i /M S ¡K O GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 16. JUNIJA 1961 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO X. — ŠTEV. 25 POSVETOVANJE SOCIALISTIČNE ZVEZE V ILIRSKI BISTRICI O V o * a o PRISRČNO SNIDENJE V nedeljo je Poverjeništvo Društva novinarjev Slovenije iz Kopra priredilo obisk slovenskih in italijanskih novinarjev iz Kopra in Nove Gorice zamejskim novinarjem v Trstu, Gorici in Čedadu. Novinarji Itadia Koper, Slovenskega Jadrana, Primorskih novic in Dela so si v družbi novinarjev Primorskega dnevnika, Gospodarstva in Matajurja ogledali Goriško, Furlanljo in Slovensko Benečijo ter v prisrčnem razgovoru utrdili medsebojne stike. Dalj časa so se zadržali v Čedadu, kjer so obiskali tamkajšnji muzej, nato pa napravili izlet do Skrutova in Podbonesca v Slovenski Benečiji. Povsod so bili zelo prisrčno sprejeti. Na povratku v Jugoslavijo so v Trstu obiskali tudi uredništvo Primorskega dnevnika, kjer je bilo sklenjeno, da bodo zamejski slovenski novinarji v kratkem obiskali naše •kraje. Ilir Mžv ¿K: "' V". " ' ■M ; V-.-ri-. '. 11 •"■ . . V • /• l X' > ■ \\ t f I m HI, t J P hmmmm 1':.::. -i: 5 'MS/ Med posvetovanji, ki Jih je Socialistična zveza te dni priredila po marših občinah pod naslovom »Komuna L' pogojih nove delitve dohodka« je bilo v 'koprskem okraju prvo takšno minulo soboto v Ilirski Bistrici, kjer se je v klubu JLA zbralo nad sto predstavnikov javnega življenja te občine. Po uvodnem poročilu predsednika občinskega odbora SZDL Gu-štinčiča, v katerem je ta obdelal nekatere poglede in naloge Socialistične zveze prt uvajanju novega gospodarskega sistema in nove delitve dohodka, se je razvila obširna razprava, v kateri so v celodnevnem delu posvetovanja diskutantl osvetlili predvsem novo delitev dohodka v negospodarskih vejah našega udejstvo-vanja — v šolstvu, zdravstvu, In socialnem varstvu in v upravnih službah. Zal so v razpravi najbolj telitne misli prispevali le povabljeni gostje, medtem ko je bilo is terena manj glasov. Omembe vredno je bilo priporočilo, naj bi čimprej izvolili nove šolske odbore, za njihove člane pa priredili kratek seminar, na katerem bi se spoznali z vsebino svojega dela v prihodnje, ko bo prav od teh družbenih organov odvisno, kako bo tekla delitev dohodka v šolstvu in kako bodo na sploh delovale naše relor-mirane šole v novem sistemu. Od aktivnosti družbenih organov pri drugih službah in predvsem od aktivnosti članov Socialistične zveze v teh organih pa bo v bodoče nasploh odvisno, če in kako se ¡bodo naši delovni ljudje v teh službah otresli urad-ništva in mezdnih odnosov ter postali enaki z delavci v proizvodnji. Prav naloga SZDL pa je zdaj, pospešiii proces spreminjaja teh odnosov, predvsem pa spreminjanja miselnosti pri nosilcih omenjenih služb, zakaj le od njih samih 'bo poslej odvisno, kako si ibodo s svojim delom pridobivali potrebna sredstva za svoje delo in življenje In kako bodo ta sredstva delili. Okrajni odbor SZDL je v tem smislu že pripravil kratke seminarje za nove člane šolskih odborov, ki morajo biti v kratkem izvoljeni, na katerih naj bi skupaj s šolniki proučili nove metode dela v skladu z vsemi spremembami. Na posvetovanju v Ilirski Bistrici pa so sprejeli posebno priporočilo občinskemu ljudskemu odboru, naj 'takoj skliče izredne zbore volivcev, na katerih bi med drugim izvolili tudi nove šolske odbore. V luči novih odnosov so na posve- Obisk Iz Sntaezlje Včeraj je prispel na (povabilo predsednika Tita na uradni obisk v Jugoslavijo predsednik .indonezijske republike dr. Alimed Sukamo, To ; je njegov 'četrti obisk 'ori nas. Hkrati je na povabilo našega državnega sekretarja za narodno obrambo Ivana Goš- . njaka prav tako včeraj prispel na sedemdnevni obisk minister za državno varnost republike Indonezije general Abdul Harris Nasution s soprogo. tovanju obravnavali še vprašanja upravnih služb in delavcev v njih, uvajanje ekonomskih enot in delitev dohodka po gospodarskih organizacijah, probleme stanovanjske skupnosti, prosvetnih ustanov, zlasti otroškega vrtca Itd. Za posvetovanja vlada povsod precejšnje zanimanje, poudarka pa so deležna tudi s strani republiških in zveznih organov SZDL in tudi republiških in okrajnih sindikalnih forumov. Zal je udeležba nekaterih pred- ZA PIKNIK V POSTOJNI V Postojni se že nekaj tednov skrbno pripravljajo na prireditev letošnjega piknika slovenskih izseljencev v ZDA. Piknik bo 4. julija — na dan neodvisnosti ZDA — v parku Gozdarskega šolskega centra na Tržaški cesti. Računajo, da bo 4. julija obiskalo Postojno več sto rojakov iz Amerike, ki se mude na obisku v domovini, .poleg njih pa še, več tisoč domačinov in turistov. Priprave za piknik vodi Turistično-olepševalno društvo Postojna ob sodelovanju ostalih družbenih in gospodarskih organizacij v občini. Po pripravah, ki so zavzele tolikšen obseg kot redkokdaj ob prirejanju drugih prireditev v tem mestu, se da sklepati, da se želijo Postojnčani zares potruditi. stavnikov zlasti iz republiškega središča bolj lormalnega značaja, posebno še, če slabo bran in vnaprej pripravljen sestavek kot prispevek v razpravi ne zadene žeblja na glavo. Vsekakor pa lahko trdimo, da je bilo posvetovanje zelo plodno in je razčistilo marsikatero še nejasno stališče pri udeležencih. V vrsti sprejetih sklepov in priporočil se zrcali želja, da bi čimprej tudi v II. Bistrici osvojili vse .pridobitve, ki jih nosi s seboj naš čas — res naš, specifično jugoslovanski čas. rb Trg pred starodavno Ložo, katere kavarniški prostori so tik pred končano preureditvijo, je bil v nedeljo zvečer spet prizorišče kvalitetnega umetniškega nastopa v organizaciji Zavoda Primorske prireditve. Naše mesto je imelo tokrat v gosteli slavni sovjetski folklorni ansambel Ural. Tudi v Kopru je bil za svoja izvajanja ta umetniški kolektiv deležen vsega priznanja — več o tem preberite na 5. strani ZAČELE SO SE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V POSTOJNI J V čast 20, obletnice ljudske vstaie so se prejšnji teden začele v Postojni .tradicionalne občinske delavske športne igre. Letos nastopa v 196 ekipah skoraj 1000 tekmovalcev delovnih kolektivov postojnske občine. Tolikšna udeležba pomeni svojevrsten rekord, ki govori v celoti v prid trditvi, da je med delavstvom izredno zanimanje za športno rekreacijo. Množična tekmovanja v Postojni privabljajo na desetera igrišča iz dneva v dan večje število gledalcev. Organizacija iger, ki jo vodi posebna komisija pri ObSS pod vodstvom Ljube Miklavčiča, poteka doslej brezhibno. Čeprav igre še niso dosegle vrhunca, je moč že danes reči, da bodo tako po množičnosti in kvaliteti kot po propagandnem učinku za razvoj delovne rekreacije presegla vsa pričakovanja. Doslej so zaključili tekmovanje samo v namiznem tenisu in teku. V nekaterih disciplinah šo že znani finalisti, medtem ko bosta tekmovanji v balinanju in streljanju z zračno .puško verjetno trajali vse do konca meseca. KOMUNA V NOVIH POGOJIH DELITVE DOHODKA TUDI V IZOLI Referat predsednika občinskega odbora SZDL Izola Jožeta Cesarja je minuli torek obravnaval v glavnem tri osrednja vprašanja: vlogo komune kot osnovne organizacije proizvajalcev, dalje družbeni pomen novega finansi-ranja v šolstvu in posebej novi sistem upravljanja in finansira-nja v zdravstvu. Ob splošni analizi vloge komune in njenih nalogah, ki so po spremembi in dopolnitvi našega gospodarskega sistema neprimerno večje kot doslej ter je vpliv komune na celotni gospodarski razvoj nos tal še bolj neposreden in odločilen, je v referatu ibilo moč zaslediti še vrsto novih pobud, ki so za celotno obalno področje nadvse pomembne. Gre za že večkrat načeto vorašanje o sodelovanju občin obalnega področja, ki imajo vrsto sorodnih pro- blemov in'težav, hkrati roa obstaja možnost, da ¡bi z združitvijo raznih služb za gospodarske in negospodarske dejavnosti občin Koper, Izola in Piran, ki predstavljajo zaključeno gospodarsko celoto, lahko ugodno rešili marsikatero pereče vprašanje. Tudi poročilo in razprava o novem sistemu delitve dohodka ter o upravljanju v šolstvu in zdravstvu sta temeljili na ugotovitvah, da je prehod na novi sistem gospodarstva in nove pogoje delitve dohodka v gospodarskih organizacijah izzval podoben proces tudi v vseh drugih družbenih dejavnostih. Sedanje težave, ki se kažejo ob uvajanju tega sistema tudi v šolstvu, zdravstvu in podobnih službah, vsebujejo vrsto zakoreninjenih mezdnih odnosov. Zato je ugotovitev referen- m mm 1 A , 1 ^ - rv; v ¡.v \d . ¿H iisž ta, ki izhaja iz načela, da je treba razviiati vse dejavnosti na osnovi istih oziroma skupnih socialističnih principov delitve dohodka ido delu, najvažnejša postavka tudi v teh službah, kjer je še vse do nedavna prevladovala toga birokratska in administrativna miselnost. V razpravi delegatov o šolski problematiki v občini Izola, ki se kaže trenutno v materialnih in kadrovskih problemih ter pomanjkanju šolskega prostora, je sodeloval tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Gustav Guzej, ki je med drugim dejal, da je različno tretiranje gospodarskih in negospodarskih panog iskati prav v neenakem sistemu gospodarjenja in upravljanja. Dejstvo, da se izdatki v šolstvu večajo — v zadnjih dveh letih za 20 oziroma za 40 odstotkov — nesporno kaže potrebo, da bodo morali biti vsi družbeni činitelji enako zainteresirani za potrebe šolskih zavodov in ostalih podobnih služb. To je bila končno tudi osnova za zakone o njihovem finansiranju. Zal so na primer v šolstvu tolmačili ta zakon .preveč brirokrat-sko in tudi šolski odbori ter prosvetni delavci se niso znašli v novih pogojih upravljanja in gospodarjenja. V namiznem tenisu je tekmovalo 18 moštev. Najorei so se pomerila v izločilnih tekmah, nato pa zmagovalci le-teh v polfinalu, ki je postreglo z naslednjimi izidi: GG —Nanos II 3:0. Nanos I — iPTT 3:0, Banka — TMI 3:0 in LIV — Vojne ustanove 3:0. V polfinalu so .moštva dosegla naslednje rezultate: GG — Nanos I 2:1, Banka — LIV 2:1. V finalu je ekipa banke v postavi Borjančič, Pardo in Lovko premagala moto GG z 2:1 in s tem postala prvi zmagovalec v letošnjih igrah. V teku .na 1500m je zmagal Čič.(PTT) pred Vilharjem (Te-grad) in Pelieschierjem (Avtopre-voznišfcvo). Tudi v tej disciplini je odnesla ekipno zmago kombinirana ekipa Narodne banke in Komunalne banke v Postojni. V nogometu tekmuje 9 moštev, •ki so dosegla v 1. kolu naslednje izide: Gradnje — Mestne trgovine 8:0, Vojne ustanove — Banka 3:1, Nanos — Javor 1:1 (streljanje enajstmetrovk 5:3) in LIV — TMI 5:0. Zmagovalci 1. kola so dosegli v nadaljevanju tekmovanja te izide: LIV — GG 6:0, Nanos — Gradnje 4:0 (Vojne ustanove proste). Zmagovalne tri ekipe bodo igrale turnir za razvrstitev od 1. do 3. mesta. Na dveh odbojkarskih igriščih se je predstavilo 18 moštev delovnih kolektivov. Zmagovalci izločilnih srečanj so dosegli v nadaljevanju tekmovanja naslednje rezultate: Deško vzgajališče (Planina) — Vojne ustanove 3:1, LIV — Gradnje 3:0, Banka — Javor (Pivka) 3:0 (ZTP prost). V .polfinalu je Deško vzgajališče premagalo ZTP s 3:1 in LIV Banko s 3:1. Zmagovalca se bosta pomerila za 1. in 2. mesto, o uvrstitvi na nadaljnji dve mesti pa bo odločala tekma med premaganima iz polfinala. V ženski konkurenci so odboj-karice ZTP premagale Javor z 2:0. Ekipa ZTP (ženske) je osvojila prvo mesto v namiznem tenisu z zmago nad Mestnimi trgovinami 3:0. O ostalih rezultatih bomo poročali v prihodnjih številkah našega lista. (ma) Priprave na republiško prešla? o fer Poletje prinaša s seboj spet številna tekmovanja na vodi. Med prvimi so z njimi začeli koprski pionirji, ki so te dni priredili občinsko tekmovanje z modeli jadrnic. Več o tem na Jl. strani, na sliki pa si oglejte mlade tekmovalce z njihovimi modeli jadrnic in motornih čolnov Tudi v koprskem okraju so že pričeli z zbiranjem prijav za udeležbo na osrednji republiški proslavi Dneva vstaje in hkrati jubilejnega letošnjega leta naše revolucije. Po naših delovnih kolektivih se množično odzivajo vabilu na udeležbo na paradi v Ljubljani in prireditvi v Žužemberku. Načrt proslave predvideva dne 21. julija zvečer veliko parado v Ljubljani, naslednji dan pa vrsto prireditev v .partizan- skem trgu Žužemberku na Dolenjskem, o čemer bomo roodrob-neje še pisali. Predvideno je, da bo iz koprskega okraja obiskalo te osrednje renubliške prireditve ob Dnevu vstaje nad 15 tisoč ljudi. Bilo bi zato prav, da bi posebno zaradi zagotovitve prevoza delovni kolektivi izvedli pravočasne priprave, posebno še, ker bo zaradi pomanjkanja avtobusov treba za to priložnost tehnično usposobiti druga vozila. V IZOLSKI TOVARNI IGRAČ MEIIANOTEHNIK A HODIJO S ČASOM p □ POPOLNO SOGLASJE V Kairu j e 'bila pred dnevi kon-S čana pripravljalna (konferenca izveblokovskih držav, na kateri je sodelovala tudi Jugoslavija. Da je konferenca v celoti izpolnila pričakovanja, dokazuie popolna enotnost stališč v vseh vprašanjih, Id ji vsebuje začasni dnevni red sestanka voditeljev izven-blokovsltih držav. Tako ibodo 1. septembra letos razpravljali na konferenci predstavniki nevezanih držav — konferenca bo, kot znano; v Jugoslaviji — o mednarodnem položaju in o vrsti vprašanj v zvezi s -vzpostavitvijo in ZMANJŠANJE ZALOG Vse zaloge v Industriji so se januarja zmanjšale v primerjavi z decembrom lanskega leta za 3 In sicer zaloge reprodukcijskega materiala za 3,5 zaloge potroš-nega blaga za 1 "/o in zaloge sredstev za delo za 10 'h. Letošnje zmanjšanje zalog je izrazitejše kot v prejšnjih letili, kar je posledica dokaj visoke ravni potrošnje v januarju. Dne 1. junija je bil v koprskem pristanišču rekorden promet. Koper ni imel še nikdar toliko različnih ladij v enem dnevu kakor navedenega dne. Na novi obali je bila -čezocean-ska motorna tovorno-potniška ladja »Bohinj« Splošne plovbe, ki vzdržuje redno linijsko -progo Koper—New York, takoj pred njo pa libanonska -čezoecanka z nad 10 tisoč tonami nosilnosti. V starem pristanišču je bila privezana motorna ladja »Una« (velika obalna plovba, last »Jadroslobodne« iz Splita), in potniško-tovoma ladja »Sin-j (»Jadrolinija«), ki je ob 6. uri odplula na redno progo proti Pul ju in Reki. Malo prej je dospela iz Ulcinja, Dubrovnika in Splita' potniško-tovorna motorna ladja »Mostar« (Jadrolinija«) na redni progi Ulcinj—Trst, takoj za njo pa luksuzna potniška motorna ladja »A-leksa Šantič« (»Jadrolinija«) iz Umaga za Trst. Čim sta navedeni ladji izpluli proti Trstu se je že približal -tržaški parnik »Monfalcone« (»Naviga-zione Alto Adriático«), ki ob četrtkih vzdržuje redno progo Trst-Koper-Pulj, sicer pa progo Trst-Koper-Piran-Umag, Ob 12.20 uri je vplul parnik »Vettor Pisani« od istega podjetja, ki vzdržuje redno dnevno progo Trst-Milje-Koper in nazaj. Popoldne okrog 5. ure se je pred Koprom usidrala ena izmed naših treh največjih luksuznih potniških motornih ladij »Jadran« (»Jadrolinija«) s 344 tržaškimi Slovenci na krovu, ki so potovali v Dalmacijo. V stari iuki pa je ibil že od prejšnjega •dne vsidran »Vihor« (»Jadrolinija«), največja -leteča ladja na Jadranu in druga največja na svetu. Poleg navedenih komercialnih plovnih objektov pa je vplulo v koprsko staro pristanišče še 7 različnih tujih luksuznih jaht. Skupaj 17 plovnih objektov, ki so izvršili okrog 30 manevrov uplov-ljenja in izplovljeñja ter so dali 16 carinskih in obmejnih pregledov. Organi luške uprave, carine in obmejnega poverjeništvo so imeli dela čez glavo. § M S & t Urejuje uredni&kl odbor. Glavni ln odgovorni urednik Kastko Bra-daSkja. Izhaja vsak petek. Ixdaja CZP primorski tisk Kopor, Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. posamezen 880 din, za tujino 1600 dinarjev ali izvod 20 din, — Letna naročnina 3,5 om. dolarja. — Bančni reGun 602-11-1-181. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. — Tisk in kllieji tiskarna CZP »Primorski Uflfc« krepitvijo mednarodnega miru. Posebne točke dnevnega -reda pa so namenjene še razpravi o problemih neenakomernega gospodarskega razvoja ter sodelovanja in tehnične pomoči itd. Spričo dejstva, da so na kairskem sestanku prišla v (celoti do veljave skupna gledišča o vlogi in nalogah izven-blokovskih držav, (bo konferenca, ki bo, kot že omenjeno, 1. septembra v Jugoslaviji, pomenila izredno važen prispevek v; naporih za ohranitev in krepitev miru ter razširitev sodelovanja v svetu. ZA REŠITEV LAOŠKE KRIZE Kot predvidevajo, se bodo jutri sestali v Ziirichu voditelji treh laoških političnih skupin. V primeru, če bodo predsednik zakonite laoške vlade Suvana Fuma, voditelj gibanja Patet Lao Sufa-nuvog in Bun U-m tokrat uspeli vskladiti svoja stališča v osnovnih vprašanjih, o katerih razpravlja te dni tudi mednarodna komisija, pričakujejo, da 'bi s tem ustvarili možnost za začetek for-muliranja sporazuma o Laosu. DIVJANJE JUŽNOTIROLSKIH EKSTREMISTOV Južnotirolski ekstremisti so preteklo nedeljo pognali v okolici Bolzana v .zrak dvajset daljnovodov, tako da je že ob prvih detonacijah peklenskih strojev ugasnila luč skoraj v vseh okrajih tega mesta. Nihče ne dvomi, da je to delo južnotirolskih nacio-. nalistov, ki bi tudi tokrat radi viplivali na nadaljnje italijansko-■avstrijske razgovore o Južni Tirolski. AFRIKA IN SOCIALIZEM Predsednik remublike Kongo (bivše francoske kolonije) Pulbert Youlou, ki se je mudil te dni na uradnem obisku v ZDA, je izjavil, da je socializem edin učinkovit sistem, da se afriške države lahko otresejo zaostalosti in ohranijo neodvisnost. Med drugim je predsednik.: Youlou povedal, da bodo morale tudi Združene države Amerike upoštevati socializem kot pot za ureditev afriških problemov, če hočejo ohraniti -dobre odnose z novimi državami na afriški celini. Takole so sklenili proizvajalci v izolski tovarni igrač Mehano-tehnika, da bi prebrodili trenutne težave, ki se kažejo v znatnem pomanjkanju obratnih sredstev: — do nadaljnjega se bodo odpovedali novim investicij sitim naložbam; — znižali bodo zaloge na minimum in — levji delež lanskoletnega dohodka -bodo prenesli na sklad obratnih sredstev. To so ile nekateri ukrepi,, katerih sadovi ibodo obi-lni, ko -bodo -novi gospodarski instrumenti prišli do veli a ve. Upravičenost realizacije investicijskega plana izgradnje -v minulih letih pa bi tej gosnodarski organizaciji le težko oporekali, kajti pogoji nadaljnjega razvoja in ekonomskega utrjevanja so bili skoraj v -celoti- podrejeni tej nalogi. No, sedaj pravijo, da bodo lahko počaka-li z novimi naložbami vse dotlej, ko ibo zopet med osnovnimi in obratnimi sredstvi pravilno razmerje. Znatno povečan bruto produkt na osebo v tem letu in vzporedno s tem povečana finančna realizacija pa kažeta, da so v podjetju še drugi čanitelji1, ki pozitivno vplivajo na gospodarjenje. Menda bi itežko našli v našem okraju podjetje, kjer so v minulem razdobju posvetili toliko skrbi delitvi osebnega dohodka na osnovi ce-lotnega uspeha podjetja in uspeha vsakega posameznika, kot prav v Mehanotehniki. Ko so proizvajalci .razpravljali o ocenah delovnih mest, katerih razpon so točkovali z vrednostjo od 1,5 do 5,5 točke, pač nihče ni mislil, da je to šele prva operacija te zahtevne naloge. Bilo je nič koliko pritožb zaradi točkovanja, vendar tega ne gre grajati, saj so se šele s temeljitim proučevanjem točkovnega sistema lahko približali realnim ocenam , delovnih mest. Seveda je vplivalo na vrednost take ocene vrsta činiteljev s težiščem na osnovni -realizaciji, medtem ko so vzporedni elementi, kot na primer štednja in vpliv delovne discipline, ocenjevali po kriterijih, ki so jih oblikovali neposredni proizvajalci v ekonomskih enotah. Naslednja -naloga, ki ni ibila nič manj zahtevna, pa je bila usmerjena v oblikovanje letošnjega sklada osebnih dohodkov, .kar so izračunali na osnovi lanskoletnih zaključkov. Da so -v tako dobljeni masi zares dosledno -upoštevali vse proporce in predvsem samostojne izračune ekonomskih enot, je že pokazala bilanca prvih petih mesecev. To pa je nedvomno ponoven dokaz, da so ekonomske enote v Mehanotehniki res že povsem samostojne gospodarske celice, ki gospodarijo na osnovi predračuna proizvodnje ter vo- Udeleženci Večerne politične šole v Piranu s predavatelji Z OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V SEŽANI Tudi v preteklih dveh letih so bili v sežanski komuni doseženi pomembni uspehi na vseh področjih. Se bolj so se utrdili gospodarski temelji in s tem je bila okrepljena tudi možnost razvoja socialističnih odnosov, tako na področju delavskega samoupravljanja, kakor tudi na področju družbenega upravljanja. Občinska konferenca Zveze komunistov, ilci je bila 31. maja v Sežani, je z veliko pozornostjo osvetlila dosedanje rezultate, vendar ni prezrla slabosti in pomanjkljivosti, ki so spremljale delo osnovnih organizacij in posameznih članov. Komunisti so si nedvomno mnogo prizadevali za utrjevanje socialistične miselnosti v proizvodnji. Zavest proizvajalcev, da so upravljavci proizvodnje in da so njihovi osebni interesi tudi družbeni interesi, se je tako razmahnila in usidrala, da bi ne bil mogoč korak nazaj. Od tod tudi spoznanje, da je osebni dohodek odvisen od storilnosti, od čedalje večje produktivnosti — skratka od večjega obsega proizvodnje. V to smer se je dejavnost komunistov odvijala preko organov samoupravljanja, kar je obenem krepilo vsebino in oblike socialistične demokracije. Toda tu dn tam prepričevalna moč dobrih predlogov ni prišla do uveljavitve v najbolj demokratičnih oblikah. Zato je konferenca obsodila uveljavljanje oblasti trojk, petork itd., to je ožjega kroga vodilnih uslužbencev v podjetjih. Osnovne organizacije in posamezni komunisti morajo namreč zlasti imeU jasne čiste poglede o tem, 'kam naj usmerijo svoje delo. Zato pa morajo temeljito obvladati probleme podjetja in njihova naloga je, da s prepričljivimi argumenti uveljavljajo zaključkov za letošnjo proizvodnjo. Od (tega ibodo poslali kar 45°/o izdelkov na domače tržišče, kjer je veliko povpraševanje po teh predmetih. Finančno poslovanje podjetja in poslovanje v celoti je proučila pred nedavnim tudi posebna komisija, ker je cirevladovalo mnenje, da je podjetje prišlo v precejšnje težave. No, izkazalo se je, da temu ni tako, čeprav tudi pri Mali opremi niso v rožnatem položaju glede obratnih sredstev. Kljub temu pa -si 'bodo anali pomagati sami, kajti ekonomske enote in povečana skrb podjetja za .boljšo organizacijo dela že kažejo lepe sadove. Tako so na primer že preteklo leto predvsem po zaslugi prizadevnosti proizvajalcev povečali proizvodnjo kar za 59%, medtem ko se je stalež delovne sile povečal samo za '24 %. Hvale vreden je sklep kolekti*- va, da bodo letošnji plan proizvodnje, ki se je povzpel od 122 milijonov dinarjev v preteklem letu na 160 milijonov v tem letu, izpolnili v devetih mesecih. udi -pri izobraževanju za konkretna delovna mesta v duhu resolucije zelo malo storila, .Predvsem moramo ugotoviti, da zaradi pomanjkljivega političnega -dela sindikalnih podružnic ,ln tudi drugih organizacij proizvajalci niso osvojili bistva resolucije. Zato jim niso Jasni cilji, .ki Jih iz ¡reformo v strokovnem Izobraževanju zasledujemo. Tako je v proizvajalcih -še zakoreninjena stara mezdna miselnost, da lahko edino s papirno kvalifikacijo izboljšajo svoj materialni položaj. Taikšna gledanja so (razumljivo v tistih ¡kolektivih, ki v (delitev dohodka še niso vnesli principov novega 'gospodarskega sistema in kjer udeležba v dohodku sloni na tradicionalnih kvalifikacijah in tarifnih postavkah. Povsod tam, ¡kjer je merilo za -delitev dohodka in udeležbo v njem stvarno znanje, pa je takšna praksa že 'zrušena, \ Ne bo odveč omeniti, da .v predlogu resolucije o reformi strokovnega izobraževanja, -ki 'ga je ¡prav v teh dneh sprejel pristojni -republiški svet in o katerem ibo v tem mesecu razpravljala republiška Ljudska skupščina, klasificiranje proizvajalcev v štiri tradicionalne kvalifikacije ni iveč upoštevano. Člani predsedstva OSS so v razpravi o doseženih rezultatih pri uveljavljanju načel soglasno .ugotovili, da je bil sindikat v teh prizadevanjih vse preveč odsoten. Na podlagi takšne ocene se je na seji zelo jasno izkristalizirala odgovornost sindikatov na področju strokovnega izobraževanja 'in iz tega Izhajajoče naloge. Ni dvoma, ¡da je predvsem ,od aktivnosti sindikalnih podružnic odvisno, kdaj bodo podjetja spremenila svoj odnos do strokovnega izobraževanja v celoti, da ne bodo le (v načelu za resolucijo, v praksi pa ubirali pot po starem. iPri tem inaj posebej opozorimo na stališče -republiškega sveta, da usposabljanja za delovno mesto ne gre podcenjevati in predstavlja to področje izobraževanja, ki je bilo doslej navadno potisnjeno ob stran kot drugotnega pomena, enakovredni del problema stokovnega izobraževanja. Kot neodložljiva -naloga, za realizacijo katere se morajo najodločneje zaivzeti sindikalne podružnice, je postavitev socialno-kadrovske službe. Samo -če bo ta služba pravilno in vsestransko funkcionirala, bomo v gospodarskih organizacijah, prišli do temeljitih analiz potreb profilov kadrov, lici (bodo izvirale iz proučenih proizvodnih procesov in organizacije dela -nasploh. Samo takšen sistem Izobraževanja, ki bo -preko Centra znotraj podjetja in s koriščenjem uslug zunanjih izobraževalnih centrov na vseh stopnjah zajemal rvse . člane kolektiva od najmanj pa do najbolj odgovornega delovnega mesta, bo učinkovit in bo dal rezultate v dvigu storilnosti dela, kvaliteti, osvajanju novih tehnoloških procesov itd. Potomtakem se vprašanje formiranja ali neformiranja izobraževalnih centrov tvom ' Avgusta Loparnika, mladinski pihalni orkester »Litostroja« iz Ljubljane, katerega je dirigiral Leander Pegan, pihalni orkester DPD Svobode Mežica, dirigent Edo Mavhler, pihalni orkester DPD Svobode iz Zagorja, vodi ga Ivan Povše, pihalni orkester DPD Svobode iz Šoštanja, dirigent Silvo Tomše, pihalni orkester rudnika Idrija, dirigent Jože Klemenčič, mladinski pihalni orkester glasbene šole Ljub-ljana-Moste, ki ga vodi Rudolf Stanič in še mladinski pihalni orkester DPD Svobode iz Velenja, dirigiral je Ivan Marin, pa mladinski pihalni orkester DPD Svobode Maribor-Tezno pod vodstvom dirigenta Vilka Klamferja ter pihalni orkestri DPD Svobod iz Jesenic, vodi Remigij Noč, iz Kranja, dirigira Zdenko Moti, iz Raven, dirigent Joško Herman, Trbovlje-Center, vodi Anton Hu-darin. Revijo pa je zaključil pi-Ihalni orkester DPD Svoboda I. iz Hrastnika, pod vodstvom Viktorja Malovrha. Revija je bila končana. Pred upravno zgradbo v Novi Gorici pa se je zbralo okoli 300 godbe- nikov iz Hrastnika, Raven, Trbovelj in Kranja, pridružila se je še godba Ljudske Milice iz Ljublja-in in skupno so zaigrali pod vodstvom Jožeta Hriberška simfonično pesnitev Blaža Arniča »Kladivarji« ter koncertno koračnico Charlesa Gounoda »Sabska kraljica«. Popoldne so se zbrali vsi dirigenti ter predstavniki Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, med njimi je bil tudi predsednik Branko Babič in tajnik Dane Robida, na posvetovanje. Predsednik glasbenega sosveta Zveze Svobod Rado Simo-niti je zelo ugodno ocenil revijo. Dejal je, da tolike izvajalske kvalitete niso pričakovali, dejal pa je tudi, da je bil program vseh godb izredno kvaliteten. I. P. čemer nam bajajo ruski pesniki o svoji domovini. In tudi takrat, ko navidezna zadržanost ukle-pa plcsalčevo telo v togo držo in ga le urni poskoki nog razgibajo v igriv in živahen plesni ritem, da trepeče kot topol sredi sončne ravnine. In potem še zapo-jejo: o ljubezni in hrepenenju, o delu, setvi in žetvi, o ljubem stričku in tetki, o novih čeveljcih, o srivnostih dekliškega srca in moški pogumnosti, in seveda o veliki Rusiji. Gostje z Urala — podrobnejši spored njihovega izvajanja smo . objavili že pred nastopom, zato tega ne bi kazalo ponavljati — so svoje bogato ljudsko izročilo in še danes živo folkloro stilno korapo-nirali v smiselno in estetsko celoto, ki so jo še simpatično preplet-li s humorjem in obogatili s svojim pršečim temperamentom. Čeprav so jo studiozno stilizirali in poglobili, je ohranila vse prvinske elemente, ostala je naravna in v njej ni nič fragmentarnega in slučajnega. Koreografska postavitev jc bila vseskozi prvovrstna in plesna izvedba lepa, plesno, dinamično in prostorsko urejena in kljub sproščeni temperament-nosti je bilo vse do pičice izmerjeno in preračunano. Tipične bra-vure ruskega plesa so izvajali plesalci z lahkoto in s tehnično dognanostjo, ki je mejila že na akrobacijo. Lep nastop, ki nam ga je pripravil Sovjetski folklorno-plesni ansambel »Ural« je bil poln poletja, mladostne razigranosti, vonja po dobri, plodni zemlji in njenih sočnih barvah, poln veselja in lepih doživetij, kot da bi se pred radostno začudenimi očmi odprla čarobna skrinja in obdarila našo vsakdanjost s starinskimi bogastvi prvinske odvisnosti od zemlje. In to ob pesmi o Gagarinu in raketah. Z. L. V Beogradu snema režiser Radoš Novakova- za podjetje Avala-film temo iz okupacije Beograda z naslovom PESEM. Scenarij je narejen po istoimenskem romanu Oskarja navita. Dogajanje se plete med skupino beograjskih skojevcev in nemškimi okupatorji. V glavnih vlogah nastopalo: v asa Pan-telic, Zoran Milosavljevlč, Spela Rozi.i. Rade Markovič, Bala Zivojinovlč in Stanislava PeSič KOPRSKI UČITELJIŠČNIKI SO ZAKLJUČILI -MATURANTE ČAKA SE PREIZKUŠNJA LE Ob zaključku šolskega leta je priredila mladinska organizacija koprskega učiteljišča majhno slavje, na katero so povabili poleg profesorskega zbora tudi predsednika šolskega odbora, vzgojitelje iz Dijaškega doma in Eduardo Santa: UMIRANJE NA ZEMLJI. V zbirki žepnih romanov je izdala te dni Prešernova knjižnica delo kolumbijskega pisatelja Eduarda Santa. Roman predstavlja odraz družbenega procesa, ki se ¡je dogajal v kolumbijski vani; prikazuje propadanje vasi v pogojih kapitaiistično-fev-dalnega gospodarstva. Pisatelj je pisal svoje delo s toploto do kmeta in s sovraštvom do nasilja, ki ga nad niim zganjajo, zaradi tega je prišel pri oblasteh v nemilost, roman pa na indeks. Delo je .prevedel Ludvik Burger. Dr. Silva Trdina: BESEDNA UMETNOST. (II. 'del. Literarna 'teorija). V tem svojem delu obravnava avtorica nauk o slogu, nauk o osnovah meroslovja 'ter nauk o vrstah in oblikah besedne umetnosti. Knjigi so dodane slikovne priloge s področja arhitekture in likovne umetnosti, v zbirki Učbeniki je izdala to delo Mladinska založba. predstavnike Komisije za vzgojo in varnost prometa. V kratkem sporedu so nastopili pevci, recita-torji in glasbeniki, slišali pa smo ■tudi dela nadebudnih pisateljskih in pesniških talentov. Prireditev je bila pod geslom »Pokaži, kaj znaš«, vendar brez tekmovalnega značaja. V kratkem nagovoru ob pričet-ku je ravnatelj Božo Černelč spregovori! o letošnjem učnem uspehu, ki je v povprečju 3,65. Najboljši je bil letos III. letnik in je zato dobil nagrado šolskega odbora. Izročil jo je predsednik Branko Gabršček. Najboljši dijaki vseh letnikov pa so dobili še posebne pohvale in knjige. Ob koncu prisrčnega slavja je član Komisije za vzgojo in varnost prometa Lojze Štritof izročil pc-sebno nagrado V. letniku kot prispevek za izlet. V poznavanju prometnih predpisov in v praktični vožnji so se letos dijaki IV. in V. letnika posebno odlikovali. V počastitev desete obletnice ustanovitve društva je taborniški odred »Kraških viharnikov« odprl v soboto v prostorih osnovne šole v Postojni zanimivo razstavo, ki prikazuje prerez življenja in dela v tej najstarejši primorski taborniški enoti »Kraški viharniki« so razstavili taborniške potrebščine, nadalje razne izdelke spretnih taborpi-ških rok ter bogato zbirko slikovnega materiala z raznih taborenj in tekmovanj. Največjo pozornost številnih obiskovalcev razstave pa pritegne nedvomno debela in bogato ilustrirana društvena kro- nika. (ma) Prizor z nastopa ruskih umetnikov, članov sovjetskega folklornega plesnega ansambla »Ural« Italijanska unija za Istro in Reko pripravlja ob svojem letnem zborovanju in v počastitev 20. obletnice ljudske vstaje jugoslovanskih narodov pregled svoje kulturno-prosvet-ne dejavnosti. Revija bo trajala 1 dni, ln sicer v Izoli, Piranu in Kopru. Pripadniki italijanske manjšine bodo ob tej priložnosti pokazali svoje prizadevanje in uspehe in dokazali, kakšne možnosti razvoja jim nudi naša stvarnost, v kateri so postali enakovredni partnerji naše socialistične stvarnosti. Program proslav je v dneh od vključno 15. do 18. junija. Prvi dan, četrtek, 15. VI., je bila ob 17. uri v Sindikalnem domu v Izoli otvoritev fotografske razstave pod naslovom »Življenje in delo italijanske manjšine«, ob 20. uri pa v izolski gledališki dvorani dramski večer v izvedbi ansambla SACO »Fratellanza« z Reke in CIC »Glordano Bruno« iz Izole. Drugi dan, to je v petek, 16. VI, odprejo v Piranu ob 10, uri v prostorih Italijanske gimnazije razstavo »Col-lege« Italijanskih učencev, v Kopru pa je ob 11. url v Okrajnem muzeju otvoritev razstave otroških risb pod geslom »20. let vstaje«. Prav tako ob 11. uri pa je v Piranu v Domu množičnih organizacij prireditev »Pokaži, kaj znaš« med učenci italijanske manjšine. Popoldne istega dne bo ob 16. uri v koprskem gledališču kultur-no-uinetniška prireditev italijanskih šol. V soboto. 17. junija bo v izolskem Sindikalnem domu ob 20, uri kulturno-umetniška revija italijanskih kulturnih krožkov in delavskih kulturno-umetniških društev. Istega dne popoldne bo v prostorih koprskega Okrajnega muzeja predsednik Italijanske unije Glno Gobbo sprejel goste ln novinarje in jim govoril o življenju in delu pripadnikov italijanske manjšine pri nas, Zadijji prireditveni dan, nedelja, 18. VI., bo spet v Kopru. Dopoldne ob 10. uri se bodo zbrali v dvorani koprske gimnazije k posvetovanju o kulturno-ume.tnlški dejavnosti pripadnikov italijanske manjšine, zvečer ob 20. uri pa bo na Titovem trgu festival italijanskih pesmi. ^NOVO N k SC N J 6 2 N I POLICI MOVO NA KNJIŽNI P O L l G 8 ★ NOVO NA K N J 8 2 N S POLIC 0 u TBT 11111 111»I H I H 111111111111 111 1111111 I (Odiomak iz romana SEDEM BORCEV. Izdal Zavod »Borec« v počastitev dvajsetletnice začetka vstaje narodov Jugoslavije. Prevedel Jože Zupančič, opremil Savo Sovre) Tako sem malo po malo zvedel vse o ranjencih. Tisto, kar mi še ni 'bilo znano, ker sem tisto jutro videl samo zdrave ljudi, ki so umirali, sem -zvedel od starca. Ustvarjal sem si lastne prizore. Ranjenci so bili onkraj reke, ko se je trinajstega vnel boj. Njihov prehod čez reko je bilo pričakovati šele, ko bi se odprla vrzel skozi trojni nemški obroč. Starec je bil med njimi, klicali so ga »Stari«, čeprav je bilo njegovo ime znano vsemu bolniškemu osebju. VOJO TERIC »Oh,« je dejala neka bolničarka. »Odšli so brez nas.« »Kaj pa tovariši iz štaba?« je vprašal starec. »Pet sto metrov pod taboriščem ni nikogar.« Slišati je bilo močno streljanje mi-nometov, na severni strani, onkraj reke. Zdaj so zaceli streljati s planine, ki jo je bila ponoči zapustila bolnišnica. Bilo je jasno, da prihaja od te strani Lehrova vojska, ki nas je več dni zasledovala. Bolničarka je imela malce kozav obraz in močne ličnice. Oči so ji bile zelene, ustnice ipa razpokane. V pasu je bila zelo tenka in ,prav nič lepa. »Da nisi bolna?« vpraša starec. »Ne,« odgovori dekle, »Lica ti pa kar igore.« »Vode, tovarišica!« zakliče ranjenec z nosil. Skrivajoč se za grmovje, stopi k njemu. Ko jim je prinesla vode, iso se ranjenci pogovarjali. Bili so štirje; vsi so ležali na nosilili, razen rjavolasega fanta. On je sedel in prisluškoval bitki. »Pravim vam, da se bodo naši prebili, O tem ni 'dvoma.« »Pozno je,« pravi bližnji ranjenec. »Zakaj?« »Zato, ker je ura že devet. Kdo bi se mogel iprebiti podnevi.« Tretji ranjenec zamolklo zarobanti in zastoka. Imel je samo eno nogo, drugo so mu bili odrezali do kolka. Oči so mu bile zavezane. Spet se obrne in zarobanti, potem ipa pritajeno zastoka in vzdiline. »Te hudo boli?« vpraša Kozavka, »Vode!« reče ranjenec. Nastavila mu je čutaro na 'usta in mu nekoliko privzdignila glavo, on pa je pil v presledkih, da je vmes dihnil, čeznje pa so jeli žvižgati drobci granat. »Tovariši,« pravi ranjenec brez noge in z zavezanimi očmi, »ali je moj revolver tu?« Tiplje z rokami in išče orožje. Dekle prebledi, se skloni nadenj in mu izroči revolver. »Ni nevarno, naši se drže,« zašepeče mrzlično sedeči ranjenec. »Zakaj?« vpraša ranjenec z zavezanimi očmi. Potem zastoka in pravi: »Zame ni in tudi ne bo nevarno. Nekoč je bilo nevarno. Zdaj pa sem na pol mrtev. Zapomnite si moje ime, če ostanete živi.« »Zakaj tako govoriš, Milan?« pravi sedeči ranjenec. »Saj lahko govorimo o čem drugem.« »Ne,« de ranjenec, globoko vzdihne in stisne revolver. »Zdaj lahko govorimo samo o tem.« Dekle še stoji sklonjeno nad njim in nihče je ne gleda, on sam pa spričo zavezanih oči tega ne more vedeti. »A, o tem ne more biti dvoma,« reče sedeči ranjenec. »Slišite pokanje? Bliža se vrhu hriba.« »Koliko borcev ima Peta?« vpraša ranjenec na nosilu z zvezdo na rokavu. »Tri bataljone in pol,« odgovori sedeči. »Tedaj je vse dobro,« meni prvi. »Toda rešlU nas ne bodo.« Lev Kassllj: " ČAROBNA DEŽELA ŠVAMBRANIJA I. II. Knjiga pripoveduje o dveh fantičih, ¡ki doraščata v (letih pred oktobrsko revolucijo v majhnem mestecu ob Volgi. Izmislita si svojevrstno igro. Igrata se pravljično deželo Svambranijo, v kateri je življenje vse bolj sproščeno in pisano kakor v domačem izafcotiju. Zaspani mir podeželskega mesteca pa nenadoma vzburka vojna, nato pa revolucija. Dečka kaj kmalu dožene-ta, da je resnično življenje mnogo ■bolj zanimivo. V težavah in preizkušnjah dozorita ter opravljata koristno delo in doživljata čudovite stvari. Knjigo je izdala Mladinska založba, prevedla ipa Vera .Brnčič. »Kako to misliš?« »Morda jim ostane še edina možnost, da se prebijejo.« »Kaj pa lili?« »Mar želiš, da 'bi izgubili glave skupaj z nami?« »Ne,« odgovori sedeči ranjenec. Vsi za trenutek obmolknejo, dekle s kozavim pbrazom .in znaki bolničarke na rokavu pa jih gleda izpod trepalnic. Ranjenec z zvezdicami premakne glavo in pogleda dekleta. »Koliko je fantov?« vpraša. »Sedem in bolničarka, vodnik,« odgovori Kozavka. »Katera enota je zraven nas?« »Dvajset ranjencev iz Tretjega.« »Kje ipa je štab glavne bolnišnice?« »Gori v gozdu.« Tisti hip si obriše oči in jasno ji je, da ne govori ranjeni vodnik z nosila. Pred njo stoji mlad plavolas in dokaj krepak vojak z rdečimi zvezdicami na rokavu, s srpom in kladivom, vezenima z zlatimi nitkami. Fant je prijazen in brzostrelka mu visi čez prsi, štiri dolge šaržerje z naboji v nabojnjači pa ima obešene spredaj. Ko se obrne, opazi bolničarka še en šaržer v nepremočljivi nemški nabojnjači na hrbtu. Bil je neobičajen in tako mlad, prijazen in močno zateg-njen čez pas, na 'katerem so mu visele bombe. V.gručo ranjencev, ležečih med razmetano opremo, je prinesel svežino. Bil je edini glasnik z »linije«, ki ga je videla. »Pojdite gor, po tejle poti,« mu pravi dekle. »Zaiti ne morete, saj drži pot mimo več sto ranjencev, samo ustaviti se ne smete, ker so jeli Nemci streljati.« »Prava reč,« de borec. »So vesti ugodne?« vpraša sedeči ranjenec. »Ugodne, prijatelj,« odgovori borec s prijetnim glasom in odide. »Mar nisem rekel?« r- »Kaj jo rekel?« vpraša starec, ki se približa na ipol sklonjen. »Vesti so ugodne.« »Bog daj, fda bi res bile,« »Stari,« zastoka ranjenec z zavezanimi očmi, »Si to ti?« ; »Sem.« »Ne omenjaj boga.« »Zakaj nc?« »Zato, ker drži z njimi. Bog se -jc preselil k Nemcem.« »F.h, da imam noge tistega fanta, bi držal z menoj, »pravi starec. »In vse vesti 'l;i 'bile ugodne.« »Imel sem noge kakor on, »sp oglasi z zamolklim glasom ranjenec z zavezanimi očmi. »In kakšne noge!« Dekle .sede k starcu. Slišati jc dihanje ranjencev. »Mislim, da bi nas 'bili morali odpraviti naprej. Kmalu bodo tu tisti s Suhega dola. Ali slišiš puške?« pošep-nc dekle starcu. »Kaj hočeš reči?« vpraša starec. »Ostali smo sami. Misliti moramo na rešitev ranjencev.« »Ti misliš, da jim sreča ni bila naklonjena?« »Ce so se srečno prebili, se ne morejo več vrniti. Ce se niso, tedaj so izgubljeni. Misliti moramo na ranjence.« Deklo obmolkne. »Ne govori neumnosti, Marica!« pravi starec. Dekle nc odgovori. Odtrga travico in jo začne trgati. »Neumna si. Zelo neumna,« pravi starec, »Kakšne besede pa so to!« Govoril ije v južnem narečju. Nosil je črn volnen suknjič, raztrgan na obeh komolcih. Glavo je imel pokrito z okroglo kapo z rdečim gornjim delom in rdečemi svilenim .trakom ob kraju. To ic pmctarl znak žalovanja za izgubljeno bitko na Kosovu. Med križem v štirih vogalih štiri besede, spletene iz potemnelih zlatih niti: »Samo sloga Srbina spasava.« »Ne,« pravi dekle. »Nisem tako neumna, stric Jablan. Vem samo, da smo zadnja skupina.« »Pa. kaj zato?« »Za~dnja skupina se ne prebije v najtežavnejših dneh. A mar bi mogel biti dan težavnejšl od današnjega?« Dekle tiho zaplaka, starec pa jo karajoče pogleda. »Mar so Nemci neumni, 'da bodo pustili štiri divizije oditi od tod?« vpraša dekle. »So, če morajo biti,« odgovori starec. »E, vidiš, zdaj jim ni treba. Pustili so, kar so hoteli, in nikogar več ne bodo pustili,« pravi dekle žalostno. Prepričana o tem, se sprijazni z usodo. Čeprav ni bila vojak, je bolničarka marsikaj slišala o vojni lin s svojimi majhnimi možgani je brez nopotrebnih predsodkov lahko natanko presodila vojaški položaj tistega jutra, bolj kakor kak komandant. Se nekaj iz sveta kratkega filma fl ¡V wm « ■ | ■cí&y : . i •J& ''I m , jij i i k I Üi t:"-. Iti ,1 \ V 'I m*":': i ik > mwMsm\ ■mpi < - Na zadnjem mednarodnem festivalu kratkega filma v Oberhausnu (Nemčija) so bili moralni zmagovalci zanesljivo Francozi, ki so razgrnili pred gledalci pravo bogastvo ustvarjanja v tej zvrsti »sedme umetnosti«. Lepo pa so se uveljavili tudi Poljaki, od katerih je vzbudila 'posebno pozornost filmska risanka mojstra Jana Leniče z naslovom »Janko muzlkant« (na sliki) Na festivalu v Oberhausnu smo se Jugoslovani žal slabo odrezali in še dolgo po festivalu so ugotavljali, čigava je bila krivda za tako slab izbor, ki nas ni častno zastopal. Da .ta poraz ni bil potreben lin ida ni bilo potrebno, da smo zapravili v mednarodni areni lep ugled, ki si ga je že pridobil jugoslovanski kratki film v preteklih letih, je pokazal nekaj pozneje festival kratkega filma v Beogradu. Izkazalo se je, da premoremo nekaj ustvarjalcev, mimo katerih ni mogoče več brez posebnega .interesa Pa še .mnogo drugih misli in sorodnih predstav s ¡podobami ¡mi je rojilo po glavi. Zaupal sem jih Patriciji. Pritrjevala je, popravljala in po-jasnj evala. Nenadoma imi ije zelo resno dejala: »Vprašujem se, kaj vi na splošno počnete .v življenju.« »Potujem . . . 'gledam,« sem ji de-jal. »To je zelo .zabavno.« »GOtovo,« je rekla Patricija, »toda ali ije to vse?« »Ne . . . Potem tudi pišem.« »Kaj?« »Kar vidim .na ipotovanju.« »Čemu?« »Za ljudi, (ki ne marajo potovati.« »Razumem,« je irekla JPatrici.ja. Med dekličine obrvi se je zarezala guba. Pokazala mi je živali in me vprašala: »Bo9te pisali o njih?« »Ne verjamem,« sem dejal. »Prav imate. Ne bi znali,« ge rekla deklica. »To sem spoznal.« »Zakaj?« »Zaradi itebe.« Patricija se je prijateljsko nasmehnila in ,me iprijela za roko. »Morali boste,« je rekla, »še priti k nam . . . pogosto in za .dolgo časa . . . Potem morebiti. . .« Spet se je ¡zasmejala in dodala: »Cas je, da se .grem pogovarjat s prijatelji. Počakajte me!« Drobcen, -tenak in siv .obris je Izginil v visoki travi, med grmovjem in širokimi .mlakami, da .bi šepetal čarovne .besede živalim izpod Kili-mandžara. Naslonil sem se .na idrevo in strmel v vrh 'gore 'ter sneg, ki ga je .pokrival, Bil je takšne (barve kot jutranja zarja. Po nekaj ¡trenutkih sanjarjenja sem JOSEPH KESSEL se s pogledom vrnil 'nazaj na ravna tla, da 'bi tam našel Patricijo. Z. lahkoto sem (jo zapazil. Nil še dospela do tja, kjer je bilo inajveč živali. Nato pa sem skoraj zakričal od groze. Po dekličinih stopinjah se je v višini trave urno premikala temna in drobna stvar. Spredaj (je imela tri oglato in ploščato glavo, ki ise je svetila v soncu. Mar je (imela Patricija čarobno moč celo nad plazilci? In ali bi Kl-lioro — pa čeprav je bil najboljši strelec — .mogel zadeti tisti valujoči in skrivni cilj? Bil sem že na tem, da me strah zanese in da pokličem enookega gonjača ter stečem proti Patrlciji . . . kaj vem? Toda deklica se je ustavila pri neki gazeli in črni stvor je .počasi vstal. V tistem je postal golo, lepo moško telo, oboroženo s sulico in s krono las na glavi, ki so stali spleteni kot čelada glinaste barve. Zavpit isem: »Patricija, pazi se! Oriunga!« Mar «ni je zmanjkalo glasu? Klic je splašil samo skupino antilop, pognal v dir nekaj zeber, ki so zdirjale blizu mimo mene. A Iže fle ibilo prepozno. Moran je prišel do Patrlcije. (Odlomek iz romana LEV. Izdala založba Lipa v prevodu Jožeta Pavlica in v opremi Milivoja Dominka) Zadržal sem idih. Toda nič se ni zgodilo, Oriunga in deklica sta preprosto skupaj nadaljevala pot. Tudi Oriunga je bil navajen na divje živali in .morda je tudi on ¡poznal -ča-arovne besede. Ko se je Patricija vrnila, je bilo sonce na .nebu že mnogo više in ibolj vroče. Smejoč se, .me je vprašala: »Ste videli morana?« »Da.« (Moje igrlo ipa Je bilo suho) »In . , ,?« »Noč je prebil v .gozdu, v 'bližini našega bungalowa, da toi oprezoval, če bom šla ven,« Ue rekla Patricija. »Zakaj?« »Da bi me Iza .gotovo dobil in govoril z menoj,« je rekla. »Kaj je hotel?« »Vedeti, :če sem hči 'velikega leva ali pa čarovnica,« je dejala in se spet smejala. »In odgovorila si mu?« »Da naj ugane,« je irekla, Promer.ila ime je s pogledom, .po-mežlknila iz enim očesom In rekla: »Vi ste vedeli, da se je včeraj skril blizu Klngovcga doma itn da ¡je videl vso dogodivščino z .levlnjami.« »Res je,« Sem irekel. »Zakaj mi tega miste povedali?« i)e vprašala deklica. Nisem odgovoril, Patricija ¡je pome-žiknlla z drugim očesom. »Ah, vem!« je rekla, »bojite se ga zaradi mene, A nimate prav. -Ničesar ne ¡more. Sem [belka.« Nenadoma jo je napadel dušeč smeh ln.zvila se je v dve gubi. Tisti smeh je bilo toliko teže prenašati, ker je bilo treba ostati tiho zaradi živali, Ko ga de ipremagala, ¿je nadaljevala: »Prosil me je |za roko.« »In tedaj?« »Tedaj sem mu svetovala, naj o tem govori s Klngom,« (je rekla Patricija. Nisem (hotel, da bi mi prišlo v za- vest vse, kar so pomenile ¡tiste besede, in. som rekel; | »Ne razumem.« »Vendar ije -čisto ¡preprosto,« je odvrnila deklica. »Moranu sem pripovedovala, kje slednji dan obiščem Ki-n-ga. Bokla sem .mu tudi, tda si ne bo drznil priti tja .brez orožja. (Resno je zmajala z glavo.) iKing sovraži .črnce, ki nosijo sulice, Morda ve, da so njegove starše .ubili takšni ljudje,« »Toda ti sama si mi rekla, (da so Masa j i .noro ponosni!« sem vzkliknil. »No, in . . .?« ije vprašala z dovršeno igrano naivnostjo. »Zdaj Oriunga .mora ipniti.« »Mislite?« je rekla. Nljen glas .je ostal prav tako nedolžen Ikot (prej, toda hkrati 'je pome-žlknila z obema očesoma, In Oriunga ¡je prišel, Komaj sva se namestila pod 'drevesom z dolgimi ¡vejami in iv (druščini s iKingom — lici ime je tedaj gledal že kot starega prijatelja — se ¡Je moran odtrgal od nekega goščavja, (kjer je gotovo že dolgo .opazoval, in šel proti nam. Drugega ni imel na sebi kot kos blaga, ki si iga je ¡bil vrgel čez rame in ki mu je ob 'vsakem njegovem koraku razgaljal celo ¡telo. Veliki lev \je zamolklo zarenčal. Njegove rumene oči iso se zapičile v Oriungo. Ni imaral neznanega črnca z rdečimi lasmi, lici se je nesramno približeval in ,ga izzival ¡s ipogledom, Ki-ng je okrenil .glavo proti Patrlciji, da .bi (jo vprašal aa svet. »Sedi!« je .rekla ¡deklica. King je Se renčal, a (premaknil se ni. Oriunga de 'prišel v senco .vej, korakal tako iblizu leva, da se je s koncem frfotajočega blaga dotaknil njegovega igobca lin se ¡šel naslonit na drevesno 'deblo. Patricija 'se je 'dvignila in King z njo. A ker je idrža.la roko na velikan- širše javnosti za njihove ustvarjalne težnje. Nekateri med njimi že tudi predstavljajo formirane osebnosti jugoslovanskega kratkega lilma. To so predvsem Milenko Skrbac, Dušan Povh, Dušan Vukotič, Branko Rani-tovlč. Drugi pa spet kažejo že na samem začetku svoje .poti, da se bodo v primernih pogojih razvili v zanimive umetniške osebnosti. Na sliki: iz kratkega filma režiserja B. Ranitovi-ča »Pogreb Štefka Ilalačeka«, ki je 'dobil več nagrad Karel Dobida: SPREHOD PO NARODNI GALERIJI. Mladinska založba je v knjižnici »Prlroda in ljudje« izdala krajši iin rpoučni vodnik skozi Narodno galerijo. Čeravno delo ni obsežno, je podal avtor v njem sila strnjen prerez likovnega ustvarjanja pri Slovencih, 'ki. se zrcali v tem umetnostnem hramu. Anton Ingolič: TAJNO DRUSTVC„ PGC, Pred dvema letoma je izšlo v knjižnici »Sinji igaleb« 'knjiga s skrivnostnim 'naslovom in s čudnimi risbami na ovitku. Povest si je na mah osvojila bravce, pa ne le .mlajše, katerim je bila namenjena, marveč tudi starejše. To ipovest o tajnem društvu PGC je ¡pisatelj dramatiziral. Nedolgo tega je izšla dramatizacija pri Mladinski založbi v zbirki »Mladi oder«. V. I. Cujkov: .NA ZAČETKU POTI. Maršal Cujkov je bil med vojno komandant Stalingrada in poveljnik G2. divizije, ki je 'branila imesto pred naskoki von Paulusove armade. Knjiga je zelo stvaren :opis in ipregled največje bitke v ¡zgodovini človeštva. Dokumentirano gradivo se prepleta z osebnimi spomini in s spomini posameznih 'borcev. .Ko knjigo beremo, so mam Vasilij Ivanovič Cujkov ne razodeva le kot velik vojskovodja, pa tudi ne le kot zgrajen komunist, ampak predvsem kot človek. To pa je najbrž najdragocenejša odlika njegovega dela. ICnjigI so ipriiožene fotografije in sheme posameznih bojev. Delo je izdala Mladinska založba, prevedel pa ga je Ludvik Mrzel. Marie Majerova: AFRIŠKI UTRINKI. Pri Mladinski založbi je izšla fte, dni knjiga češke pisateljice, ki jo d. bro poznamo .tudi pri .nas. V tem d. lu .nas avtorica povede v daljnje dežele in nas seznanja z življenjem in 'boji človeka 'za kulturni in socialni napredek. Pri .tem pa moramo občudovati tisto, kar 'je le -malokomu dano. Pisateljica zna gledati dn vse videti tudi brez vodnika. Ze takrat Je videla današnjost, ki je hitreje prišla, kakor so si nekateri -mislili. Delo je prevedel Fran 'Bradač. skem vratu, ije lev pustil, 'da ga |je vodda počasi proti moranu, Patricija lh ICing sta se ustavila tri korake pred njim. , feledal ju ije popolnoma nepremično, zravnan in z dviignjeno glavo pod čelado iz las in gline. Kingovo žrelo se je odprlo, Cekanl so se zasvetili. Prednja šapa, iz katere so pogledali kremplji, de orala zemljo. Oriunga se je ¡prezirljivo nasmehnil. Takrat je Patricija spustila Kinga proti moranu, kot 'ga je nekoč že name, ga zadržala, 'ga spet izpustila dn znova zadržala. Ampak danes se lev ni poganjal in rjovel zgolj zato, da bi zadovoljil deklico. Nekaj ga ije gnalo že ¡samega. Z vsem .nagonom ¡je sovražil Oriungo, Človek bi rekel, da je v mladeniču, ki je 'bii naslonjen na clrevo, vohal celotni ,rod, ki je že od nekdaj zagrizeno preganjal njegovega. Patricija .je morala uporabiti vso moč, ki jo je imela ¡nad Kingom, da je obvladala njegovo razdraženost. Med tistim grozečim in ponavljajočim se približevanjem, ki ga je ustavljala in spet nadaljevala, ko je bilo Kingovo žrelo samo za palec od nastavljenih .prsi in ko je moran čutil vročo levjo sapo, ni ina njegovem temnem, atletskem in efebskem telesu zatrepetala niti ena mišica in se ni zganilo miti eno vlakence .na njegovem oholem obrazu. Ali je bil Oriunga .prepričan, da ga bo .bela deklica varovala do konca? Ali je bila tisto -hrabrost nesmiselne^ ga ponosa? Ali .ponos neoporečne hra;. brosti? Ali ¡pa je ibila ito Se, in v res-nial prej kot razmislek, pogum in ponos, skrita in vsemogočna zvestoba rodovnim .mitom, neštetim in brezčasnim sencam vseh moranov masajske-ga ljudstva, ki so bili včasih žrtve, včasih ipa ubijalci levov? Svojega pogleda kar nisem mogel odtrgati od -Oritmge in (bal sem se. Toda ne zanj, Po vsem tistem, ko sem videl Patricijino moč, sem imel občutek, da je Patriciji v svetu divjih živali vse mogoče in dovoljeno. Ampak dobro sem ¡videl: živali ji niso več zadoščale za njeno igro. Deklica je čutila potrebo, da je vanjo potegnila tudi ljudi in ¡na ¡ta način razširila svojo moč v istem trenutku na dve kraljestvi, ki sta bili nedostopni druga za- drugo. Nenadoma de Oriunga dvignil desnico -in ¡trdo spregovoril. »Pravi, da gre,« je rekla Fatricdja, »ker noče biti -za Igračo, pa čeprav levu.« Oriunga je stopil mimo naježenega in renčečega leva, ,kl ga -je Patricija držala za grivo ln zadrževala z vsemi silami, ter se oddaljil s svojim -brezbrižnim in 'lahkotnim korakom. Ko je prišel ¡do tam, kjer se je nehala senca, ki ,so jo imetale dolge veje, se je obrnil in ponovno spregovoril. »Prihodnjič bo iprišel s sulico,« je 'rekla Patricija, Moran je že davno izginil v pušči, -medtem ko ije veliki lev Se vedno trepetal od ¡razdraženosti. Patricija se je z.leknila mecl njegove šape, k njegovim prsim in išele tedaj Se je pomiril. DVAJSET LET LJUDSSCE VSTAJE - DVAJSET LET REVOLUCIJE * DVAJSET LET LJUDSKE VSTAJE - DVAJSET LET REVOLUCIJE * DVAJSET L \V7 d imenom Miki. In če smo prej govorili, da nas je na 'ladji 39, smo zdaj vedno navedli številko 40. Plavajoča -debla, šopi trave, vedno (več ladij, ki smo jih sre-čavali, po vsem tem smo- zaslutili celino. Približevali smo se Singapuru. Na desni smo opazovali obalo Sumatre, na levi pa Malajsko otočje. Pred' prihodom v 'Singapur smo pluli .mimo'raznih majhnih otokov, ki' služijo kot skladišča' goriva in kot vojaška oporišča. Na njih so tudi farme in naselbine. Z gorivom smo se morali oskrbeti na enem takih otokov, Od tu smo lahko šli v mesto z majhno potniško ladjo. Otok, ob katerem smo pristali, je bil ves v zelenju in po lepi cesti smo lahko prišli v naselbino. Prikladen položaj in prirojen smisel za trgovino sta (botrovala celi vrsti trgovin, kjer smo občudovali zlasti kitajske ročne izdelke in japonski ■porcelan. Ulice so Ibile polne otrok, kar je značilno za vsa kitajska in malajska naselja. Ladjo smo -kmalu oskrbeli in še pred polnočjo je naše »Pohorje« dvignilo sidro -ter nasekalo valove proti vzhodu. Vreme nam je bilo naklonjeno, še vročina .je bila znosna. Pluli 'smo nad Filipini, mimo Formoze in se nato obrnili proti japonskemu rorista-nišču Moji, ki je ibilo cilj naše poti. Nekaj dni pred prihodom y to pristanišče, pa je temperatura padla in vreme se je poslabšalo. Postalo- je spremenljivo: zvečer smo komaj zaspali zaradi vročine, zjutraj pa so odeje romale, na postelje. Morje je začelo kipeti in- veter je žvižgal svojo pesem, ob ladijskih .vrveh. Naše »Pohorje« je kljub svojemu tovoru začelo poplesavati, in to prvič po svojem odhodu zdoma. Toda prav tako nenadno, kot se je začelo, je. tudi .prenehalo in že tretji dan smo .pluli spet mimo. Prihodnjič: Japonska in Kanada. Sklep prometnih organov, da bomo tudi letos v našem olcraju posvetili vso skrb varnosti v prometu, ni le potrdilo nadvse uspele lanskoletne akaije »Na cesti nisd sam«, ampak je predvsem posledica rastočega števila prometnih nesreč. Zato je postaia prometna vzgoja prepotreben in nepogrešljiv spremljevalec našega vsakdanjega življenja, sad analize kažejo, da večini prometnih nesreč botruje neprevidnost in ne nazadnje nepo- * z.navanje cestno-promctnlh predpisov. Akcija »Na cesti nisi sam« je sicer že začela 1. junija, vendar so občinske komisije, predvsem v Kopru, Hr-peljah in drugod, v znatnem zaostanku, čeprav jih je -okrajna komisija pravočasno oskrbela s programi in delno tucll že s . propagandnim gradivom. Vsekakor gre za nezdrav pojav, ki utegne usmeriti delo komisij v kampanjsko akcijo, čeprav je okrajna komisija sprejela za osnovno vodilo v delu slstematlčnost in sodelovanje kar najširšega kroga državljanov. Sicer pa bo sistematičen pregled dela teh komisij po občinah pokazal, kako so začeli z delom tv tej ali oni ¡komuni v samem začetku letošnje akcije »Na cesti nisi sam.« Okrajna komisija akcije pa priporoča razen že omenjenih nalog posebno skrbno obravnavanje prometne vzgoje v šolah, kjer.bo treba ta predmet dosledno uvrstiti v šolske programe, seveda kot reden učni predmet. Skorajda nerazumljivo je, zakaj se ponekod, kot na primer v Piranu in Hrpeljah, poskušajo izogniti uvedbi tega predmeta z izgovorom, da bi b tem povečali stroške v šolstvu. No, v Postojni, Uirski Bistrici, Kopru in v Sežani so že uvideli potrebo po takem sistematičnem načinu prometne vzgoje, vendar se nikakor ne bi mogli sprijazniti s tem, da so strokovne šole še vedno brez prometne vzgoje, čeprav je razumljivo, da bi predvsem učiteljišče moralo sprejeti ta predmet v svoj predmetnik. Vse navedene pomanjkljivosti bodo morali bolj kot doslej obravnavati sveti za šolstvo v komunah. Seveda nalaga obsežen program letošnje prometnovzgojne akcije vso skrb vsem družbenim in političnim organizacijam, predvsem Socialistični zvezi, saj gre za interes vseh njenih članov, priporočajo na primer, da bi postale ponekod že uveljavljene javne tribune prizorišče predavanj o prometni vzgoji, seveda s kar najbolj zanimivim podajanjem snovi v sliki in besedi. Filmi o prometu, grafikoni, brošure in razstave so le del programa občinskih komisij in nI nobenega dvoma, da bo moč le s skupnimi močmi ln s skupnim prizadevanjem uresničiti široko zastavljene naloge in Izkoristiti bogato jju-opagandno gradivo. Povsem razumljivo pa je, da brez sodelovanja slednjega državljana, od najmlajših pa do najstarejših. ne bomo uspeli znižiati smrtnega davka v prometu. (b) Postno- ti&edtuUm- Marsikdo izmed nas, ki obiskujemo parke in drevorede po naših naseljih, je že opazil, da se Število ptic pevk iz leta v leto manjša. ■Eden izmed vzrokov: otroci tekajo z zračnimi puškami in njihov najljubši cilj so ptice. Ne gre samo za to, da je takšno početje mladine obsojanja vredno, ker je skrajno nehumano, pač pa tudi za to, ker s pobijanjem ptic delamo veliko gospodarsko škodo. Ptice so namreč najboljše pomočnice kmetovalcev in gozdarjev, ker uničujejo mrčes in druge škodljivce, pri tem pa razveseljujejo ljudi s petjem ter dajejo parkom in drevoredom lepšo podobo. Tudi jaz sem lovec in morda prav zazadi tega predlagam lovskim organizacijam, naj bi priporočile občinskim ljudskim odborom sprejetje uredbe, kakor jo je sprejel ObLO Tuzla o prepovedi uporabljania zračnih pušk izven strelišč. Ta odločba tudi določa kaznovanje z globo do 5000 dinarjev za tistega, ki nosi zračno puško izven toka, a če jo uporablja izven strelišča, je lastnik puške kaznovan z 10.000 dinarji. S podobno kaznijo lahko pristojni organ kaznuje tudi starše oziroma skrbnike mladoletnikov, ki bi to odločbo kršili. Aleksander Brajdih RAZPIS INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOBA V KOPRU RAZPISUJE MESTO RAČUNOVODJE Zaželena Je srednješolska izobrazba z večletno prakso v ¡gospodarskih prganizaaljah — (Nastop službe itakoj ali po 'dogovoru Na ¡podlagi 58. člena pravil-trgovskega podjetja »SOCA-KOPER«, Koper, razpisuje upravni -odbor podjetja prosto delovno mesto POSLOVODJE ZA POSLOVALNICO Z USNJEM V KOPRU Pogoji: visokoSovalificrinani' trgovski pomočnik s 5-lefcno prafleso na poslovodskem mestu aili -kvalificirani trgo,viski pomočnik e 10-letao piiafcso ma poslovodskem mestu .— Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja — Razpis velja do izpopolnitve delovnega mesta RAZPIS ŠTIPENDIJ BOLNICA ZA KOSTNO TBC VALDOLTRA razpisuje naslednje Štipendije: 2 NA MEDICINSKI FAKULTETI — zadnji letnik 2 NA VIŠJI ŠOLI ZA FIZIOTERAPEVTE 1 NA VIŠJI ŠOLI ZA SOCIALNE DELAVCE 1 NA VIŠJI ŠOLI ZA GOSPODINJSKE UČITELJICE (Groblje) 5 NA ŠOLI ZA OTROŠKO ZDRAVSTVO Jvolki^ane prošnje s predpisanimi prilogami ¡sprejema uprava [bolnišnice KME11ASKA ZAD3UJGA »4. JUNIJ« ILIRSKA BISTRICA -».rod a ,- os EBNI AVTCO »FIAT 1100-E« in 5 MC ">PED0V ^COLIBRI« - — Prodaja bo 19, junija 1961 ob vsa vozila tso /v ^m stanju 17 um-! „ nje, po lt). lUid ¡bodo vozila na i i. uri ka gospodar organizat ra7inni=1J„ ... . f-esenti morajo položiti 5'/o razpolago tudi zasebi «oni — Jat^ v-nH-^i., . ,,. • vrednostnem čeku vrednosti aizMicne cene v ¡gotovini iaM /y PRODAM JEDILNICO po ugodni ceni zaradi pomanjkanja prostora. Ing. Koprivec, SemedeLa 28 a. UGODNO PRODAM ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK »TOBI«, nov s 4. ploščami in termostatom. Ogled dnevno po 14. uri. Flor-jiainčič, Muzejski trg 4, Koper. SOBO S POSEBNIM VHODOM v 'središču Bleda zamenjam za enakovredno ob morju, ali prodam. Ponudbe pod »Sprememba iklime«. PODJETJE ZA PTT PROMET KOPER sprejme v službo pri poštah Koper, Postojna, in Sežana VEC ABSOLVENTOV s popolino srednjo ali srednjo ekonomsko šolo. ' Kandidati naj vložijo pismene ponudbe in kratek življenjepis na naslov OSNOVNA PTT ENOTA KOPER, POSTOJNA ALI SE2ANA. LANATEX — uvoz-isvaz Trst, Ulica Ma-chiavelli 0, tel «1-647, bïïzu trga Ponterosso, prodaja na debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno ofcskih cenah. INTERTEXTIL, TVst, aKca Sv. Nikolaja Št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin, TEKSEL za krila in izgotovljena kr®a TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kxavarte, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah. GELÉE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znan-stlveno stabiliziran —• proizvod Zavoda za čebelarstvo, dohlte v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. OB PRIHODU V TRST ne pozabite ahiskaiti dobro znano trgovino CASA D EI A/IMPERM E-ABILE V ULICI S. NICOLÖ 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vso vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezefk tega oglasa, dobi lepo danilo. ZA POMLAD IN POLETJE DOBITE NAJCENEJE V »M A -GAZZINI ALLA STAŽI O N E«, Trst, Ulica CelJJnl št. 2, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih te-delkov. Odjemalci s prropustnico imajo poseben popust. SAP TURIST LJUBLJANA — POSLOVALNICA KOPER organizira preko sindikatov ln turističnih društev naslednja potovanja: 7-dnevno potovanje z vlakom in avtobusom v Svlco z ogledom mest: Zürich, Bern, Luzern, Geneve, Lausanne. Prijave do 20. junija 1361. 7-dnevno potovanje -z vlakom ln avtobusom na Ažurno obalo. Nice, Cannes, Monte Carlo. Prijave do 20. junija 1961. Naše poslovalnice v Kopru, Piranu ln Portorožu dajejo potrebna pojasnila ter turistična posojila. OBVESTILO V nedeljo, 18. 6., zjutraj ob 9.30 uri bo na T. V. programu .emisija o .proizvodnji matičnega mlečka. Oddaja bo zelo zanimiva, zato ne zamudite -te priložnosti. Zavod za čebelarstvo, Ljubljana. OBVESTILO PTT podjetje Koper je .uvedlo novo posebn-o lokalno ptt tarifo, kar je v skladu z 'Zakonom o organizaciji JPTT. Nova lokalna ptt taniia, ki stopi v veljavo 15. junija 1961 ne odstopa od tarif, ki so bile že ■sprejete v ostalih krajih LR Slovenije. m^rmMtma PONEDELJEK, 19. junija 1961: 13,40 Odlomki lz oper — 14,30 Ponedeljkov športni pregled — 14,40 Zabavali vas bodo Maurlce Larcagne g svojim ansamblom ln zborom — 15,00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba — 15,30 Slovenske narodne pesmi. \ TOREK, 20. junija 1961: 13,40 Tri skladbe z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 14,00 S popevkami doma in na tujem — 14,30 Mladina poje — mladinski pevski zbor iz Sežane (najboljši zbor v Sloveniji) — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 V ritmu valčka. SREDA, 21. junija 1961: 13,40 V zabavnem ritmu — 14,00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 14,30 Kulturni obzornik: »Kulturni sUkl s sosedi« — 14,40 Parada •plošč — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Poje ženski kvartet iz Trsta. KOPER: 16., 17. in 18. junija ameriški barvni clnemascope film ZADNJI VAGON; 19. ¡ln 20. junija poljski film EVA HOČE SPATI; 01. in 22. junija ameriški barvni film TARZANOV BOJ 'ZA ŽIVLJENJE. IZOLA: 16. junija ameriški clnemascope film HRABRI IN SMELI; 17. in 18. junija nemški film PRED ZAHODOM SONCA; 19. in 20. junija ameriški barvni film TARZANOV BOJ ZA 2IVLJENJE; 21. in 22. junija ameriški barvni clnemascope film ALEKSANDER VELHCI. PIRAN: 16. junija angleški barvni film POSEBEN NASMEH; 17. junija angleški ibarvnl film POT V VISOKO DRUŽBO; ob 22. uril italijanski barvni cinemascope film KITAJSKI 'ZID; 18. junija Italijanski barvni clnemascope film KITAJSKI ZID, ob 10. uri matineja domačega filma DEVETI KROG; 19. junija angleški barvni fUm POSEBEN NASMEH; -20. junija ¡domači film DEVETI KROG; 21. junija nemšlei barvni film MOJA LEPA MAMA; 22. junija 'poljski film SREČA JE OPOTECA. PORTOROŽ: 16. junija ameriški 'barvni cinemascope film ¡NEKATERI SO PRIHITELI; 17. -junija angleški barvni film 1 POSEBEN NASMEH; 18. junija angleški barvni film POT V VISOKO DRUŽBO; .19. junija domači film DEVETI 'KROG; 20. junija angleški barvni film PESEM MRTVIM LJUBIMCEM; 21. junija francoski barvni film LJUBIMCI; 22. junija sovjetski film PRVI DAN MIRU. SEŽANA: 17. iln 18. junija ameriški film PRINC IN IGRALKA; 20. in 21. junija francoski film SLABE ZENE; 22. in 23. junija nemški film ROMAN GINEKOLOGA. Pismo uredništvu Tovariš urednik! Po objavi vesti »Koprčan — prvi udarnik«, ki ste jo priobčili v »Slovenskem Jadranu« 12. maja, smo dobili na naše okrajno mladinsko vodstvo več vprašanj mladih bralcev, ki sprašujejo to in ono o letošnji udeležbi mladine našega okraja na avtomobilski cesti »Bratstvo in enotnost« v brigadah. Predvsem naj povem, da so vsi mladinski aktivi na šolah, v podjetjih in ustanovah ter drugod podrobno obveščeni o letošnji mladinski delovni akciji na avtomobilski cesti. Zato le nekaj važnejših podatkov. Iz našega okraja bosta letos sodelovali na zvezni akciji dve brigadi. Najprej — 1. avgusta — bo odšla na avtomobilsko cesto srednješolska brigada, ki bo ostala med graditelji en 'mesec, verjetno v bližini Vranja v Srbiji. Brigada, ki jo bodo sestavljali mladinci in mladinke iz vrst delavske ter kmečke mladine, pa bo odšla na delovišče 1. septembra za dva meseca. Še nekaj o organizacijskem sestavu brigade: brioada je sestavljena iz štirih čet s približno 30 mladinci vsaka. Vsaka brigada ima. nadalje svoj štab s komandantom brigade na čelu. Medtem ko skrbi komandant za zunanje življenje brigade in -o zastopa v svetu naselja, odgovarja namestnik komandanta za kulturno in politično udejstvovanje brigadirjev, oziromi je to še naloga sekretarja ZK, referenta za delovišče, za tehnično vzgojo, za šport in podobno. Delovni čas brigade ( znaša 6 ur dnevno, tako da imajo brigadirji obilo priložnosti za sodelovanje v raznih krožkih, kjer imajo celo možnost pridobitve kvalifikacije iz raznih strok. O častnem poslanstvu brigadirjev menda ni treba posebej pisati, saj jih prištevamo med najbolj požrtvovalne graditelje socializma. Zato je tudi razumljivo zanimanje mladine za letošnjo mladinsko akcijo na avtomobilski cesti. Anton Kovšca r>- - — Zakaj iako? Pripomba na račun pododbora Vodne skupnosti in Komunalne dejavnosti: že leto dni ni nihče očistil spet zasutega z nesnago in popolnoma zapuščenega kanala za hotelom »Zmaga« sredi Ilirske Bistrice. Kdaj se bo spet kdo spomnil nanj? RAZPIS Industrijsko-kovinarska šola v Kopra Tazpisuje za šolsko leto 1961/62 SPREJEM UČENCEV za strugarje, rezkalce, avtomehanlke, strojne ključavničarje, orodjarje, kovače, varilce, tehniške rlsarje-Ice. Učna doba traja tri leta. Po doseženi 'kvalifikaciji se absolventi lahko zaposlijo v svojem poklicu ali pa nadaljujejo šolanje na II. stopnji in si pridobijo po dvoletnem šolanju naziv strojnega tehnika. Kandidati morajo biti državljani FLRJ ln stari od 14 do 18 let. Dokazati morajo, da so z uspehom dokončali osmi razred osnovne šole. Učenci šole imajo vso oskrbo v Vajenskem domu Koper. Mesečna oskr-bovalnina znaša 8.500 din. Interesenti naj vložijo prošnje na Vajenski dom Koper. Vsi učenci bodo prejemali mesečno nagrado in sicer v I. letniku 2.500 din, vsako naslednje leto pa za 500 din višjo. Interesenti naj predložijo tajništvu šole do 31. junija naslednje dokumente: 1. lastnoročno napisano ln s 50 din -kolkovano prošnjo z natančnim naslovom (mesto, kraj, ulica-^ hišna št. in pošta), 2. zadnje šolsk^gi spričevalo, 3. zdravniško sprlčeval