P“‘iS” pSSTi ’jSST1 Cena 150 lir Leto XXX. Št. 264 (8970) TRST, nedelja, 10. novembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MOROVE ČERI "Vladna kriza traja Se 5 tednov; upajmo, da bo šesti teden odločilen. Po zadnjih vesteh ima Moro resne možnosti, da postavi na nage svojo enobarvno vlado s podporo socialistov in republikancev ter morda celo socialdemokratov. Sicer je jasno, da bi krizo lahko rešili v 24 urah, ko bi sedli takoj za pogajalno mizo 2 nekoliko dobre volje, saj so bili termini problema od vsesa začetka jasni; toda treba je delati račune s KD, z njenimi notranjimi ravnotežji, z njeno težnjo po ohranitvi he-gemonične funkcije v italijanski politiki, če se mora torej "pooblaščeni predsednik paziti pred nekom — kot s e je že sgodilo v preteklosti — je ta nekdo prav njegova lastna stranka. Potem ko bo Moro v prihodnjih dneh dokončno izdelal svoj program in izvedel primerjavo s programi drugih strank, bo morala prav KD še enkrat izreči odločilno besedo. če je bil namreč Moro poslan v akcijo, to še ne pomeni, da bi imel povsem prosto Pot. še enkrat bo treba videti, aU bo v KD prevladalo napredno krilo, ali pa drugo krilo, ki se istoveti s tako imenovano «stranko krize», katere predhodnico predstavlja Tanas-sijeva socialdemokratska skupina. če je začetna izzivalna operacija, ki bi morala privesti do predčasnih volitev, doživela poraz, si zato še ni treba delati iluzij. Pred Morom stoje še nevarne čeri programa in predvsem tako imenovane «kompatibilnosti», namreč združljivosti nove politike do sindikatov, ki jo zahtevajo socialisti, z republikansko zahtevo po najstrožjem varčevanju. Končno obstaja še nevarnost, da bi socialdemokrati, razklani od globokih notranjih sporov, formalno podprli levosredinsko večino, da bi jo nato od znotraj sabotirali. Skratka ni mogoče 'izključiti, da bo Moru uspelo sestaviti vlado, prav tako verjetno pa je, da bo imela nova vlada težko življenje. Z drugimi besedami, največja nevarnost je v tem, da bi se še enkrat izognili jasnim izbiram. M. D. ti DANES Pooblaščeni predsednik Moro pripravlja vladni program, ki ga bo v prihodnjih dneh izročil v proučitev strankam leve sredine. Program se nanaša predvsem na gospodarska in socialna vprašanja. Uskladil naj bi predvsem Zahteve socialistov in republikancev. Prav sedaj, ko vsi pričakujejo, da bo Moro kmalu sestavil vlado, je -predsednik PSDI Tanassi sprožil proti njej močan napad in izjavil, da je enobarvna demokristjanska vlada z zunanjo podporo ostalih straijk za socialdemokrate nesprejemljiva. Podobne izjave sta dala še prometni minister Preti in ministrski podtajnik za finance Ama-dei. Tanassi, ki je sprožil krizo Rumorjeve vlade, hoče z vsemi sredstvi izsiliti razpust parlamenta •n razpis predčasnih volitev. Branilci generala Micelija, bivšega načelnika vojaške obveščevalne službe, ki je bil prejšnji teden aretiran zaradi politične zarote, so formalno zahtevali zamenjavo sodnika dr. Tamburina, ki je podpisal zaporni nalog proti generalu. To pa je samo eden od poskusov, da bi mlademu padov-skemu sodniku odvzeli preiskavo o delovanju bivšega voditelja SID. Drugi poskus bo v prihodnjih dneh sprožilo rimsko sodišče, ki si lasti pristojnost za preiskavo. Prav tako pa se nadaljujejo politični napadi na sodnika Tamburina, v katerih prednjačijo misovci in socialdemokrati. Z obiskom v Tuniziji je ameriški državni tajnik Kissinger zaključil svoje potovanje po Bližnjem vzhodu. Do sedaj ni mogoče še reči, če je njegova diplomatska dejavnost obrodila pomembne sadove. Kissinger se bo vrnil na Bližnji vzhod decembra, da nadaljuje posredovanje. Osebno je bil ameriški državni sekretar mnenja, da ie rešitev bližnjevzhodne krize možna, toda le če bo reševanje postopno. MORO PRIPRAVLJA PROGRAM NOVE VLADE Za predsednika PSDI Tanassija je enobarvna vlada nesprejemljiva Socialdemokrati izsiljujejo nove volitve - La Malfa pa je prepričan, da je nova vlada že sestavljena - Sedaj imajo zadnjo besedo demokristjani RIM, 9. — Medtem ko pooblaščeni predsednik Moro pripravlja točke vladnega programa, ki naj bi ga izročil v prihodnjih dneh v proučitev strankam leve sredine, so socialdemokrati danes sprožili močan napad proti morebitni sestavi enobarvne demokristjanske vlade. Še po včerajšnjih izjavah, po sestanku z Morom, Orlandija in Tanassija je kazalo, da se socialdemokrati umikajo in da ne bi radi ostali osamljeni, izven dosedanje vladne koalicije, je današnji govor, ki ga je imel predsednik socialdemokratske stranke Tanassi v Frosi-nonu, kjer bodo 17. novembra upravne volitve, vse te domneve postavili na glavo. Tanassi je odkrito povedal, da socialdemokrati ne bodo glasovali za enobarvno demokristjansko vlado. Socialdemokratski predsednik je med drugim dejal, da huda kriza, ki pretresa Italijo na gospodarskem in socialnem področju, javnega reda izvira tudi iz politične nestabilnosti in iz neučinkovitosti vlad leve sredine zaradi že ustaljene socialistične politike, da je treba vedno vse na drobno prediskutirati, kar skriva socialistično prikrito željo, da bi privezali komuniste na vladno večino. «Mi smo odločno prepričani — je nadaljeval Tanassi — da brez lojalnih in odkritih odnosov med levosredinskimi strankami ni mo- niiiMitmiiiiiiMimmiiiiiiimimmiiHiiiUHiiiniiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiii ZARADI MANJŠE PROIZVODNJE AVTOMOBILOV KRIZA V PROIZVODNJI ŽELEZARSKE INDUSTRIJE Predlog za daljšo zaporo železarn med božičnimi prazniki MILAN, 9. — Velike železarne so sporočile, da so zabredle v hudo proizvodno krizo zaradi pomanjkanja naročil avtomobilske industrije, ki je že začela zmanjševati svojo proizvodnjo. Vest je vzbudila veliko zaskrbljenost v gospodarskih krogih, zlasti med delavci. Velike železarne namera-javo ustaviti proizvodnjo za 12 dni ob božičnih in novoletnih praznikih. Ta ukrep bi prizadel 55 tisoč delavcev, od katerih 35 tisoč zaposlenih v Lombardiji. Po nekaterih vesteh, naj bi proizvodnjo v italijanskih velikih železarnah ustavili od 21. decembra do 1. januarja. Drugi pa pravijo, naj bi se «zapora» podaljšala do vključno 6. januarja. Te vesti so naletele pri sindikalnih organizacijah kovinarskih delavcev na odločen odpor. Sindikati pravijo, da se morajo delodajalci za vsako spremembo v proizvodnji neposredno dogovoriti s sindikatom v podjetju ne pa enostavno zapreti obrate, češ da nimajo naročil. Obenem sindikalne organizacije pravijo, da so pripravljene dogovarjati se z u-pravami železarn za krajše podaljšanje božičnih praznikov. V nobenem primeru pa ne bodo sindikati pristali, da se železarne zaprejo do 6. januarja. V sedanjem resnem gospodarskem položaju, ko je država že pet tednov brez vlade, se iz dneva v dan kopičijo socialni spori in vprašanja, ki neposredno zanimajo delavske množice. Sindikati so v teh dneh zaposleni z ostrim bojem z ,zasebnimi in državnimi delodajalci za povišanje vrednosti točke dra-ginjske doklade, za zajamčeno plačo v primeru odpusta z dela in za zagotovitev delovnega mesta. Včerajšnja splošna stavka je bila dokaz, da delavci glede teh osnovnih vprašanj, ki se tičejo njihovega življenjskega obstoja, ne bodo popustili. Zato bodo v prihodnjih dneh priredili razčlenjene stavke po posameznih deželah in pokrajinah. Stavke, ki trenutno zanimajo industrijo in trgovino, polagoma zajemajo tudi druge kategorije, ki jim inflacija in draginja prav tako odjedata vrednost plač. Glavni tajnik gradbenih delavcev UIL Mucciarelli je danes izjavil, da so milijoni delavcev, ki so včeraj stopili v boj, dokazali s kakšno močjo imajo opraviti vsi tisti, ki hočejo udariti po sindikatu tudi z zahrbtnim razbijaškim delovanjem. Včerajšnja stavka je po njegovem mnenju utrdila delavski odpor in združila delavce v enotno fronto proti javnim in zasebnim delodajalcem, ki so sprožili ofenzivo proti delavcem. Toda cilj delavcev, pravi Mucciarelli, ni samo draginjska doklada. Delavci hočejo napredovati, hočejo novo gospodarsko in socialno politiko. V tem smislu je treba tolmačiti tudi stavko v trenutku, ko močne notranje in zunanje sile pritiskajo, da bi se vladna kriza rešila v duhu proti-delavskih koristi. Prihodnjo sredo stavka časnikarjev in tiskarjev RIM, 9. — Prihodnji teden, kot poudarjata vsedržavno časnikar- sko združenje in enotna federacija tiskarskih delavcev CGIL, CI SL in UIL v skupnem poročilu, se bo nadaljevala razčlenjena sindikalna akcija časnikarjev in tiskarjev za zaščito svobode in plu-ralitete informacije in za demokratično reformo radiotelevizije. Sindikata časnikarjev in tiskarjev ugotavljata, da se položaj v turinskem dnevniku «Gazzetta del Popolo» slabša, medtem ko se bliža rok, ki so ga založniki določili za ukinitev genovskega dnevnika «Il Cittadino», v tem času pa ni prišlo do nobene parlamentarne pobude za reformo RAI-TV v skladu z nedavno razsodbo ustavnega sodišča. V okviru sindikalne akcije bodo prihodnjo sredo, 13. novembra, stavkali časnikarji in tiskarji dnevnikov, ki izhajajo v Laciju, Venetu, Furlaniji - Julijski krajini, Campanii in Sardiniji. V četrtek, 14. novembra, ne bo torej v teh deželah izšel noben dnevnik. Stavke se bodo udeležili tudi časnikarji in tiskarji «Primorskega dnevnika». Istega dne bo tudi vsedržavna stavka časnikarjev in tiskarjev tiskovnih agencij ter časnikarjev in delavcev radiotelevizije. Glede časnikarjev periodičnega tiska pa jih je časnikarsko združenje pozvalo, naj dajo en dan plače v vsedržavni Sklad sindikalne solidarnosti, ki je v teh dneh namenjen podpori boja časnikarjev in tiskarjev turinskega dnevnika «Gazzetta del Popolo». goče sestaviti vlade, ki bo sposobna voditi državo v tako resnem in občutljivem položaju, ki zajema tudi celotno mednarodno skupnost.» Brez vlade, ki naj bi imela jasno določeno in enotno večino, je nadalje dejal Tanassi — se ni mogoče spopasti s tako zapletenim in kritičnim položajem. «Zato PSDI zahteva, da mora imeti bodoča levosredinska vlada za o-snovo odkrit in pošten sporazum, ki bo vezal vse levosredinske stranke. In prav zato se nam zdi nesprejemljiva enobarvna vlada, ki če hoče biti sestavljena, se mora celo izogniti skupnemu sestanku med večino. V teh pogojih menimo, da izvršni organi PS Dl ne bodo mogli dati svojega pristanka.» Ob zaključku Tanassi pravi, da zaradi vsega tega PSDI zahteva ustanovitev iskrene levosredinske vlade, ki bo imela resen in stvaren program za premostitev velikih težav, ki jih preživlja Italija. To Tanassijevo stališče je podkrepil tudi ministrski podtajnik za finance in član osrednjega vodstva PSDI Amadei, na nekem sestanku socialdemokratskih aktivistov. V polemiki z «De Martinovim optimizmom» je poudaril, da ni mogoče razumeti, kje vidijo socialisti uskladitev stališč glede gospodarskega programa med odločnimi «ne» La Malfe in desetimi točkami, ki jih je PSI predložila Fanfaniju. Tudi Amadei o-čita socialistom, da je vsa njihova sedanja politika usmerjena tako, da bi odprli vlado komunistom in pravi: «Enobarvno demokristjansko vlado, p.e glede na stališča republikancev in na podporo socialistov, bi nujno pogojevali komunisti. Za socialdemokratskega ministra za promet Pretija pa bi bila Morova enobarvna demokristjanska vlada začasnega značaja in bi še bolj zaostrila obstoječi položaj, saj bi skrbela predvsem, «da bi si pridobila ugled pri svojih volivcih». Tudi za predsednika socialdemokratske senatne skupine Ario-sta, ki pripada Saragatovi skupini, je «enobarvna vlada absurd za sedanji politični in gospodarski položaj v državi». Po njegovem mnenju bi se lahko sestavila vlada KD - PSI - PRI z zunanjo podporo PSDI. V primeru sestave enobarvne vlade, senator Ariosto predlaga, naj bi se njegova stranka vzdržala. Po drugi strani pa je La Malfa med drugim izjavil, da je po njegovem mnenju «vlada že skoraj sestavljena». Enobarvno vlado z Morom predsednikom odkrito podpirajo socialisti kot je to že včeraj izjavil De Martino. Demokristjani pa so v vseh teh dneh molčali. Samo nekateri njihovi časniki so izrazili podporo Morovim naporom. Tudi v prihodnji številki demokristjanskega tednika «La Discussione» bo članek, v katerem je med drugim rečeno, da vsa krščanska demokracija prepričano podpira napore pooblaščenega predsednika. Ti izrazi solidarnosti še ne zadostujejo, zlasti sedaj, ko so socialisti in republikanci odkrito povedali, da so pripravljeni podpreti v parlamentu Morovo enobarvno vlado, socialdemokrati pa ji nasprotujejo. Zaradi tega je sedaj vse odvisno samo od krščanske demokracije. USPEH ZDRUŽENIH AVSTRIJSKIH DEMOKRATIČNIH SIL Prepovedana včerajšnja provokacija neonacistov v Kremsu na Koroškem Med drugimi naj bi govoril tudi južnotirolski terorist Burger (Poseben dopis) CELOVEC, 9. — Avstrijske oblasti so očitno zaradi pritiska avstrijske demokratične javnosti morale prepovedati za danes napovedano provokatorsko prireditev des-noekstremistične in neonacistične NDP (Nemške nacionalne stranke), na kateri naj bi govoril znani južnotirolski terorist Burger. Prepoved te neonacistične manifestacije pomeni brez dvoma uspeh celotne avstrijske demokratične javnosti, kot poudarja danes časopis Volks-wille, še posebno zaslugo zanj pa tudi imajo komunisti in komunistična mladina Kremsa, prav tako pa tudi demokratične sile v socialistični in ljudski stranki, ki so tudi mnogo prispevale k temu, da je bila napovedana neonacistična provokacija v Kremsu prepovedana. Po znanih neonacističnih provokacijah na Koroškem, kot je bila spominska svečanost za padlimi na Ulrichsbergu in ki so se je udeležili tudi številni pripadniki SS, predvsem pa zborovanje pripadnikov SS v Krivi vrbi, zaradi česar je postala demokratična javnost ne samo v Avstriji ampak tudi v svetu resno zaskrbljena za razvoj v Avstriji, bi pomenil napovedan kongres NDP brez dvoma vrhunec neonacističnih provokacij, bil bi pa tudi ponovno potrdilo, da lahko neonacistične in neofašistične sile v Avstriji neovirano in zakonito delujejo. Treba pa je povedati, da je proti kongresu NDP nastopila celotna demokratična javnost Avstrije. Najostreje je proti njemu protestirala Zveza borcev odpora in žrtev fašizma najprej pri županu mesta Krems, nato pa tudi pri notranjem ministru Roeschu. V pismu notranjemu ministrstvu poudarja Zveza borcev odpora in žrtev fašizma, da bi pomenila napovedana neonacistična prireditev niiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiioiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiminiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia BRANILCI BIVŠEGA NAČELNIKA SID ZAHIEVAJO DOLOČITEV DRUGEGA SODNIKA Sodniku Tamburinu skušajo odvzeti preiskavo o delovanju gen, Micelija Namestnik tajnika PSDI zahteva nastop vrhovnega sodnega sveta proti mlademu padovskemu sodniku - Spor o pristojnosti med sodišči v Padovi, Turinu in Rimu PADOVA, 9. — Padovski sodnik dr. Tamburino, ki je pred dnevi dal aretirati bivšega šefa vojaške obveščevalne službe gen. Micelija v okviru preiskave o delovanju prevratniške organizacije «Vetrov-nica», je postal tarča koncentričnih napadov, katerih očiten namen je, da bi mu iztrgali iz rok preiskavo, ki naj bi jo poverili manj «bojevitim» sodnikom. Sam aretirani general je po svojih odvetnikih «zavrnil» sodnika Tamburina, sklicujoč se na člen 64 zakonika o kazanskem postopku, ki v določenih primerih dovoljuje osumljencu ali obtožencu, da zahteva drugega sodnika. Zahtevo o zavrnitvi sodnika so Micelijevi branilci izročili dr. Tamburinu že pretekli četrtek, vest pa je bila uradno potrjena šele danes. Ni še znano, kako so odvetniki utemeljili svojo zahtevo, kaže pa da so se sklicevali na drugi odstavek omenjenega člena, ki predvideva zavrnitev sodnika v primeru, da je sam sodnik «dal nasvete ali manifestiral svoje mnenje o predmetu sodnega postopka izven opravljanja sodnih dolžnosti». Odvetniki naj bi Tamburinu očitali izjavo, ki jo je mladi sodnik dal časnikarjem malo po aretaciji gen. Micelija, ko je dejal, da je aretiranec «samo člen, pa čtprav soliden, neke verige». Povsem jasno je, da ni Visoko odlikovanje Veljku Vlahoviču BEOGRAD, 9. — Predsednik republike Tito je izročil danes Veljku Vlahoviču Ob njegovi 60-letnici za izredne zasluge v dolgoletnem revolucionarnem delu red jugoslo- vanske velike zvezde. Na slovesnosti izročitve odlikovanja so bili med drugimi navzoči Edvard Kardelj, Vladimir Bakarič, Petar Stambolič, Kiro Gligorov, Džemal Bijedič in druge osebnosti. Po izročitvi odlikovanja sta Tito in njegova soproga zadržala vse navzoče na kosilu. (Na sliki: Tito z Velikom Vlahovičem.) sodnik s. to izjavo dal nobene o-cene o odgovornosti aretiranca, vsaj ne take, ki bi opravičevala zavrnitev. Kljub temu pa bi manever Micelijevih branilcev utegnil zavreti preiskavo in otežkočati u-gotavijanje resnice o vznemirljivih epizodah, v središču katerih se je znašel bivši načelnik SID. O utemeljenosti zahteve Micelijevih branilcev bo moralo sklepati prizivno sodišče iz Benetk: če bo smatralo, da je utemeljena, bo moralo predati zadevo kasa-cijskemu sodišču, kateremu priti-če dokončen sklep. Šele kasacija pa bi lahko odvzela preiskavo sodniku Tamburinu, v tem primeru pa bi morala tudi določiti novega sodnika, ki naj vodi preiskavo. Do tega trenutka pa bo Tamburino lahko naprej opravljal svoje delo. Medtem pa se tudi rimski sodniki pripravljajo, da bi odvzeli padovskemu sodniku preiskavo o delovanju generala Micelija. Namestnik državnega pravdnika Vi-talone, ki skupaj s preiskovalnim sodnikom Fiorejem vodi preiskavo o Borghesejevem poskusu državnega udara decembra 1970, je namreč začel zbirati dokumentacijo, na osnovi katere misli sprožiti formalen spor o pristojnosti pri kasacijskem sodišču. Kot je znano, so tudi rimski sodniki osumili generala Micelija, da je bil vsaj posredno vpleten v Borghése jev prevratniški poskus, ker da je bil o njem obveščen, ni pa s tem poskusom seznanil sodnih oblasti. Vitalone in Fiore nameravata sprožiti spor o pristojnosti tudi s turinskim sodnikom dr. Violantejem, ki vodi preiskavo o tako imenovanem «oktobrskem gol-peju», v katerega so vpleteni številni turinski fašisti, med njimi zadnji turinski «federale» Mario Pavia. Ko bodo rimski sodniki formalno sprožili svojo zahtevo,, bo moralo kasacijsko sodišče sklepati, ali lahko omenjene preiskave potekajo ločeno, ali pa jih je treba združiti. V tem primeru pa bi morali seveda vso preiskavo poveriti enemu samemu sodišču. Tudi ta pobuda, ne glede na njeno utemeljenost, bi utegnila občutno zavreti vse tri preiskave o «črnih mrežah». Tamburino pa je tudi tarča političnih napadov, v katerih prednjačijo fašisti in socialdemokrati. Včeraj so nekateri misovski poslanci obtožili padovskega sodnika, da ogroža državno varnost, danes pa je sam namestnik tajnika PSDI Tedeschi v izredno ostri izjavi zahteval poseg vrhovnega sodnega sveta proti Tamburinu, ki da naj bi bil protagonist izredno hudega napada na svobodo tiska. Socialdemokratski predstavnik se je skliceval na pobudo sodnika, ki je poslal dva karabinjerja na rimski sedež agencije ANSA, da bi ugotovila, od kod je agencija prejela dokument z utemeljitvijo zapornega naloga proti generalu Mi-celiju. Sam ravnatelj agencije Lepre pa je danes pojasnil, da nista karabinjerja opravila nobene preiskave ali zasliševanja, ampak sta samo želela vedeti, kako je tajni dokument prišel v roke časnikarjem. Lepre je tudi poudaril, da agenta sploh nista sprožila vprašanja, zakaj je ANSA objavila vsebino dokumenta, in da torej ni šlo za noben atentat na svobodo tiska. Tudi član izvršnega odbora časnikarskega združenja Alessandro Curzi je danes o-pozoril na poskuse, da bi onemogočili delo pogumnega sodnika, ki se bori proti mogočnim silam za afirmacijo resnice. Za te sile, je dejal Curzi, je svoboda tiska samo pretveza, saj so to sile, ki so sovražnice demokracije. Vsekakor pa sodnik Tamburino za sedaj nadaljuje svojo preiskavo; danes je odšel v Rim na sedež obrambnega ministrstva, kjer je imel razgovor z novim šefom vojaške obveščevalne službe admiralom Casardijem. Kaže, da se je padovski sodnik sestal tudi z nekaterimi drugimi častniki SID, medtem ko ni bila potrjena vest, da se je razgovarjal tudi z o-brambnim ministrom Andreottijem. V okviru preiskave o Borghesejevem poskusu državnega udara sta sodnika Vitalone in Fiore poslala sporočilo o sodnem postopku deželnemu svetovalcu KD odv. Filinpu De Joriu, branilcu Rema Orlandinija, ki je bil med najtesnejšimi Borghesejevimi sodelavci. zasmehovanje milijonov žrtev nacističnega režima, še posebno, ker si je Nemška nacionalna stranka izbrala za svoj kongres prav 36. obletnico organiziranega pogroma proti Židom ,ki je pomenil začetek akcije za njihovo dokončno iztrebitev. Vodstvo komunistične partije Nižje Avstrije pa je opozorilo notranjega ministra Roescha na to, da se NDP s svojim programom in nameni povsem identificira z idejami Hitlerjeve nemške nacionalsocialistične stranke in poudarja, da ne sme biti nobeni stranki dovoljeno, da bi pod krinko demokratične svobode agitirala s fašističnimi in protidemokratičnimi parolami. Nižjeavstrijsko vodstvo KP Avstrije ni zahtevalo samo prepovedi napovedanega kongresa, ampak prepoved Nemške nacionalne stranke sploh. Zveza demokratičnih žena Koroške pa je na podlagi sklepa nedavne deželne konference te organizacije protestirala pri koroškem deželnem glavarju Wagnerju zaradi nedavnih neonacističnih provokacij na Koroškem, kot je bilo srečanje bivših SS v Krivi vrbi, srečanje povratnikov iz vojne v Celovcu ter svečanost na Ulrichsbergu. Z grozo moramo ugotoviti, je rečeno v protestnem pismu koroškemu deželnemu glavarju Wagnerju, da se lahko pripadniki SS 29 let po vojni spet javno zbirajo in formirajo in da lahko v navzočnosti deželnega glavarja in drugih političnih osebnosti polagajo na grobove padlih vence z SS trakovi. Za nas pomenijo ta srečanja pripadnikov SS z mednarodno udeležbo, je dalje rečeno v pismu deželnemu glavarju, provokacijo proti nevtralni Avstriji. ZVONE ZORKO Sindikati nasprotujejo podražitvi plina RIM, 9. — Enotna sindikalna federacija CGIL, CISC in UIL je o-dločno nastopila proti morebitni podražitvi plina za domačo porabo. Posredovala je pri medministrskem odbora za cene, katerega je obvestila, da so podjetja, ki dobavljajo plin potrošnikom sestavila nepravilne obračune o ceni plina. Ker se že dlje časa govori o morebitni podražitvi plina, saj so bile že povišane cene vode in električnega toka. sindikalna federacija zahteva, da medministrski odbor odloži odobritev ukrepa o novih cenah plina. BUENOS AIRES. 9. - Argentinski list «Cronica» poroča, da je bil včeraj v mestu Santa Fe, 500 km severno od Buenos Airesa, u-grabljen industrijec Ricardo Massino. Po pisanju lista kaže, da so že v teku pogajanja med indu-strijčevimi svojci in ugrabitelji za odkupnino. V OSPREDJU POLEMIK NA ZASEDANJU UNESCO V PARIZU Propaganda avstrijskega tiska proti Jugoslaviji Avstrijski delegat je trdil, da uživa slovenska manjšina vse pravice in celo privilegije - Oster in dokumentiran odgovor Toma Martelanca PARIZ, 9. — V programski komisiji UNESCO za komunikacije je danes avstrijski delegat izjavil, da v Avstriji ni negativne propagande proti Jugoslaviji, da je Avsrtija demokratična dežela v kateri tisk uživa svobodo, da avstrijska vlada nima možnosti vplivati na pisanje listov. Zagotavljal je nadalje, da so pripadniki slovenske manjšine polnopravni državljani Avstrije, da u-živajo ne le vse pravice kot državljani, temveč da imajo posebne privilegije in dodatne pravice. Te trditve je avstrijski delegat iznesel v odgovoru na dokazovanje jugoslovanskega delegata Toma Martelanca, da sta avstrijski tisk in radio postala mednarodno središče propagandnega delovanja proti Jugoslaviji, da z razširjenjem raznih dezinformacij in laži ne zastrupljata samo jugoslovansko - avstrijskih odnosov, temveč da skušata pokvariti odnose Jugoslavije z drugimi državami. Avstrijski listi so med drugim spodbujali na nacionalno nestrpnost in diskriminacijo do sloven- ske manjšine, na kar je jugoslovanska vlada opozorila avstrijsko vlado z eno od svojih not. Tomo Martelanc je v odgovor avstrijskemu delegatu navedel pisanje nekega avstrijskega lista, ki trdi, da za slovensko manjšino ni rešitve, dokler sta v delu Avstrije, kjer živijo Slovenci, dva naroda, kar pomeni, da mora en narod izginiti. Razširjenje takih idej je v nasprotju z načeli listine svetovne organizacije, z deklaracijo o človekovih pravicah, na osnovah katerih deluje tudi UNESCO. «To je med drugim, je poudaril Martelanc, v nasprotju z avstrijsko državno pogodbo, s katero je povojna Avstrija dobila svojo neodvisnost. Zato jugoslovanska vlada sodi, da je to vprašanje širšega mednarodnega pomena, ker gre za pronacistično gibanje in prakso, ki jo avstrijski politični krogi dopuščajo», je poudaril Martelanc. Avstrijski delegat je hotel ponovno odgovoriti jugoslovanskemu delegatu, toda predsedujoči mu tega ni dovolil. TRŽAŠKI DNEVNIK PROTESTNI «DAN AVTONOMIJE KRAJEVNIH UPRAV» V torek skupna seja vseh občinskih svetov V tržaški občinski palači bo zbranim svetovalcem spregovoril pokrajinski predsednik dr. Michele Zanetti Kot smo že napovedali, bo v torek po vsej državi «dan samostojnosti krajevnih uprav», za katerega daje pobudo* skupni odbor, v katerem so predstavniki dežel, pokrajin in občin, ki jih zaradi kreditne stiske davijo težki problemi, saj postajajo iz dneva v dan zaradi pomanjkanja sredstev čedalje bolj neučinkovite, medtem ko družba terja od njih večjih posegov na področju socialnih storitev in uslug. Zaradi tega so načelniki svetovalskih skupin tržaške občine skupaj s predsednikom pokrajine in po posvetu ž okoliškimi župani sklenili, da tega dne skličejo skupno sejo vseh izvoljenih organov tržaške pokrajine. Seja bo v tržaški občinski dvorani ob 18. uri. Predsedoval ji bo župan Spaccini, uvodno poročilo pa bo prebral pokrajinski predsednik Zanetti, ki je tudi član vsedržavnega odbora kra-jevnih uprav. Zatem bodo svoja stališča orisali po en svetovalec za vsako stranko. Seje se bodo udeležili svetovalci ali predstavniki posameznih okoliških občin, kajti v Miljah so, na primer, že sklicali (toda pozneje, ob 20.30) skupno sejo občinskih in rajonskih svetovalcev s predstavniki sindikalnih strok, v Dolini pa v občinski telovadnici (ob 18.30) sejo občinskega sveta s sodelovanjem občanov. Na skupni seji v Trstu bosta odobrena dva dokumenta, v katerih obravnavajo vprašanja odnosov do države in dežele. Pogajanja deželnih levosredinskih strank Včeraj zvečer so se v uradu predsednika deželne vlade odv. Comel-lija zbrali tajniki levosredinskih strank, da bi obravnavali vprašanje programske osnove možne nove, koalicije. Comelli je sprejel predlog PSI, da sestavi v najkrajšem času svoj osnutek programa, o katerem bodo nato razpravljale levosredinske stranke. Pri tem bo Comelli upošteval dokumentacijo in predloge, ki so mu jih posredovale stranke. Spomenik NOB v Križu hodo odkrili 1. maja 75 Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB v Križu je na svoji sinočnji seji sklenil, da bo svečano odkritje spomenika 1. maja 1975. Jdravniško knjižico INAM potrditi do 31. decembra Ób koncu leta, točneje 31. de cembra, zapade veljavnost zdravni ških knjižic INAM, zaradi česar morajo delavci, ki so zdravstveno zavarovani pri omenjeni ustanovi, zaprositi za podaljšanje veljavnosti svoj,h knjižic. Vendar pa bo letos način za potrditev nekoliko dru gačen: zavarovani delavci (tudi vajenci in zadružni ribiči) se bodo morali predstaviti v okrajnih uradih ustanove INAM (od 8.30 do 12.30( s knjižico in s formularjem, ki ga bo moral prej izpolniti njihov delodajalec. Pokrajinski sedež je za to priložnost sestavil poseben vrstni red. katerega se bodo morali delavci držati. 11. novembra bodo knjižice potrjevali delavcem, katerih priimek se začenja s črko A, od 12. do 15. nov. s črko B, od 16. do 20. nov. s črko C, od 21. do 23. nov. s črko D, od 25. do 27. nov. s črko E, F, od 28. do 30 nov. s črko G, H, od 2. do 4. dec. s črko I, J, K, L, od 5. do 9. dec. s črko M, 10. dec. s črko N, O, Q, od 11. do 14. dec. s črko P, od 16. do 17. dec. s črko R, od 18. do 21. dec. s črko S, od 23. do 27. dec. s črko T, U, od 28. do 30. dec. s črko V, W, X, Y. Z. Podjetja, ki imajo nad 100 delavcev pa se lahko zmenijo s pokrajinskim sedežem INAM ter potrdijo veljavnost knjižic kar v svojih u-radih. BOGATA RAZSTAVNA DEJAVNOST V TRSTU Lojze Spacal v Forumu Drago Tršar v Lanterni v Černigojev večer v galeriji Cartesius Danes abonmajski koncert GM Mitja Gregorač v Kulturnem domu Že nekajkrat smo poudarili, da je likovna dejavnost v Trstu izredno živahna. Razstave se vrstijo druga za drugo in kot bi ne bilo dovolj domačih umetnikov, prihajajo k nam v goste tudi likovniki od drugod, da je likovno izživljanje našega mesta še bogatejše. Tako smo imeli sinoči kar tri otvoritve razstav. V galeriji «Forum» je odprl razstavo tržaški slikar Lojze Spacal, ki je pripravil za sedanje srečanje s tržaškim občinstvom poldrugi ducat del, med katerimi je tudi več obarvanih matric. O njegovi umetnosti ne bodo danes govorili, o sinočnji otvoritvi pa bi rekli le to, da je privabila zelo veliko občinstva, tako da je bil ogled del malone nemogoč. Med občinstvom, ki so ga sestavljali v precejšnji meri slovenski ljubitelji umetnosti, smo videli tudi generalnega konzula SFR Jugoslavije v Trstu Borisa Trampuža. Spacalova razstava bo trajala do 5. decembra. Sinoči se je predstavil tržaškim ljubiteljem umetnosti tudi znani slovenski kipar Drago Tršar. V galerijo «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja je ljubljanski umetnik prinesel ducat manjših skulptur in kaka dva ducata črno-belih ter barvastih risb in nekaj grafik. Številne goste, ki so prihiteli na odprtje razstave, pa je opozarjal lepak, da bodo večja umetnikova dela občinstvu na ogled šele; v sredo zvečer, kajti birokratske formalnosti so preprečile, da bi razstava bila že prvi dan popolna. Oceno tudi te razstave prepuščamo strokovnemu kritiku, že sedaj pa vabimo ljubitelje umetnosti, da si razstavo, ki bo trajala do 29. t.m., ogledajo od srede dalje, ko bo popolna. Tega bežnega pregleda sinočnje bogate likovne razstavne dejavnosti ne moremo končati, ne da bi omenili Černigojev večer v galeriji Cartesius, kjer je znani likovni mojster ob svoji sedanji razstavi sklical prijatelje galerije in umetnosti na predvajanje filma, ki prikazuje njega in njegovo umetnost. Od sinoči pa vse do 22. t.m. bo v Vidnu v galeriji Segno Grafico, v Ul. Porta nuova 4 razstavljal naš znani tržaški slovenski slikar Franko Vecchiet, ki se zadnje čase vedno bolj uveljavlja. Prijatelji in člani «Kuka» čestitajo Ivanu Sosiču-Laufarju in njegovi soprogi ob srečnem družinskem dogodku. Novoporočencema - hčerki Veroniki in njenemu možu Stojanu Sosiču - pa želijo veliko sreče in vse dobro na poti v zakonsko življenje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiMiuiuiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiii* VČERAJ POPOLDNE V DIJAŠKEM DOMU S/epf in slabovidni iz Slovenije navdušili s koncertnim nastopom Pred koncertom razgovori predstavnikov Zveze slepih in slabovidnih iz Slovenije s predstavniki slepih iz naše dežele V slovenskem dijaškem domu «Srečko Kosovel» v Trstu so včeraj gostovali s pevsko - glasbenim koncertom člani Zveze slepih in slabovidnih iz Slovenije ali točneje iz Ljubljane, Maribora, Celja in Kranja ter gojenci Zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane. Pred nastopom pa so se, prav tako v prostorih Dijaškega doma, sestali predstavniki Zveze slepih in slabovidnih Slovenije s predstavniki ustreznih organizacij slepih iz naše dežele. Iz Slovenije so se razgovorov udeležili predsednica RO Zveze slepih in slabovidnih Slovenije Mimi Breznik, predsednik kulturne komisije pri Zvezi Peter Confidenti, predsednik novogoriške organizacije Zveze Anton Hladnik, predstavnik z obalnega področja in drugi, iz naše dežele pa predsednik deželne zveze slepih iz Vidma prof. Antonio Pinto, predstavnik iz Pordenona De Vittor, predstavnik iz Gorice cav. Stecchina, predstavnik iz Trsta pa je bil zadržan. V okviru sodelovanja med organizacijami slepih in slabovidnih iz Slovenije, Koroške in naše dežele, ki imajo svoj stalni odbor, je pogovor tekel b prihodnjem trojnem srečanju, ki je vsako leto izme nično v Sloveniji, na Koroškem ali v naši deželi. Prihodnje tako srečanje bo v Sloveniji in dogovorili so se, naj bi bilo na Gorenjskem v februarju. Dogovorili so se tudi o programu srečanja, ki bo tokrat posvečeno vprašanjem rehabilitacije in zaposlovanja slepih in slabovidnih. V ta namen si bodo še prej izmenjali zakonske norme, ki urejajo vprašanja slepih v Sloveniji in >p*i nas, da bi mogli učinkoviteje uskladiti medsebojna sodelovanje, izkušnje itd. Program tega trojnega srečanja bodo dopolnjevala razna športna tekmovanja slepih in slabovidnih v smučanju, šahu. itd. Koncertni spored se je odvijal v polno zasedeni jedilnici doma. Po pozdravu, ki ga je gostom iz Slovenije izrekla predstavnica domske skupnosti Marta Bogateč, je predsednik kulturne. komisije RO Zveze slepih in slabovidnih iz Slovenije Peter Confidenti s pomočjo pisave za slepe (Braillova pisava) seznanil prisotne z ustrojem, zakonsko ureditvijo, delovanjem in povojni- V petek, 8. t.m. je na tržaški univerzi z odliko diplomirala v gospodarskih vedah gospodična NORMA ŽULJAN ki je s profesorjem Giovanni-jem Casellijem zagovarjala tezo iz trgovskega prava «Vprašanja v zvezi z bilanco». Novi doktorici iskreno čestitajo starši, prijatelji in znanci. Na današnjem abonmajskem koncertu Glasbene matice v Kulturnem domu, na katerem se nam bosta predstavila simfonični orkester in zbor RTV iz Zagreba, bo kot solist nastopil tudi znani slovenski koncertni pevec tenorist Mitja Gregorač. Naše občinstvo ga že pozna z nastopa pred nekaj Ieri. Gregorač je pevec velikih evropskih koncertnih dvoran, mnogo je nastopal tudi po raznih krajih Italije. Deležen je bil že več priznanj in nagrad. Poleg njega bosta kot solistki nastopili tudi članica zagrebške Opere Mirka Klarič in pianistka Ljerka Pleslič-Bje-linski. Začetek koncerta je od 17. uri GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1974-75 Drugi abonmajski koncert Danes, 10. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Simfonični orkesler in zbor RTV Zagreb Dirigent: IGOR KUUERIČ Solisti: MIRKA KLARIČ - sopran MITJA GREGORAČ — tenor LJERKA PLESLIČ - BIELINSK1 - klavir Rezervacije, prodaja vstopnic in abonmajev v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 41-86-05) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Ej sinoč momak nastrad'o u mraku, mjesto cure poliubio baku... V Kulturnem domu v soboto, 30.11., ob 20.30 Razna obvestila Šola Glasbene matice - Trst obvešča, da se pričnejo vaje otroškega pevskega zbora v Kulturnem domu jutri, 11. novembra, ob 17.45. SPDT obvešča, da organizira Planinska zveza Slovenije, po zelo u-godnih cenah, IZLET V INDIJO (Kathmandu, Khajuraho in Jaipur) od 24. novembra do 1. decembra 1974. Vse dodatne informacije so na voljo pri PZS, Ljubljana — Dvor-žakova 9 — Telefon 312-553. ŠD «Polet» vabi na «Veselo martinovanje», ki bo v soboto, 16. novembra 1974, ob 20. uri v ogrevani dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Rezervacije sedežev in miz v trgovini čevljev Malalan v Proseški ulici 18. Jutri, 11. novembra, priredi Društvo slovenskih izobražencev v Trstu martinovanje. Ker pade namreč letošnji četrti kulturni večer na Martinovo, so se organizatorji odločih, da ta praznik po starem slovenskem običaju slovesno počaste. Za vse tiste, ki na Martinovo ne bodo šli na Prosek, bo v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3/1 večer «Bridkih in pikrih». Nastopil bo igralec SSG Stane Raztresen. Začetek ob 20.15. Slovenski klub priredi v torek, 12. t.m. ob 20.30 predavanje: DR. MATJAŽ KMECL ROJSTVO SLOVENSKE KRIMINALKE Na zanimivo predavanje znanega slovenskega literarnega zgodovinarja in docenta na oddelku za slavistiko univerze v Ljubljani toplo vabljeni člani in prijatelji kluba, profesorji in dijaki! Kino ZAHVALA Sorodnikom in znancem, ki so ob izgubi našega dragega očeta in no-nota Benedikta Srebernika z nami sočustvovali, se iskreno za-zahvaljujemo. Družini SREBERNIK Trst. 10. novembra 1974 Dne 8. novembra je diplomirala v ekonomskih vedah NORMA ŽULJAN K lepemu uspehu čestitajo družini Vatovac družini Kralj in Hrovatič ..................................... POMEMBNA PRIDOBITEV ZA TRST Končno odprta moderna športna palača na Pončani Primerna bo za vrsto športnih disciplin - Da-nes prva košarkarska tekma Lloyd - Rondine (Nadaljevanje na 8. strani) Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je promovirala NORMA ŽULJAN Iskreno ji čestita mladina iz Ricmanj >nčno ima tudi Trst svojo lastno tno palačo. Objekt na Poncani r ni ogromna zgradba, ni bo-i športna dvorana, nima razkoš-prostorov, je pa pristna šport-palača, v kateri bodo našle e mesto številne športne disci-e: košarka, rokomet, odbojka, likanje, hokej na kotalkah, tenis, 3 dviganje uteži, rokoborba, i’ karate, sabljanje, gimnastika druge. rst je dolgo čakal na to prido- v, konkretne pobude pa so se mie šele pred nekaj leti. Prvi ien so izstavili leta 1970. zatem so se dela precej zavlekla. Nalile so številne, predvsem finanč-težave, in tako lahko komaj ies rečemo, da je športni objekt koncu. Sicer pa še vse ni na-• dokončati je še treba zunanjost pa urediti tribune za gledalce, a j ima namreč športna palača, eg manjših severnih in južnih iun, le začasne tribune ob ko-karskem igrišču. >o odločitvi košarkarske zveze, je letos sestavila dve prvenstvi Uge in ki je dala tržaški ekipi iyda Adriatico možnost, da nasto-v prvenstvu A lige 2, se je nam-: pojavila nujnost po športni pa-i. Občina je pohitela z deli, v pa ni bilo časa za postavitev sebnih tribun, ki se bodo ime-vale po našem mestu in ki bodo ve take tribune v Italiji. Gre za bune. ki jih bo lahko po potrebi laknili, ker bodo zložljive. danes bo v športni palači prva ditev in sicer prvenstvena ko-arska tekma med Lloydom in line iz Brescie, prostora pa bo ribližno 3.000 gledalcev (kasne elo za 5.500). Zaradi tega je iki župan Marcello Spaccini vče-časnikarjem predstavil športno čo, predstavitve pa so se med drugim udeležili tudi načrtovalec objekta ing. Carlo Ulessi, direktor del ing. Mario Zarattini, odbornik za šport Lanza ter odbornik za e-konomat Di Gioia. Župan je med razkazanjem vseh prostorov temeljito podčrtal dejstvo, da namen te palače ni ta, da bi se v njej lahko zbralo ogromno število gledalcev, temveč ta, da bi v njej vadilo čimveč športnikov. Istočasno bo lahko v vseh telovadnicah treniralo približno 110 atletov, kar nikakor ni malo. V največjem prostoru (40 m x 40 m) sta dve igrišči: eno za košarko, rokomet, odbojko in podobne discipline, drugo pa za kotalkanje in tenis. Ko bodo igrali na enem igrišču, bodo od zidu potegnili tribune z nasprotne strani in obratno. Ko pa bo na vrsti boks, bodo potegnili obe tribuni in tako bo prostora za še več gledalcev. Poleg te velike dvorane pa so v športni palači še dvoranica za dviganje uteži, katere pod je v tartanu, telovadnica za rokoborbo in judo, dvorana za boks in pa telovadnica, v kateri bodo lahko igrali košarko, odbojko ter vadili gimnastiko in sabljanje. . Značilnost športne palače pa je nedvomno veliko število higienskih prostorov in slačilnic, poleg tega pa je v njej tudi soba za prvo pomoč. OBVESTILO Uprava občine Devin - Nabrežina obvešča, da morajo vsi vinogradniki in vsi pridelovalci ' grozdja in mošta prijaviti najkasneje do 29. no vembra 1974 količino med letom pridelanega vina. Prijave sprejemajo na županstvu, soba štev. 19, od 8. do 12. ure. Občina rje bo izdala spremnega izka-zila za prodajo vina tistim, ki se ne bodo odzvali gornjemu vabilu. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu. STALNO SLOVENSKO (1LEDALIŠČE - TRST Kulturni dom PAVEL GOLIA JURČEK pravljica v 4 dejanjih s prologom Scena DEMETRIJ CEJ Kostumi MARIJA VIDAU Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Režija MARIO URŠIČ V torek, 12. t.m., ob 15.30 PREMIERA Gledališča KULTURNI DOM STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Otvoritvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar — ZA NARODOV BLAGOR, komedija v 4 dejanjih. V četrtek, 14. t.m., ob 17. uri in v petek, 15. t.m., ob 20. uri — abonma red I. VERDI V torek ob 20. uri (red A—C) premiera Donizettijeve opere «Ljubezenski napoj». Jutri ob 18.45 bo kritik milanskega dnevnika «Il Giorno» Lorenzo Ar-ruga v prostorih CCA govoril o Donizettijevi operi «Ljubezenski napoj». POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16. in ob 20.30: «Avstrija je bila urejena dežela». Jutri počitek, v torek ob 20.30 ponovitev predstave. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 36-372 — 38-547. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Jutri v ponedeljek, 11. novembra, Ijo ob 17. uri odborova seja. Na seji bo razprava b pooblaščenih od-Ibkih s posebnim ozirom na potrebe slovenskih šol, o delu deželne komisije za slovensko šolo, o rabi slovenskega jezika v dopisovanju slovenskih šol in šolskih skrbništev. Tajništvo priporoča odbornikom, da se seje zagotovo in točno u-deležijo; na sejo vabi tudi zastopnike v deželni komisiji in še posebej opozarja člane, da se seje lahko udeležijo Ariston I.N.C. 15.30—22.00 «Viva la muerte». Barvni film režiserja Fernanda Arrabaia. Prepovedano mia- i dini pod 18. letom. Nazionale 14.30 «Il ritorno di Zanna bianca». Vima Lisi in Franco Ne ro. Barvni film. .Excelsior Otroška matineja 10.00-11.30 «Silvestro e Gonzales: Dente per dente». Barvna risanka. Excelsior 14.30 «Herbie il maggiolino sempre più matto», Walt Disneyev film v barvah. Igrajo Helen Ha jes, Ken Berry, Stefanie Powers in drugi. Grattacielo 14.30 «L'erotomane». Film v barvah režiserja Marca Vicaria. Igrajo: Gastone Moschin, Isabella Biaggini, Milena Vukotié, Neda Ar-nerič. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice Otroška matineja 10.00—11.30 «Robin Hood». Barvni film. Fenice 15.00 «Romanzo popolare». Barvni zabavni film, v katerem igrata U. Tognazzi in Omelia Muti. Eden 14.00—22.00 «Il grande Gatsby». Film v barvah, v katerem igrata Robert Redford in Mia Farrow. Ritz 15.00 - 17.15 - 19.45 - 22.15 «Mio dio. come sono caduta in basso» Igrata Laura Antonelli in Alberto Lionello. Barvni film. Prepoveda no mladini pod 18. letom. - - - Aurora 15.00 «Il fiore della mille e una notte». Barvni film režiserja P. P. Pasolinija. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.00 «La stangata». Barvni film. Vstopnina 700 lir. Cristallo 15.00 «Il domestico». Landò Buzzanca. Barvni film. Impero 15.00 «Peccato veniale». Film v barvah, v katerem igra Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom. • Filodrammatico 15.00 «La minorenne». Barvni film. Igrata Gloria Guida in Corrado Pani. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «La via dei babuini». Barvni film. v katerem igrata Catherine Spaak in Pippo Franco. Ideale 15.00 «L'emigrante». Barvni film, v katerem nastopata Adriano Celentano in Claudia Mori-Vittorio Veneto 15.00 «Cugini carnali». Barvni film. Igrajo Susan Player, Riccardo Cucciolla in Rosalba Neri. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 14.30 «Polvere di stelle». Zabavni film v barvah, v katerem nastopata Alberto Sordi in Monica Vitti. V ponedeljek zaprto. Astra 15.00 «L'agente speciale Ma-chintos». Barvni film. Igrajo Paul Newman, Dominique Sanda in James Mason. Mignon 14.30 «Barbarella». Barvni znanstvenofantastični film, v katerem igra Jane Fonda. Radio 14.30 «I tre dell'operazione Drago». Barvni film. Igra B. Lee. Volta - Milje 15.00 «Polvere di stelle». Barvni film. Igrata Alberto Sordi in Monica Vitti. ____i lailivu --- - — ................................................................ _ ———————————————Cfsmtion TtVfl nr*P«;pn PtlT- Danes, NEDELJA, 10. novembra ANDREJ Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.41 — Dolžina dneva 9.44 — Luna vzide ob 2.42 in zatone ob 14.27 Jutri, PONEDELJEK, 11. novembra MARTIN Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,6 stopinje, najnižja 8,4 ob 19. uri 10,4 stopinje, zračni tlak 1021 mb rahlo narašča, veter 17 s sunki 35 km na uro severovzhodnik, vlaga 42-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. novembra 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 74-letna Teresa Oddi vd. Steinboc, 51-letna Luisa Raimondo por. Rocco, 72-letna Justina Milkovič, 61-letni Luciano Trojer, 44-letni Sergio Deluca, 80-letna Te- Včeraj - danes Segnian, uradnik Francesco Por-celli in prodajalka Edda Marsic, zidar Giovanni Mentisci in delavka Liubomira Giacomin. KRZNA npER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO IRSI tel. 196-301 Viale XX Settembre št 16/HI resa Ture vd. Sambo, 64-letna Ida Stor, 80-letna Stefania Ferluga, 63-letni Mario Žerjal, 75-letna Caterina Pitacco vd. Delzet, 86-letna Anna Piccinich por. Zuppan, 71-letna Maria Clapci vd. Poldrugo in 72-letni Edoardo Pernici. OKLICI: učitelj Sergio Sticotti in učiteljica Marcella Dini, trgovec Paolo Ciclitira in teh. risarka Barbara Seveso, inženir Leo Rapini in učiteljica Angela Berlini, prista-niščnik Adriano Markezic in gospodinja Teresa Varesano. šofer Silvano Pedemonte in otroška vrtnarica Claudia Bianchi, mizar Emilio Cossutta in likalka Ines Si-rotich, pristaniščnik Lorenzo Michelazzi in prodajalka Claudia Cragno-lin, zabotehnik Ennio Delsenno in frizerka Graziella Beltramini, upokojenec Valentino Basile in gospodinja Grozdana Kučan, elektrotehnik Giuliano Zibema in gospodinja Er-marma Me Dermond, uradnik Pierpaolo Conforti in uradnica Lucia Ocovich, prodajalec Angelo Trento in šivilja Nerina Morgan, uradnik dr. Terzo Unterweger - Viani in učiteljica Antonella Serani, trgovec Cesare Riboli in učiteljica Maura Barbaro, špediter Mario Melozzi in uradnica Maria Zollia, uradnik Paolo Birsa in strežnica Manuela Crevatini, mehanik Bruno Calcich in bolničarka Nivea Zidarich, kme- tijski tehnik Marmo Lazzarini in bolničarka Loredana Norio, trgovec Claudio Locarini in uradnica Laura Rossi, mehanik Fulvio Ve-nutti in delavka Marisa Stanich, industrijski izvedenec Fabio Piemontesi in uradnica Serena Mitri, študent Franco Beici in študentka Cynthia Mary Bonato, državni uslužbenec Onofrio Gennaro Messina in gospodinja Agostina Malinvemi, mehanik Gabriele Balbi in gospodinja Laura Dusich, inženir Marzio Mancino in tolmač Maria Weiss, agent javne varnosti Silvio Ciar-della in fizioterapevtka Elisabetta r//*4M7/#ZA\ \y5£ OKUS£f> -yr-tó TRST -U! Mozzini 5/ 4, BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 15 75 78 73 88 80 37 80 72 4 60 58 78 48 64 29 26 24 48 83 44 63 88 20 30 24 51 31 77 83 11 49 78 14 71 4 M 16 89 35 76 34 51 ENALOTTO 122 2 1 X 2X2 KVOTE: 12 točk — 41.421.000: 11 točk — 320.200; 10 točk — 29.200 Ur. XXX DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 uro) AUa Basilica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 3; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; AUa Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 —• Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. GiuUa 1: Picciola, Ul. Oriani 2; AU'Anmm-ziata. Trg Valmaura 11. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228 124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200 121). Sesljan (tel. 209-197), žav Ije (tel. 213137), Milje (tel. 271 124) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama FRANČIŠKA SANCIN roj. PRAŠEL Pogreb bo v torek, 12. novembra, iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Dolino. žalujoči: hči Sonja, sinova Edvin in Savino ter drugi sorodniki Trst, Dohna, 10. novembra 1974 Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš drago mož in oče MARIO ŽERJAL Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Boljunec ______ Žalostno vest naznanjajo: zena JUSTINA, hčerki ELDA in MILENA z družinama, sestre, brata in drugo sorodstvo Boljunec, Dolina, 10. novembra 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006 4" Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest. da je po dolgi in mučni bolezni mimo v Gospodu zaspal naš dragi mož, oče, tast in nono ANTON RUDEŽ Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 11. t. m., ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči: žena Ivanka, sin Bogomir, hčerke Ivanka, Mari, Sveti, Joli in Riketa, snaha, zetje, vnuki in drugo sorodstvo Nabrežina, Trst, 10. novembra 1974 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovaU ob nenadni izgubi naše drage J0SIPINE ŠKRINJAR roj. FURLAN Posebna zahvala sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči mož Ivan In hčere z družinami Trst, Boljunec, 10. novembra 1974 ZAHVALA Toplo se zahvaljujem vsem, ki so na kateri koU način počastili spomin moje drage sestre MARIJE DRAG0VINE Posebna zahvala darovalcem cvetja, prijateljem in znancem, ki so mi bUi ob strani v tem težkem trenutku ter vsem tistim, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoča sestra Amalija Castellani Trst, 10. novembra 1974 ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega predragega očeta JOSIPA ŽULJANA Posebna zahvala č. g. župniku dr. Angelu Kosmaču, cerkvenemu pomočniku Bernardu Žuljanu ter pevcem in pevkam, godbi in vsem darovalcem cvetja. Žalujoča družina žuljan - Delak Ricmanje, 10. novembra 1974 ZAHVALA i Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega očeta in deda JUSTA GRGIČA Posebna zahvala dr. C. Ukmarju, č. g. župniku, nečaku Silije-tu, darovalcem cvetja in darovalcem v dobrodelne namene ter vsem, ki so nam na katerikoli način pomagali. Družini GRGIČ In ZOCH Bazovica, 10. novembra 1974 P rmioršla'dnevnik ODMEVI NA ČLANEK 0 GRADNJI HOTELA - RESIDENCE V ZCON/ŠK/ OBČINI Zadali so nam nož v hrbet, pravi župan Občinska uprava bo temeljito ukrepala Pismi dr. Vladimira Vremca in Vladimira Rebule • V,2^i s člankom, ki smo ga objavili v našem listu 6. novembra pod naslovom «Tržaško podjetje na-merava zgraditi hotel-residence in 'T j -a aPartmaje», smo prejeli naslednji dve pesmi, ki jih v celoti objavljamo. Ker gre za stvar, ki ae ne tiče samo zgoniške občine m uprave, ampak zadeva vso našo "«odnostno skupnost, menimo, da i bila vsaka polemika le škodljiva. Preprečiti pa je treba vsako špeku-lacijo in poskus spreminjanja etničnega značaja naših krajev. ^Indiniir Vremec, ki je član gradbene komisije zgoniške občine, nam piše: y zvezi z Vašim člankom o grad-nj1 Jim. «recidence-hotela» v De-vinscmi v zgoniški občini, bi rad sporočil, da sem že 8. oktobra na seji zgoniške občinske gradbene ko-nekaj dni po objavi oglasa tržaškem italijanskem dnevniku s strani družbe DELTA in ki je nedvoumno pokazal na pravo naravo rjocrta, v čigar odobritev sem kot etan gradbene komisije kljub okle-mtju privolil in sicer kot gradnjo °tela, motela in restavracije, ta-O-l izrazil in dal na zapisnik svoje Pomisleke o veljavnosti zadevnega gradbenega dovoljenja. Vladimir Rebula, vodja svetovalne skupine Slovenske skupnosti v goniškem občinskem svetu pa nam je poslal naslednje pismo: članku, ki ga je Vaš cenjeni ms objavil v sredo, dne 6. t. m., pod aslovom «Tržaško podjetje namerava zgraditi hotel-residence in pro-°la apartmaje», pišete, da gre za Pooudo, ki je bila prvotno označena odobrena kot hotel, motel in re-avracija toda oglasi v tržaškem asopisju o prodaji apartmajev v notel Residence Monte Grisa» kačjo pobudo v čisto drugačni luči n sicer kot poskus spreminjanja , 'denega značaja zgoniške občine, ar vzbuja zaskrbljenost in pritož-e občanov in vse slovenske javnosti. V dopolnilo Vašega več kot umestnega članka, s katerim se popol-orna strinjam, želim sporočiti, da mo občinski svetovalci Slovenske 'kupvosti zaradi svoje zaskrbljeno-. ki pa je v naši občini vse-Plosna, takoj ko smo videli ogla-c in letake podjetje DELTA, zahte-all razgovor z županom (17. okt.), nt nas je sprejel dne 22. oktobra, akrat smo zahtevali, da nemudo-rno ukrepa in prekliče gradbeno dovoljenje, ki je po našem mne-niu bilo izdano preveč površno. Mislimo, da je zadeva zelo resna. Posebno, ker imamo v zgoniški ob-zelo slabe izkušnje s takimi 'hoteli» (znane Girandole) in da je toliko bolj potrebno zadevo dokončno razčistiti in sicer preklicati biadi eno dovoljenje. j..^a bi se zadeva razjasnila in imprej našla primerna, učinkovi-a rešitev, smo se te dni spet pogovorili z zgoniškim županom Jo-“•Pom Guštinom, ki nam je povedal, oa je občinski tehnični urad že Pred prazniki pozval na razgovor Predstavnike podjetja «Delta», toda bo včeraj se še nihče m odzval mbilu. Ponovno je potrdil, da je Podpisal gradbeno dovoljenje, na Podlagi ugodnega mnenja gradbene Komisije, v dobri veri, da gre za gradnjo motela, hotela in restavra-ClJe. ne pa «hotela-residence». Zato °a osebno kakor tudi ostali člani 0 oc inske uprave, čutijo, da jim je Podjetje zabodlo nož v hrbet. Oglasi v časopisih in propagandno gradivo Ka prodajo apartmajev, dokazujejo, da se spreminja namemba hotelsko gostinskega obrata, za katerega je bdo izdano gradbeno dovoljenje. Zaradi tega in zaradi posledic, ki bi ?. tako spremembo nastale, bo ob-cinska uprava pravočasno in teme-tjito ukrepala. Dopoldne osrednja proslava 57-Ietnice oktobrske revolucije Na pobudo tržaške KPI bo danes dopoldne v novi dvorani v Ulici Madonnina 19 osrednja proslava 57-letnice oktobrske revolucije. Proslava se bo pričela ob 10.30 s koncertom ricmanjske godbe na pihala, ki jo vodi prof. Ennio Kri-zanowsky. Zatem bo na temo «pobude KPI za enotnost proti fašizmu in za izhod iz krize» govoril deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro. V slovenščini bo govorila članica pokrajinskega tajništva partije Jelka Gerbec. V popoldanskih urah prireja KPI še dve proslavi. Ob 16.30 bo v ro-janskem sedežu v Ulici Apiari 31, ob 16. pa pri Magdaleni, kjer bo spregovoril, po nastopu tržaške pevske skupine, pokrajinski tajnik KPI Giorgio Rossetti. Pustne priprave Priprave na prihodnje pustno slavje se širijo kot oljnat madež in zajemajo vedno večje število privržencev po vsem podeželju. Osrednji odbor navezuje stike s tistimi vasmi, ki so bile do letos^ odsotne na openski «karnevaladi». To delo spominja na pajka, ki vztrajno plete mrežo, da se na ta način preživlja. Hrana «Kraškega pusta» so vse okoliške vasi, ki s svojim nastopom mu dajo življenjsko bit. Treba je razpeti mrežo po vsem Krasu in zajeti vse vasi, da bo «Kraški pust» živel za vse večne čase Kraševcem v veselje in ponos. Začelo se je iskanje kralja Pusta, ki mora imeti predpisane rekvizite za tako odgovorno mesto. Predvse'm mora biti plemenite rodbine, neoporečljive moralnosti, čedne zunanjosti in izjemne govorniške sposobnosti, da ga bo naše ljudstvo sprejelo, ker je pri nas, kar se tega tiče, neusmiljena burja, ki vse nepotrebneže pomete v morje. Problem je tudi kočija, nato zvesti ko- Prisppvajto za DIJAŠKO MATICO čijaž, plemenita soproga in premožne družine in vse kraljevo spremstvo. Teh problemov je toliko, da bi kmalu pozabili na naročeno kraljevo obleko. Skratka naši ljudje hočejo kralja, ki jih bo odrešil vseh nadlog v tej dobi kroničnih kriz. Da ne bi zamudili dragocenega časa, se je sredi prejšnjega tedna sestala openska pustna skupina. Razveseljivo je dejstvo, da se je krog sodelavcev povečal in pridobil novih svežih moči. Kaj je bilo sklenjenega glede prihodnjega uradnega openskega voza je tajnost, ki se ne sme razodeti, tudi za ceno izgube največjega prijatelja. Toda Opčine niso same, tudi druge vasi so prižgale pustne motorje. DANES IN JUTRI Martinovanje na Proseku Sv. Martin, ki ga bomo praznovali jutri ob kozarcu pristne domače kapljice, nam prinaša, vsaj tako kaže, lepo vreme. Tako bo lahko šlo danes in jutri več meščanov na podeželje, v vinske kraje, zlasti pa tja, kjer je martinovanje že stara tradicija. Tako je pri nas na Proseku, kjer se martinovanje začne že danes. Vrtiljaki in strelišča že delujejo, prišli pa bodo še kramarji in trgovci, ki bodo prodajali prašičke. Gostilničarji imajo dovolj zalog vina, zelja in «kilometre klobas». Še posebej moramo omeniti, da bo Zadruga za gradnjo prosvetnega doma tudi letos odprla osmico v Soščevi hiši, kjer bodo gostom postregli z novim domačim vinom, klobasami in zeljem. Na svidenje torej na Proseku. # Jutri ob 17.30 bo v osnovni šoli «F. Dardi» v Ul. Polonio 4 javno zborovanje o- delegiranih zakonih, ki ga je sklicala rajonska konzulta za Novo mesto in Novo mitnico. RKMANJC V PETEK SO POKOPALI DOMAČEGA GOSTILNIČARJA JOSIPA ŽULJANA V sredo proti večeru je po kratki bolezni umrl v tržaški bolnišnici kamor so ga pripeljali pred dvema iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiM,“aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiMi>i>iiiiiiiii>"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PROBLEM, KI JE IZ DNEVA V DAN AKUTNEJŠI Boj za varstvo našega okolja mora postati obveza skupnosti Predavanje primarija dr. Šalamuna in docenta dr. Štirna v Dolini na pobudo tamkajšnjega Društva za varstvo okolja V večini držav, tako kot tudi v Italiji, ne obstajajo pravni postopki za varstvo okolja, ker je pojem o okolju tuj zakonodajni tradiciji, čeprav se v zadnjem času pojavlja v obliki socialne zavesti. Dejstvo je, da v bližnji preteklosti in, na žalost, ponekod še v sedanjosti, vsakokrat ko je zakonodajec posredoval med človekom in naravo -okoljem, te do tega prišlo z edinim namenom, aa se zaščiti zdravje človeka in družbe, ne pa okolje kot tako. Tako uokvirjenje odnosa med človekom in naravo je izrazito egoistično. Problem stvarne zaščite okolja bi moral najprej biti problem kulturne in ekološke vzgoje. Nujno bi bilo, da bi zakonodajalec uporabljal zakone, seveda ne nekakšno abstraktno ljubeznijo do narave, tako da bi prepovedal vsakršen vpliv človeka na okolje, kar bi bilo za človeka v proizvajalnem pogledu nekoristno in nemogoče, saj je tudi sam del narave, ampak da vzpostavil ravnovesje, o kate- iiiiiiiiuiiiiiiimmiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiimniiiiiJiMiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiii SKEDENJ SMRT ANTIFAŠISTIČNEGA BORCA IN INVALIDA JOSIPA ČOTARJA AVTONOMNA DEZELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RAZPIS NATEČAJA Z odlokom predsednika deželnega odbora štev. 03095/Pres. z dne 19. septembra 1974, ki je bil objavljen v deželnem Uradnem vestniku štev. 57 od 31. oktobra 1974, je deželna uprava razpisala natečaj za naslove in izpite za 39 mest pripravnika za podčastnika in čuvaja v Gozdarski službi avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Prošnje za pripustitev k natečaju, naslovljene na predsed-ništvo deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine — generalno tajništvo — Ul. Carducci 6 — 34100 Trst in napisane na kolkovanem papirju v smislu navodil, ki jih vsebuje že omenjeni Uradni vestnik, morajo dospeti na predsedstvo deželnega odbora najkasneje do 30. novembra 1974. Interesenti bodo stopnji srednje .šole. Deželni Uradni vestnik se lahko kupi v Trstu v knjigami «I. Svevo», na Korzu Italija 22, v Vidnu v papirnici «Benedetti», v Ulici Mercato Vecchio 13, v Gorici v papirnici «Pater-nolli» na Korzu Verdi 50, v Pordenonu v knjigami «Minerva» na Trgu XX Settembre. Ustrezne informacije se dobijo na sedežu deželnega odbora v Trstu — Ul. Carducci 6; na sedežu odborništva za krajevne ustonove v Vidnu — Ul. Sovorp nana 10; na sedežu pokrajinskih uradov krajevnih ustanov v Gorici — Largo Culiat 7, ter v Pordenonu — Ul. Cavallotti 10; na sedežu za javna dela v Trstu — Ul Cadorna 11; na sedežu pokrajinske direkcije za javna dela v Gorici — Korzo Italija 205; v Pordenonu — Korzo Garibaldi 66 in v Vidnu — Piazzale Osoppo 1. morali imeti spričevalo o dokončani L TRST • UL Boccaccio 3 Telefon Alzici POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, inozemstvo tudi t- V petek popoldne so na škedenj-skem pokopališču položili k zadnjemu počitku znanega antifašističnega borca težkega invalida Josipa Čotarja. Na zadnji poti so ga pospremili številni Škedenjci, predvsem njegovi nekdanji sodelavci, znanci in prijatelji, med katerimi je bilo tudi več njegovih soborcev iz časov narodnoosvobodilne borbe in antifašističnega odpora nasploh. Pokojnik se je sicer zadnje čase nekoliko odmaknil od javnega življenja, k čemur ga je prisililo predvsem zdravstveno stanje, saj je bil zadnje čase veliko po bolnišnicah ali v bolniški postelji nasploh, toda v dobi, ko se je pošteni svet spopadel s fašizmom in vsem mračnjaštvom, je bil pokojni Čotar na svojem mestu in med prvimi. Josip Čotar sicer ni bil rojeni Škedenjc, saj mu je zibel tekla v Dornberku, kjer se je rodil pred 71 leti, toda v Skednju, kjer je našel zaposlitev v «ferieri», v Ilvi, se je kmalu znašel in se vživel, tako da so ga posebno v delavskih vrstah visoko cenili. Tudi zanj, kot za mnoge druge antifašizem ni bil prazna beseda. Zato ga že v zgodnji spomladi leta 1942 srečamo med prvimi aktivisti slovenske osvobodilne fronte. Če je prej bil dosleden v antifašističnem odporu, je bil kot aktivist OF odločen borec in vse do tragičnih zadnjih dni decembra 1944 je ni bilo akcije, je ni bilo naloge, ki bi se ji bil odrekel, izognil. To svojo doslednost je tudi drago plačal. Zadnji dan decembra 1944 so ga zajeli in v zaporu, kjer je prišlo do streljanja, je bil zadet v stegno, da so mu stegnu, ta- nogo odrezali visoko v ko da je svobodo, za katero je toliko dal, dokončal kot težek invalid. Kljub temu se je v prvih letih po vojni pognal v nadaljnji boj za uveljavitev idej, za katere se je boril, dokler mu ni zdravje začelo pojemati. Sedaj so ga položili k zadnjemu počitku na pokopališču, kjer sta pred njim legla k počitku njegova žena in njegov e-dini sin. Prihodnji teden komisar v tržaškem geofizikalnem zavodu Po več mesecih zasedbe geofizikalnega zavoda je na obzorju možna rešitev nastalega spora. Na poseg tajnika tržaške KD Rinaldija je namreč minister za prosveto Malfatti zagotovil, da bo že prihodnji teden imenoval komisarja, ki bo prevzel vodstvo te pomembne tržaške znanstvene ustanove. rem se danes ne more več govoriti, ker se je tehtnica že globoko nagnila na stran človekove «tehnološko - industrializirane» nespametnosti. še vedno je čas, da se človek odloči pritisniti na zavoro svoje «limuzine» tisočerih komodnosti. Ker pa se vsega tega le malokdo zaveda, tisti, ki pa se, gleda predvsem na svoje interese in na ekoloških vprašanjih če je le mogoče špekulira, bi bilo verjetno pametno uvesti neki pravosodni organ, strokovno usposobljen za področje am-bientalne degradacije, ki se s svojim delovanjem ne bi smel omejiti na poznavanje takega vprašanja izključno s stališča kazenskega postopka, ampak bi moral istočasno biti izkušen v hidrobiologiji, hidro-geologiji, zoologiji, izkušen v kemično - fizikalnih analizah itd. Čeprav se je že govorilo o zakonu proti onesnaženju, in za varstvo okolja, pa ni bil nikakršen zakonodajni ali upravni ukrep sprejet v državnem merilu. Le v deželnem merilu obstajajo konkretnejše pobude. Dežele pa so večkrat bolj učinkovite v uvajanju zakonov, kot pa v izpolnjevanju upravnih funkcij. Stvarni ukrepi za varstvo- jvekovi nespametnosti, naravnega okolja so pogosto slabo uresničevani, so počasni ali izredno slabo izpeljani. Odgovor pa je v pomanjkanju strokovnih kadrov in odgovornosti upravnih organov. Zmeda, špekulacija, neznanje, nepristojnost se seštevajo in so osnovni krivci neaktiviranja do sedaj že tako redkih naprav proti onesnaženju. Če pa te vendarle delujejo, jih ovirajo razni drugi birokratski dejavniki. Vse skupaj se spreminja v nekaj poniževalnega: v veliko špekulativno kupčijo. O raznih takih in podobnih vprašanjih sta na pobudo novoustanovljenega Društva za varstvo okolja v Dolini, spregovorila predstavnika Obalne skupnosti varstva okolja iz Slovenije dr. Šalamun in dr. Štirn. Praktično so problemi skupni, le da se do nekaterih konkretnih rezultatov nekje pride lažje, drugod, kot npr. v Italiji, pa težje. Boj za okolje mora postati obveznost množic in v ta namen je treba množice obveščati in poučevati. V okviru tega vprašanja so na nižji srednji šoli «S. Gregorčič» v Dolini že pričeli s poučevanjem in seznanjanjem važnih ekoloških vprašanj. Dr. Štirn, ekolog svetovnega merila, ki se ukvarja z morsko biologijo, je poudaril važnost morja in nakazal posledice, ki nas čakajo, če bi se to spremenilo v azotičen ambient. Predočil je lep primer nepravilnega planiranja industrije v Miljskem zalivu. Ker je Trst tako rekoč zibelka morske biologije, nam je kot svarilo ostal dokument prvih raziskav v tem zalivu, še pred nekaj desetletji so tu našteli okrog 500 različnih vrst flore in faune, danes pa jih lahko naštejemo le še sedem. Dr. Šalamun in dr. Štirn sta tudi poudarila važnost skupnega reševanja Krasa, nakazala smernice dela na splošno ter dala novoustanovljenemu društvu nasvete in podčrtala težkoče takega dela v u-panju, sta dodala, da nam ne bo treba več graditi takih dimnikov, kot ga grade v Trbovljah za rešitev mesta samega, dimnik, ki je največji v Evropi, ki pa ni nič drugega kot svarilni spomenik člo- Janko Furlan TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 12t 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul Cotogna 7 — Autosalone Trie ste «CITROEN» — mehanična delavni ca Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a AUTOAGI.N7.iA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menja mo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10 do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972; 2000 spider 1973; alfetta 1973; 1300 super v1971; 1300 GT junior 1972, 1970; duetto 1300 spider 1971; alfa sud 1973; FIAT 126 1974; 127 2 vrati 1973; 350 spider 1968; 128 berlina 1970; 127 special 1971; 130 berlina 1970; AUTOBIANCHI primula 65 c 3 vrata 1970; INNOCENTI mini familiare 1968; mini 1001 export 1972; Fiat 126 nova takojšnja dostava; LAVERDA 750 SF 1974. OBIŠČITE NAS!!! ŠTUDENTKA išče sobo v Trstu za eno leto. Možnost zamenjave s tržaško študentko v Ljubljani. Ponudbe: Valentinčič, Rožna dolina c. XVII. št. 26, Ljubljana. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiifiiiiinniiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ob nedopustni prepovedi ogleda slovenskih šol Deželni svetovalec Dušan Lovri-ha je v interpelaciji deželnemu odborniku za šolstvo opozoril na prepoved tržaškega šolskega skrbništva, zaradi katere ni mogla skupina učenk pedagoške šole iz Ljubljane obiskati slovenske šole s celodnevnim poukom v Zgoniku, Ric-manjih in Nabrežini. Svetovalec u-gotavlja, da spada ta obisk med normalno izmenjavo izkušenj v okviru slovenske šole in je v duhu obmejnega sodelovanja. Birokratske zapreke v resnici skrivajo nekaj povsem drugega in prikrivajo politično voljo, ki je nasprotna mirnemu sožitju ter sodelovanju prijateljskih narodov. Zato svetovalec tudi sprašuje, če bo odborništvo v tej zvezi opozorilo skrbništvo. tednoma, Josip Žuljan, gostilničar iz Ricmanj. Poleg svojcev in sorodnikov so ga v petek popoldne spremili na zadnji poti številni prijatelji in znanci iz Ricmanj in iz sosednih vasi. Pokojnega Žuljana so dobro poznali in cenili ne samo vaščani, temveč tudi ostali Brežani. Bil je dobrega srca in mirnega značaja ter vedno pripravljen pomagati vsakomur, ki se je k njemu zatekel. Rodil se je 17. 2. 1882 v Ricma-njih v zavedni, kmečki delavni družini. Po končani ljudski šoli se je mladi Josip izučil za inštalaterja, posel katerega je opravljal, dokler ga niso poklicali v vojsko. Poslali so ga v avstrijsko mornarico v Pulj, kjer je ostal do konca prve svetovne vojne. Oženil se je z domačinko Josi-pino Kuret, ki mu je v zakonu povila dva otroka, i 1 katerih je živa samo hčerka Vida. Takoj po prvi svetovni vojni je Josip žuljan prevzel v najem domačo društveno gostilno. Po nekaj letih je odprl na lastno roko gostilno, v kateri je delal, lahko rečemo do zadnjega. Seveda sta mu pomagala žena in hčerka. Bil je eden iz-1 med najstarejših gostilničarjev v ' Bregu, poleg tega je bil edini v va-si, ki je imel dovoljenje in pri- ' meren prostor za žganjekuho. Dol- . go let je bilo v tem času v njegovi ; kleti vse živo. Vrstili so se namreč domačini in pripeljali tropine ter kuhali noč in dan pristni do- | mači tropinovec. Sedaj, ko ni več ; Josipa žuljana, morajo Ricmanjci | kuhati iganje v sosednih vaseh, j Za čaša narodnoosvobodilne bor- 1 be je tako pokojni Josip kot vsa njegova družina dosti pomagal in delal v vrstah OF. Hčerko Vido so fašisti zaprli ter jo tudi odpeljali , v Nemčijo v taborišče Auschwitz, od koder se je po končani vojni srečno vrnila domov. Pokoini Josip je ' bil od vsega začetka zvest čitatelj in naročnik našega dnevnika. Naj mu bo lahka domača zemlja! i Hčerki Vidi in drugim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. M. M. Mali oglasi Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina pok. Marije Dragovine daruje Amalija Castellani 2.000 lir. V počastitev spomina pok. Benedikta Srebernika in Karla Cahari-je daruje Mira Šuman 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Benedikta Srebernika, Petra Luina in Karla Caharije daruje Adalgiza Bje-kar 3.000 lir. V počastitev spomina pok. Karla Caharije daruje Grozdana 2.000 lir. V počastitev spomina dragega brata Karla Caharije daruje sestra Dora 3.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Ivan Košuta (št. 28) 5.000 lir, družina Justo Tence (št. 285) 5.000 lir, družina Marino in Ljuba (Opčine) 10.000 lir, sekcija ANPI iz Nabrežine 54.000 lir. # # * V spomin pok. Karla Caharije darujeta Deli Rutar 5.000 lir in Olga Regent 1.000 lir za Glasbeno matico. Ob prvi obletnici smrti Angela Vodopivca daruje žena Silva 5.000 lir za pevski zbor V. Vodnik. Ana Foraus daruje 10.000 lir za PD V. Vodnik v spomin na moža Karla Forausa, ki so ga Nemci odpeljali pred 30. leti. V počastitev spomina pok. Marije Dragovina darujeta Amalija Castellani 2.000 lir in Emilija Rustja 2.000 lir za Tržaški partizanskih pevski zbor. V počastitev spomina pok. Zalke Novel darujeta sestri Marija in Milka 10.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju. Namesto cvetja na grob Justine Milkovič daruje Drago Daneu 20.000 lir za PD Tabor. V spomin matere kolegice Duše Kosmine daruje učiteljstvo didak- tičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu 15.500 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dragega Mirka Pavloviča ob 25. obletnici njegove smrti darujejo žena in sinova 15.000 lir za Dijaško matico. Ob tretji obletnici smrti žene daruje Štefan Kralj z Vrdele 3.000 lir za pevsko društvo Primorec, 3 tisoč lir za ŠD Primorec, 3.000 lir za PD Škamperle, 3.000 za TPPZ, 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Justa Grgiča daruje Pepi Grgič (Tinčkov) z družino 5.000 lir za ŠD Zarja in 5.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Justa Grgiča daruje družina Kalc (Šaj-snikovi) 2.000 lir za ŠD Zarja. V počastitev spomina pok. Justa Grgiča daruje družina Grgič (Zel-cetovl) 2.000 lir za ŠD Zarja. Mladina iz Bazovice, Gropade in Padrič daruje 4.000 lir za Bazoviški dom. Namesto cvetja na grob Justa Grgiča darujejo Andrej Metlika in nečakinji 3.000 lir za Dijaško matico, 2.000 lir za TPPZ in 2.000 lir za ŠD Zarja. V počastitev spomina dragega brata Karla Caharije daruje sestra Dora 3.000 lir za ŠZ Bor, 3.000 lir za Glasbeno matico, 3.000 lir za Dijaško matico in 3.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. Justa Grgiča daruje družina Lovriha (Dolina št. 233) 5.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Justa Grgiča darujejo Karlo in Štefanija Picko 2.000 lir in Andrej Metlika 2.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Benedikta Srebernika daruje družina Braj-kovič 2.000 lir za PD Ivan Grbec. Ob 3. obletnici smrti Otona - Nin-čija Uljana daruje brat Pio in družina 5.000 lir za PD Polet. V počastitev spomina Elizabete Furlan daruje Vlasta 2.000 lir za Dijaško matico. V spomin Justa Grgiča darujeta Vida in Dario Jagodic 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Justu Grgiču darujeta Cveto in Elda Ukmar 10.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja pok. Justu Grgiču daruje Zofija Plese 3.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Antona Rudeža darujeta družini Rener in Giuricich 5.000 lir za PD Sokol in Nabrežine. Namesto cvetja na grob Justu Grgiču, pokojnemu očetu učiteljice Vilme Zoch, darujejo starši otrok vrtca in šole v Ul. Donadoni 21.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob dragemu svaku Brunu Brajuki darujeta Ana in Svetko Grgič 5.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Justine Milkovič roj. Berce daruje družina Drejceva iz Padrič 3.000 lir za Dijaško matico. Josip Macarol iz Gropade daruje 2.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Benedikta Srebernika daruje odbor Slovenskega dobrodelnega društva 35 tisoč lir za društvo. V počastitev spomina dragega o-četa in nonota Benedikta darujeta Miranda in Benedikt Srebernik z družino: za Slovensko dobrodelno društvo 5.000 lir, za P.d. «I. Grbec» 5.000 lir, za «Dom J. Ukmarja» 5 tisoč lir in za Unione Italiana Ciechi 5.000 lir. Za TPPZ darujejo: Albert Dragane iz Loga 10.000 lir. V večni spomin pok. Josipa Grgiča in namesto cvetja na grob pok. Vincenca Kalka daruje Vincenc Fonda 10 tisoč lir. Ob 25. obletnici smrti dragega očeta in nonota darujejo hčerke Anica, Marta in Zora Pregare ter nečakinja Marina 5.000 lir. Ob svoji 90-letnici poklanja Andrej Udovič Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru 10.000 lir. OBIŠČITE NOVO TRGOVINO " -1 e POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE Ul. C. Battisti, 14 - tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STANDA AUTORALLY Pahoi Giorgio Ul. Zonta. 3/A «el. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih eum DUNLOP. IŠČEMO VAJENCA Navigazione Alto Adriatico S. p. A. TRST — Ul. F. Venezian, 2 — Tel. 35-457 — 60-273 * ». it -ffil j. » * pj f T ‘ V- - « <■ -»f.M ■»'< mir Umik vv+jeven do 30. aprila 1975 M/l «E D RA» Odhod: Pon. Torek Sreda Petek Sob. Ned. Trst od. 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 Koper pr. 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 Izola pr. 9.20 9.20 — — 9.20 9.20 Piran pr. 9.50 9.50 9.40 9.40 9.50 9.50 Umag pr. 10.35 10.35 10.35 — 10.35 10.35 Novigrad pr. — — 11.25 — — — Pulj pr. — 13.20 — 13.00 — — Povratek: Pulj od. — 14.30 15.00 Novigrad od. — — 14.10 — — — Umag od. 15.00 17.20 15.00 — 15.00 15.00 Piran od. 15.50 18.15 15.50 18.15 15.50 15.50 Izola od. 16.20 18.45 — — 16.20 16.20 Koper od. 17.00 19.25 17. (Ml 19.25 17.00 17.00 Trst pr. 17.35 20.00 17.35 20.00 17.35 17.35 Na M/l « Edra» so v prodaji cigarete brez carine in žgane pijače M/l «DIONEA» Odhod; Trst od. Milje pr. Koper pr. Povratek: Koper od. Milje pr. Trst pr. 9.30 12.15 16.00 9.50 '12.35 16.20 — 13.15 — 10.00 10.20 14.45 15.25 15.45 16.30 16.50 ^sso) ESSO CASA PODJETJE «PETROLIFERA GORIZIANA» sa* Edino poverjeno podjetje od «ESSO ITALIANA» za prodajo kurilnih proizvodov SPOROČA da je odprto novo skladišče v Trstu Sv. Sobota, Ul. C. Errerà 13 - Tel. 823-015 sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 rimorsici anevi GORIŠKI DNEVNIK 10. novembra 1974 SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Županovo polovauje v Severni Vietnam misovci zloraPili za podpiPovauie idejnega sovraživa Pobuda sa ovrednotenje Gorice kot pokrajinskega središča Potovanje prvega meščana, župana De Simoneja, v Severni Vietnam, še vedno razburja duhove. Njegovo odločitev, da se odzove povabilu severnih Vietnamcev, nika kor ne gre v glavo goriškim mi-sovcem. Potem ko so jih že na predzadnji seji vse politične skupine potisnile od zid, so se na seji v petek — v pomanjkanju prepričljivih političnih dokazov — zatekli k osebnemu napadanju na župana Načelnik misovske svetovalske skupine Coana mu je namreč očital, da se je za povratek z letališča v Milanu do Gorice poslužil avtomobila županstva, ki je prav na poti v Milan karamboliral. Coano je prekinil podžupan Rovis, ki ]e rekel, da bo zavarovalnica povrnila »trosek, ki ga je utrpel občinski avtomobil. Ker so demokristjani, socialdemokrati, socialisti in drugi misovca povsem izolirali in tudi osmešili, se je Coana začel umikati ter se kazati v ovčjem oblačilu, tako da mu je načelnik KD Pagura upravičeno predlagal, da za človeka, ki zagovarja takšna stališča, ni več prostora v MSI ter mora zato zamenjati izkaznico. Svetovalka Pirella (KPI) je v zvezi z misovskim napadom na župana, češ da je odpotoval v S verni Vietnam, ne da bi upošteval nasprotovanje večine goriškega prebivalstva idejam, ki jih izpoveduje ta republika, izjavila, da se ne čudi takšni fašistični drznosti, ker je očitno, da hoče MSI izprazniti politični pomen županovega potovanja in ga oropati političnega pomena prav v trenutku, ko se odpirajo vrata novim odnosom med nami in socialističnim svetom. Svetovalka je zavrnila tudi stališče svetovalca KD Pagure, ki je v svojem zagovoru županovega potovanja istovetil vrednost stikov Gorice s Severnim Vietnamom in s Holandsko, češ da gre v primeru obiska v Severnem Vietnamu za nekaj več kot za samo sodelovanje. Svetovalka Pirella je svoje izvajanje zaključila s pozivom na občinski odbor, naj se tudi v prihodnje odpira do demokratičnih sil, ter napovedala glasovanje proti fašistični resoluciji, ki je sad idejnega sovraštva. Kakor smo poročali že v včerajšnji številki, so proti fašistični resoluciji glasovale vse skupine. Druga resolucija se je nanašala na zahtevo po priznanju četrtega razreda slovenske strokovne šole. Resolucijo, ki jo je predložila skupina SDZ, so odobrile vse skupine, le MSI se je vzdržal. Po Bratinov! obrazložitvi resolucije je liberalec Del Piero v svojem govoru o tem vprašanju izhajal s stališča, da je številčno stanje manjšine podlaga za sprejemanje odločitev in da za štiri dijake ni mogoče odpirati razreda, ko pa imajo na italijanskih šolah dvojne izmene in ko tudi italijanski dijaki od daleč prihajajo v šole v mesto, kar je združeno z velikimi javnimi stroški, zato naj bi ti dijaki nadaljevali študij na kakšni drugi enaki šoli v Trstu. Svetovalka Pirella (KPI) je kot profesorica na italijanskih profesionalnih šolah ugotovila, da veliko slovenskih otrok zahaja v italijanske zavode in bi bilo potrebno predvsem doseči njihov vpis v ustrezni slovenski zavod. Potrebno je izvesti propagando za večji vpis v slovenske nadaljevalne šole, ne pa jih zapirati. Demokristjan Pagura je zahteval za manjšino jamstva, da se ohrani in razvija, vendar je potrebno pregledati tudi izdatke, ker je sredstev malo in je potrebno, da se z žrtvovanjem vseh zagotovi predvsem socialna varnost. Treba je poiskati še druge načine, da se slovenska manjšina izobražuje, je dejal Pagura ter dodal, da je zapiranje razredov protiustavno. Socialist Sanzin je izrazil zaskrbljenost spričo Del Pierovega izvajanja ter je omenil težave, s katerimi so se morali ubadati tisti, j ki so šolo ustanavljali. Povedal je, da se podjetja zanimajo za absolvente. ki so' strokovno pripravljeni. Navedel je primere, ko imajo tudi italijanske šole po slovenskih vaseh samo enega učenca. Zavrnil je trditev, da je potrebno na šolo gledati skozi liro, ampak predvsem kot na ustavno pravico državljanov do šolanja. Svetovalec Sanzin je odprl vprašanje strukture slovenskega šolstva, navedel je primere dvojnih enakih šol v Trstu in Gorici ter pomanjkanje različnih strokovnih šol. Svetovalec Paulin (SDZ) je svetovalcem PLI in PSI odgovoril na nekatere pomisleke glede strokovnega šolstva. Dejal je, da tržaška trgovska akademija ni enak šolski zavod kot je goriška strokovna šola in da zato nadaljevanje šolanja v Trstu ni mogoče. Omenil je trikratno preselitev šole in navedel še druge začetne težave, ki prav gotovo ovirajo zavodov razvoj ter tudi zaradi manjšinskega značaja v razredih trgovske šole ne bo nikoli po 25 dijakov, kot predpisuje zakon. Liberalec Del Piero je dejal, da ga je Sanzinovo tehtno izvajanje prepričalo o potrebni odprtja četrtega razreda in sploh po ohranjanju takšnega tipa šole kot je strokovni zavod. Demftkristjanski svetovalec Culot je prepričal občinsko upravo, naj popravi poslopje porotnega sodišča, ki je na dvorišču sodne palače v Gorici. Dokler teh popravil ne o-pravijo, toliko časa porotno sodišče ne more zasedati v Gorici, kar predstavlja za naše mesto hudo izgubo. Svetovalec je to vprašanje obdelal v svoji resoluciji, vendar je hotel ovrednotiti predvsem Gorico kot pokrajinsko središče, ki izgublja na svojem pomenu spričo odhajanja pomembnih uradov iz našega mesta. Če se bo ta proces nadaljeval, je ugotovil Culot, se bo položaj Gorice slabšal ter lahko prej ali slej posteme vprašljiva njena vloga. • Poštni urad v Doberdobu bo izplačeval pokojnine INPS kategorije VO v sredo, 13. novembra, za naselja Jamlje, Dol in Poljane ter v četrtek, 14. za Doberdob. # Goriška davkarija bo pobirala davke jutri od 8. do 12. ure na županstvu v Sovodnjah. Davke bo davčni izterjevalec pobiral v torek, 12. t.m., ob isti uri v števerjanu. Z vrsto predavanj in kulturnih večerov je v društvih, ki so včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo, stekla delovna sezona, ki obeta biti letos še bogatejša od lanske. Društva so sicer že v polnem delovnem razmahu: pevski zbori imajo vaje že več časa, kmalu pa bomo imeli na tem področju tudi prijetno novost. Pevski zbori se pripravljajo na razne nastope, ki so napovedani za konec novembra in v decembru pa še v prvih mesecih prihodnjega leta. Po uspelih gostovanjih Komornega moškega zbora iz Celja v Gorici in v Sovodnjah lahko že sedaj napovemo koncert slovenske in italijanske pesmi, ki bo v Ronkah 30. novembra, v sodelovanju med tamkajšnjim prosvetnim društvom «Srečko Kosovel», Slovensko prosvetno zvezo in domačo Pro Loco. Z naše strani bodo na tem koncertu sodelovali moški zbor «Jezero» iz Doberdoba, ansambel «Lojze Hlede» iz Števerjana in kot gost Tamburaški zbor iz Škofje Loke. Vrnimo se k predavanjem. Prvo predavanje v tej sezoni je bilo v četrtek zvečer, v polni dvorani klu- tiiitmfiimiiiiiiiiimiiitiiiiillitmiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiinttmiiiiiiiiiimiiiiinimiimiiiitiiimiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiimiiiiitiJiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiii! ŠPORTNO DRUŠTVO «SOVODNJE» priredi v soboto. 16. novembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah MARTINOVANJE Ples bo od 20. do 2. ure. igral bo orkester The Lovers. Rezervacija miz pri odbornikih društva. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - GORICA Jamarski klub «KRAŠKI KRTI» vabi člane in prijatelje na otvoritev Jamarskega doma, ki bo v nedeljo, 17. novembra 1974, ob 11. uri na Vrhu. OB VELIKI UDELEŽBI UUDI VELIČASTNA PROSLAVA ODPORNIŠTVA V TRŽIČU V slovenščini je govoril tudi podpredsednik ANPI Ladi Dornik Proslava v počastitev partizanskega komandanta Silvia Marcuz-zija - Montesa, odlikovanega z zlato kolajno za hrabrost, ki so ga nacifašisti zločinsko umorili med vojno v mučilnici v Palmanovi, je včeraj zjutraj dobila posebni poudarek v sedanjem političnem trenutku. Proslave se je udeležilo veliko ljudi, na njej so sodelovali tudi župani iz občin tržiškega okoliša in tudi nekateri iz bližnje Videnške pokrajine s prapori. Po sprevodu skozi mesto in po cerkvenem obredu je bila svečana proslava v kino dvorani «Azzurro». Tu je tržiški župan Versace Mon-tesovi vdovi izročil spominsko kolajno. V imenu pokrajinskega odbora ANPI je vse prisotne pozdravil v slovenščini in v italijanščini podpredsednik organizacije Ladi Dornik. Nato sta imela priložnostna govora dr. Rolando Gian in Giovanni Padoan - Vanni. Oba sta se v spominu na slavne borbene dni povezala na politični položaj v državi in v svetu danes. Poudarila sta, da je treba v borbi pridobljeno demokracijo ohraniti tudi z borbo proti zadnji obliki fašizma in tako imenovanega «reda». Krivde nekaterih vojaških in političnih o-sebnosti ne smemo posploševati, saj so bili taki primeri tudi med odporništvom. Vendar pa je bila večina prebivalstva takrat, kot danes, na strani resnične demokracije. Odloženo imenovanje ravnatelja umobolnice Kot smo včeraj izvedeli, je deželni nadzorni odbor v Vidnu blokiral sklep goriškega pokrajinskega sveta o imenovanju prof. Domenica Zampara za ravnatelja goriške psihiatrične bolnišnice. Sklep so, kot je znano, sprejeli samo svetovalci KD, PSDI in SDZ, svetovalci opozicije pa so takrat sejno dvorano zapustili. Štirje svetovalci. Semola in Waltritsch (PSI) ter Polet-to in Marega (KPI) so poslali nadzornemu odboru skupni poziv, kjer oporekajo imenovanju. Po tem prizivu je deželni nadzorni odbor zahteval nova pojasnila. O stvari se bo verjetno spet razpravljalo v pokrajinskem svetu. V zvezi s tem omenimo še, da sta komunistična predstavnika v komisiji za psihiatrično oskrbo Po-letto in Marega podala ostavko v znak solidarnosti s predsednikom te komisije, socialistom Semole, ki je dal ostavko že pred 15 dnevi. Omenimo še, da je sindikalna federacija vložila priziv proti javnemu natečaju za štiri mesta socialnih asistentk v umobolnici. Tu delajo že nekaj let štiri socialne asistentke, ki bi lahko v javnem natečaju tvegale odpust. To pa je v nasprotju z obstoječimi pravili. HVALEVREDNA POBUDA GLASBENE MATICE Mariborski glasbeniki bodo v četrtek gostovali v gledališču Verdi v Gorici Dirigiral bo Anton Nanut - Prvi koncert slovenske abonmajske glasbene sezone ....................Hilli."HI.IIIIIIIIIIIII...................... NA POBUDO SPZ IN VANJO VČLANJENIH DRUŠTEV Začeli so s prirejanjem kulturnih večerov in predavanj v prosvetnih društvih v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici so odprli razstavo o begunskem šolstvu - Filmski ve. čer na Oslavju - Prihodnji teden kulturni večer v Števerjanu, Sovodnjah, Jamljah in Rupi VPRAŠANJE, KI ŽIVO ZANIMA STARŠE IN ŠOLNIKE Vse glasnejše in številnejše zahteve za ukinitev popoldanskega šolskega pouka Za takšno rešitev so se opredelili italijanski zavodi in tudi Sindikat slovenske šole - Pokrajinska odbornica Eerletičevu pričakuje pristanek šolskih zavodov, da bo uskladila potrebe po prevozih, menzi in uporabi telovadnic Obstajajo utemeljeni upi, da bodo pouk na goriških srednjih šolah, italijanskih in slovenskih, po Novem letu skrčili samo na dopoldanske ure. To vest nam je včeraj povedala pokrajinska odbornica za šolstvo in kulturo Marija Ferletič. Novice, ki potrjujejo takšno usmerjenost, prihajajo tudi iz šolskih vrst. Pred dnevi je bil namreč na deželni ravni sestanek šolskih oblasti, kjer so razpravljali o takšni možnosti ter so do nje zavzeli u-godno stališče. Vprašanje drugačne ureditve šolskega pouka na nižjih in višjih srednjih šolah obeh narodnosti je že nekaj časa prisotno v šolskem svetu Italijanski tehnični zavod Fermi, ki ga obiskujejo dijaki iz vseh krajev naše pokrajine ter se zaradi številnih predmetov zadržujejo njegovi dijaki v Gorici tudi v popoldanskih urah, čestokrat tja do večera, je že lansko leto predlagal drugačno razporeditev pouka ter ukinitev popoldanskih ur. Tudi Sindikat slovenske šole, ki je prav tako že lani spoznal raznovrstne težave, nastajajoče zaradi visokega števila učnih ur in nujnosti, da dijaki in dijakinje tudi popoldne ostajajo v mestu, je letos ob pričetku leta opozoril na to vprašanje ter predlagal pričetek pouka bolj zgodaj ter skrajšanje učnih nr, da bi jih strnili v dopoldanski in opoldanski čas. Pokrajinsaa odbornica Ferletiče va je pred dnevi prejela pismo trgovske šole, v katerem podpira predlog, ki se oblikuje v šolskih in oblastvenih telesih, da bi v Gorici, kakor so to že pred časom uvedli tudi v Tržiču in v Ronkah, pričeli s poukom bolj zgodaj in da bi bile učne ure krajše. Sedaj pričakuje, da se bodo glede tega pred- loga izrekle še preostale slovenske srednje šole. Možnost odprave popoldanskega pouka, če ne v celoti pa vsaj v veliki večini dnevov, prinaša nekatere vzporedne probleme kot so u-skladitev avtobusnih prevozov, u-činkovito izkoriščanje deželnih denarnih prispevkov za prevoze in za menze kakor tudi uskladitev urnikov za uporabo telovadnic. Če bodo šolske in pokrajinske o-blasti uspele strniti šolske ure v dopoldanskem času, potem po vsej priliki nekatere šole sploh ne bodo več imele popoldanskega pouka, tiste pa, ki ga imajo po trikrat na teden, bi ga imele samo enkrat. Starši otrok, ki obiskujejo srednje šole, z razumljivim zanimanjem spremljajo napore pristojnih dejavnikov, da bi odstranili ta odprta vprašanja, hkrati pa pričakujejo, da se bo pouk po novem pričel že po novoletnih praznikih. Sestavljen odbor PD «Danica» na Vrhu Prejšnji četrtek se je na Vrhu sestal novoizvoljeni odbor prosvetnega društva «Danica». Glavna točka dnevnega reda je predvidevala porazdelitev funkcij med odborniki. Za predsednika je bil ponovno potrjen prof. Leopold Devetak, za podpredsednika pa je Marčelino Devetak. Kot smo že v prispevku o občnem zboru društva napisali, so letos v odbor pristopili tudi mlajši Vrhovci in domače žene. Mladini so starejši člani prisodili precejšnjo odgovornost ter jim dodelili od-borniška mesta. Tako je bil za taj nlka imenovan Dominik Juren, ka- teremu bo pomagal mlajši član Lucijan Černič, blagajnik je Ciril Černič (pomagal mu bo Žarko Grilj), za gospodarja so imenovali Angela Frandoliča (Enzo Panaritti), odbornik za kulturo in rekreacijo bo profesor Venko Devetak (Valter Devetak). Boža Devetak je bila imenovana za predstavnico žena. V nadzorni odbor so bili izvoljeni 0-skar Devetak, Dominik Grilj, Vida Černič in Bojana Devetak. V nadaljevanju četrtkove seje so razpravljali predvsem o gradnji prosvetnega doma na Vrhu, ki naj bi služil potrebam vseh organizacij v vasi. Odprte bencinske črpalke na Goriškem Na Goriškem bodo danes odprte naslednje bencinske črpalke: Občina Gorica: Esso, Travnik; Texaco, Ul. Leoni; Chevron, Ul. Brigata Re; Shell, Ul. Lungo Isonzo; Esso, Korzo Italija; Agip, Ul. Duca D’Aosta. Občina Gradišče: Shell, Trg Unità. Občina Krmin: Api, Drevored Venezia Giulia. Občina Škocjan ob Soči: Esso, pokrajinska cesta za Gradež. Občina Ronke: Chevron, državna cesta št. 14; Total, Ul. Redipuglia. Občina Gradež: BP, Argine Moreri; Sarom, Drevored Moreri. Občina Tržič: Mobil, Ulica Boito; Agip, Ul. Duca D'Aosta; Esso, Ul. Boito; Api, Ul. Cosulich. Občina Šlovrenc ob Soči: Agip, državna cesta št. 56. Občina Zagraj: Api, Ul. Garibaldi. Občina Mariano: BP, Ul. Dante. Občina Vileš: Chevron. Občina Doberdob: Chevron, Dol. ba «Simon Gregorčič» v Gorici. Zastopnik kluba Marko Waltritsch je naglasil, da bo letos delovanje tega kluba redno, kot pred leti, in da bodo v njem priredili nekaj ciklusov; enega posvečenega slovenskemu šolstvu, drugega položaju narodnostnih manjšin na Koroškem, v Poadižju in v Dolini Aosta; tretji ciklus bo posvečen 30-letnici zmage nad fašizmom. V pripravi pa je še en ciklus. Predavanja ne bodo sovpadala niti z gledališkimi niti s koncertnimi predstavami. Prvi ciklus, posvečen vprašanjem slovenskega šolstva je prirejen, v. sodelovanju s Slovenskim šolskim muzejem iz Ljubljane. Ravnateljica omenjenega muzeja Slavica Pavlič je nato povedala kako je prišlo do zbiranja gradiva o goriško-istrskem begunskem šolstvu med prvo svetovno vojno in do ustrezne razstave, ki je bila lani v Ljubljani, v četrtek pa so jo odprli tudi v Gorici. Gradivo je dolga leta zbiral pedagoški svetovalec Ivan Šavli, ki je napisal tudi obsežno študijo, ki je bila objavljena letos v šolskem zborniku. V muzeju so tako zbrali bogato gradivo o naših šolah, ki so se ustanavljale med prvo svetovno vojno, v begunstvu v avstrijskih in čeških deželah. Nato je Pavličeva prikazala tudi nastanek in razvoj Slovenskega šolskega muzeja ter koristno delo, ki ga opravlja v zbiranju gradiva o šolstvu na Slovenskem. Povabila je Goričane, zlasti pa šolnike, da si ta muzej ogledajo. Sledil je ogled bogate dokumentarne in fotografske razstave o go-riškem begunskem šolstvu, ki je prirejena v klubu «Simon Gregorčič» in ki bo odprta še ta teden. Prof. Rado Bednarik in Elo Merku-ža sta obudila nekatere spomine na čase, ki so prikazani v tej razstavi. V petek zvečer je pričelo delovanje v novi sezoni tudi prosvetno društvo «Naš prapor» iz Pevme, Štmavra in z Oslavja. V spodnjih prostorih Pepijeve gostilne na Oslavju so mladi prosvetarji priredili filmski večer, na katerem so predvajali slovenski celovečerni barvni film «Cvetje v jeseni», ki je bil povzet po istoimenski povesti Ivana Tavčarja. Filmski predstavi je prisostvovalo veliko domačinov, predvsem mladih, ki so s pozornostjo sledili dogodkom na platnu. Kot smo zgoraj omenili se je s tem večerom pričela letošnja se- zona v spodnjih Brdih. Odslej bo društvo, v obdobju dvajset dni, prirejalo razne kulturne in zabavne večere. Medtem pa bodo člani društva uredili prosvetno dvorano v Pevmi. Po vsej verjetnosti bo ta urejena že v prvih mesecih prihodnjega leta. Prihodnji teden imajo SPZ in v njo včlanjena društva na programu štiri kulturne večere na podeželju. V sredo bo v Števerjanu, v priredbi društva «Briški grič», prvo letošnje predavanje. Rudi Hoenn iz Nove Gorice bo predaval o Posočju in prikazal barvne diapozitive o krajih ob naši prelepi reki. Isto predavanje bo prof. Hoenn ponovil v petek zvečer v Kulturnem domu v Sovodnjah. SPZ pa bo priredila, vedno v petek, dva kulturna večera v krajih, kjer trenutno ni v njo včlanjenih društev, to je v Jamljah in v Rupi. V Jamljah bodo predvajali slovenski film «Cvetje v jeseni», v Rupi pa bo o potovanju po Donavi in Volgi predaval g. Roman Rodaro iz Gorice. Te pobude spadajo v prizadevanja SPZ, da se začne prosvetno delovanje tudi v tistih krajih, kjer ga do sedaj ni bilo. ■ V četrtek bomo lahko v Verdijevem gledališču v Gorici poslušali zanimiv koncert Godalnega orkestra mariborske Opere in mladinski zbor iz Maribora, ki ju vodi priznani slovenski dirigent Anton Nanut, naš primorski rojak. Koncert bo prvi od petih, ki jih v slovenski abonmajski glasbeni sezoni, prireja Glasbena matica ob sodelovanju SPZ in ZSKP. Že samo dejstvo, da prihaja k nam tako kvalitetna in številčna glasbena skupina iz glavnega mesta štajerske, nam zagotavlja uspeh te prireditve. Slovenska publika v Gorici rada sledi glasbenim prireditvam in prireditelji so prepričani, da se bo tudi tokrat, ob gostovanju tako kvalitetnega ansambla, polnoštevilno odzvala njihovemu vabilu. Gledališko sezono pričenjajo v Verdijevem gledališču, nastopi si bodo sledili v dvorani Attems, v Katoliškem domu in v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu. V program spadajo koncert okteta «Gallus» iz Ljubljane, recital violinista Gorjana Košute s spremljavo pianista Erminija Ambrozeta, koncert orkestra tržaške Glasbene matice in za zaključek, aprila meseca, koncert akademskega pevskega zbora «Tone Tomšič» iz Ljubljane. Abonma za pet koncertov stane 4.000 lir, prodajajo tudi znižane a-bonmaje za dijake, posamezna vstopnica pa bo stala 1.000 lir. Abonmaje zbirajo na sedežu Glasbene matice, SPZ v Ulici Malta 2, ter v pisarni Arturja Koshute v Ulici Mameli 5. Glasbeni matici, ki hoče s to svojo pobudo obogatiti kvalitetno glasbeno predvajanje v našem mestu, sta priskočili na pomoč Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete. Naše bralce ,ki so zvesti obiskovalci kulturnih prireditev, posebno še koncertov, vabimo, da se teh glasbenih prireditev udeležijo v čim večjem številu in s tem nagradijo prizadevanja Glasbene matice, ki je, s svojo glasbeno šolo, veliko pripomogla k širjenju glasbene kulture v Gorici. v Štandrežu. Komaj leto dni je minilo, ko so pokopali hišnega poglavarja in zavednega očeta Avgusta. Pokojnica, ki so ji domači pravili Zela, je bila dobra in prijazna žena ter zavedna mati. Skupaj z možem je v zdravem duhu vzgojila štiri otroke. Hčeri Darinka in Sonja z možema in sinovi globoko žalujeta materino smrt, a najbolj prizadeta sta hčerka Dana in sin Vojko, ki še živita pod očetovo streho in sta sedaj ostala sama. Da je bila pokojnica ugledna žena je bil dokaz veliko število ljudi, sorodnikov, prijateljev, ki se je udeležilo v petek opoldne pogrebnega sprevoda. Iz goriške bolnišnice, kjer je pokojnica umrla, je pogrebni sprevod krenil v štandreško cerkev, od tod pa na vaško' pokopališče. Ob odprtem grobu se je zbor «Oton Župančič» poslovil z dvema žalostinkama. Vsemu sorodstvu, hčeram, vnukom ter sinu Vojku, članu pevskega zbora in svojemu zvestemu odborniku, izreka prosvetno društvo «Oton Župančič» globoko sožalje. Pokojnici naj bo lahka domača zemlja. Umrl je Andrej Pahor zgledni domačin iz Jamelj Rozalijo Mučič vd. Cijak tmmm: :» «p. : ■ s s-. rnmimm «mm mi:!?! w Tn««tirii KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 , GORICA - Ul Morelli 14 Tel 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA V petek popoldne je bil v Jamljah , pogreb 80-letnega domačina An-. . y . j dreja Pahorja, po domače Drejeta V Standrezu SO pokopali l Metniga - čevljarja, čeprav tih in r r 1 skromen, je bil skozi celo življenje aktiven prosvetno - političen človek. V njegovi rojstni vasi v Jamljah je pustil globoko sled svojega udejstvovanja, katerega bodo morali sedaj nadaljevati mladi vaščani. Pred štirimi leti je z ženo Marijo Marušič slavil zlato poroko. Pokojnik se je v mladih letih izučil čevljarske obrti, vendar je ta posel kmalu opustil in se zaposlil v tržiški ladjedelnici, kjer je upravljal žerjav. Bil je član notranje komisije in aktiven sindikalist. Vneto je tudi sodeloval v naprednih slovenskih organizacijah na Goriškem ter bil med ustanovitelji prosvetnega društva v Jamljah, ki je bilo v prvih povojnih letih zelo aktivno. Velik doprinos je dala njegova družina za osvoboditev naših krajev. Leta 1944 je sin Oskar padel pri Kninu, ko mu je bilo komaj 20 let, hčerko Slavico so Nemci odvedli v koncentracijsko taborišče v Auschwitz, sina Danila pa v Berlin. Na domu pa so šivali in kuhali za partizane ter jim nudili tudi prenočišče. Po osvoboditvi je bil Andrej član OF za nabrežinsko okrožje. Brezposelnost prvih povojnih let je hudo prizadela tudi Metno družino. Leta 1953 je med nabiranjem vojnih odpadkov izgubil življenje 23-letni sin Albin, ker mu je počila bomba v roki. Po upokojitvi se je posvetil urejevanju vrta in doma, ki si ga je sezidal takoj po prvi svetovni vojni na razvalinah ženine dediščine pri Himetevih. Več časa je tudi brezplačno raznašal «Sočo» in Primorski dnevnik katerega je vedno rad prebiral. Zapušča ženo, tri hčerke in enega sina, katerim gre v tem težkem tmutku naše iskreno sožalje. V sredo zjutraj Je umrla 68-letna Rozalija Mučič vd. Cijak. Kruta usoda je v kartkem času dvakrat težko prizadela Cijakovo družino PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - UL Duca d’Aosta 18« - feL 28-45 GORICA PREVZEMAMO PRFVn/ VSAKOVRSTNEGA BLAGA TOZD gostinstvo PAKET OB DNEVU REPUBLIKE 28. - 29. - 30. novembra PENZION 70 ND DNEVNO koristite lahko samo en dan V hotelu POLDANOVEC na LOKVAH ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI vabi danes, ob 16. uri, v Katoliški dom na tradicionalno revijo pevskih zborov CECILIJANKO Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 «L’arrivista», A. Delon in S. Rome. Barvni film. CORSO 14.45—22.00 «Il domestico». L. Buzzanca in M. Brochard. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 15.30—22.00 «H sorriso del grande tentatore». Barvni film. G. Jackson in A. Celi. Pre-povecian mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.00—22.00 «Innocenza e turbamento». V. Caprioli in E. Fenech. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.00-21.30 «Jony svelto». J. Kelly in G. Hendri. Barvni film. Iršič AZZURRO 14.00-22.00 «Sensi proibiti». Barvni film. EXCELSIOR 14.00—22.00 «Il colonnello Buttigliene diventa generale». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «Noi due senza domani». Barvni film. Mova Gorica SOČA «Kralj slonov», ameriški film v barvah ob 10.00; «Roparji vlaka», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Začetnica na pločniku», francoski barvni, film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Holandska zveza», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. RENČE «Sutjeska», jugoslov. barvni film ob 16.00 in 20.00. PRVAČINA «Prometna zmeda», francoski barvni film ob 16.00 in 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto. tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72-701. Prosveta Prosvetno društvo «Briški grič» v števerjanu vabi na prvo predavanje letošnje sezone, ki bo na sedežu v sredo, 13. novembra, ob 20.30. Predaval bo prof. Rudi Hoenn iz Nove Gorice o Posočju. Predavanje bo spremljal z 220 barvnimi diapozitivi o krajih ob Soči. Slovenska prosvetna zveza vabi na predvajanje slovenskega filma «Cvetje v jeseni», ki je bil posnet po istoimenski Tavčarjevi povesti. Film bodo predvajali v petek, 15. novembra. v Jamljah, ob 20.30, na domu Jožeta Pahorja - Smoleta. Prosvetno društvo «Sovodnje» vabi v petek, 15. novembra, ob 20.30 v Kulturni dom, kjer bo prof. Rudi Hoenn iz Nove Gorice predaval o Posočju in ponazoril svoje pripovedovanje z 220 barvnimi diapozitivi. Slovenska prosvetna zveza vabi prebivalce Rupe in Peči na predavanje o «Potovanju po Donavi in Volgi, ki ga bo imel Roman Rodaro iz Gorice v petek, 15. novembra, ob 20.30 v gostilni Ožbot v Rupi. Predavanje bo predavatelj ponazoril s številnimi barvnimi diapozitivi, ki jih je posnel na svojih potovanjih. Razna obvestila SPD Gorica priredi v soboto, 16. novembra, na sedežu v Ul. Malta, sejem smučarske opreme. Namen tega sejma je prodaja ali zamenjava rabljenih smučarskih potrebščin. Društveni prostori bodo odprti od 15 30 do 18. ure. Slovensko planinsko društvo Gorica javlja, da se je že pričelo vpisovanje za smučarski tečaj na Lažni, ki bo od 26. decembra do 4. januarja. Tečaj bo ob* ugodnih snežnih rezmerah. Pri vpisu morajo starši podpisati izjavo za razrešitev SPD kakršnekoli odgovornosti pri morebitnih nezgodah. Vpisovanje je vsak dan od 10. do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob sobotah pa samo od 10. do 12. ure na sedežu SPD, Ul. Malta 2. Ob tej priložnosti sprejemajo tudi vpisovanje y FISI.______________________________ V spomin Rozalije Mučič vd» Cijak, Antona Volčiča in Leopolda Pelicona s Peči, darujejo pevci zbora «Oton Župančič» v štandrežu 30.000 lir v sklad za gradnjo prosvetnega doma «Andrej Budal». ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega ANDREJA PAHORJA se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so nam na kakršenkoli način izkazali sočutje in stali ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala č, g. župniku in predsedniku p. d. «Jezero» iz Doberdoba za poslovilne besede ter vsemu bolniškemu osebju za požrtvovalno delo. žalujoči svojci Jamlje, 10. novembra 1974 ZAHVALA Ob izgubi naše drage ROZALIJE MUČIČ vd. CIJAK se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboru «O. Župančič», g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali. Sin Vojko, hčerka Dana, hčerki Darinka in Sonja z družinama ter drago sorodstvo štandrež, 10. novembra 1974 KULTURA AVGUST ČERNIGOJ V CALERIJ» «CflRTESlUS» Nikoli prekinjeni stik z resničnostjo Mladeniški navdih nestorja tržaških slovenskih likovnikov Za umetniško zahtevnega ljubitelja grafike so bile Černigojeve grafične razstave vedno posebno zanimivo likovno doživetje. Podobno kot dosedanje, ljubiteljev umetnosti ne bo razočarala niti sedanja razstava, ki jo je Černigoj pripravil v galeriji Cartesius, kajti že dokaj priletni mojster prikazuje tam bogato zbirko svojih najnovejših del, ki združujejo v celoti sijaj njegovih posameznih grafičnih postopkov nekako v višjem umetniškem sozvočju. Naključni obiskovalec dobi pri bežnem ogledu razstave vtis, da je Černigojeva grafika nekako abstraktna. Tisti pa, ki se v razstavišču pomudijo pred njegovimi listi dalj časa, kaj kmalu odkrijejo, da njihova zasnova korenini v snovni resničnosti predmetov, saj s* te čudovite kompozicije navidezno neznanega v resnici sestavljene iz nekakšne kalejdoskopske združitve različnih razbitin, kot na primer delov stopnic, zaves, drobcev arhitekturnih in pohištvenih slogov, da celo človeškega telesa, začenši z glavo, delom trupla, z očesom, k ar nenadoma odkrijemo na listu kot nekoč v risanih skrivalnicah. V Černigojevih grafičnih listih se torej kopičijo odrazi raznih obrobi iih meja tako imenovane «prava umetnosti», kakor jo pojmuje à Irše občinstvo. Jih pa Černigoj predela v svoji umetniški domišljiji z nenavadno risarsko spretnostjo in povezuje v fantastično - pravljično, hkrati pa nekoliko stilizirano telesnost morebitnega obstoja, ki izžareva nevsakdanje za oko zapeljivo čarobno ie-poto. So to listi, pred katerimi posebno glasbeno tenkočutni gledalci občutijo pritajeno, rahlo muzikalično zvenenje, kot bi bile v njih tanke črte risb strune glasbil. V občutju bolj likovno emotivnega gledalca pa ti listi dosežejo svoj višek v nekaj primerkih, ki jih je mojster barvno popestril z diskretriim a-kvareliranjem, kot nekoč pri prvih starih kamenotiskih. Čeprav Černigoj trdi, da takšni listi ne presegajo njegove grafične zamisli in da so zato dokončni dosežek, menimo, da bi jih mojster, povečane v oljnato podobo, mogel dvigniti še na višjo raven kot samostojne umetnine. V katalogu nam našega tržaškega slikarja predstavlja rimski kritik Gualtiero Da Via tako, kot ga je predstavil na Černigojevi letošnji razstavi v Rimu, uvodno besedo pa zaključuje takole: «Tržaški bakrorezec odklanja gotove sheme, obnavlja pa še nikoli prekinjeni stik z resničnostjo, iz katere izhajajo njegova navdahnjenja». Verjetno prav v dokaz temu ie v tiskarskem delu galerije Cartesius Černigoj razobesil tudi vrsto čmilnih lavirank na temo sproščeno realistično narisanih obrežnih prizorov, ki naj bi zadovoljili tudi tiste, ki z njim ne soglašajo. So pa tu prava novost listi, tiskani s strojno izrezanimi železnimi ploščami. Njihove oblike niso več uklenjene v geometrično askezo, marveč razgibano krepko utripajo, kot da bi jih izbruhal kak pragenij likovnosti. Ti «nestvori» polabstraktnih in pol surealističnih oblik pa so tu tudi dokaz neskrha-ne Černigojeve ustvarjalne sile in še vedno nenehne razvojne sposobnosti, ki kaže nekakšno prožnost mladeniškega hotenja našega nestorja, mojstra zamejskega slikarstva, ki je že na poti k svojemu 80. letu. MILKO BAMBIČ Avgust Černigoj — Grafični list z razstave v galeriji «Cartesius» V TRŽAŠKIH FILMSKIH KROŽKIH «La Cappella» otvarja sezono z desetimi filmi v abonmaju Tudi letos se bo nova sezona krožka La Cappella Underground (Ul. Franca 17) začela s ciklusom 10 filmov, katerih predvajanje je za Trst premiersko. Filmi bodo na sporedu vsak četrtek, petek in soboto ob 19.00 in 21.30. Na sporedu so bodisi filmi v italijanski verziji iz uradne distribucije, ki jih ji pa ni uspelo prikazati v tržaških kinodvoranah, bodisi filmi s festivalov v kulturni distribuciji in torej v izvirni verziji z italijanskimi podnaslovi. V celoti gre torej za skupino zanimivih del, za katerih gledanje se tu nudi edinstvena priložnost. 14., 15. in 16. novembra bo na sporedu prvi film, prvenec igralca Alana Arkina Piccoli omicidi (Little Murders, 1972) po scenariju Julesa Feifferja in z interpretacijo Elliotta Goulda, Donalda Sutherlanda in v kratki vlogi samega Arkina. 21., 22. in 23. novembra bo na sporedu iranski film Parviza Ki- miavija I Mongoli (Mogolha, 1973), torej primer pri nas povsem neznane kinematografije. 28., 29. in 30. novembra bo na vrsti ameriški film Panico a Needle Park (Panič in Needle Park, 1972), ki ga je režiral nov režiser Jerry Schatzberg, ki je nato zmagal v Cannesu s filmom «Lo spaventapasseri». Protagonista sta Al Pacino in Kitty Winn. 5., 6. in 7. decembra bodo predvajali madžarski film Marte Meszaros (Jancsojeve žene) Respiro libero (Szabad lelegzet, 1973) z igralko Erzsebet Kutvolgyi. 12., 13. in 14. decembra bo na sporedu režiserski prvenec ameriškega igrlaca Georga C. Scotta La notte del furore (Rage, 1973), v katerem igra s Scottom samim Richard Basehart. 19., 20. in 21. decembra bo na vrsti švicarski film, prvenec Thomasa Koerferja La morte del direttore del circo delle pulci (Der Tod des Flohzirkusdirektors, 1973) z igralcem Franeoisom Simonom. 9., 10. in 11. januarja spet a-meriški film, Roberta Mulligana Chi è l’altro? (The Other, 1973). 16., 17. in 18, januarja bo na sporedu drugi madžarski film enega najboljših režiserjev te kinematografije, Petra Bacsoja Uno sparo in testa (Fejloves, 1969), v katerem igrata Kati Kovacs in Karoly Horvath. 23., 24. in 25. januarja bo a-meriška komedija, prvenec Cyja Howarda Amanti e altri estranei (Lovers and Other Strangers, 1972); igrata Gig Young in Bonnie Bedelia. 30. in 31. januarja ter 1. februarja bo končno na sporedu japonski film, ki je doživel v domovini velik uspeh, Keia Kumaia Il lungo buio (Shinobugawa, 1973) ; igrata Komaki Kurihara in Ya-sushi Nagata. Naslove filmov pišemo v italijanščini, ker je brez predhodnega ogleda filma smiselni prevod zelo tvegan. S. G. DRUGA PESNIŠKA ZBIRKA MARIJA ČUKA Šumenje modrega mahu Pesniško tkivo, ki je dovolj samosvoje in novo zato, ker raste iz sproščenih osebnih vzgibov ■ ! Platnica Čukove pesniške zbirke Za nami so časi, ko je bila vsaka nova knjiga domačih avtorjev na Tržaškem in Goriškem velik dogodek. Vrzel med literarnimi ustvarjalci, ki je nastala pod fašizmom, se je v poslednjih petih letih krepko zapolnila in ime- na tistih, ki se z vztrajnostjo in ambicijo ukvarjajo s slovstvom, že štejemo na desetine. Poleg tega so književniki nekako pospešili svoj «produkcijski ritem», pač v duhu časa, tako da si danes težko predstavljamo pisatelja, ki ne izda nove knjige vsaj vsake tri ali štiri leta; že samo javno mnenje ali založbe ga v to silijo, včasih tudi v njegovo škodo; to v Sloveniji in tudi že pri nas. Kljub temu pa se mi zdi nujno potrebno, da periodični tisk, posebno še zamejski, izkazuje potrebno zanimanje s kritičnimi poročili vsaj vsem domačim novitetam; to na-glašam tem bolj, ker vidim, da zadnje čase taka pozornost peša. Marij čuk je nastopil s svojim Pesniškim listom v začetku lanskega leta, in že je te dni pred nami njegova druga samostojna zbirka Šumenje modrega mahu. Ne morem si kaj, da ne bi glavnih vtisov o novi' čukovi knjigi vezal prav na naslov, ki je zelo posrečen in ob katerem lahko izrišem poglavitne značilnosti in razsežnosti vsebovanih pesmi. 2e v prvi zbirki smo opazili Čukovo nagnjenje do bohotne, baročne Wiiiiiiimumum(nmmmil|immmm(m|Uum|lll|mmm|ll|IM|m|m|lllllllllllll,lllll,m,llimll|milllllll,lill,,llllllllllllllll|m||m|lll|m|||nim|,|u|im|mi|* NOV ROMAN FERDA GODINE Človek živi in umira Prekmurska vas pred petimi, desetimi leti. Nad družino Martina Zvera se je zgrnila nesreča. Hčerka Majda, ki je bila na delu v Avstriji, se je na Božič ponesrečila z avtom, ko se je vračala domov. Tudi njen oče, sezonski zidar, je delal v tujini. Po smrti hčerke mu žena ni pustila več v tujino. Po posredovanju soseda in prijatelja Baligača, ki se iz Ljubljane kot upokojen novinar vrača v rodno vas, dobi službo na občini. Toda tu so se vgnezdili najrazličnejši veljaki, ki skušajo svoj položaj izrabljati v svojo korist. Predsednik občine Kovač in direktor zadruge Rantaša izrabljata Zverovo službo in dobrodušnost, da vodita svoje prijatelje in obiskovalce na Zverov dom, kjer jih ta gosti in napaja z domačimi dobrinami. Ti občinski veljaki, ki so pokupili zemljo in gorice od kmetov, skušajo socializirati vas, organizirajo rejo bekonov, pa vse skupaj propada, pri tem pa se okoriščajo kakor le morejo. Ljudje se jim postavljajo po robu, drugi molče in prenašajo krivice. Toda ko vsa stvar z zadrugo in rejo bekonov dokončno propade, od-slove z občine tudi Zvera, ki jim ni več potreben. Očitajo mu, da je po vasi raznašal uradne tajne. Pri tem pa se razni pomagači vaških veljakov, kot na pr. Vili Erjavec, poslužijo celo lažne o-vadbe, samo da bi dosegli svoje cilje. Med vso to zgodbo se razpleta še zgodba inženirja Ozmeca, ki regulira vode in se zaplete v ljubezenske odnose z drugo Zverovo hčerko, učiteljico Bredo, katero pa zapusti in odide službovat nekam na Gorenjsko. In ko so Zvera nagnali iz službe, ko mu je doma propadla reja svinj in ko vaščanom celo groze s tožbami za plačilo krme, namesto, da bi jim plačali rejo, je vsega le preveč. Toda Bali-gaču, ki razkrinkava vse to, groze o ovadbami, predsednik občine gre za direktorja, direktor zadruge postane novi župan. Zveru ne preostane drugega, kot da se vrne nazaj na delo v tujino. To je zgodba najnovejšega romana Ferda Godine, romana, ki ga je pod naslovom ČLOVEK ŽIVI IN UMIRA, pravkar izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani, v svoji zbirki Levstikov hram. Niti ni treba predstavlja- ti Godinovega dela, slovenski bralci ga dobro poznajo. O svojem najnovejšem tekstu je pisatelj sam dejal takole; V njem sem opisal čas zadnjih petnajstih let, ko je prekmursko podeželje doživljalo tragične eksistencialne metamorfoze. Kakor sem nekoč v Belih tulpikah (to je eden prvih Godinovih romanov, ki je doživel velik uspeh), skušal strgati masko s tistega dela duhovščine, ki je bila sokriva bede, bridkosti in zaostalosti siromašnega prekmurskega kmečkega človeka, tako sem skušal v tem novem romanu strgati masko z obraza tistih ljudi, ki so z neskončno drznostjo po vojni izkoriščali kmečkega človeka, ga tlačili in ga politično izrabljali v svojo korist. Vendar sem tudi v tem romanu ostal pri značajih ljudi. Nisem se spuščal v kake politične in gospodarske analize, kar ni moja naloga. Ostal sem pri usodah svojih junakov in te usode so vezane na značaje, na ljubezen, bridkost in mržnjo. Tako sem vsaj želel. In tako vstaja pred nami široko zasnovana, spretno grajena in zanimivo pripovedovana podoba prekmurske vasi. z dovolj napeto zgodbo in razkrinkajočo, pa vendar zelo prizanesljivo kritiko, podoba, ki nam zaživi pred očmi kot podoba časa, kraja in ljudi v njem. Nedvomno je, da je Godina s tem svojim romanom dosegel svoj dosedanji pisateljski vrh, pa čeprav je v svoji pripovedi ostal na starih temeljih socialnega realizma. Nobenih novot ni uporabil v svoji pripovedi, ostal je zvest tradiciji, vsebinsko pa motiviki svojega rodnega Prekmurja in napisal roman polpreteklega časa, ki ga bodo ljudje nedvomno radi brali. Veseli smo vsakega novega slovenskega teksta. Če pomeni nov umetniški dosežek pisatelja, pa še bolj. Pa čeprav morda v njem avtor ne hodi vštric z razvojem sodobnega romana. Sl. Ru. Dr. Draga Černelč Zdrav in bolan otrok Priročnik, 1974 «Zdrav in bolan otrok» je knjiga, ki so jo v uredništvu dr. Drage černelčeve napisali številni priznani strokovnjaki. Delo prihaja na knjižni trg zdaj že v peti izdaji, v mnogočem predelani, dopolnjeni in razširjeni, kakor so pač avtorjem narekovala najnovejša medicinska, vzgojna, psihološka in druga znanstvena spoznanja. Avtorji so imeli pred sabo vseskozi namen pomagati, poučiti in hitro svetovati vsakomur, ki se mu zastavi to ali ono vprašanje, povezano z bolnim ali zdravim otrokom. govorice, tudi nove pesmi ta vtis dopolnjujejo: posamezni verzi in posamezne pesmi se ob preobilici podob, barv in pomenskih zvez strnejo v nekakšno šumenje, v nejasno določljive glasove, preko katerih se oglaša svet v svoji celovitosti; politika, šport, kultura, ljubezen, pač vse, kar se je zgnetlo v pesnikovi zavesti in podzavesti. To snov veže Čuk na različna razpoloženja in čustva: u-por, strah, veselje, bolečino, večkrat celo med seboj pomešano, da dobijo verzi ironične, sarkastične in groteskne poudarke. Prav tako se prepletajo ali vrstijo izhodiščne ravni: osebno izpovedna, bivanjsko refleksivna in socialna. Vtis je kot pri mahu: kompaktna, gosta površina, ki ji le od zelo blizu, včasih kar pod drobnogledom analize razločiš posamezne vršičke ali kar že ima mah. Priznam, da so me pesmi ob prvem branju pustile največkrat hladnega, prav zaradi preobilice «mahovnatih poganjkov», ko pa se privadiš, je lirski u-činek svež in kar presenetljivo močan, šele takrat je mogoče zaslutiti Čukov pesniški nazor, ki se vsekakor opira na modernistična prizadevanja v sodobni poeziji, na strukturalistične poglede na besedno ustvarjanje, igriva brezskrbnost pa kaže mestoma tudi na ludistično izkušnjo slovenskega pesništva. Sam pravi o svojih poetskih principih takole: Morda je ta pesem brez mesa, brez vsega mističnega zaledja, brez melodije osivelih las. Modre so besede, ali pa plave — kot se pač vzame. (Modro, 19) Če torej prevedemo v bolj o-prijemljiv jezik, se Čuk odpoveduje pri svojem ustvarjanju «mesu» — izpovedi in pripovedi, «mističnemu zaledju» — nazorskemu credu pa tudi magiji asociativne, čustveno nabite sugestivnosti, in pa «melodiji osivelih las» — kar pač ne more biti drugega kot literarna tradicija. Zadnja dva citirana verza pa nam govorita, da pristaja na jezikovno neobveznost, oziroma pomensko mnogoznačnost in da se mu zdi v razvrednotenem svetu najbolj modro odklanjati posplošujočo pamet in sprejemati svet takšen, kakršen je, v njegovih barvnih prelivih. Kot vsi pesniki, tudi Čuk presega svoje programske trditve in vplive, njegove zamisli prerašča pesniško tkivo, ki je dovolj samosvoje in novo prav zato, ker raste iz sproščenih osebnih vzgibov. Tedaj nastanejo takšnile verzi, takšno brstje mahu: Zamižati pred zadnjim pozdravom zadihati vonj sveže narave, zablesteti v ognju in soncu, zapeti himno mnogim rdečim (stvarem Potem bom lahko mirno legel, potem bom lahko rekel mati, potem bo moja noč čista. (Želje 29) Iz lirskega tkiva, ki se še zda- revije DAN 10 Pred nami je deseta številka revije DAN. Vsaj z dvema sestat koma se s kritičnimi pogledi loteva vprašanj, o katerih je mogoče imeti tudi drugačne sodbe, vendar pa jima ni mogoče odrekati pngazirane zavzetosti in zlasti zaskrbljenosti za današnjost in še bolj za prihodnost. Pavel štrajn sodi v sestavku «Živimo drugače, katerega mu je navdahnilo odkritje spomenika NOB v Mačko-Ijah, da je postavljanje spomenikov sicer potrebno, da pa ni dovolj in da so proslave ob njih prepogosto brez pravega stika s stvarnostjo. Pri tem misli na brezbrižnost do pojavov nasilja, fašizma, narodnostnega zatiranja po svetu in pri nas. Marsikaj ima prav, vendar je tudi res, da s postavljanjem spomenikov padlim v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji, mši ljudje izrecno manifestirajo svoj odnos do stvarnosti in da je v tem tudi njihov stik z njo. Drugo je šola, drugo je ideološka usmerjenost v določenih skupinah. Tu je kritika povsem na mestu. Samo Sancin v sestavku «Novo šolsko leto» razvija svoje misli ob izjavah ravnatelja trgovske akademije dr. Vlada Turine in ob razgovorih z nekaterimi mladimi učiteljicami. Mnogo resnice je, kar zadeva odtujevanje mladih slovenskih ljudi, ki pridejo po študiju v italijansko okolje, iz stališča sodobne pedagogije in sociologije pa je vprašljiva trditev o ločenih šolah ali zavodih za sub-normalne. Problema ni mogoče obravnavati površno. Živa Gruden daje številki ute* meljem optimistično noto glede «presenečenj» v Beneški Sloveniji, saj gre za presenečenja v smislu narodnostnega osveščanja, ki jih mora vsak zaveden Slovenec srčno pozdraviti. Njen sestavek vsebinsko in motivno lepo dopolnjuje prispevek Planike o taborniškem izletu med ljudi štirih beneških dolin. p. Planjavec objavlja dragocen spomin na «črno nedeljo» v Mačkoljah, Morislav Košuta pa razgovor z dr. Angelom Kukanja in dr. Žarkom Simočem o naši Tržaški kreditni banki ob dnevu varčevanja. Mario Magajna piše o «Oktober-festu» v Muenchnu (lepe so barvne fotografije), njegove so tudi fotografije z letošnje kraške oh-ceti. Neva Lukeš nadaljuje svojo serijo «Ženske in poklici», potem je tu še globus, pa «naivne-ževa» glosa, moda pa križanka, šale itd. Namesto Pikadneva — Godinov oglas. leč ne odpoveduje tradiciji ne izpovednosti, so tudi tile verzi: Sence, sence, sence, senca na obrazu, na koži, na srcu, v očeh, v kosteh, senca v meni kot porušen zid, senca v meni kot posekano drevo. (Sence 30) Malo bolj sem poudaril plodne in sveže poteze Čukovega pesniškega sveta, čeprav pravijo, da mladih ni treba preveč hvaliti, da se sicer prevzamejo in — izhlapijo. Zdelo pa se mi je potrebno, ker imam občutek, da za njegovo ustvarjanje sicer ne bo pri nas velikega razumevanja, ko pa se giblje tako na robu avangar-dizma, eksperimenta, ki ga posebno pri nas najraje brez prave poglobitve samozavestno odklonimo kot jalovo, čeprav še kako širi literarne razglede in ustvarjalni prostor v zamejstvu, ki mu sicer ozkosrčni pa tudi površni literarni znanstveniki in kritiki iz o-srednje Slovenije preradi očitajo prevelik tradicionalizem in sta-roverstvo. MARKO KRAVOS (Nadaljevanje na 6. strani) MIRKA KLARIČ, sopranistka zagrebške Opere, ki bo nastopila na današnjem abonmajskem koncertu Glasbene matice s simfoničnim orkestrom in zborom RTV Zagreb. Poleg nje nastopata kot solista še tenorist Mitja Gregorač in pianistka Ljerka Pleslič - Bjelinski RAZPISI Natečaj za izvirno slovensko dramo V počastitev stoletnice rojstvr slovenskega pisatelja, dramatikf in kritika Ivana Cankarja razpi suje Skupnost slovenskih dramskih gledališč ob sodelovanju Kul turne skupnosti Slovenije nateča, za izvirno slovensko dramo. Predloženo delo naj bi snovno izviralo iz sodobne tematike. Zvrsl je poljubna, zaželena pa je komedija ali satira. Doslej še neobjavljeno delo mora biti poslano SSDG do 15. aprila 1975. Natečaj ni a-nonimen. Predložena dela bo o cenjevala posebna žirija, ki jo je imenovala SSDG v naslednji sestavi: prof. Bruno Hartman, dramaturg in publicist; Miroslav Ko šuta, pesnik; Tone Pavček, pesnik; Vasja Predan, kritik in publicist; Dušan Tomše, dramaturg in prevajalec. Žirija bo dodelila prvo nagrado \ znesku 40.000 ND, drugo nagrade v znesku 30.000 ND in dve tretji nagradi v znesKu 15.000 ND. Nagrajeni avtorji ohranijo pravico do svobodnega razpolaganja z besedilom, vendar ga morajo po nuditi v realizacijo enemu izmed članov Skupnosti slovenskih dramskih gledališč. Nagradno tekmovanje zamejskih amaterskih odrov 1975 Slovenska prosveta v Trstu ir Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici razpisujeta nagradne tekmovanje zamejskih amaterskih odrov «MLADI ODER 75». Tekmovanja se lahko udeležijc slovenski amaterski odri, ki delujejo v naši deželi. Tekmovanje traja od objave razpisa do ko-ca maja 1975. Skupine, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja, morajo javiti svojo udeležbo enemu od obeh prirediteljev najkasneje do konca aprila 1975. Predstave amaterskih odrov bo ocenjevala komisija, ki jo sestavljajo gledališki izvedenci, in po en predstavnik vsake organizacije. Člani komisije si bodo na vabilo dramskih skupin ogledali predstave in jih ocenili. Mnenje komisije bo dokončno in nepreklicno. Predvidenih je 13 nagrad: splošna nagrada za odrsko izvedbo, Pregljeva nagrada za tekst, za režijo, za glavno moško vlogo, za glavno žensko vlogo, za stransko moško vlogo, za stransko žensko vlogo, za sceno, za zvočno in glasbeno opremo, za odrsko razsvetljavo, za kostume, za dikcijo, za otroško in mladinsko predstavo. Nagrajevanje bo javno, ko bo komisija končala z ocenjevanjem prijavljenih skupin, predvidoma v začetku junija 1975. Ocena komisije je nepreklicna. V LJUBLJANSKI MESTNI GALERIJI Skupna razstava novogoriških likovnikov Pecanca in Jejčiča Bogat katalog, v katerem dr. Ivan Sedej in Marijan Brecelj predstavljata in dokumentirata umetnost obeh razstavljavcev Likovna umetnika Danilo Jejčič iz Ajdovščine in Nedeljko Peča-nac iz Nove Gorice sta pred dvema letoma gostovala v Mestni galeriji v Ljubljani v okviru mednarodne skupine likovnikov 2 X GO. Po rastavah v Kranju, Kopru in Portorožu v letih 1972 in 1973 se zdaj spet skupno predstavljata v Mestni galeriji v Ljubljani. Njuna skupna razstava je bila odprta 22. oktobra in bo trajala ves mesec november, čeprav je bila prvotno predvidena le do 10. novembra. Na otvoritvi je gosta ga- Nedeljko Pečanae — Prebujanje rasti, 1974 (patiniran les) lerije predstavil dr. Ivan Sedej, otvprila pa je razstavo ravnateljica galerije Božena Plevniko-va. Otvoritve se je udeležilo veliko število obiskovalcev, kakih 150 se jih je zvrstilo v času otvoritve, ki je trajala od 18. do 20. ure, med njimi je bilo tudi nekaj vidnejših umetnostnih kritikov, tako dr. Zoran Križišnik, Aleksander Bassin in drugi. Razstava obsega 22 Pečančevih objektov v lesu in 10 Jejčičevih plastičnih reliefov. Dr. Ivan Sedej, ki je oba že enkrat predstavil v sklopu skupine 2 X Go, je za to razstavo napisal obema uvoda v kataloga, uvoda, ki sta že več kot gola predstavitev, namreč že poglobljena študija o splošnem okviru njunega dela in o specifičnostih, ki jih oba likovnika prinašata v slovenski prostor. Tako ugotavlja ob problematiki plastičnega slikarstva Danila Jejčiča, da je ta umetnik deloma odsev tradicije, deloma — in morda v večji meri — eden tipičnih iskalcev v sodobnih umetniških tokovih doma in po svetu. Rahel odsev tradicije se morda kaže pri Jejčiču v tem, da se kakor njegovi nekdanji predhodniki v deželi, ki ga je rodila, npr. Ivan Čargo, Avgust Černigoj, Veno Pilon in drugi, trže iz spon vsakdanjih, shojenih poti v likovnem svetu, da stopa po novih, v likovnem svetu doma in tujini komaj preizkušenih poteh, odkriva na njih svojo podobo in svojo vsebino. Gre gotovo tudi za podobno avantgardistično dejanje, kakršnega so izvršili pred skoraj pol stoletja naši kubisti, futuristi in drujp, ki jih je takrat zadel očitek kozmopohtizma. Površnemu gledalcu bi se utegnilo zgoditi tudi pri Jejčičevih svojevrstnih novih plastičnih slikah. Dejstvo pa je, — za tistega, ki to slikarstvo sprejema, ali za tistega, ki ga vsaj za zdaj še odklanja — da govori, alj hoče govoriti Jej- Danilo Jejčič — Trije jeder, 1971 (barvan les) čič v izredno sodobnem jeziku, jeziku tehničnih faktur, kakršne naj bi bile polirane gladke kovinske površine. Iz njih hoče na sicer stehniziran način le govoriti tudi o harmoniji, o lepoti, o vseh osnovnih ciljih umetnosti. Jejčič se nam predstavlja kot izpovedoval ec in oblikovalec racionalističnega tipa. Vse, kar napravi, je odraz premišljene in strogo pretehtane misli. V njegovih slikah ni prostora za čustvo, ali vsaj ne za čustvo z nekdanjimi atributi. Tu se mora človek pokoriti neizprosni logiki in morda v njej najti tisto lepo, tisto dobro in tisto smiselno, kar nam je nekdanja umetnost ponujala na vse preveč konvencionalen in včasih že ne več prebavljiv način. Jejčičeva umetniška pot gre zagotovo navzgor in se poglablja, saj mu njegovo iskanje in tudi nekateri uspehi že dajejo posebno mesto pb takih slovenskih sodobnih umetnikih, kakršni so Andrej Jemec, Drago Hrvacki, Dušan Tršar in drugi. Drugi umetnik, nekdanji slikar in grafik, zdaj pa predvsem kipar Nedeljko Pečanae, nam s svojimi objekti, ki jih njegova umetniška fantazija variira v serijo vedno drugačnih likov, živih, napetih, življenjsko polnih, kaže, kako se tudi v tej novi obliki skriva še vedno neugnana, včasih komaj zadrževana polnost življenj-ri. J. (Nadaljevanje m 6. strani) horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nakopičilo se vam bo nekaj nevšečnosti, ki vam bodo delale težave skozi ves teden. Vsekakor se bo vaš načrt uresničil in boste pošteno nagrajeni. Naj se vam ne mudi, ko sklepate zahtevnejše posle. Neka oseba se bo oglasila in vas prijetno presenetila. Zdravje odlično. —BIK (od 21. 4. do 20. Jr 5.) Krepko boste mo- ( ) rali braniti svoje inte- rese, rekli bi skoraj svoj dom, svoje pre-moženje. Nekdo se bo skušal polastiti vaših načrtov in pobud. Bodite zato previdni v svojem delu, tudi v svojih izjavah. Vaši čustveni interesi se bodo začeli «seliti». Na bolje? Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Znašli se ivi boste v težavah, iz ka-' ' terih pa se boste kaj kmalu izvlekli, ker si boste pomagali predvsem z zvijačnostjo ter spretnostjo. Drugič bodite smotrnejši pri delu in izbiri naloge. Ne bo vam povsem lahko in boste oporo iskali med svojci. Kar se zdravja tiče, kar dobro. Veljaven od 10. do 16. novembra 1974 RAK (od 23. 6. do 22. f 7.) Razmere so tak- f šne, da si lahko pri- v°ščite tudi to, česar \ (k J y s* d° Pred nedavnim njste smeli privoščiti. Vendar pazite, da ne bodo vaše zahteve šle predaleč, kajti vsaka stvar ima svoje meje. Okoli vas se bodo začeli zbirati vsi. V vas bodo rinili tudi mlajši ljudje. Glavobol. LEV (od 23. 7. do 22. j'' 'V 8.) Otepali se boste s f r* ^ \ težavami, pa tudi z u-[ Jfl^. Itrujenostjo in nerazpo-V' J loženjem. Ne bi bilo napak, odpotovati za dan dva na oddih, ali vsaj za dan dva izpreči. Težave boste imeli tudi v družbi, kjer vaša beseda ne bo več tako veljavna. Otresite se ljubosumnosti, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dela bo dosti, i tudi rezultati bodo te-' mu primerni. Računajte pa tudi s kakim neuspehom in s prisotnostjo zainteresiranih ljudi, ki vam bodo delali preglavice ali otežkočali napredek. Vse vas bo spravilo v slabo voljo, ki bo vplivala na razpoloženje v družini. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Soglasje na delu bo zelo pozitivno vplivalo na rezultate. Skušajte to ohraniti tudi v primeru, če bi kdo na delovnem mestu ne bil povsem dosleden. Konec tedna boste doživeli prijetno presenečenje s strani predstojnikov ali s strani kake priljubljene osebe. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Doka-' zali boste svojo sposobnost in tudi svojo vztrajnost v trenutkih, ko ne bo vse teklo tako, kot predvidevajo načrti. V nekaterih primerih vam bo pomagal odličen spomin, sicer pa si boste morali pomagati tudi s tujo pomočjo. Neka oseba bo ljubosumna. Kar dobro počutje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Razmere bodo čudne, tako da boste doživljali moralno depresijo in tudi navdušenje. Končno pa bo obračun pozitiven. Prijetna vest ali lepo priznanje. Srečanje s starimi znanci, ali z neko osebo, ki se vam bo močno priljubila. Z zdravjem dobro. o u IJUUlJtJIU ©i KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V začetku bo vse teklo prav, sredi tedna se bo nekje zataknilo, vendar hudega ne bo. Bodite previdni glede nekih stroškov, toda naj tega ne trpi vaše okolje. Dosegli boste rezultate tam, kjer jih niste pričakovali. Dobili boste pismo ali zvedeli kaj lepega o ljubljeni osebi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne bodite i prenagljeni v sodbah, ! kajti «vsak svojo ve». Ekonomske razmere sicer ne bodo najboljše, vendar tudi slabo vam ne bo, in boste z doseženim rezultatom zadovoljni. Gre namreč za razmerje sil in konkretnih uspehov na daljši rok. Veliko zadovoljstvo v čustvih. Prehlad. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) če hočete kaj doseči, se pomujajte. Nihče vam ne bo uspehov vsiljeval. Zvezde so vam naklonjene in primemo bi bilo priložnost izkoristiti. To velja še predvsem za vaše nove ljubezenske načrte, ki bi znali povsem spremeniti vaš trenutni zadevni položaj. Zdravje kar dobro. KRIŽANKA... z našim krajem ANESTEZIJA IN RAK 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 B 12 B 13 B 14 B 15 B 16 17 B 18 19 B 20 ■ 21 B 22 B 23 24 B 25 B 26 27 28 29 B 30 B 31 » 32 B 33 B 34 B 35 B 36 37 B 38 B B 39 ■ 40 41 B 42 43 Rešitev križanke bo v torkovi številki WASHINGTON, 9. — Znanost, ki se ukvarja za raziskovanjem raka, sicer še ni prišla do nekih globalnih in dokončnih spoznanj glede te trenutno najhujše bolezni na svetu, je pa doslej u-gotovila določene «posebnosti». Med drugim tudi to, da zasledimo to bolezen v njenih najrazličnejših oblikah pri nekaterih poklicih prej kot pri drugih. Konkretno so na primer ugotovili, da je rak pogostejši pri bolniškem osebju, ki je zaposleno v kirurgiji. Nadaljna ugotovitev je ta, da se rak prej loteva žensk kot moških, to se pravi, da bo prej zbolela od raka na primer inštru-mentarka kot njen moški kolega. To izhaja iz poročila, ki ga je sestavil dr. Ellis N. Cohen, docent za anestezijo na medicinski fakulteti kalifornijske univerze Stanford. Strokovnjak meni, da je treba iskati vzrok tega pojava v dejstvu, da ljudje, ki delajo v o-peracijskih dvoranah, vdihavajo razne pline, ki se uporabljajo v anesteziji. Strokovnjak, ki je pri svoji analizi upošteval nič manj kot 49.585 primerov oseb, ki so aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiUfiiiiitiiiuniiiiiifiiiiJiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimmiiimniiM Novogoriški likovniki VODORAVNO: 1. «Naš kraj», 11. so lahko zanesljivi, 12. totalna športna zmaga, 1.3. osamljena, 15. moški glas, 16. znak za telur, 17. kazalni zaimek, 18. eno-valentni radikal iz metana, 20. molekulama teža snovi, izražena v gramih, 21. Albert, ameriški medicinski strokovnjak, 22. angleška miš, 23. veznik, 25. vrednostna listina, 26. znani ameriški profesionalni košarkar (Knicks), 28. mestece pri «našem kraju», 30. krajevni prislov, 31. Luttazzijeve začetnice, 32. kazalni zaimek, 33. tat, 34. skala, 35. dolžinska mera, 36. šiv brez vokala, 37. Rod Steiner, 38. moderato, zmerno (kratica), 39. očka, 40 italijanski kolesar, 42 morskega okusa, 43. gričevje v «našem kraju». NAVPIČNO: 1. človek kot Peter in Pavel, 2. alkoholna pijača, 3. doba, vek. razdobje, 4. osebni zaimek, 5. brez posebnosti. 6. moško ime, 7. novo Miljaničevo društvo, 8. klic občinstva za ponovitev, 9. Anton Novačan. 10. Kajnova žrtev, 14 Wilhelm E-duard, nemški fizik. 16, velika rafinerija pri «našem kraju», 18. pretkan, navihan 19. vzhodnoin-dijski hrast, 20. pred škotskimi priimki, 22. težek poklic, 24. žepna beležka, 26. ime mehiškega pesnika Velardeja. 27. naši predhodniki, 29. dvojica, 30. kakor. 33. zgoščen. 34. polotok v , SZ, 35 Stirling, slavni pilot, 36. poveljstvo večje vojaške enote, 38. svojilni zaimek, 39. Clayevo drugo ime, 40. Martin Luther, 41. Rijeka, 42. Renkove začetnice. (lako) (Nadaljevanje s 5. strani) ske sile in moči. Naj so ti objekti tako ali drugače obdelani — zdaj v žlebič asti fakturi, zdaj gladko prevlečeni z barvnim namazom — vedno zapuščajo v gledalcu občutek veselja nad u-stvarjanjem, neusahljiv vir fantazije in čustvovanja, vedno — zdaj rahlo zdaj bolj drzno — nakazujejo erotično podstat umetnikovega navdiha. Če primerjamo sedanja dela s prejšnjimi, mora-i .o ugotoviti, da se je kipar bolj discipliniral, da je skušal bujnost svojega umetniškega doživljanja in izpovedovanja nekako zavestno kontrolirati, da je pa pri tem pridobil na umetniški neposredni prepričevalni moči. Vsebinsko se nam trideset objektov, kolikor jih evidentira katalog, že v samem «skrito» sugeriranem seznamu naslovov, ven in ven z' brstenjem, rastjo, nabreklimi, zagozdenimi gmotami, predvsem pa jedri, ki so zdaj ukle-njena, zdaj nabrekla, zdaj objeta, zdaj izstopajoča, zdaj ujeta, pa spet prodirajoča, odkriva kot ena sama neizpeta pesem bujnosti in polnosti življenja. To umetnik prestreza zdaj pri samem biološkem viru življenja rastlin in živali (strukture lesa, spleti rastlinskih oblik; vsa jedra in lupine primarno opozarjajo na biološke komponente živalskega sveta, deloma tipične tudi za človekov razvoj), v tem podajanju pa uporablja prepričevalno govorico, ki ni «pripovedna» v čisto navadni obliki, ni pa tudi posebno daleč od konvencije pojmov in oblik. Česar ne naredi pri Pečancu že sama obdelava lesenih gmot, to ponavadi prepušča barvi. Barva pri njem ni «dodaten» element objekta, marveč element sam, ki govori s svojo specifično govorico. Ob razstavi sta umetnika izdala vsak svoj katalog. V osnovi se kataloga zlagata, le da ima Pečancev več slikovnega materiala (tudi v barvah). V oba je Marijan Brecelj prispeval — poleg uvoda, ki ga je napisal dr. Ivan Sedej — bogat seznam gradiva, literature o umetnikih; seznam vseh njunih samostojnih, dalje skupinskih razstav; seznam vseh katalogov ob posameznih razstavah ter bogat izbor bibliografije — se pravj člankov, zapisov, o-cen, kritik, ki so bili napisani ob razstavah, doma in v tujini. Izredno lep je tudi plakat za razstavo, ki sta ga oblikovala oba avtorja. Slikarja bosta s to razstavo potovala še v nekatere kraje, tako v Novo Gorico, Ajdovščino, Sežano, Piran, Zagreb, Gorico, Trst, Benetke. Conegliano, včasih skupaj, včasih ločeno. Razstavo je posnela in predvajala tudi slovenska televizija. zaposlene v raznih kirurških oddelkih raznih ameriških bolnišnic, predvsem v kirurških dvoranah, je prišel tudi do spoznanja, da noseča ženska, naj bo bolničarka ali zdravnica, inštrumentarka ali kaj podobnega, bo še prej zbolela kot nenoseča. «Rezultati te raziskave, je rekel prof. Cohen, dokazujejo ali vsaj nakazujejo, da je specifično delo v operacijski dvorani zdravju škodljivo zaradi delovanja a-nestetsklh agensov in to tako neposredno na prizadete ljudi, kot tudi na njihove potomce, oziroma na otroke, ki jih bolničarka, zdravnica, ali inštrumentarka nosi.» Konkretni podatki nadalje povedo še naslednje: Ženske, ki delajo izključno v operacijskih dvoranah in imajo opravka z anestezijo, torej vdihavajo razne a-nestetske pline, v prvih treh me secih nosečnosti pogosteje doživljajo prirodni splav: vsaj 30 odstotkov več je teh primerov kot pa pri ženskah, ki živijo v drugačnih razmerah. Dr. Cohen ugotavlja tudi deformacijo pri otrocih, ki jih rodijo v operacijskih dvoranah zaposlene ženske. V tem primeru konkretni podatki pravijo tudi, da je pohabljenih otrok "kar za 60 odstotkov več kot pri bolničarkah, ki delajo v drugih oddelkih. Dr. Cohen, ki prihaja, s temi podatki na dan, je vodil raziskovalno skupino, ki jo je sestavljalo 7 zdravnikov. Kot smo že rekli, je ta raziskava vzela v poštev skoraj 50 tisoč oseb, prvenstveno žensk. Zato raziskava temelji na dovoli obsežnem dokaznem materialu. ŠUMENJE MAHU (Nadaljevanje s 5. strani) V Čukovi poeziji je res še nekaj nedomišljenih, predvsem ne-organskih in nefunkcionalnih stvari, nekaj pesmi je še v surovem stanju, so nekakšni konglomerati domislic in zvenečih besed, marsikje prozaični in neskladni — tudi «alogične» pesniške strukture potrebujejo skladnost, da ožive. Vendar pomeni zbirka Šumenje modrega mahu, če jo primerjamo s Pesniškim listom, precejšen korak naprej k večji stvariteljski zbranosti in disciplini, dokazuje smotrnost in resnost Čukovih prizadevanj. Četudi morda knjiga ni praznični dogodek, je pa pomemben delovni dosežek v pesnikovem ustvarjanju in se enakovredno vključuje v sodobna pčsniška iskanja. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije, vsebuje 36 pesmi, oprema pa je delo Rudija Španzla. ---- Janko Perut UMIRAJOČI 1== CAS 23. = Toda že pri vhodu so nastopile težave, kakršnih sem se bal. Policaj me ni hotel spustiti noter, šele po daljšem prigovarjanju je privolil, da bo poklical v stražarnico komandanta «upornikov», kot jih je imenoval. V taborišče pa me nikakor ni hotel pustiti. Čez nekaj minut je komandant «upornikov» res prišel. Takoj sva se spoznala, saj sva sd bila znana že od prej, pred mojim odhodom v komandos. Bil je letalski oficir, kapetan Hubert Nabergoj, droben, suh človek, a živahen kot podlasica. Bil sem v zadregi. Sprva nisem vedel, kako bi ga pozdravil ali mu raportiral, saj mi ni bilo znano, kakšen vojaški ceremonial je veljal pri tej mladi enoti partizanov v Afriki. Potem sem se odločil. Stopil sem k njemu po vojaških predpisih britanskih vojakov in se opravičil. «Oprostite, kapetan. Ne vem, kakšni predpisi veljajo v vaši enoti in pri partizanih. Ne vem niti, kako se starešine naslavljajo.» «Pri nas se vsi tikamo in vsi smo tovariši. Pozdravljamo pa se še vedno po starem vojaškem običaju. Kaj prinašaš novega, tovariš?» «Imam sporočila iz Kaira, toda policija mi je dovolila samo kratek pogovor z vami . . . Oprostite, s teboj, tovariš kapetan. Hiteti moram.» «No, na mestu voljno, tovariš!» Stal sem namreč v pozoru. «In zdaj poročaj!» «Pošilja me tovariš Tone Hrast, ki ga dobro poznaš. Ugleden partizanski komisar je. Zdaj je v Egiptu, v spremstvu predstavnikov štaba, M so sèm dol, na Srednji vzhod, prišli, da bi vzpostavili stike s poveljstvom zahodnih zaveznikov za Sredozemlje. Tovariš Tone sporoča, da je vrhovnemu štabu že znana vaša odločitev za pristop v vrste narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Vrhovni štab to visoko cenL Njegovi zastopniki pa se zdaj pogajajo z zavezniki tudi glede vas. V načrtu je, da bi od njih dobili oborožitev za vas in vas prepeljali v domovino. Tone naroča, da je treba dvigati moralo vojakov, kajti rešitev je blizu. On sam ne more k vam. Zato je poslal mene. Želi vedeti, kakšno je stanje pri vas, in predvsem, kakšna je moràla moštva.» «Povej Tonetu, da je moràla naših fantov odlična. Pač pa so iz dneva v dan bolj nestrpni. Mudi se jim, da bi odšli v domovino, v boj. Povem ti, da tako visoke moràle, tako neomajnega zaupanja v pravičnost našega boja še ni bilo v nobeni vojaški enoti. Star oficir sem, a kaj takega si nisem mogel predstavljati. Ne vem sicer, kakšne so razmere v partizanskih enotah v domovini, če je tudi pri njih takšna morala, takšna vera v zmago in boljšo prihodnost, tedaj smo zmožni prevračati svet. Ob naših fantih sem se tudi sam pomladil. Se nikoli v življenju ni bilo v meni toliko navdušenja. Občutek imam, da se v svetu in v nas samih v resnici začenja nova doba.» «Razumem, tovariš kapetan. Poročal bom o tem. Natanko tako bom povedal. Ti pa, prosim, pozdravi naše fante! Povej jim, da mi je zelo žal, ker ne morem do njih. Povej jim, da bom tudi jaz pristopil k partizanom. Tone mi je obljubil, da pojdem naravnost v domovino. Morda vas bom prehitel.» Policist je pogledal na uro. S kapetanom sva se pozdravila, potem pa sem stekel k avtomobilu. Nazaj, proti Kadru, sem NEDELJA, 10. NOVEMBRA 1974 11.00 12.15 13.30 14.00 15.C0 16.10 17.00 17.15 17.40 19.00 20.00 20.30 21.45 22.45 15.00 18.15 19.00 19.50 20.30 21.00 22.00 22.45 9.20 10.10 11.05 11.10 11.15 14.50 15.45 16.30 16.40 18.15 19.10 19.30 19.50 20.00 21.05 21.35 22.10 19.40 20.15 20.30 22.00 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Mašo in V nedeljo ob 12. uri Kmetijska oddaja DNEVNIK Meščani se igrajo kmečkih poslov GROF MONTECRISTO Program za mladino: DNEVNIK Rezultati nogometnega prvenstva CANZONISSIMA 1974 Italijansko nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME DNEVNIK ANA KARENINA Športna nedelja: DNEVNIK DRUGI KANAL Telovadni nastop v Pavii: ITALIJA — VZH. NEMČIJA Italijansko nogometno prvenstvo: Registriran polčas nogometne tekme TV film «li gentiluomo» ŠPORTNI DNEVNIK DNEVNIK Eno uro z Brigitte Bardot Kulturne aktualnosti Napoved programa za prihodnje dni JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Svet v vojni, serijski dokumentarni film Zgodba o deklici Margareti ter Življenje v gibanju POROČILA Narava, neznana znanka Kmetijska oddaja PRVI APLAVZ Moški pevski zbor «Ivan Cankar» iz Tabora v Savinjski dolini POROČILA Košarka BOSNA - JUGOPLASTIKA Serijski film VIDOCQ RISANKA DNEVNIK Tedenski gospodarski komentar M. Božič: ČLOVEK IN POL, TV nadaljevanka Urbanizacija Slovenije Športni pregled TV DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček: Film z Ridolinijem Pregled tedenskega programa «Beli vrag Agi Murai», celovečerni film Košarka BOSNA — JUGOPLASTIKA, prenos iz Sarajeva TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski oder: Scurpiddu; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinjica; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Orkestri; 16.00 Glasba ih šport; 17.00 Radijska igra: «V vrsti»; 18.00 Nedeljski koncert; 18.45 Folk iz vseh dežel; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.(X> Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba, KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Kako se počutiš...?; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.15 Od melodije do melodije; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15.00 Glasba in narod; 15.30 Plošče; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.15 Nedelja na športnih igriščih; 18.45 Pevci in ansambli; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 21.00 Športa nedelja: 21.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Godala: 10.15 Orkestri lahke glasbe; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Najbolj popularne plošče; 14.00 Drugi zvok: 14.30 Program z Ornello Vanoni; 15.30 Nogomet od minute do minute; 17.00 Glasbeni oder z Milvo; 18.00 Simfonični orkester rimske RTV; 19.20 Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu z Ranierijem; 21.30 Glasba in beseda; 22.00 Kvartet Beethoven. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.10 Radijska igra: Marga-rethe John: «Je gospod Smirek deževnik?»; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Prvi aplavz; 11.50 Pogovor s poslušalci; 14.05 Nedeljsko popoldne: nedeljska reportaža, humoreska tega tedna; 18.05 Radijska igra - Àlphonse Daudet: «Lek prečastitega očeta Levičnika»; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer, PONEDELJEK, 11. NOVEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: NA IZVIRU CIVILIZACIJE 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 15.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino: SLIKE IZ SVETA 18.45 Neznana obzorja: OLIMPIADA V PLAVEM 19.15 Italijanske kronike 20.00 DNEVNIK 20.40 PICCOLE VOLPI Film je režiral William Wyler, v njem pa igrajo Bette Davis, Herbert Marshall, Teresa Wright, Richard Carlson itd. 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 TV film «Prihod na otok» 20.00 Portret avtorja: FILIPPO DE PISIS 20.30 DNEVNIK 21.00 Srečanja: ENO URO Z MAURICEOM BEJARTOM 22.00 RUDOLF FIRKUSNY IZVAJA DVORAKA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.30, 10.14, 15.30 TV ŠOLA: Rišemo gore, Tri basni, Računstvo, Nemščina, Ledeniki, Srbohrvaščina, Pripovedovanje itd. 17.30 E. Majaron: V ZNAMENJU DVOJČKOV 17 50 Obzornik 18.05 ŠPORTNA ODDAJA «NA SEDMI STEZI» 18.40 SODOBNI IDEJNOPOLITIČNI TOKOVI IN MARKSIZEM Univerzitetni prof. dr. Boris Majer bo skušal v drugi oddaji iz cikla o marksizmu pojasniti bistvo različnih idejnopolitičnih tokov v modernem svetu, začenši s funcionalizmom, pa preko pragmatizma do teorije o koncu ideologij, pa vse do različnih interpretacij marksizma. 19.00 Odločamo 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.05 S. Grochowiak: FANTJE 21.25 Sodobna oprema 21.35 Kulturne diagonale 22.05 Mozaik kratkega filma: Okoli mreže 22.15 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček, risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Po sledeh divjih živali Mesta: Jajce, dokumentarna oddaja 21.30 Rock koncert v New Yorku, zabavno - glasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola: Ksaver Meško; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radijska šola; 18.50 Baročni orkester; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski trio itd., KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; 10.10 Radijska šola; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.40 Plošče; 15.15 Otroški kotiček; 16.10 Poskočne; 16.40 Zabavna glasba; 16.45 Mozaik melodij in ritmov: 17.15 Športni pregled; 17.50 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.30 Zborovsko petje; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru, NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Orkestri; 12.10 Prepovedano mladini; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska na daljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17 05 Komorna, simfonična in operna glasba; 17.40 Program za mladino; 19.30 Pisan spored; 20.20 Ponovno na sporedu z Ornello Vanoni; 21.15 Tedenski literarni pregled; 21.45 O Canzonissimi, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Orkestri in zabavni zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Zbor Slavček iz Trbovelj; 15.45 «Vrtiljak»; 16.30 Moda za vas; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 19.40 Trio Avgusta Stanka; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Če bi globus zaigral, JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 12. DO 16. NOVEMBRA 1974 TOREK, 12. novembra 8.10, 9.35 in 10.05 TV šola: Slovnica, Bolgarija, Na svidenje spomladi, Ruščina, Zgodovina BiH itd.; 17.40 C. Saint Saens: Živalski karneval; 17.55 Obzornik; 18.10 Življenje v gibanju, poučni film; 18.40 Kipar Franc Berneker; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 25 let Nemške demokratične republike; 21.15 T. Hardy: Mračni Jude, nadaljevanka; 20.00 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček, risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Velika sinja cesta, igrani film; 22.00 Po sledeh Vikingov, dokumentarna oddaja. SREDA, 13. novembra 8.10 in 15.25 TV v šoli: Kitajska, Obriši čevlje, Nove knjige, Rastline in živali, Glasbeni pouk itd.; 17.05 Zgodba o deklici Margareti, mladinski film; 17.40 Obzornik; 17.55 Rokomet Jugoslavi- ja - Reprezentanca sveta, prenos; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.50 Na lovu, igrani film; 21.50 Miniature: Tomaž Pengov; 22.10 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček, risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Rokometno srečanje v Ljubljani, Svet Ju goslavija; 22.20 Koncert z jazz festivala 74 - trio Bemey Kessel. ČETRTEK, 14. novembra 8.10 in 14.10 TV šola: Split, Gorski Kotar, TV vrtec; 9.35 in 15.35 Francoščina; 17.35 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, TV nadaljevanka; 18.00 Obzornik; 18.20 Svet v vojni - dokumentarni film; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 M. Vitezo-vič: Dimitrije Tucovič, dramska nadaljevanka; 21.10 Kam in Kako na oddih?; 21.20 Četrtkovi razgledi: Domov; 21.50 J. Hay-den: Godalni kvartet št. 5; 22.20 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček, risanke: 20.15 Dnevnik; 20.30 Roke na mestu, igrani film; 22.00 Nova svoboda, dokumentarni film. PETEK, 15. novembra 8.10 in 14.10 TV šola: Geometrija, Zajedalci, Ali ste vedeli? Narava, Ročna in strojna obdelava lesa itd.; 10.50 in 15.45 Angleščina; 17.20 Veseli tobogan: Slovenske Konjice - H. del; 17.50 Obzornik; 18.05 Naša pesem 74; 18.40 Električni štedilnik; 18.50 Dosežki svetovne znanosti: Mars ni več skrivnost; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 20 10 Toplina tvojih rok - gruzinski film. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček, risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Kmetje, 6. del nadaljevanke; 21.35 Na drugi strani barikade, film o dr. We! byju. SOBOTA, 16. novembra 9.30, 10.35 in 12.00 TV šola: Za vzgojitelje. Izobraževalna oddaja. Računalniki, Prvi hrvaški pisani spomeniki itd.; 13.25 Nogomet: Proleter - Vardar; 17.45 Trbovelj; ski oktet; 18.05 Obzornik; 18.25 Disneyev svet; 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Človek, ne jezi se!; 20.30 Moda za vas; 20.40 Frank Sinatra se vrača; 21.40 On kraj maščevanja, igrani film; 23.10 Dnevnik. Koprska barvna TV 13.25 Nogometna tekma iz Zre njanina: Proleter - Vardar; 19-45 Trojica smešnih, burleska; 20.15 Dnevnik; 20.30 Stalingrad, film iz serije «Svet 0 vojni»; 21.30 Smrt ponuja roko, film; 22.20 G. Verdi «Macbeth», 4. in zadnje dejanje. divjal na vso moč. Pritiskal sem na plin, da bi s hitrostjo pomiril hrepenenje, ki me je žgalo v prsih. Po vsem iskanju in tavanju smo na pravi poti. Svet se bo v tej vojni spremenil. Preobrazili ga bomo, ljudje se bodo spremenili. Nič več ne bo sovraštva, ne zatiranja in izkoriščanja. Vse, kar je gnilo, nepošteno in nizkotno, bo propadlo. Sovraštva ne bo več, zavladala bo ljubezen, življenje ne bo več • tako nesmiselno. Tako sem bil zavzet sam s seboj, da sem popolnoma pozabil na spremljevalko. Že spet me je opozorila nase z vzdihom: «Oh! Ni ta sončni zahod čaroben, Frenok? Kaj ni čudovito?» Moral sem ji pritrditi. Že sva se bližala Heliopolisu. Videti je že bilo piramide v El Gizah. Za njimi je zahajalo sonce. Razžarjeni popoldan se je nagibal v večer. «Res je, Mary. Čudovito je,» sem dejal in se zavedel, da sem bil pravzaprav zelo neobziren do nje. Prav gotovo bi zaslužila malo več pozornosti. Da bi to popravil, sem Jo povabil, da bi v Heliopolisu šla skupaj na večerjo. Bil sem lačen in telo mi je bilo čisto izsušeno od dnevne pripeke. Večerja in pivo, mnogo piva, to mi bo kar prav. Zapeljal sem torej pred prvo restavracijo v predmestju. Zunaj, v senci zelenja, zasajenega v velikih posodah, so bile pogrnjene mize. Naročila sva pečen krompir, jajčka, solato in pivo. Predvsem pivo! Nič takega nisem naročil, kar sva ponavadi naročila z Olive na najinih potepih. Spomina na ure, ki sem jih prebil z njo, ne sme zamegliti nobena druga ženska. Poskušal sem biti z Mary družaben in udvorljiv, a se mi ni posrečilo. Vse, pogovor in celò smeh, je bilo izumetničeno in prisiljeno, čutil sem, da bi bil kar vesel, če bi se je čim-prej znebil, želel sem biti sam, čisto sam, da bd lahko uredil svoje misli. Odločen sem bil, da se partizanom pridružim čdmprej. Čimprej se moram spet sestati s Tonetom, že sama misel, da bom moral čakati še en dan, mi je bila mučna, čeprav sem vedel, da me naslednji dan nitd ne pričakuje z gotovostjo-Verjeno računa, da bom prišel šele pojutrišnjem. Kljub temu pa sem komaj čakal, da bi mu lahko poročal, kaj sem videl in slišal v Gineifi. Toda ko sem se vrnil v bolnišnico, me je dežurna sestra obvestila, da moram naslednji dan ob desetih pred zdravniško komisijo, ki bo zasedala v zdravilišču. Odločili naj bi torej o mojem zdravju, o moji bojni sposobnosti. Srečanja s Tonetom potemtakem jutri ne bo. No, nič zato! Bom vsaj že vedel, kaj kandjo z menoj, ko se bova pogovarjala o najini11 načrtih. Sicer pa je moje zdravje kar v redu. Tistega morečega občutka strahu ni več. Misel, da se bom moral vrniti na fronto, me nič več ne plaši. Tista nesmiselna groza Je izginil® iz mojih nenadzorovanih sanj. Lahko zaspim brez strahu, d® se bom nenadoma zbudil zaradi hudih sanj, kakršne so m® zasledovale poprej. Naslednji dan sem se ob določeni uri oglasil pri komisiji-Za mizo sta sedela zdravnika v uniformi, brez običajnih belih plaščev. Tretji, ki je bil v plašču, pa me je pregledoval. Sestra je sedela ob pisalnem stroju, pripravljena za narek. Zdravnik me je vprašal, kako se počutim, ali me še preganjajo strahovi in ali mi živci ob očeh še vedno trepečejo. Odgovoril sem, da ni z mano nič takega in da se kar dobro počutim. Potem mi je še potolkel s kladivcem po kolenih, m1 z neko pripravo pregledal oči in prisluškoval bitju srca. Nazadnje so mi povedali, da sem po njihovi sodbi zdrav in sposoben za fronto. Vprašali so me, ali imam kaj pripomniti. «Pripadam enoti, ki ne izbira, kam bo poslana v boj,» sem rekel. «Fronte se ne bojim več.» Potem me je preblisnila misel: Cimprej moram v Italijo in od tam k partizanom, zato sem nadaljeval ; «Veselilo bi me, če bi se smel vrniti v svojo enoto v Italiji. Tega brezdelnega pohajkovanja sem se res že naveličal » (Nadaljevanje sledi) SPORT SPORT SPORT NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI IN JUGOSLOVANSKI LIGI ~ Inter-Milan v središču pozornosti Na dnu lestvite derbiRoma-Ternana Hajduk in Crvena zvezda v boju za naslov jesenskega prvaka - Težka naloga Olimpije Italijanska A liga Šesio kolo italijanske A lige bo imelo tudi prvi veliki derbi te sezone med Interjem in Milanom. Obe enajsterici sta trenutno v dobri for-•mi in računata izključno na zmago. To pa pomeni, da se gledalcem o-beta dober, če to ne, pa vsaj bor-oen nogomet. Zato se ni čuditi, če vlada po vsej Italiji za to srečanje yelikansko zanimanje. (Po podatkih iz Milana so številni odseki stadio-na razprodani že več dni). Svoj derbi bodo imeli tudi na ju-Su in skoraj gotovo je, da bo tudi tam stadion povsem razprodan. V Neaplju se bosta pomerili enajsterici Napolija in Lazia, dveh nasprotnikov, ki sta tako v Neaplju, kot tudi v Rimu, vedno s svojim nastopom (v derbijih) privlačevala deset in desettisočglave množice gledalcev. Tokrat bo srečanje še bolj zanimivo, ker sta obe moštvi v skupini ekip, ki so z enakim številom (7) točk na vrhu lestvice in no torej zmaga tega ali onega nasprotnika pomenila tudi zoženje števila «prebivalcev» ožjega vrha. Na dnu lestvice tri ekipe (Ascoli, “orna. Ternana) doslej še niso okusile slasti zmage. Ternana bo lahko zadovoljna, če bo Vareseju doma iztrgala že točko, drugače pa bo v «derbiju siromašnih» med Romo in Ascolijem, kjer bosta obe ekipi merili izključno na osvojitev obeh točk. Zato pričakujemo v Rimu zelo borbeno tekmo, v kateri bo lahko pomoč domačega občinstva za Romo odločilnega pomena. jugoslovanska zvezna liga Ker manjkajo do konca jesenskega dela prvenstva le še štiri kola je razumljivo, da vlada v jugoslo-yanski nogometni prvoligaški «družini» določena mrzličnost. Boj za naslov jesenskega prvaka je še povsem odprt in za vsaj dve ekipi lak, da bi bil lahko zanju tudi že najmanjši spodrsljaj usoden. To sta vodeči Hajduk (20), katerega po hudem porazu v tekmovanju za PP čaka v Skopju doslej doma še nepremagani Vardar, in pa Crvena zvezda (19). Ta bo doma gostila dokaj poprečno ekipo Čelika, ki se la z veliko težavo drži sredine lestvice. Prav mogoče je zato, da bomo danes imeli na vrhu lestvice dve ®kipi z enakim številom točk, ali Pa celo spremembo v vodstvu. Na dnu lestvice se bitka nadalju-je z bojnim geslom: «Kraljestvo za točko!» Med tistimi, za katere je že zdaj vsaka točka zlata vredna, je tudi (predzadnja) ljubljanska 0-nmpija. Ta bo doma gostila izredno borbeni in precej boljši Beograd. Proti tej ekipi Ljubljančani ne bodo mogli pokazati enakovrednega tehničnega znanja. Zato je njihova e-dina karta, na katero lahko igrajo, velika borbenost in brezmejna po- DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 10. novembra 1974 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici Zarja — S. Anna * * * 14.30 na Proseku Stock — Primorje * * * 14.30 v Štandrežu Juventina — Costalunga * * * 14.30 v Križu Vesna — Campanelle 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu Mlados* — Vermegliano * * * 14.30 v Starancanu Staranzano -— Sovodnje * * * 14.30 v Dolini Breg — Union * * * 14.30 na Padričah Gaja — Libertas Sv. Sergij» * * * 10.15 v Trstu, Sv. Sergij De Macori — Primorec MLADINCI 14.30 v Trstu, stadion «1. maj» Esperia SA — Zarja * * * 9 00 v Miljah Eortitudo — Union * * * 9.00 na Padričah Primorec — Inter SS * * * 9.00 v Trstu, Sv. Ivan CMM — Vesna * * * 13.00 v Trstu, Sv Sergij Edera — Primorje NARAŠČAJNIKI 13.00 v Križu Vesna — Libertas SM • • • 10.30 v Doberdobu Mladost — Turriaeo ZAČETNIKI 15.30 v Trstu, Ul. Flavia Edera — Breg KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 10.30 v Dolini Bor — Umanità (Gorica) žrtvovalnost. Če bodo pri tem imeli še nekoliko sreče, bi se morda lahko zgodilo, da bi prišli do tretje letošnje zmage. Na remi namreč ne morejo meriti, saj bi ta v glavnem poslabšal njihov položaj, glede na to, da bo imel tudi zadnjeuvršče-ni Proleter precej možnosti, da «olajša» za kako točko precej o-slabljeno Sarajevo. OBVESTILA SPDT obvešča, da bo sejem rabljene smučarske opreme v četrtek, 14. t.m. v Trstu, v Ulici Geppa 9 ob 18. uri in v četrtek, 21. t.m. na Proseku. # # * SPDT obvešča, da so treningi predsmučarske telovadbe za od- rasle in tekmovalce ob ponedeljkih in četrtkih na stadionu «1. maj» od 20.15 do 21.30. « « * SPDT obvešča, da bo suhi trening za otroke v nedeljo, 10. t.m. v Bazovici, ob 10. uri (blizu igrišča). Prinesti je treba s seboj smuči, palice in smučarske čevlje. * * * SPDT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za smučarski tečaj, ki bo 1., 8. in 15. decembra. * * * ŠD Breg (šahovski odsek) vabi šahiste, naj se v ponedeljek, 11. t.m., zbero ob 20.45 na sestanku, na katerem bodo izžrebali pare tekmovanja za «Pokal Brega». V OSMEM KOLU ITALIJANSKE NOGOMETNE D LIGE DANES BOSTA NA SPOREDU KAR DVA DEŽELNA DERBIJA Optimizem v taboru Triestine pred srečanjem s Pro Gorizio ■ Težka naloga Ponziane v Pordenonu Ivo Strnad (Breg) V središču pozornosti današnjega osmega kola prvenstva D lige bosta dva deželna derbija: Triestina — Pro Gorizia in Pordenone — Pon-ziana. Triestina — Pro Gorizia V Trstu in Gorici vlada veliko zanimanje za ta «dvoboj leta», ki to prav gotovo privabil ob rob igrišča rekordno število navijačev. Tržačani so tudi ta teden redno trenirali na igrišču Ribiškega naselja. Odsoten je bE le branilec Lucchetta, ki se je poškodoval med nedeljsko tekmo v Caorlah, tako da je moral predčasno zapustiti igrišče. Zamenjal ga je Riva. Kaže, da to bo edina sprememba nedeljske postave. Lucchetta ni še okre- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiHiiHiiiHiiiiiiiunuiiTtiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiil NOGOMET NAŠE ENAJSTERICE PRED DANAŠNJIMI NASTOPI IZIDI SEDMEGA KOLA V 2. AMATERSKI LIGI BODO VERJETNO PRECEJ SPREMENILI LESTVICO V 3. AL bo zanimiv predvsem derbi med Bregom in Unionom, ki sta trenutno na 2. mestu lestvice trd oreh, vendar ne obupujejo. Remi pa bi vseeno takoj podpisali. Vesna bo sprejela v goste Campanelle, ki igrajo domače tekme v Križu, kar pomeni da nedeljski nasprotnik dobro pozna kriško igrišče. To nikakor ne dela preglavic varovancem trenerja Košute, ki računajo na podporo svojih navijačev, če torej v Križu ne bo prišlo do presenečenja, bosta obe točki pripadli Vesni. Po porazu na Proseku bo Juventina sprejela v goste ekipo Costalun-ge, ki je v zadnjih treh nastopih zaužila tri zaporedne poraze. Poleg tega velja omeniti, da Tržačani v teh treh nedeljah niso dah nobenega gola, vratar pa je moral pobrati kar šest žog iz lastne mreže. Iz tega je razvidno, da Costalunga preživlja krizo. S tem pa nočemo reči, da ima Juventina zmago že v rokah, nasprotno štandrežci bodo v nedeljo morali paziti, da jih nasprotnik (ki nujno ràbi tòókeT he prèsene«, saj tifdi položaj Juventine ni preveč rožnat. Skupno z Libertasom in Giarizzola-mi sestavlja 'Juventina trojico ekip, ki letos niso še zmagale. Na papirju izgleda. da imajo štandrežci tokrat vse možnosti za to. Tudi v ostalih tekmah bo borba za točke precej ostra, zato so tudi naša predvidevanja precej tvegana: Giariz-zole Portuale (remi), Libertas -Duino (zmaga Libertasa), Isonzo • Sagrado (remi), Flaminio - Edera (zmaga Edere). 3. AMATERSKA LIGA Mladost bo danes gostila Vermegliano. Ta je letos startal kot kan- 2. AMATERSKA LIGA Današnje sedmo kolo bo precej izenačeno. Na sporedu bo nekaj zanimivih dvobojev, izidi katerih bodo verjetno dali nov obraz lestvici. Zarja bo sprejela v goste enajsterico S. Anne, ki je letos le enkrat klonila (v gosteh) razigranemu Sa-gradu. Bazovci na domačih tleh niso še zmagali, zato je povsem razumljivo, da danes startajo na obe točki. S. Anna bo brez Cadenara (diskvalificiran), pozabiti pa ne smemo, da imajo Tržačani v svoji sredi dva bivša člana Triestine Pestrina in Iveja, ki je istočasno trener moštva. Poleg tega naj še omenimo, da je S. Anna v lanskem prvenstvu proti Zarji zmagala v obeh tekmah (sicer s pičlim 2:1). Bo letos Bazov-cem uspelo prebiti «zid» S. Anne in končno odnesti Tržačanom vsaj eno točko? -i,c» ' - ,1 Zelo zaoinriv bo dvoboj Stock - Primorje. To bo srečanje med ekipama, ki v začetnem delu prvenstva nista izpolnili pričakovanj. Tržačani so startali kot veliki favoriti za končno zmago. Po šestem kolu pa se nahajajo na sredini lestvice in so že zaužili dva poraza. Zadnji poraz (prejšnjo nedeljo) s Portualejem je precej prizadel predstavnike Stocka, ki si sedaj ne smejo dovoliti niti delnega spodrsljaja, če še želijo končno zmago. Z druge strani pa je po dveh porazih Primorje vendar prišlo do prve zmage. Iz psihološkega vidi-da je ta precej pripomogla posameznim nogometašem, katerih morala je bila precej nizka. Na Proseku se vsi zavedajo, da bo nedeljski nasprotnik .......................................................iiiiiiiiiiiiiii..........................i.....»<■■■■.....mm»« didat za napredovanje v višjo ligo, toda trenutno ima enako število točk, kot Mladost. Doživel je dva poraza, zadnjega s svojim neposrednim tekmecem Foglianom. Ta je doslej osvojil vse točke in je sam na vrhu lestvice, Vermegliano pa mu sledi s petimi točkami zaostanka in bo gotovo skušal v Doberdobu preprečiti, da bi ta zaostanek narasel še bolj. Mladost pa bo skušala za vsako ceno osvojiti vsaj točko, kot ji je to uspelo že lani. Pri tem precej računa na novega in mladega srednjega napadalca Gabrijela Ferfoljo, ki je v nedeljo prvič nastopil v tem prvenstvu ter dosegel prvi in zmagoviti gol za Mladost. Torej lahko pričakujemo razburljivo tekmo, ki pa bo gotovo za mlade nogometaše Mladost težak izpit. Sovodenjci bodo igrali v Staran-zanu proti istoimenski enajsterici. Naloga ' Sovodenjcev, ki letos niso še zmagali bo težka in prav zaradi tega bi navijači bili zadovoljni tudi z remijem. Zelo zanimiv bo derbi Breg - U-nion, saj si enajsterici trenutno delita drugo mesto na lestvici. Brežani, ki igrajo na domačih tleh, so favoriti, vendar bodo morali danes na igrišče brez diskvalificiranih Bandija in Bržana. Ta s štirimi goli vodi na lestvici najboljših strelcev skupine O. V skupini Q do Olimpija počivala, Gaja pa bo sprejela v goste ekipo Libertas Sv. Sergij. Po nedeljskem remiju s Primorcem vlada v taboru Gaje dobro razpoloženje in Deset zaporednih remijev polfinalnega dvoboja v Moskvi znova potrjuje veliko izenačenost nasprotnikov, večkrat pa tudi zelo bleda igra nasprotnikov, ki sta pred svetovno šahovsko javnost dolžna, da pokažeta mnogo več. V štirinajsti partiji sta nasprotnika zopet ponovila francosko obrambo in Karpovu ni uspelo doseči prednosti, tako, da so bili že po dvajsetih potezah jasni obrisi remija. Zato je bila težko pričakovana 15. partija, v kateri naj bi Korčnoj poskušal izkoristiti še zadnje možnosti. Kot beli je prvič v dvoboju uporabil Helijevo otvoritev. Tudi tokrat je Korčnoj prišel v prednost, katero pa je v časovni stiski zapravil in se je moral zadovoljiti le z delitvijo točke. 15. PARTIJA V. Korčnoj’ — A. Karpov Retijeva otvoritev l.Sf3 Sf6 2.g3 d5 3.Lg2 Lf5 4.c4 c6 5.cd5 cd5 6.Db3 Redko igrana poteza, ki onemogoča normalno mobilizacijo črnih figur. 6 . .. Dc8. črni ne želi končnice po 6 . . . Db6 7.Db6: ab6 8.Sc3, vendar pa je tudi položaj dame na c liniji le začasna rešitev. 7,Sc3 e6 8.<13 Sc6 9,Lf4 Le7 10.0—0 0—0 11.Tel. Pozicija belega je ugodnejša. Na 11 . .. Dd7 sledi 12.e4 de4 13.de4 Se4: 14.Se4: Le4: 15.Se5 Se5: lG.Le4: Sc6 17.Tfdl kar daje belemu kompenzacijo za žrtvovanega kmeta. 11 .. . Lgfi 12.Se5! Sd7 13.Sg6: hgfi 14.h4 Sc5 IS.Ddl Dd8 16,d4 Sd7 17.e4 Sb6 18.e5. Korčnoj je zablokiral središče in težišče borbe prenesel na krilo. 18 .. Tc8 !9.Lh3 a6. Karpov se ni odločil za nadaljevanje: 19 . . . Lh4: 20.gh4 Dh4: 21.Dg4 Sd4: ker trije kmetje niso pravo nadomestilo za figuro. 20.Kg2 Sc4 21.b3 Sa3 22.5^4 Siri 23 Dd2 b5 24.Sc5 Lc5: 25.dc5 Si ti 2B.Tfel d4 27.Lg4? Netočnost, boljše bi bilo 27.Kgl Da5 28.Da5: Sa5: 29 Ld2 Sc6 30.Lg2 d3 31.Lc6: Tc6. 32.Tedl Sc2 33.La5 Tc5: 34:Lb4 in črni bi se težko ubranil. 27 ... Da5 28.Da5: V časovni stiski Korčnoj ne nadaljuje najmočneje. Več možnosti je imel s potezo 28.Dd3. 28 . . . Sa5: 29.Ld2 Sc6 30.Lf3 d3 31.Te3 Sc2 32.Td3: Se5: 33,Td6 Tc5: 34,Le4 Tfc8 35.Tdl. Poteza 35.Lf4 Sg4 (35. . . Se3 + 36.fe Tel: 37.Le5:) 36.Lf3! Sf6 (36 . . . Sce3 + 37.fe,36 . . . Se5 37.Tc2:) 37.Ta6: da belemu minimalno prednost. lllllllllllllllllllllllllllllllllll■||llllll^llllllllli■l»■lllll Delovanje ZSŠDI Združenje obvešča, da je najelo strokovne košarkarske filme. Zainteresirana društva lahko .prosijo za projekcijo. Za vse informacije se društva lahko obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu, Ulica Geppa 9, od 8. do 14. ure. 35 .. . Sc6 36,Lg5 a5 37,Td7 S6b4 38.Tb7 Sd5 39,Ld5: ed5 40,Le7 T5c7 41.Tc7: Tc7: 42.Ld8 Td7 43,La5: dl 44.A4. Pozicija se je poenostavila in že so vidni obrisi remija. 44 . . . ba4 45.ba4 Ta7 46.Lb6. V tej poziciji je bila partija prekinjena. Nadaljevanje je trajalo le dve potezi. 46 ... Ta4: 47.Kfl In nasprotnika sta se sporazumela za REMI. Komentator: SILVO KOVAČ NAMIZNI TENIS MOSKVA, 9. — V okviru evropske namiznoteniške lige je SZ premagala ZRN z izidom 4:3. HOKEJ NA LEDU V nadaljevanju jugoslovanskega prvenstva v hokeju na ledu so Jesenice premagale Slavijo z 10:3 (2:0, 5:1, 3:2). optimizem. Zato mislimo, da «zele-no-rumeni» ne bi smeli imeti problemov v borbi za točke na razpolago. Enajsterica Primorca bo gost De Macorija, ki trenutno vodi na lestvici s točko prednosti pred Tre-benci in Gajo. Izid tega srečania bo zelo važen in morda tudi odločilen. De Macori in Primorec sta startala kot favorita te skupine, zato je povsem razumljivo, da znajo biti točke medsebojnega srečanja odločilne. V tej naporni tekmi bodo morali Trebenci na igrišču brez izkušenega L. Sosiča (diskvalificiran). Trener L. Kralj se še ni izrekel o postavi, vendar mislimo, da bodo Trebenci stopili na igrišče v najboljši postavi. B. R. Tako danes na naših igriščih Danes bodo naše enajsterice v 2. oziroma 3. amaterski ligi igrale v sledečih postavah: • JUVENTINA: žezhn (Černič), Ta-baj (Kovra), Culot, Nanut, Brescia. Zin, Uras, Marvin, Ferle-tič, Tavčar, Sirk (Tabaj). • PRIMORJE: Štoka, Cemjava, Rustja, Race, Sugan, Sluga, Barnaba, Guštin, Petri, Tomizza, Bol-cich (Donini), 12 Kapun, 13 Blazina. • VESNA: R. Tenze, Visintin (Botti), Kelemenic, S. Tenze, Skrem, Cah arija, Valente, Bortolotti, Samec, 12 Košuta, 13 Cortellino. • ZARJA: Pavento, Metlika, Marc, Samese, S. Krizmančič, V. Kri-zmančič, Ražen, Bon, Grgič, Žagar, Grahorja. • BREG: Babuder, Rodella, Sancin, Sovič, Čuk, Klun, Krmec, Peta ros, Gašperutu, Marchesich, Strnad. • GAJA: Kante, Stranščak, E. Grgič. Sosič (Gojča), Krizmančič, Savarin, B. Grgič, Baldasin, Verse, Rismondo, Kalc, 12 Naturai, 13 Čuk. • MLADOST: S. Ferfolja. Jare, Ger-golet, Visintin, Dužman, Gellini, K. Ferfolja, Marizza, G. Ferfolja, Francaros, Devetak, 12 Bo-scarol. 13 F. Ferfolja, 14 Marušič. • PRIMOREC: M. Kralj, Papatti-co, Sluga, Husu, Čuk, Križman-čič, M. Kralj, V. Možina, P. Kralj, Manzutto, B. Kralj, 12 Ra-valico, 13 Covacevich. • SOVODNJE: G. Marson, Pozzo-vivo. Kovič, Gruden, Ferfoglia, Petejan, S. Florenin, Sambo. B. Marson, Zavadlav, P. Florenin, 12 Previdenti, 13 Marušič. • UNION: Tessanris, Dri Zio, Appo-lonio (F. D’Agnolo), Vidal, Benčič, Sartori, Vicini, Daris, V. D’Agnolo, Paludetto, Attini. B. R. val in zato Tagliavini ni dal nobene izjave, saj ima na razpolago precej nogometašev. Omeniti seveda velja, da bo Veneri, katerega je Triestina tik pred zaključkom novembrske «borze» prodala Civita-vecchi, ostal v Trstu. Veneri (kateremu je bila ob začetku prvenstva poverjena naloga kapetana e-najsterice) ni mara) zapustiti Triestine in zato so voditelji po posvetovanju s trenerjem sklenili, da ga obdržijo. Ko bo Veneri prišel v formo bo prav gotovo spet koristen moštvu, kot tudi Zamparo in Fontana, katerima je trener Tagliavini v tem tednu posvetil precej pozornosti. V taboru Triestine vlada optimizem, vsi so prepričani v svojo zmago. Triestina bo verjetno i-grala v sledeči postavi: Fontana, Berti, Riva, Zanini, De Luca, Pier-battista, Garofalo, Foresti, Goffi, Tosetto, Dri. Tudi trener Pro Gorizie, Fran-zot, je zakliučil s pripravami za nedeljsko tekmo. Za to važno srečanje ima nekaj problemov s sestavo moštva. Bianco, Omizzolo in Barile so poškodovani. Medtem ko je možno, da bo Barile igral, je težko, da bomo v nedeljo videli na «Gre-zarju» Bianca in Omizzola. Postavo bo trener najavil šele v zadnjem trenutku, ker računa na okrevanje poškodovanih. Problem vsekakor ne bi smel obstajati, saj je Pro Gorizia na novembrski «borzi» kupila kar tri nogometaše. Dva sta že i-grala prejšnjo nedeljo (Gazzola in Trevisan). Gazzola sicer ni povsem zadovoljil, Trevisan pa se je izkazal. V nedeljo bomo morda videli še tretjega, to je napadalca Garde-nala. Pro Gorizia bo, verjetno, na «Grezarju» igrala v sledeči postavi: Siricano (Plesničar), Furlani, Gazzola, Torninovi, Zoratti, Domeghet-ti, Ridolfi (Zuttion), Michelutti, Trevisan (Gardenal), Barile (Donda) in Zuttion (Trevisan). Ponziana Tabor Ponziane je v tem tednu v ospredju govoric in polemik. Širila se je vest, da je vodstvo Ponziane odstavilo trenerja Russa, zaradi neuspešnih rezultatov. Sledilo pa je takoj uradno poročilo iz katerega je razvidno, da voditelji popolnoma podpirajo delo in rezultate trenerja Russa in obžalujejo govorice, ki so bile, po mnenju vodstva, zgolj plod domišljije. Kje je v vsem tem resnica? Odgovor je precej tvegan. Ni izključeno, da ni prišlo prav med predsednikom in trenerjem do nesporazuma. Po tekmi s Coneglia-nesejem so mnogi celo polemizirali z Russom, zaradi vključitve novega nakupa Miorandija, ki še ni v najboljši formi, predvsem pa, ker se «ne pozna» s tovariši. Tudi srednji napadalec Momesso je bil v središču govoric, češ da ni v najboljši formi. Gostovanje v Pordenonu prav gotovo ni prišlo v pravem trenutku za Ponziano, kot tudi ne za trenerja Russa. Z druge strani tudi t-ener Pordenona Tumburus (bivši član Bologne in Lanerossija) ne spi lahkih sanj. Pred dvema tednoma so se širile govorice o zamenjavi Tum-burusa, zaradi neuspešnih izidov moštva. Prav prejšnjo nedeljo pa so njegovi varovanci prepričljivo odpravili voditelja lestvice Legnago, Naloga Ponziane bo naporna. Pordenone ima v svoji sredi nekaj talentiranih nogometašev, med katerimi bi omenili napadalca Mantella-ta, ki je delal preglavice tud. branilcem Triestine. Če bo Ponziani u-spelo v Pordenonu obdržati nepremagljivost, lahko predsednik Ventura stisne roko trenerju Russu, ki bo po vsej verjetnosti poslal na igrišče sledečo postavo: Magris, Gattonar, Girello, G. Gerin, Del Piccolo, Ravalico (Vidonis), Dalle Crode, Vidonis, Momesso, Miorandi (Lenardon), Trentin (Lenardon). B. R. Čeprav Faventu, vratarju Zarje, skok na žogo «slogovno» ni uspel, je vseeno preprečil zad etek in rešil svoja vrata •iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiinuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii ATLETIKA V LETU 1975 ZA L SUŠNJA MIRNA SEZONA Najvažnejši cilj bo predolimpijski miting v Montrealu Evropski prvak na 800 m Luciano Sušanj bo v kratkem ponovno začel s treningi. Njegov napor čez zimo pa ne bo posebno intenziven in bo služil v glavnem le za nabiranje kondicije. Zaradi šolskih obveznosti bo Sušanj 20 dni prebil tudi v zimskem smučarskem taboru. Takoj moramo povedati, da nima Rečan posebnih ciljev za prihodnjo sezono in tudi med zimsko ne namerava tekmovati v dvoranah. Že ta teden bi Sušanj lahko nastopil v Braziliji, kamor so ga povabili na tekmovanje, ki bo v Riu ob priliki otvoritve prve steze iz tartana v Braziliji. Vabilo ima tudi za tel. 31119. ŠPORT NA ZNAMKAH - DAHOMEJ Med državami, ki ležijo v za-padni Afriki ob Gvinejskem zalivu, je tudi republika Dahomej, nekdanja j francoska kolonija. V filateliji smo to ime zasledili prvič leta 1899 na znamkah, namenjenih francoskim kolonijam. Nekaj časa so bile na tem ozemlju v veljavi še znamke Francoske zapadne Afrike Samostojno poštno upravo pa smo dobili leta 1960, ko je bila proglašena neodvisnost repubhke. Ko je bila država še pod kolonialno oblastjo, ni izšla nobena posebna serija, toliko manj športna. Pod novo poštno upravo pa je v sorazmerno zelo kratkem času izšlo precej znamk s športno tematiko. Od začetka so tiskali te frankovne serije, kasneje so pa začele izhajati skoraj izključno znamke za letalsko pošto. Kot smo že večkrat H iKLPUBimuF Di) PÀfiórin1 E&Su-zi avril laijll Dahomejske znamke Iz let 1964 in 1967 Ili OZKA' omenili, se to godi v glavnem zaradi dohodkov, saj imajo znamke letalske pošte večjo nominalno vrednost in jih je tudi laže dati v promet. Prva znamka s športno tematiko je izšla leta 1962 za športne igre v Abidjanu, ki so bile na sporedu od 24. do 31. decembra 1961. Znamka je iz leta 1960 (prva znamka neodvisne republike, ki nam prikazuje vas Ganvié), le da je preti-skana v francoščini z imenom iger in datumom. Leto kasneje so bile v Dakarju na vrsti športne igre prijateljstva: na šestih znamkah so prikazani boks, nogomet in atletika. Vsak motiv se dvakrat ponavlja. Leta 1964 so bile na vrsti olimpijske igre v Tokiu. Na dveh kvadratnim znamkah sta v diagonali narisana tekač in kolesar, na sredini so pa olimpijski krogi. Znamki sta za oko prijetni zaradi kompozicije risb in lepo izbranih barv. Za zimske igre v Grenoblu (leta 1967) so izšle tri znamke športno — turističnega značaja. Prikazujejo nam razglede na Grenoble (središče, grad in novi most), na vseh so pa še olimpijski krogi in spominski napis. Končno je izšla še znamka leta 1972 ob priliki iger v Sapporu: prikazuje tekmovanje v biatlonu, saj ima smučar na ramah puško. V ozadju pa so precej stilizirano prikazane gore. ŠD Sokol iz Nabrežine obvešča, da se bodo začeli treningi minlbasketa jutri, 11. t.m. ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici. enomesečno turnejo po ZDA in Kanadi, dvomljiv pa je njegov nastop celo aa treh najvažnejših mitingih dvoranske sezone, to je v Los Angelesu, Torontu in New Yorku. O nekoristnosti atletskega «cirkusa» ga je menda prepričal Fiasconaro. Sušanj niti ne bo branil evropskega dvoranskega naslova na 800 m na EP v Katowicah na Poljskem. Nekaj ambicij, ki naj bi bile tudi izkušnje za prihodnje olimpijske igre, ima Sušanj za predolimpijsko tekmovanje, ki bo v Montrealu julija in avgusta. Pred tem terminom bo skušal opraviti nekaj zelo zahtevnih tekov, da bi se vsaj približno spoznal z olimpijskim vzdušjem. Med sezono, ki se je pravkar končala, je Sušanj nastopil na 800 m 20-krat. Poprečni čas vseh njegovih tekov je bil 1’47”36, ni pa vštet neuraden, čfcprav popolnoma točen čas 1’44’’7. katerega je dosegel na preglednem treningu. Najboljši dosežek je zabeležil ob zmagi na evropskem prvenstvu v Rimu: 1'44"07, najslabšega pa na državnem prvenstvu v Zrenjaninu. Za zmago je potreboval le 1'50"6. Med celo sezono je Sušanj na 800 m zabeležil le en poraz. (Izvzeti so seveda predteki istega tekmovanja). V Zurichu ga je 16. avgusta prehitel Kenijec Boit, Sušanj pa ima iz tiste prilike drugi najboljši čas r44"67. Ta rezultat ni Sušnja vznemiril, ker evropski prvak živi s športom in ne le za šport, povzročil pa je tehnično analizo njegovih sposobnosti. Boit je v tisti priliki izvedel sprint dolg kakih 300-350 metrov in Sušanj je uvidel, da mu ni kos. Evropski prvak zato meni, da ni še 800-metraš, temveč 700-metraš, če lahko tako tolmačimo njegovo edino šibko točko. Za odpravo te je treba le ustreznega treninga. k. b. Primorske ekipe v slovenskih ligah Remi v derbiju Vipavske doline Slovenski ligaši so v nedeljskem kolu končno le dočakali lepo vreme in s tem boljša igrišča in i-gralne pogoje nasploh. To se je odrazilo tudi na prikazani igri in ponekod tudi na obisku. Novogoriška Vozila so bila že tretjo nedeljo zaporedoma uspešna, čeprav jih je na tekmi z Ljubljano na njenem igrišču v Šiški spremljala dokajšnja smola. Vodila so namreč od zadetka Pinija v 35. minuti do samega konca in ravno takrat se jim je izmuznila še druga točka iz rok. Na lestvici so Vozila obdržala šesto mesto, vendar lahko že v prihodnjem kolu skočijo za mesto navzgor seveda v primeru ugodnega izida v tekmi s Slavijo na domačem igrišču. Pe-touvščenega Slovana čaka namreč v nedeljo Mura, s katero bo že točko težko osvojiti. Omenimo naj še, da je v Ljubljani za Vozila spet nastopil Dean Mavrič, ki je zaradi poškodbe v Lendavi počival kar osem tekem. 5 pomembno zmago so v enajstem kolu razveselili nogometaši iz I-zole, ki so gostili močno ekipo Slovana iz Ljubljane, ki je lani v Izoli slavil zmago s 3:1. Edini zadetek tekme je dosegel Tecdor Gregorič po samostojni akciji v 42. minuti. To je bila druga zmaga I-zole v letošnjem prvenstvu in prva po zmagi nad Ljubljano v drugem kolu. S tako igro pa bo spomladi prav gotovo več zmag, saj bodo v Izolo prihajali lažji nasprotniki. Koper je v Murski Soboti kmalu po začetku prejel dva gola, potem pa se je uspešno branil do zadnje minute, ko je Mura še tretjič zatresla mrežo Šavrona. Po točkah sta sedaj Koper in Izola izenačena, oba pa imata tudi za štiri gole negativno razliko v zadetkih. Mesto višje (deseta) pa je Izola, ki je dosegla dva zadetka več. V predzadnjem kolu Koper gosti zad-njeuvrščeno Nafto iz Lendave in tekorekoč mora zmagati. Izola se bu v Mariboru pomerila z Železničarjem; ki se je v zadnjem času močno popravil, tako da se bo treba za uspeh kar precej potruditi. V zahodni conski ligi morajo odigrati le še eno kolo. Od tekem predzadnjega kola velja na prvem mestu omeniti derbi Vipavske doline med r.*rensko Adrio in ajdovskim Primorjem, ki sta trenutno najbolje uvrščeni primorski ekipi v zahpdni conski ligi (Primorje drugo, Adria četrta). Seveda derbi ni mogel brez številnih gledalcev tako iz Mirna kot iz Ajdovščine z okolicama. Čeprav je bila domačin Adria, lahko po neodločenem rezultatu govorimo o njenem uspehu, saj se je postavila po robu favoriziranim gostom, pri katerih je manjkal le Nikolič, z oslabljeno ekipo brez štirih ključnih igralcev. Prvi polčas je po priložnostih pripadel domačinom, ki bi si lahko zagotovili izdatno vodstvo že pred odmorom, medtem ko je bilo po odmoru nevarnejše Primorje. Vsako moštvo je bilo enkrat v vodstvu oziroma enkrat izenačilo. Strelci golov so bili Rupnik (11. min.) in Beč (85.) za Adrio ter Kopatin (25. in 65. min.) za Primorje. Žal brez izključitev ni šlo in že v 52 minuti sta morala z igrišča Fornazarič (A) in Begič (P). Sežanski Tabor je drugič zaporedoma zmagal in se povzpel na šesto mesto. Po Triglavu je prišel v Sežano še drugi kranjski liga’š, Sava, ki je prav tako odšla domov s porazom z golom razlike. Kranjska kluba se tako nikakor ne moreta rešiti repa lestvice, Triglav pa je doma doživel pravo katastrofo proti Litiji, ki je povečala za točko svoj naskok pred Primorjem. Zmagoviti zadetek Tabora, ki ga je večkrat oškodoval ljubljanski sodnik Milan More, je v drugem polčasu dosegel Bezek. Dekanski Jadran še naprej živi v krizi, saj je zapravil še eno priložnost za zmago. Proti Tržiču ni manjkalo prilik za gol, a strelca spet ni bilo. Spomladi se bodo morali Dekančanj vsekakor precej popraviti, če želijo ostati v ligi. V derbiju novincev je v Škofji Loki domače moštvo LTH premagalo Renče z 2:0. Renčanci so prvi gol prejeli v 30. minuti, drugega pa v 89. minuti. Omenimo naj še odločilno igro mladega vratarja Renč Žnidaršiča. Za konec bosta v ZCNL še dva primorska derbija. Sežancd bodo nastopili v Ajdovščini, Dekančani pa v Renčah. V obeh tekmah dajemo vlogo favorita domačinom. Adria bo v gosteh igrala z vrhniškim Usnjarjem. Lestvica strelcev ZCNL: 10 golov: Janežič (Lit) 9 golov: Kolman (Lit) 6 golov: Vujkovič (Prim) 5 golov: Kopatin (Prim), M. I-pavec (LTH), Medmeš (Kam) 4 gole: Batagelj (Prim), Železnik, Pahor (oba Tab), Uršič (Ren), Brinovec (Lit), Nikolič (LTH), Joveškovič (Us) 3 gole: Doljak (Prim), Klanjšček, Rupnik (oba Ad), Kos (Lit), Ranko (Trž), Star-čevič (Us) 2 gola: Fegič (Prim), Beč, Piščanec (oba Ad), Čebohin, Bezek (oba Tab), Furla-nič, Kodarin (oba Jad), Pribič, Lesizza (oba Ren), Tišler, J. Nejedly (oba Lit), Radosavljevič, Špraj-car (oba Trig), Kos, Slapničar (oba Kam), Šemrl, Nosan, Vidic (vsi Sa), Zohil (Us), črnilec (Trž). Med strelci Vozil, Izole in Kopra je še vedno najboljši poškodovani Marušič, ki je dosegel 7 golov. O stali so razporejeni v naslednjem vrstnem redu: V. Gregorič 6. Cvijanovič 5, T. Gregorič 4, Peršolja in Pini 3, Stojanovič 2, Mavrič, Furlan, Lokaš, Filipovič in Žlogar 1. B. P. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletne 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 novembra 1974 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst NA MRTVI TOČKI POGAJANJA MED IZRAELOM IN ARABCI Kissinger se je vrnil v Washington Nejasen položaj na Bližnjem vzhodu Odločen nastop predsednika Osvobodilne fronte Jaserja Arafata Palestinske organizacije in ustanovitev vlade v begunstvu Pretresljiva razstava o emigraciji italijanskega slikarja Micheleja Pive MADRID, 9. — Danes je ob 13. uri (po srednjeevropskem času) iz Tunisa prispel na špansko letališče Torrejon de Ardoz pri Madridu a-meriški državni tajnik Henry Kissinger. V času, ko so uslužbenci letališča polnili rezervoarje letala, se je Kissinger srečal s španskim zunanjim ministrom Pedrom Gortino. O pogovoru, ki je trajal približno eno uro ni bilo izdano nobeno poročilo. Kissinger je odpotoval v ZDA ob 14.30. Zelo verjetno je imel Kissinger-jev razgovor s španskim zunanjim ministrom Gortino le obroben pomen, saj ni šlo prav za uradno srečanje, temveč le za kratek pomenek, na katerem je ameriški državni tajnik verjetno seznanil svojega sobesednika z nekaterimi zadevami, ki utegnejo zanimati Španijo. Bolj pomemben pa je bil Kis-singerjev obisk v Tunisu, kjer se je ameriški državnik sestal s predsednikom Burgibo in drugimi tunizijskimi vladnimi osebnostmi. Res pa je, da tudi obisk v Tuniziji ni spadal strogo v okvir Kis-singerjevih srečanj na Bližnjem vzhodu. Tunizija je namreč država, ki je bila vedno zelo povezana z Zahodom in ki je na splošno odigrala v sklopu arabskih držav vlogo posrednika, to je arabske dr- 0BVEZNICA TURŠKEGA IMPERIJA Prileten reški upokojenec je zahteval od turške vlade, naj mu izplača obveznico, ki jo je leta 1870 izdal turški imperij. Na zadnji strani dokumenta, ki je že ves porumenel, piše v francoščini, nemščini in tur-ščini, da bodo obveznice, izdane leta 1870 za gradnjo neke železnice, izplačane 1. decembra 1974. Ob izdaji je bila obveznica vredna 400 frankov, danes pa velja že 12.750 frankov (nad poldrugi milijon lir). Upokojenec, ki je star 82 let, je podedoval obveznico od očeta, ki je imel precej težav s sosedi ob nakupu obveznice. Obtoževali so ga namreč, da je denarno podprl sovražnike krščanstva (Turke namreč), ki naj bi stremeli za zasedbo Evrope in uveljavitvijo islama. Upokojenec je trdno odločen, da uveljavi svoje pravice. «Če bo treba — je poudaril — bom pisal tudi samemu turškemu predsedniku in zahteval, naj izpolni svojo dolžnost. Sedanja turška vlada je namreč zakoniti dedič nekdanjega imperija.* ŠEST LET POGAJANJ ZA SINDIKALNO POGODBO Ravnateljstvo neke tovarne plastičnih materialov v Keniji in krajevni sindikat kemijskih delavcev sta se šest let pogajala za podpis nove delovne pogodbe. «Izčrpna in poglobljena» diskusija je končno privedla do sporazuma. Obe strani sta poudarili, da sta zelo zadovoljni z doseženim sporazumom ne glede na dolgotrajna pogajanja. žave, ki skuša obdržati dobre odnose z Zahodom in zraven tega se zavzema tudi za interese arabskega sveta. Burgiba je Kissingerju posredoval izvirne podatke o rabat-skem arabskem vrhunskem srečanju ter mu s tem omogočil bolj pravilno presojo vseh dogodkov na Bližnjem vzhodu. Kissinger se je v Tunisu zadržal 14 ur po svojem odhodu iz Tel Avi va. Ko se je poslavljal od Tunizije, je Kissinger izjavil, da je s svojimi tunizijskimi gostitelji obravnaval vsa vprašanja, ki zadevajo obe državi, Bližnji vzhod in sredozemsko področje, ter je poudaril, da so odnosi med ZDA in Tunizijo zelo dobri in da se bodo v bodoče še izboljšali. Kissinger je tudi dejal, da se je v Tunisu pogovarjal s portugalskim zunanjim ministrom Mariom Soare-som. ki se nahaja v tunizijskem glavnem mestu zaradi pogovorov s predstavniki «Nacionalne fronte za osvoboditev Angole». Kissinger je izjavil, da so ta pogaianja med portugalskimi predstavniki in predstavniki Angole zelo pomembna in da jih ZDA podpirajo na vsej črti. Kissinger se je še zahvalil tunizijski vladi, da se je zavzela za to pobudo. Danes se še ne more trditi, če je Kissingerjevo potovanje po Bližnjem vzhodu obrodilo pomembne sadove. Ameriški tajnik se namerava vrniti na Bližnji vzhod v decembru letos Vsi njegovi dosedanji sobesedniki se strinjajo s tem njegovim načrtom, izjemo predstavlja le sirski predsednik Asad. To je popolnoma razumljivo, saj je najtežje doseči pomiritev med Izraelom in Sirijo zaradi absolutnega nasprotovanja Izraela vsakršni zahtevi, da bi prepustil Golansko planoto sirski državi. Kissinger je na svojem potovanju po Bližnjem vzhodu večkrat ponovil. da obstajajo še vedno možnosti za rešitev spora, ki pa bi se morale izvajati postopoma, se pravi da bi bilo treba reševati naj- prej najbolj pereča vprašanja in potem v okviru že doseženih rezultatov tudi druga. Kissingerjev optimizem pa je izzvenel nekoliko neosnovan, ker je leader Organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat v svojem intervjuju ameriškemu listu «New York Times» podal nekaj izjav, ki so zelo ostre. Arafat je sicer pripomnil, da je njegova organizacija politična organizacija, ki se ne poslužuje terorizma za dosego svojih načrtov, pač pa napada le vojaške in gospodarske objekte izraelskega sovražnika. Nadalje je izjavil, da Organizacija za osvoboditev Palestine nima opravka z raznimi teroristi (napad na letalo Pan-am pri Fiumicinu itd.), vendar pa je odločno zatrdil, da na Bližnjem vzhodu ne bo prišlo do miru, dokler ZDA ne bodo priznale palestinskemu narodu pravice do svoje lastne države. V svoji izjavi Arafat ni sprejel nobene obveze glede priznanja izraelske države s strani bodoče palestinske države, a na koncu teh svojih izjav je še o-menil, da bo bodoča palestinska država predstavljala jedro bodoče države, kjer bodo muslimani, kristjani in judi živeli v enakopravnosti. Iz Amana sporočajo, da je j'or-danski parlament (spodnja in visoka zbornica) odobril predlog o spremembi jordanske ustave. To pomeni, da bo jordanski kralj vladal v tej državi eno leto brez nadzorstva poslanske zbornice. Štiri palestinske osvobodilne organizacije so medtem poslale tajniku Organizacije za osvoboditev Palestine zahtevo, naj se skliče nacionalni palestinski svet, da bi o-bravnaval odklone voditeljev organizacije od nacionalnega pakta in akcijskega programa organizacije. Podpisniki resolucije trdijo, da voditelji palestinskega osvobodilnega gibanja pripravljajo ustanovitev palestinske vlade v begunstvu, ki naj bi se začela pogajati s «sovražnikom». 40 genovskih sodnikov zahteva disciplinski postopek proti generalnemu pravdniku Francescu Coccu GENOVA, 9. — Štirideset genovskih sodnikov je poslalo višjemu sodnemu svetu vlogo, v kateri obtožuje generalnega pravdnika Francesca Cocca, da si je protizakonito prisvojil dve preiskavi, ki sta zadevali onesnaženje morja. Podpisniki v svojem dokumentu poudarjajo, da način in utemeljitev, s katero si je Cocco prisvojil pravdi, žalita čast sodnikov. Generalni pravdnik naj bi narr .eč v odločnem nasprotju z ustavo uvajal hierarhično odvisnost v sodstvu, kršil načelo neodvisnosti sodnika in princip isto-vrednosti funkcije. Sodniki poudarjajo, da prisvojitev omenjenih pravd ni edini primer, s katerim naj bi se Cocco pregrešil zoper ustavo. V vseh njegovih govorih ob odprtju sodnega leta in v drugih javnih nastopih naj bi vedno uveljavljal načelo hierarhije v sodstvu. Sodniki zaključujejo vlogo s pozivom višjemu sodnemu svetu, naj obsodi tako ravnanje, sicer se bo kriza italijanskega sodnega sistema še bolj zaostrila, ker ne sodnik r. 3 obtoženec ne bosta imela več jamstev, ki jih jima zagotavlja ustava. NEW YORK, 9. — Danes je prekinilo za dva tedna delo okrog 120 tisoč ameriških rudarjev iz protesta, ker delodajalci še niso začeli pogajanja za prihodnjo delovno pogodbo. Sedanja zapade namreč 12 t. m. Če bodo do takrat dosegli sporazum, bo stavka trajala dva tedna, če ne pa se bodo rudarji vzdržali dela še dlje, kar bi lahko imelo hude posledice na proizvodnjo energije. Nad polovica ameriških e-lektram namreč še vedno uporablja premog kot gorivo. iiiiiMiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZREDNA KONFERENCA ORGANIZACIJE AMERIŠKIH DRŽAV V QUOTI OADse pripravlja na ukinitev gospodarskih sankcij proti Kabi Sprejem Havane v njeno sredo pomeni za Latinsko Ameriko uveljavitev njene moči QUITO, 9. — Včeraj so se v ekvadorski prestolnici sestali na izrednem zasedanju zunanji ministri članic Organizacije ameriških držav (OAD). Edina točka na dnevnem redu je vprašanje Kube, točneje ukinitev gospodarskih sankcij proti socialistični karibski republiki. Konferenco je odprl ekvadorski predsednik Guillermo Rodriguez Lara, ki je v pozdravnem govoru poudaril, da bo «ukinitev gospodarskih in političnih sankcij proti Kubi, ponovno omogočila bratske vezi med državami latinskoameriške celine in bo pripomogla k popuščanju napetosti.» S tem v zvezi je še dejal, da je nov odnos južnoameriških držav do Kube sad samozaupanja, ki se je postopno razvilo po uvedbi sankcij pred desetimi leti. Konferenca je nato izvolila delovno predsedstvo. Za predsednika oziroma podpredsednika sta bila izvoljena ekvadorski zunanji mini- VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA Obalni predstavniki kritični do slovenske zamisli urbanizacije in policentrizma Po tej zamisli naj bi obala glede družbenega proizvoda v naslednjih letih zdrknila s tretjega na peto ali celo sedmo mesto KOPER, 9. — Na sestanku predstavnikov obalnih in sežanske občine ter republiškega zavoda za regionalno prostorsko planiranje so razpravljali o zasnovah urbanizaci je Slovenije. Znano je, da se osnova urbanizacije opira na policentrič ni razvoj Slovenije in da je to osnova za regionalno planiranje do leta 2000. Med trinajstimi regionalnimi središči Slovenije je tudi slovenska obala z zaledjem. Predstavniki obale so v glavnem soglašali z izhodišči zasnove urbanizacije, kritično pa so ocenili predvidevanja, da bi slovenska obala glede deleža družbenega proizvoda padla v naslednjih letih s tretjega na peto, oziroma na sedmo mesto. Osnovni namen policentrizma je namreč prav v tem, da bi dosegli skladnejši razvoj vseh regij v Sloveniji. Pri tem ima obala še zlasti velik pomen glede na pomorsko gospodarstvo. Udeleženci posvetovanja bo menili, da bo potrebno v urbanističnih zasnovah razvoj slovenske obale še enkrat temeljito preučiti ter se izogniti kakršnim koli težnjam, da bi se Slovenija odrekla pomorski usmeritvi. Več razprav Ijavcev je tudi opozorilo na razna zavlačevanja pri gradnji obalne ceste, ki ni pomembna samo za po vezavo obalnih mest, ampak tudi za povezavo obale s Slovenijo ter s turističnimi in drugimi promet nimi tokovi na širšem območju. POSEBNI PLAVALNI BAZEN ZA INVALIDE STRUNJAN, 9. — Pri Domu vojaš- kih invalidov v Strunjanu so dopoldne položili temeljni kamen za izgradnjo pokritega plavalnega bazena s toplo morsko vodo. Bazen bo dolg 25 metrov in širok 12 metrov, zgradili pa ga bodo do maja prihodnjega leta. Namenjen bo vojnim invalidom in borcem NOB za zdravstveno nego in rekreacijo. Poleg bazena bodo še prostori in naprave za fizio in hidroterapijo, savna, prostori za dnevno bivanje gostov in kegljišče. Temeljni kamen je položil narodni heroj Franc Krese - Coban, slovesnosti pa so se udeležili tudi u-gledni gosti, med njimi predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič in podpredsednik republišzega odbora zveze združenj borcev NOB Slovenije Franci Mrcina. RUDOLF SAKSIDA RAZSTAVLJA V KOPRU KOPER, 9. - V koprski galeriji Meduza so odprli osebno razstavo zamejskega slikarja Rudolfa Sakside. Umetnik se je predstavil z 18 pasteli in dvemi olji, v tematiki pa je ostal zvest svoji govorici, ki jo je začel izpovedovati že pred leti: boj med dobrim in zlim. Saksida simbolično opozarja na vse tisto, kar nas lahko porazi in uniči. Pri tem je zanimivo, da so njegove barve v nasprotju z resnico: skozi njih veje optimizem in nam dvigajo moralo. V vsakem pogledu zelo interesantna razstava bo odprta v galeriji Meduza v Čevljarski ulici do 21. novembra. L. O. st_r Antonio Lucio Paredes in šef gvatemalske diplomacije Adolfo Molina Orantes. Izredne konference OAD se udeležujejo zunanji ministri 21 držav. Splošno mnenje političnih komentatorjev je, da bo OAD ukinila diplomatske in gospodarske sankcije prot; Kubi, za kar je potrebna dve-tretjinska večina, to je 14 glasov. Po dosedanjih informacijah bo za ukinitev glasovalo s stoodstotno gotovostjo 13 držav, odločno proti pa so le štiri in sicer Brazilija. Urugvaj, Paragvaj in Čile. Kubansko vprašanje so vpisali v dnevni red zasedanja OAD sredi septembra na predlog Venezuele, Kostarike in Kolumbije, kar je v bistvu pomenilo, da se je pretrgal «varnostni pas», ki so ga ZDA prpd dvanajstimi leti sklenile okrog Havane. Doslej je bilo stališče ZDA do tega vprašanja edina ovira sprejemu Kube v OAD, a tudi Washington je bil spričo spremenjenega položaja na podcelini prisiljen spremeniti svoje stališče. Uradno ZDA z viška opazujejo razpravo v konferenci, dejansko pa se precej aktivno zavzemajo za odpravo sankcij. Paradoksalno namreč se je kazen, ki so jo ZDA pred 12 leti naprtile Kubi zaradi njene socialistične ureditve in napredne zunanje politike, povsem obrnila proti Washingtonu: namesto, da bi dosegle osamitev Havane, so same tvegale, da bi ostale osamljene. Vprašanje Kube je prišlo na dnevni red OAD, ko so se odnosi na latinskoameriški celini znatno spremenili. Navezava političnih stikov s Havano pomeni za velik del južnoameriških držav začetek politične samostojnosti in zrelosti. Te države čutijo, da morajo tudi na mednarodnem političnem odru braniti tudi svoje interese in ne zgolj mogočnega severnega zaveznika ter «pokrovitelja». Za Kubo pa predstavlja ukinitev sankcij in vstop v OAD predvsem moralno in politično zmago. Predlog za to prihaja iz Latinske Amerike, ker Kubancem in drugim naprednim silam pomeni tudi hud u-darec reakcionarnim ameriškim krogom ter potrditev moči Latinske Amerike. Arabska posvetovanja o petrolejskih vprašanjih ABU DHABI, 9. — Na povabilo Združenih arabskih emiratov so se danes sestali v Abu Dhabiju predstavniki Irana, Saudske Arabije, Katarja, Iraka in Kuvajta, kjer so se pogovarjali o vprašanju cen surovega petroleja. Srečanje bo trajalo dva dni ter je bilo sklicano v okviru priprav za konferenco držav, ki izvažajo petrolej — OPEČ, ki bo na Dunaju prihodnji mesec. Srečanje je bilo tudi v okviiu pri-praz za konferenco v Bahrainu, kjer bodo sodelovale čez tri tedne arabske džave, ki izvažajo petrolej. Na srečanju so do sedaj govorili zlasti o znižanju cen petroleja, kar pa naj ne bi oškodovalo dohodkov prizadetih držav, temveč le velike petrolejske družbe. Prispevajta za DIJAŠKO MATKO Slepi in slabovidni (Nadaljevanje z 2. strani) mj dosežki Zveze slepih in slabovidnih, nato pa se je ob prikupnem in hudomušnem napovedovanju Jane Osolnik najprej predstavil moški pevski zbor slepih in slabovidnih iz Maribora, v teku sporeda pa še moška zbora iz Celja in Ljubljane, harmonikarski trio iz Maribora, vokalno - instrumentalni ansambel iz Kranja, folklorna plesna skupina zavoda slepe in slabovidne mladine iz Ljubljane, ki je zelo ubrano zaplesala štiri belokranjske pesmi, dekliški duo na kljunasto flavto ter še recitatorki iz zavoda za slepo mladino. Celotni spored je zgovorno izpričal povsem enakovredne izvajalske sposobnosti ansamblov slepih in slabovidnih z drugimi ansambli, še več — čeprav maloštevilni (od 10 do 12 članov), so zlasti vsi trije zbori zapeli tako, kot bi radi slišali peti tudi naše zbore. Zbor iz Maribora je med drugimi imenitno zapel tudi italijansko «Ste-lutis»j pesem slepega avtorja, Id poje o ljubezni, rusko narodno Dvanajst razbojnikov in Kolo, zbor iz Celja se je najbolj postavil s koroško «Jaz pa moj gvažek» in z «Žabami», zbor iz Ljubljane pa z nekaterimi partizanskimi in narodnimi, Harmonikarski trio iz Maribora je lepo zaigral Privškov pod-puri, vokalno - instrumentalni ansambel iz Kranja pa več narodnih popevk. Pred slovesom se je vodstvu Dijaškega doma in občinstvu zahvalila za topel sprejem in pozorno spremljanje programa predsednica RO Zveze slepih in slabovidnih Mimi Breznikova, gostom pa se je za obisk in lep koncertni nastop zahvalil na koncu ravnatelj doma Edvin Švab. Med občinstvom, ki je bilo ganjeno nad prikazom tako kvahtet-ne in mnogovrstne kulturne dejavnosti slepih in slabovidnih iz Slovenije, smo opazili tudi konzula SFRJ v Trstu Dušana Tepavca. ZURICH, 9. — Strokovna, a v svoji skromnosti pretresljiva izrazna sredstva. Tako bi lahko označili razstavo o emigraciji, ki jo je pripravil slikar Michele Piva in ki visi sedaj v Zurichu. Razstava bo v bodoče prepotovala vse kraje, kjer živijo večje skupine izseljencev iz naše dežele, obiskala našo deželo, da bi opozorila oblasti na probleme emigracije, ter se sled-nič razpršila po sedežih emigrantskih društev. Slikar, ki je vsepovsod po Italiji, ne samo v galerijah, ampak tudi po trgih, razstavljal svoje železne plošče o nacističnih taboriščih, ki je v svoja dela zajel pokol v Song Myju, mučenje, trpljenje defektnih otrok in druge družbene teme, je svoja dela o emigraciji zasnoval na pismih, ki so mu jih dali sami emigranti. Razstavo odpirata upanja polni roki, nadaljuje pa se z iskajem službe, osamljenostjo, mislijo na dom, življenjem v barakah, nesrečo na delu, invalidnostjo. Kratki stavki, iztrgam iz pisem, spremljajo s črno črto nakazano figuro, tu in tam napolnjeno s sworjavo barvo. Ob koncu spet roki: tokrat ne več svetli in upanja polni, ampak temni, izžeti, razočaranh Križev pot tisočev emigrantov zaživi tako pred nami. Furlanskih emigrantov, pa tudi naših, saj revščina in trpljenje ne dalata razlik med narodi. Ž. G ŠPORT SPORT ŠPORT 1. ZVEZNA JUGOSLOVANSKA KOŠARKARSKA LIGA Olimpija osvojila tretji par točk V Ljubljani je premagala Metalca z 92:76 92:76 95:87 97:101 84:76 111:81 V 5. kolu prve zvezne jugoslovanske moške košarkarske lige so včeraj dosegli te izide: Olimpija — Metalac Zadar — Radnički FOB Borac — Lokomotiva Rabotnički — Vojvodina Crvena zv. — Istravino Tekmi Bosna — Jugoplastika in Beograd — Partizan bosta na sporedu danes. • • • V drugi zvezni moški jugoslovan-sik košarkarski ligi so slovenske ekipe igrale takole: Rudar — Domžale 73:74 Dalvin — Slovan 87:74 Maribor — Istragradjevno 94:89 PRESENEČENJE V DOLINI Ror premagal Motori Plet LIMA, 9. — Seizmografi perujske prestolnice so danes dopoldne zabeležili dokaj močan potresni su nek, katerega jakost naj bi dosegla četrto stopnjo po Mercallijevi lestvici. Potres je povzročil precej prenlaha med nrebivalstvom. ki se še dobro spominja uničujočega potresa izpred nekaj mesecev. V prijateljski trening tekmi je Bor dokaj nepričakovano premagal peterko Motori Plet, ki nastopa v italijanski D ligi in je trenutno celo na vrhu lestvice. Bor — Motori Plet 98:84 BOR: Sosič 26, Klobas 18, Kralj 4, Škrk, Kraus 6, Ambrožič 11, Francia 6, Barazzutti 10, Guštin 6, Koren 8, Pertot 3. Borovci so dokaj sproščeno igrali v napadu, v obrambi pa so predvsem s ceno spravili v težave nasprotnika. Daleč najboljši igralec v Borovih vrstah je bil Adrijan Sosič, ki je strumno organiziral igro naših, razen tega je bil tudi najboljši strelec tekme. MLADINCI Bor — Lloyd B 91:73 (44:41) V 3. kolu mladinskega prvenstva je včeraj v Dolini Bor premagal Lloyd B z 91:73. Kljub visoki zmagi, pa «plavi» s prikazano igro niso povsem zadovoljili. NOGOMET V anticipirani tekmi 14. kola nogometnega prvenstva Jugoslavije je kragujevski Radnički danes doma premagal mostarski Velež s 3:2. ★ * * RIM, 9. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze je sporočil seznam nogometašev za državno reprezentanco «Under 23», ki bo igrala prijateljsko tekmo proti nemški ekipi Fortuna Dusseldorf v torek, 12. novembra. Reprezentanti pa so naslednji: Cacciatori (Samp-doria), Gentile (Juventus), Malde-ra (Milan), Boni (Sampdoria), Della Martira (Fiorentina), Scirea (Juventus), Oraziani (Torino), Pecci (Bologna), Galloni (Milan), Massi-melli (Bologna), D’Amico (Lazio), Buso (Bologna), Peccenini (Roma), Inselvini (Foggia), Caso (Fiorentina), Bertuzzo (Brescia). * # * MONCHEN, 9. - V 12. kolu pr ve nogometne lige ZRN je prišlo do presenetljivega izida. Bayern Miinchen, ki se bo v sredo spoprijel z italijansko nogometno reprezentanco, je na domačih tleh izgubil z moštvom Kaiserslautern kar s 2:5, * * « FRANKFURT, 9. — Nemški reprezentant Rainer Bonhof (Borus-sia) je bil izključen za osem kol, ker je med tekmo Borussia — Offenbach namenoma udaril nasprotnika. TENIS Jugoslavija-Španija 1:1 LEON, 9. — V teniškem tekmovanju za pokal švedskega kralja je po prvem dnevu izid med Španijo in Jugoslavijo neodločen 1:1. V prvem srečanju posameznikov je Španec Munoz premagal Špearja z 2:0 (6:1, 6:2), v drugem srečanju pa je Slavič odpravil Morena prav tako z 2:0 (6:3, 8:6). • • • STOCKHOLM, 9. - Na mednarodnem turnirju v Stockholmu sta se Nizozemec Tom Okker in Američan Arthur Ashe uvrstila v finale. Okker je premagal Šveda Borga z 2:1 (6:4, 5:7, 7:6), Ashe pa Argentinca Vilasa z 2:1 (6:3, 4:6, 6:2). Karpov-Korčnoj remi MOSKVA, 9. - V 20. partiji šahovskega srečanja v Moskvi sta Anatolij Karpov in Viktor Korčnoj ponovno remizirala. Po tem remiju je stanje še vedno 3:1 za mladega Karpova, ki ima sedaj realne možnosti za končno zmago. ODBOJKA FIRENCE, 9. — Po razpustu odbojkarske ekipe Lubiam je italijanska odbojkarska zveza določila, da bo bolognsko moštvo nadomestila ekipa Ruini iz Firenc. Ruini je o-svojil naslov prvaka v sezoni 1972-73, nato pa je lani dokaj nepričakovano zdrknil v B ligo. HOKEJ V prvi zvezni jugoslovanski ligi v hokeju na ledu je ljubljanska Olimpija premagala Slavijo s 4:1, Jesenice pa so odpravile Medve-ščak kar s 15:0. OBVESTILA ŠD BREG obvešča, da so se začeli odbojkarski treningi za začetnice. Treningi so v torkih in četrtkih ob 19. uri v občinski telovadnici v Dolini. • « • Športno združenje Dom iz Gorice obvešča vse igralce odbojke, da so redni treningi v telovadnici ITI, Ulica Puccini, vsak ponedeljek ter četrtek, in sicer od 18.30 do 20.30. Dva vzhodnjaka s tremi avtomobilskimi tablicami V petek so openski cariniki pridržali dva potnika Direct - Orienta, ker so jima med prtljago našli tri švicarske avtomobilske registrske tablice. Gre za 32-letnega Iranca iz Nadjafa, Abdallrezagha Darecha. ki je s seboj nosil dve in za 24-letnega Alija Habida iz Bagdada (Irak), ki je nosil eno tablico. Zadevo je prevzel v roke leteči oddelek tržaške policije, ki je kmalu (s pomočjo infrardečih žarkov) odkril, da je imel Darech ponarejen potni list. Seveda so zato Iranca aretirali, obvestili pa so tudi Interpol: kaže namreč, da gre za pravcato tihotapljenje avtomobilov, saj so v Trstu pred kratkim odkrili prav podobno zadevo. Darech in Habid sta policiji izjavila, da sta jima tablici izročila dva znanca. «Mustafà» in «Mohamed». v Istambulu ter da sta jima za prenos do ZUricha obljubila od 250 do 300 švicarskih frankov. Povedala sta jima tudi, da sta pripadali tablici avtomobiloma opel admiral in fiat 125. Mohamed in Mu-stafš bi v švicarsko mesto prispela z letalom, kjer bi Darecha in Habida počakala na železniški postaji 1 I i ENEL ENTE NAZIONALE REB L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKRICNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini 3 OBVEZNOSTNO POSOJILO 1974-1981 S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC S 1. decembrom 1974 dospejo obresti za šestmesečje junij - november 1974 v znesku čistih 45 lir za obveznico. Poleg tega sporočamo, da matematično poprečje efektivnega šestmesečnega donosa vzorca, naznačenega v pravilniku posojila, ki ga je Mediobanca izračunala za sleherni dan, ko je v šestmesečju maj oktober 1974 borza poslovala, znaša 5,073 odst. (efektivno 10,404 odst. na leto). Zato bodo v smislu čl. 4 pravilnika posojila obresti obveznic za šestmesečje december 1974 maj 1975 znašala v zaokroženi številki 5,05 odst., kar je čistih 50,50 lire za ob veznico. V primeru, ko bi v smislu čl 4 pravilnika prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za prvo šestmesečje življenja obveznic pozitivna razlika v višini 1,073 odst. Opozarjamo namreč, da bodo, v smislu drugega odstavka čl. 5 pravilnika izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 4 odst, pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi. ■il::::: i !