapete. Kad naj bo večja od površine papirja, ki ga krasite. Raztopi¬ no lepila dobro premešajte s kuhalnico, da odstranite vse grudice. Lepilo naj bo kremasto: ne sme biti pregosto, pa tudi ne tekoče (slika 2). Slika 2. Priprava lepila za tapete V steklene lončke nalijte malo oljne barve in jo rahlo razredčite z razred¬ čilom (slika 3). V hobijskih trgovinah prodajajo že pripravljene barve za mar- moriranje. Za razgibano pisan vzorec potrebujete vsaj tri različne barve. Slika 3. Priprava barve za marmoriranje Roke si zaščitite s kirurškimi roka¬ vicami. Barvo s čopičem ali kapalko na različnih mestih nakapajte na površino lepila v kadi (slika 4). Eno za drugo na različna mesta površine lepila nakapajte različne barve. Slika 4. Nanašanje barve na površino lepila Gladino lepila z barvnimi kapljami rahlo premešajte z leseno paličico ali zobotrebcem, da nastane pisan vzorec (slika 5). Zanimive vzorce dobite tudi, če čez gladino rahlo potegnete z vilica¬ mi ali glavnikom z redkimi zobmi. Pote¬ gi so lahko ravni, vijugasti, cikcakasti... Slika 5. Zanimive vzorce dobite, če površino premešate z zobotrebcem, vilicami ali glav¬ nikom z redkimi zobmi. Na površino lepila z oljnim vzorcem položite ročno izdelan papir (slika 6). Papir nagnite in najprej položite na lepi¬ lo z robom, nato pa postopoma vso po¬ vršino papirja. Pazite, da med papirjem in površino ne nastanejo zračni mehur¬ ji, ki preprečujejo prenos vzorca z gladi¬ ne lepila na papir. Slika 6. Prenos vzorca s površine lepila na papir Papir naj bo na površini lepila nekaj sekund, da se vzorec prenese z gladine na papir. Nato list papirja počasi in pre¬ vidno dvignite iz kadi (slika 7). Slika 7. Ko se vzorec po nekaj sekundah z gladine lepila prenese na papir, list papirja dvignite iz kadi. marec 2005 mn 7 38 ZA SPRETNE ROKE Okrašen list papirja položite na rav¬ no podlago, prekrito z vpojno krpo, z vzorčasto površino navzgor. Odvečno lepilo s površine papirja skrbno odstra¬ nite s hladno vodo. Počakajte, da se okra¬ šeni papir posuši. Vložite ga med dve poli papirja in obtežite, da se popolno¬ ma zravna. Če želite z marmoriranjem okrasiti več listov papirja, morate pred ponov¬ nim nanosom barve površino lepila oči¬ stiti. Pri tem si pomagajte s časopisnim papirjem. Liste časopisnega papirja po¬ lagajte na površino lepila, dokler z nje ne »snamete« vseh ostankov oljne barve (slika 8). Slika 8. Čiščenje ostankov oljne barve s povr¬ šine lepila pred ponovnim marmoriranjem Vzorec, s katerim ste okrasili prvi list papirja, je nemogoče ponoviti. Po¬ doben barvni učinek na drugem papirju pa lahko dobite, če uporabite iste barve v enakih količinah in razmerjih ter jih premešate na podoben način. Ko se marmorirani papir posuši in zravna, se lotite ovijanja bloka ali zvezka s trdimi platnicami. Če je okrašeni list papirja dovolj velik, lahko ovijete zvezek v celem. Če je zvezek oz. blok večji, lah¬ ko sprednjo in zadnjo platnico ovijete ločeno v dva marmorirana lista, za hrbet pa uporabite enobarvni ročno izdelan papir, papir s kontrastnim vzorcem, kos blaga ali celo usnje. Blok položite na pa¬ pir in s pomočjo ravnila zarišite črte 3-4 cm vzporedno z robovi platnic (slika 9). Odložite zvezek in marmorirani papir obrežite po označenih črtah s škarjami ali modelarskim nožem. Slika 9■ Na marmoriranem papirju s pomoč¬ jo ravnila in svinčnika označite linije, po katerih boste obrezali papir. Zvezek položite na sredino obreza¬ nega papirja in s svinčnikom na vrhnji in spodnji strani natančno označite ob¬ močje hrbta zvezka. Odstranite zvezek. Marmorirani papir na označenih mestih klinasto zarežite, zapognite na hrbtno stran in prilepite. Pri tem bodite natanč¬ ni, da ne boste pokvarili videza ovitka. Če boste ovitek zarezali in zapognili pregloboko, bo iz ovitka »kukala« prvot¬ na platnica zvezka, če boste premalo za¬ rezali, pa se bo rob ovitka na območju hrbta zvezka nagubal. Zvezek položite nazaj na marmorirani papir in najprej zapognite robove na hrbtno platnico ter jih prilepite z lepilom za papir. Zaprite zvezek in napnite ovojni papir čez hrbet zvezka. Zapognite še robove prednje platnice in jih prilepite (slika 10). Slika 10. Zvezek s trdimi platnicami ovijte v marmoriran papir na podoben način, kot se zavijajo knjige. Slika 11. Zvezek z okrašenimi platnicami ALENKA PAVKO - ČUDEN Skodelice so po navadi steklene, keramične, kovinske, lesene ali plastič¬ ne. Uporabljamo jih za shranjevanje ali okras. Papirne skodelice se morda zdijo nenavadne, a so lep okras, nezahtevne za izdelavo in poceni. Zanje potrebujete razne vrste meh¬ kejšega barvnega papirja, krožnik ali sko¬ delico, plastično folijo za živila, lepilo za tapete, cedilo in manjšo plastično kad. Papir izbrane barve natrgajte na majhne koščke. Stresite jih v električni mešalnik, dodajte vodo in mešajte v me¬ šalniku, dokler ne nastane papirna kaša (slika 1). Preden uporabite popolnoma nov električni mešalnik, se za dovolje¬ nje dogovorite s starši, po uporabi pa mešalnik pošteno pomijte. Iz raznobarv¬ nega papirja si pripravite papirno kašo različnih barv. Vsebino posode mešalnika stresite v plastično cedilo in odcedite odvečno vodo v plastično kad (slika 2). Precejeno papirno kašo še ročno pregnetite, da iztisnete odvečno vodo. V plastični kadi si iz prašnatega lepila za Slika 1. Iz natrganih koščkov papirja si s pomočjo električnega mešalnika pripravite papirno kašo. mi marec 2005 39 ZA SPRETNE ROKE Slika 2. Odvečno vodo odcedite skozi plastič¬ no cedilo. tapete in predpisane količine vode pri¬ pravite gosto lepilno pasto. Vanjo posto¬ poma dodajajte majhne količine papir¬ ne kaše in zmes dobro pregnetite, da se lepilo enakomerno porazdeli, (slika 3). Na enak način pripravite zmes papirne kaše in lepila za vsako barvo. Slika 3■ Gnetenje papirne kaše in lepilne paste Izberite krožnik ali skledo poljubne oblike. Pri tem upoštevajte, da bo iz¬ brana skleda kalup, s katerega bo treba papirno skledo sneti. Kalup ovijte s sa¬ molepilno folijo za živila (slika 4). Foli¬ ja bo ločila kalup od papirne kaše in na koncu omogočila enostavno snemanje izdelka s kalupa. Slika 4. Izbran krožnik ali skodelico (kalup) ovijte s samolepilno folijo za živila. Papirno kašo raznih barv, pomešano z lepilno pasto, po vzorcu polagajte na kalup. Začnite na vrhu kalupa in kašo s prsti pritisnite na površino kalupa (slika 5). Slika 5. Papirno kašo po vzorcu polagajte na kalup in jo s prsti pritisnite na površino kalupa. Vzorec oblikujte s kombinacijo pa¬ pirne kaše različnih barv (slika 6). Če so vam pri srcu neenakomerni fanta¬ zijski vzorci, lahko raznobarvno kašo Slika 6. Pisano papirna to skodelico oblikujte z nanašanjem papirne kaše različnih barv. na kalup nanašate kar »na pamet«. Za izdelavo papirne sklede s pravilnim ali geometrijskim motivom je priporočljivo skiciranje vzorca pred nanašanjem kaše; vzorec narišite na folijo z alkoholnim flomastrom. Ko se izdelek posuši, ga previdno snemite s kalupa (slika 7). Vrhnji rob lahko ravno odrežete z ostrim modelar¬ skim nožem, lahko pa pustite neenako¬ mernega, ki je bolj v skladu s celotno podobo papirnate skodelice. Slika 7. Snemanje pisane skodelice iz papir¬ ne kaše s kalupa Okrasne pisane skodelice iz papirne kaše so lahke in primerne za shranjeva¬ nje raznih predmetov. Slika 8. Pisana okrasna skodelica iz papirne kaše Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, —-^ 31. 3. do 2. 4. 2005 ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE Na prireditvi Dnevi ustvarjalnosti in tehnične kulture se srečujejo mladi ter njihovi učitelji in mentorji, izmenjujejo si izkušnje ter prikažejo širši javnosti svoje projekte, raziskovalne naloge in izdelke, ki sojih ustvarjali eno ali več let. Predstavljena bo izobraževalna tehnologija; sredstva, pripomočki in oprema za naravoslovje in tehniko, didaktične igrače ter pripomočki za prostočasne dejavnosti. Na Dnevih ustvarjalnosti in tehnične kulture bodo potekale predstavitve tehničnih poklicev in izobraževanja zanje, predstavljene pa bodo tudi tehnične rešitve za vsakodnevno rabo, ki so plod sodobne znanosti. Vljudno vabljeni! 40 marec 2005 mi : 7 »S* V ©BJSKTJVU 1. Preludij za Citadelo, zmagovalna diorama več maketarskih tekmo¬ vanj je delo Jara Škantarja iz Kranja. Že s svojo prvo dioramo, ki pri¬ kazuje dogodek iz dejavnosti 654. težkega protitankovskega oddelka (654. sPzJagAbt) na bojišču pri Kursku, je Jaro dokazal zavidljivo ra¬ ven maketarskih tehnik. 2. Uspešna reciklaža stare Tamiyine makete slavnega T-34/76 z do¬ miselnim podstavkom in učinkovitim grafitom je izdelek Bojana Korelca, ki je z odlično izvedbo dokazal, da je mogoče iz povprečne makete narediti lep tekmovalni izdelek. 3. Andrej Černigoj in Primož Lemut sta sorazmerno povečala po¬ pularni model kanja elektro na razpetino kril 2 m. Modela poganja elektromotor razreda 480 s prenosom 3,8 : 1 in eliso 11 x 8, za po¬ gon pa skrbi osem členov Ni-MH KAN1050. Tudi ta različica kanje se izkaže za odličnega jadralca. 4. Marko Lemut na ajdovskem letališču med startom pri treningu F3J z novim popolnoma kompozitnim modelom shark. Atraktivni štart z električnim vitlom je dober preizkus trdnosti modela ter spretnosti pilota. 5. Tudi na letošnje novoletno jutro se je zbrala skupina ljubljanskih letalskih modelarjev, ki so v novo leto poleteli z najrazličnejšimi RV-modeli. V lepem a hladnem jutru so se najprej ogreli s toplim čajem in pecivom nato pa nadaljevali z druženjem in letenjem. Foto: S. Babič, A. Kogovšek in T. Videnšek Enciklopedija je zabavna in polna zani¬ mivih, poučnih informacij, ki so popestrene s privlačnimi ilustracijami. Mladi bralec v knjigi spoznava vesolje, planet Zemljo, zna¬ nost, živali in zgodovino. V njej so tudi kvizi in veliko idej za preproste dejavnosti. 258 barvnih strani, 17X22 cm CENA: 3.890 SIT ** NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA rum os wuu 186 671/2004105 m iiiii|itiiiiB 920050410,7 cobiss o NCIKLUPEDIJA USTVARJALNE! DLLAVNICt Knjiga Ustvarjalne delavnice prinaša pravo zakladnico idej za ustvarjanje tako v šoli kot doma. Sestavljajo jo trije deli: predstavitev gradiv (papir, les, umetne mase, kovine) in orodij, zbirka 50 pro¬ jektov s podrobnim opisom izvedbe ter priloga z načrti in predlogami. Večina projektov je namenjenih predmetu Ob¬ delava gradiv, nekaj pa tudi raznim tehničnim krožkom v devetletki. Na voljo bo tudi komplet gradiv. 128 barvnih strani, 21 X 29,7 cm CENA: 3.900-SIT Tehniška založba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, p. p. 541, 1001 Ljubljana Telefon: 080 17 90, faks: (01) 47 902 30 Splet: www.tzs.si, info@tzs.si Knjigi lahko naročite na brezplačni telefonski številki 080 17 90 oziroma v spletni knjigarni na naslovu: www.tzs.si Vaša udeležba pri poštnini je 450 SIT. Naročilo lahko prekličete v 8 dneh po prevzemu knjige. 0 \ lT\ O O M U V u c« M H Košarica zajček Merilo: 1 : 1 Risal: Matej Pavlič KOSOVNICA (2. del) Podatki o modelu: Dolžina: 500 mm Širina: 145 mm Višina: 165 mm Model turistične ladje (2. del) Merilo: 1 : 1 Priredil: Matej Pavlič 18 »TIM' • marec 2005 TIM 7 • marec 2005 • 23 ir o o rn u u rt S ►4 K4 M ir o o M U 6 rt S It ► 4 *4 M3 x 25 Navodilo za uporabo načrta Načrt fotokopirajte po kosih s povečavo 1,41, kar je enako kot s formata A 4 na format A 3. Tako boste dobili načrt modela v naravni velikosti 1:1. Legenda oznak: B balza (B 3 x 10 = balza, debela 3 mm in široka 10 mm) VP vezana plošča (VP 2 = vezana plošča debeline 2 mm) SL smrekova letvica (SL 3x3 = letvica s presekom 3 x 3mm) Tanke črte na delih iz balze nakazujejo potek letnic v lesu. Penast material (spužva, penasta guma, ali podobno) Ritz 3-10-13 INJ O • H M n rt fl> n O O Ul M B 3 P n rt> n IU O O Ul tu M