kimnnMi VENEC. Političen list za slovenski narod. M«ti prejema« T«tj»: Za oelo leto predplača« 15 fld., za fol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. ▼ adniaiitraeJJl prefeman, velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I tfd~ ta en «e»eo 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „ Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. RokopUl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iahaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 138. V Ljubljani, v ponedeljek 19. junija 1893. Letnik XXI. Iz delegacij. Z Dunaja, 18. junija. V petelt bi bilo v avstrijski delegaciji skoro prišlo do predsedniške krize. Delegat Klaič je pri debati o bosenskem kreditu izpregovoriti hotel ne* koliko o hrvatskem državnem pravu, hotel je prav za prav le odgovoriti Crnkoviču, ki je v ogerske delegacije odseku za vnanje stvari smešil hrvatsko državno pravo in takorekoč naravnost izzivljal njega. Klaič je mislil, da je v avstrijski delegaciji toliko svobode, kakor v ogerski, ali se je motil. Predsednik knez Windischgr;itz mu ni pustil govoriti. To je vzbudilo mej drugimi delegati ne-voljo in Masaryk je predlagal, da se delegacijo vpraša, hoče-li poslušati Klaiča? Delegacija je z večino odločila proti predsedniku, ki je na to takoj naznanil, da odloži predsed-ništvo, in vitez Javorski je prevzel predsedništvo. Delegati pa oČividno niso pričakovali takega izida in Masarjk sam je izjavil, da njegov predlog ni bil naperjen proti predsednikovi osebi. Ko je na predlog Plenerjev delegacija izrekla predsedniku knezu Windischgriltzu zaupanje, je zopet prevzel predsedstvo. Klaicu ni pustil govoriti, in se je ta vsled tega odrekel besedi. Glavno vlogo so pa ta dan imeli zopet Mladočehi in so tudi marsikatero resnično povedali, če tudi so po svoji navadi marsikaj pretiravali, in pri drugih stvareh se je pa pokazalo, da niso bili dobro poučeni. Prav dobro je Masaryk naglašal, da naloga avstrijske vlade ni, le zidati lepa poslopja in skrbeti za vojaške stvari. Potrebno je, da se prebivalstvo socijalno povzdigne, ker je jako propalo pod turškim gospodstvom. Razmere kmetskega prebivalstva v Bosni niso najboljše in vlada skoro ničesar ne stori. Desetina se krivično odmerja. Pri iztirjevanju davka se surovo postopa. Prebivalstvo toži, da si je vlada kar prisvojila gozde. Tudi obrt ne napreduje. Uradniki so slabi, ne le višji, temveč tudi nižji, in posebno s kaznimi nadlegujejo prebivalstvo. Zandar-merija je prava nadloga v deželi in večkrat celo po nepotrebnem stika po mohamedanskih hišah in tako draži mohamedansko versko občutljivost. V splošnem je govornik jako grajal razmere v Bosni, faktičnih stvarij za dokaze je pa malo povedal, in tiste, katere je povedal, so pa take, da se podobne pomanjkljivosti nahajajo skoro v vseh avstrijskih kronovinah. Popolnoma se vjemamo z govornikom, kar je povedal zastran šolstva v Bosni, da se vse preveč ravnA po dunajskem in budimpeštanskem liberalizmu in se premalo ozira na verske razmere v deželi. Potem je govornik jako obsojal, da vlada skuša Bošnjake narediti za posebno narodnost in jih preganja, če se kdo priznava za Srba. Po železnici se pa vriva nemštvo v deželo. Dr. Herold je tožil, da se v Bosni davek napačno odmerja. Sploh pa ni dosti novega povedal. Tožil je, da se za politične namene zlorabi žandar-merija, in ponavljal, kar je že povedal Masaryk. Minister ni imel posebno težkega stališča nasproti Mladočehom, posebno ker je marsikaka stvar bila drugače, kakor sta jo Masaryk in Herold naslikala. Upravo, davčne uredbe in uradnike je seveda zagovarjal. Oporekal je, da bi se ponemčevalo ali pomažarovalo v Bosni. Verske šole so po zatrje-j vanju ministrovem popolnoma svobodne. Pravil je pa, da pritožb Bošnjakov ni vselej preresno jemati, ker radi pretiravajo, kakor sploh orijentalci vsaki stvari preveč važnosti pripisujejo. Naštel je nekatere vzglede, ko je bil še v Be-lemgradu. Globe, ki se v Bosni plačujejo, se porabljajo v občne koristne nameue. Z obširno razpravo je dokazoval, da je bosenska narodnost opravičena. Iz zgodovine je dokazoval, da je ime .Bošnjak" starši, nego .Srb". Dokaz se mu ni posebno posrečil. Iz njegovega govora se je pa videlo, da minister kot bivši srbski rodoljub jako dobro pozna srbsko in sploh jugo- slovansko zgodovino, katero je geveda zavijal po svoje. Ko je poslanec Suess še polemizoval z Masa-rykom, razkladajoč svoje pojme o narodnosti in pri tem kazal svoje zgodovinske znanosti, pri čemer , se je pa držal največ tega, kar je že povedal minister, se je potrdil bosenski budget. Davčna preosnova. (Dalje.) 4. Olajšave. Olajšav bo precej. Po § 3. oproščeni bodo davka najemniki zemljišč, ki sami brez tujih poslov obdelujejo najeto zemljo; potem delavke, mojškre, perice, katere delajo po hišah za dnino, ali domi, pa brez pomočnice. Oproščeni so tudi kmetovalci od davka, če si le časno prislužijo kak postranski prislužek. Nadalje so davka prosti privatni učitelji itd. Po § 5. pa bo komisija smela ubožnim obrtnikom, ki izvršujejo svojo obrtnijo sami brez pomočnikov, oziroma le z jednim takim, odpustiti za dotično leto celi obrtni davek. Da se v postavi ne določuje, da so vsi oni obrtniki, ki sami brez pomočnikov delajo, kar dosledno že prosti davka, je v tem opravičeno, ker so obrtniki, ki sami sicer delajo, vendar pa dokaj zaslužijo, ker izvršujejo delo, katero se drago plačuje. Zato je umestnejše, da je oprostitev prepuščena komisiji, ki vse razmere presoja. Ni se pa bati, da bi komisija predaleč Segala o oprostitvah, ker se dotični kontingent, kateri je osrednja komisija oddelila za dotični okraj, mora zložiti v okraju. Da pa ne bodo komisije preozkosrčne, ali celo preojstre o oprostitvah, določuje posebno določilo, da se ima znižati okrajni kontingent, če je komisija dotičnega okraja na podlagi §§ 3. in 5. oprostila več obrtnikov od davka, in dotični primanjkljej se potem razdeli med druge okraje cele dežele. LISTEK, Prenos in pogreb grofa Janka Draškoviča. Dan 15. junija je bil ne samo za mesto Zagreb nego tudi za vso ostalo Hrvatsko vrlo znamenit, kajti ta dan se je pokazalo, da se je velika ideja Hrvatstva, katero je probudil grof Draškovič, v istini oživotvorila. Ta dan je bil ves hrvatski narod složen v zahvalnosti naproti velikemu svojemu probuditelju ter je to svojo zahvalnost izkazal na tako sijajen način, da je zdaj tudi naš največi sovražnik prepričan o našem probujenju ali ob enem tudi ob odločnem našem zahtevu, da nas povsodi priznajo kot samostalen in kulturni narod. Take narodne manifestacije niso morda sposobni izvesti mnogi veči narodi nego je naš hrvatski, in ravno to je dokaz, da ima v njem dovelj životne snage za svoj dalnji razvitek v političnem in gmotnem življenju. Ta narodna moč je tako jaka, da so se jej poklonili največi dostojanstveniki naše zemlje ter sami sodelovali pri njej, kajti sam naš ban se je pridružil sprevodu. To je po našem mnenju velika zmaga narodnega duha na Hrvatskem. Že zgodaj zjutraj so bile ulice zagrebške polne ljudstva kakor na največi praznik. Na tisoče ljudij se je gibalo od Jelačičevega trga, skoz Zrinjevac proti novemu kolodvoru, da izkaže poslednjo čast vrednemu probuditelju Ilircu. V Ilici, na Jelačičevem trgu, Zrinjevcu in po vseh ulicah, po katerih je imel sprevod iti, bile so vse hiše nakinčane s zastavami trobojnicami s črnim velom. Dan je bil krasen, da si nismo mogli lepšega poželiti. Od osme ure so se začele razvrščevati vse kor-poracije, šole, društva, deputacije in zavodi na na-značenih mestih, a na kolodvor so dohajali z venci gospodične, vseučilišni dijaki, odborniki in drugi udeleževalci. Pretekla je cela ura, dokler so se vsi udeleževalci zbrali in razdelili ter je mogel započeti obred. Malo pred 9 uro so prinesli iz kolodvorskega vestibula pred kolodvor odborniki .Matice Hrvatske" na nizkih, s črnim suknom pokritih nosilih, krsto od svetlosive kovine, v kateri počivajo kosti grofa Janka Draškoviča, ter so jo postavili na veliki podij. pokrit s črnim suknom. Krsta je bila pokrita 8 trobojnicami in venci. Okoli se je postavilo duhovenstvo, potem celokupni odbor .Matice Hrvatske" s predsednikom prof. Smičiklasom, vsa zagrebška pevska društva, .Sokol" in .Streljaško društvo" z zastavami, z desne gospojinski odbor, razne zunanje deputacije, med njimi .Matice Slovenske" .Družbe sv. Mohora" in .družbe sv. Cirila in Metoda", oblasti, društva in korporacije in okrog vsega do sto gospodičen v belini in vseučiliščni dijaki, ki so nosili vence. Med mnogobrojnimi odličniki, ki so tukaj prisostvovali pogrebu, so bili: oba predstojnika deželne vlade dr. Izidor Kršnjavi in Vekoslav Klein z mnogimi večniki, mestni župan Adolf Mošinski z mestnim poglavarstvom in zastopstvom, stari Ilirci in sodelavci velikega pokojnika: opat in kanonik dr. Štefan Ilijaševio, Bogoslav Šulek, Ivan Trnski in Ognjan Štriga itd. Najpoprej 80 odpeli koralisti pogrebne obrede hrvatski, a potem je obavil opat in kanonik dr. Fr. Rački z veliko azistencijo blagoslov; potem pa je pristopil k krsti odbornik .Matice Hrvatske" in poznati naš pesnik prof. Hugo Badalič ter je v krasnem pesniškem pozdravu .Mrtvim ostankom grofa Janka Draškoviča" opisal in ocenil velike zasluge pokojnika za Hrvatstvo. Ko je govornik dovršil, odmevalo je od zbranega občinstva od vseh stranij: Slava velikemu rodoljubu! Za tem so pevska društva zapela pesem žalostinko v to svrho sestavljeno od našega zaslužnega glasbenika Fr. Vilharja. Krsto z mrtvimi ostanki polože potem na šest-vprežni mrtvaški voz, a okoli njega se postavijo v Davek na plačo, oziroma na letno prislužarino, ostane v veljavi; vpeljan pa bo poseben nov pri-bodninski davek, katerega bo plačevati od sprejetih obrestij od izposojenih kapitalov, od državnih obligacij, od hranilničnih vlog, od dobljene zakupnine obrtov, od delnic itd. Izvzeti pa so od tega davka vsi oni, ki ne dobivajo nad 300 gld. takih dohodkov na leto, potem vdove in sirote, če so tudi oproščeni osebnega davka, torej vsi, ki sploh nimajo nad 600 gld. letnih dohodkov; oproščene so tega davka tudi obresti od hranilničnih vlog, ki ne znašajo nad 535 gld. Primeroma nizek pa bo ta davek, ker bo znašal le dva odstotka, torej oni, ki dobiva 1000 gld. obresti od svojih hranilničnih vlog ali od svojih izposojenih kapitalov, bo imel plačati 20 gld. To je zelo malo, kakor hočem dokazati. Tisoč goldinarjev obresti dobi se od kapitala 25.000 gld. znašajočega, in sicer brez truda in brez nevarnosti. Koliko davkov, koliko truda in skrbij ter nevarnosti pa ima oni prenašati, ki je n. pr. za teh 25.000 gld. kupil zemljiščno posestvo, ali x prevzel kako obrtnijo itd. V primeri torej z zemljiščnim, hišnim in obrtnim davkom je rentni davek zelo mil in celo premil. Iz preosnove davčnega zistema izostal je zem-Ijiščni iu hišni davek, gotovo oba davka, ki sta največja in najhujša. Vlada opravičuje to s tem, da se bo leta 1S96 itak moral po postavi pregledati zemljiščni kataster, ter da bo torej v omenjenem letu prilika, zemljiščni davek pravično pre-uravnati. Nihče ne more ugovarjati, da so danes vse drugačne razmere od tedaj, ko se je zemljiščni čisti dohodek preračunil ali vcenil. Takrat imelo je žito mnogo boljšo, višjo ceno — (100 kil pšenice n. pr. veljalo je takrat 13 gld. 50 kr., sedaj 8 gld., ali celo manj!). Delavci, posli so tudi dražji in manj delavni in poslušni, iu vendar velja še vedno isto davčno merilo. Poljedelec torej plačuje davek od dohodka, ki je proračunjen na papirju, katerega pa on de-janjsko ne dobiva. Hišni gospodar vsako leto poda popis ali izkaz, koliko najemščine dobiva od svojih gostačev; če dobi manj, se mu tudi manj hišnega davka predpiše. Tako je tudi pri trgovcu, ki vsako leto izkaže svoj prihodek ali dobiček, in se mu potem davek odmeri. Zato je več, kakor opravičeno, da se pregleda zemljiščni kataster in predela vcenitev zemljiščnega čistega prihodka, in sicer na podlagi sedanjih razmer. Tudi za hišni davek ni nič preskrbljenega v novi davčni preosuovi. Zelo krivičen je tudi ta davek in osobito hudo zadene tiste gospodarje, ki imajo večje hiše, kakoršne so vzlasti ob velikih cestah, po katerih so včasih mnogo vozili; v takih hišah so bile takrat gostilnice ter prenočišča za popotnike. Železnice sedaj vse odpeljejo in velike hiše stoje prazne, vendar pa mora plačevati gospodar od njih ogromen davek, in znani so mi slučaji, da prvem ledu gospodične v belini, v drugem redu vseučiliščni slušatelji z gorečimi svečami, a v tretjem redu sluge pogrebnega društva. Zdaj se je začel pomikati velečanstveni sprevod, katerega je spremljalo zvonenje po vseh zagrebških cerkvah, po Jelačicevem trgu mimo spomenika slavnega hrvatskega junaka proti stolni cerkvi. Prvi so šli člani pogrebnega društva s križem, a potem redom vse zagrebške šole z učiteljskimi zbori, za njimi vse obrtne zadruge z zastavami, vatrogasna glasba, vatrogaBci, veterani in vojno podčastniško društvo, mestjanstvo, zastopniki vseh zagrebških denarnih zavodov z ravnateljstvom, trgo-vinsko-obrtna komora, zatim društva: .Sokol", hrv. tipografično društvo, trgovsko društvo .Merkur", streljačko društvo, lekarniški zbor, šumarsko društvo, gospodarsko društvo, sv. Jeronimsko društvo, peda-gogijsko književni zbor, lečniško društvo, pravniško društvo, akademija, vseučiliščni senat z rektorjem in profesorji, razne deputacije, vsa hrvatska mesta, vsa pevska društva, vatrogasna društva, razne čitalnice, .Matica Slovenska", družba sv. Mohora, družba sv. Cirila in Metoda, Čitalnica celjska, iz Baške in Vrhnika, spljetska občina in društvo .Zvonimir") zagrebška pevska društva, vseučiliščna mladež, duhovni in redovniki in razne druge oblasti. (Dalj« »ledi.) znaša hišni davek več od zemljiščnega davka. Ta davek je krivičen, in to se mora odpraviti, oziroma zmanjšati. Kdor iz potratnosti (lums) sezida veliko palačo in vse prostore rabi z4-se, naj plača; kmetovalec pa, ki morda komaj četrti del prostorov potrebuje, naj bi vendar ne bil obsojen, plačevati ogromnega davka od hiše, katere vzdržavanje mu itak prizadeva mnogih troškov. Pregoreči fiskalist je Beveda takoj pripravljen z dobrim, modrim svetom in reče: .naj pa podere, kar je odveč. Takemu treba pa povedati, da tudi podiranje in potem predelovanje ostalega poslopja mnogo stane. Zato naj bi vlada že kmalu izvršila svojo obljubo, katero obeta v svojem poročilu pri predlogu nove davčne preosnove, da hoče potrebne olajšave pri hišnem davku vpeljati potom posebnih postavnih določb (novel); te naj bi se ozirale osobito na to, je-li gospodar-poljedelec v istini rabi vse prostore, ali so mu pa le v breme; kakor so prostori za shrambo pridelkov oproščeni davščine, tako naj se odvišni prostori vštejejo v vrsto shramb za pridelke iz kmetije. Politični pregled. V L j ubij a ni, 19. junija. Razpust državnega zbora. Notranje politične razmere v Avstriji so precej zamotane. Dogodki v češkem deželnem zboru in v delegacijah so položaj le še poostrili. Vsi poskusi, sklopiti kako trdno večino, so se ponesrečili. Nemci bi bili radi, da bi vlada proti volji češkega naroda nadaljevala spravo. Taaffe pa tega ne mara, ker si noče odtujiti veleposestnikov in tako postati popolnoma odvisen od nemških liberalcev, ki bi zopet radi sami gospodarili. V jeseni se je bati, da vlada pride pri budgetni debati v zadrego, ker liberalci ne bodo prav morali glasovati za budget. Vlada baje že računa s tem, in misli razpustiti državni zbor, ako bode videla, da so težave le prevelike. Volitve bodo odločile o bodoči politiki. Volitev se najbolj boj6 liberalci, ker vedo, da bodo mnogo izgubili. Ce bodo liberalci videli, da grofTaaffe resno hoče razpustiti zbor, bodo tudi rajši nekoliko odjenjali. Zaradi tega nič prav ne verjamemo, da bi do novih volitev prišlo. Vzlic temu je pa potrebno, da se katoliška stranka v vseh kronovinah pripravi za vse slučaje in je potrebno, začeti odločno delovanje. Bazni prepiri v naši državi se tako ne bodo prej dali poravnati, da vse narode prešine pravi katoliški duh pravičnosti. Mladočehi so mojstri v tem, odtujiti si druge stranke. Sedaj so njih listi pali na poljske plemenitaše, ker je poljski .Czas" povedal nekaj pravičnih Mladočehom. Očitajo poljskemu plemstvu, da se vzdržuje le s pomočjo vlade, Busine zatira in je le orodje tistega plemstva, ki je izšlo iz bitve na Beligori. Mi Poljakov ne bodemo zagovarjali, vedoč, da je pri njih dosti napak, ali dober politik pa vendar mora poštevati, kak vpliv imajo Poljaki v notranji politiki. Posebno če Mladočehi res mislijo doseči, kar so si postavili za svojo nalogo, bi ne smeli od sebe odrivati Poljakov. Pa vsaj vse kaže, da je Mladočehom vse le komedija. Staročehom so vedno očitali, da nič ne dosežejo, in obetali kdo v^, kaj bodo prinašali z Dunaja, ko pridejo v državni zbor. Sedaj pa njih glavno glasilo tolaži že malo nezadovoljne volilce, češ, da je le v več desetletjih mogoče to pridobiti, kar so zgubili Cehi po bitvi na Beli gori. Zakaj pa neso dali Staročehom več desetletij časa, ako stvar hitreje ne gre. V teku časa bi že bili kaj pridobili, posebno ker so si znali pridobivati zaveznikov, ne pa le odbijati jih, kakor Mladočehi. Tudi so Staročehi že imeli marsikako pridobitev pokazati, Mladočehi pa dosedaj nimajo niče8a. Mirovna razsodišča. Slovenski delegat g. Pfeifer je v delegaciji priporočal, da bi se osnovala razsodišča, katera bi razsojevala mejnarodne raz-pore, da bi se potem mogel odpraviti militarizem. Naš slovenski poslanec se v tem popolnoma vjema z velikim angleškim državnikom Gladstonom. V angleški zbornici poslancev je Cremer predlagal, da bi angleška vlada s svojim vplivom delovala na to, da se osnujejo mirovna razsodišča. Gladstone mu je odgovori, da je militarizem strašno prokletstvo civilizacije. Nikakor še ni dognano, ali militarizem pospešuje mir ali ne. V 60 letih je Anglija že kacih štirinajst vprašanj prepustila odločitvi kacega razsodnika in le v štirih slučajih je bila razsodba Angliji ugodna, vzlic temu je p» on prepričan o koristij mirovnih razsodišč. V kratkem se sklene pogodba, po kateri bode mirovno razsodišče imelo razsojevati o prepirih mej Anglijo in s Severnoameriškimi zjedinjenimi državami. V Evropi so pa težave, ker so odnošaji mej posamičnimi državami tako zamotani. Anglija je že predlagala, da se osnuje neki generalni 4v6t, v katerem bi se, kakor on misli, nasprotujoči interesi raznih držav neutra-lizovali. Anglija bode vedno priporočala mirovna razsodišča. — Ko bi le povsod bilo toliko dobre volje, kakor je je v Angliji, pa bi šlo; prav je imel g. Pfeifer, ko je trdil, da le dobre volje manjka. Ritualni umor. Pri okrajnem sodišču v Vrači v Bolgariji se je začela pravda proti mnogfte Židom, ker jih dolže, da so umorili osemletno deklico, da so njeno kri rabili za verske obrede. Dekle je izginilo iz domače hiše dne 17. junija 1891 in dne 22. avgusta so jo našli mrtvo v balkanskih gorah jako daleč od doma. Doktorji, ki so truplo pregledali, so se izjavili, da je s silo morala biti odvedena, in da so zločinci že mrtvo oblekli. Umrla je jako mučne smrti, ker so jej kri odtegnili skozi majhne luknjice, katere so napravljene s šilu podobnim orodjem. Na rokah in nogah se je poznalo, da so jo bili zvezali, predno so jo umorili. Sum je takoj letel na tamošnje Žide in mnogi s pričami dokazani dogodki kažejo, da ta sum ni povsem neopravičen. Seveda obtoženci bodo pa naposled vendar le oproščeni, na) bodo nedolžni, ali naj zmaga židovski denar. Kar se pri sodiščih v civilizovanih državah ni moglo dognati, se tudi v Bolgariji ne bode, ker tu ne gre le za nekaj bolgarskih Židov, temveč vse židje imajo interes, da se stvar potlači, ko bi se imela zanje neugodno pojasniti. Bolezen Carnotova je jako resna 'in nevarna, vsekako se bode še dolgo vlekla. Nekateri trdijo, da boleha na jetrih, drugi pa mislijo, da je bolan v črevih, V republikanskih krogih vlada že nekak strah zaradi Carnotovega zdravja. Ob volitvi novega predsednika bi utegnile nastati kake težave. Za vlado je pa ugodno, da predsednik boleha. Zbornica ima namreč toliko ozira na bolnega predsednika, da mu ne mara delati težav z ministersko krizo. Jedino to ima zahvaliti Dupuj, da je še vedno ministerski predsednik in bode morda še celo volitve vodil. Sprememba volilnega reda za francosko zbornico. V zbornici je sedaj debata o predlogu, da bi se jedenkrat volila le jedna polovica zbornice, drugikrat pa druga, kakor je to v Belgiji. Zmerni republikanci so za tako premembo volilnega reda, ker bi po njih mislih s tem se še bolj utrdila republika. Kak nenaden prevrat v parlamentarnem življenju bi potem ne bil lahko mogoč. Sedaj, ko se vsi poslanci volijo jedenpot, lahko jedne volitve vse premene. Proti nasvetovani premembi volilnega reda je desnica in pa skrajna levica. »Matica Slovenska." Tajnikovo poročilo o društvenem in. odborovem delovanju v XXVIII. društveni dobi od I. jun. 1892 do 31. maja 1893. leta. (Konec.) Število društvenikov raste dosledno. Za leto 1888 je plačalo 1436 letnikov, za 1889. I. 1629, 1890. 1. 1716, 1891 1. 1755, 1892. 1. 1970, za letos dozdaj 654. Število je naraslo po vseh škofijah, izimši tržaško-kopersko, najmočneje pa v ljubljanski in krški. Vrste ustanovnikov so, žal, od leta do leta redkejše. .Matica" izgubljava ustanovnike vsled smrti, ne pridobiva pa novih, ki bi stopali na mesta umrlih, ter tako popolnjevali že obstoječo število ustanovnikov. Vsled tega je palo število v novejšem času že pod 300. Na mnoga tukajšnja in vnanja vabila k raznovrstnim slavnostnim pojavom in drugim podobnim prilikam se je .Matica" po predsedništvu pismeno, ustno in brzojavno odzivala, kakor sta nanesla ugled in potreba. Ker jej je bilo proti primerni odškodnini na ponudbo, naročila 8i je .Matica" sliko Knezovo. Da dostojno oceni zasluge bivših predsednikov, kanonika Mama in župana Grassellija za razvoj društva, omislila si je .Matica" njiju doprsni sliki, kateri sta bili te dni gotovi. — Nj. Veličanstvo je podelilo odborovemu starosti, preblagorodnemu g. dr. Jerneju Zupancu, ves čas društvenemu odborniku in večletnemu marljivemu blagajniku, Fran Josipov red. Posebna deputaeija iz odbora se ie šla slavljencu o tej priliki dne 7. februvarija poklonit, da mu čestita na tej častni odliki. Januvarija letos je prejela »Matica" iz Ptuja volilo pokojnega Raiča Božidara v znesku 90 gld. Aprila je pa izrazila svoje sožalje .Matici Hrvatski" ob izgubi podpredsednika Rade Lopašiča. „Matice" se od leta do leta živahneje spominjajo sorodna društva avstrijska, pridobiva pa tudi na ugledu v inozemstvu. Jako laskavi razpravi sta v zadnjem času objavila srbski časopis „Javor" in italijanski časopis „Geografia per tutti". Odbor stopa danes pred zbor z osnovo novih pravil. Zdanja pravila so bila že v marsičem zastarela. V 94. seji je torej sklenil odbor, da se pre-narede pravila in to delo poveril odseku iz svoje srede. Odsek je pred kratkim delo zvršil in odboru preteklo soboto osnovo predložil v odobrenje. Odbor je osnovo odobril in zbor jo ima danes tiskano v rokah, da končno o njej sklene. Veliko podrobnostij bi bilo še omenjati, katere bi utegnile splošno zanimati, toda zašel bi v svoji nalogi predaleč. Spomnimo se še pokojnikov zadnje dobe, ki so poleg predsednika in ustanovnika kanonika Mama še: ustanovniki: kanonik Jeraj iz Žalca, dekan in poverjenik Suta iz Zavrča, župnik Ulaga iz Št. Vida pri Šmariji, vp. duhovnik Simenič iz Št. Jurja na Ščavniei in župnik Kaplenek z Blok; dalje poverjeniki: nadučitelj Horvat iz Ljutomera iu dekan Koprivnikar z Vrhnike, duhovnik Pavalec iz Cmu-reka, končno večje število letnih društvenikov, koje imenoma tu navajati segalo bi predaleč. V tesni zvezi z „Matico" je bil svoje dni tudi pisatelj Jos. Cimperman, kateri je po dolgem trpljenju pred kratkim prominul. Njim vsem blag spomin, prijateljem in podpornikom .Matice" pa zahvalo združeno s prošnjo, da se našega društva še vedno tesneje oklepajo in ga še krepkejše podpirajo. Cerkveni letopis. Birma po vipavski dolini. Iz Vipavske doline: Minoli so slavnostni dnevi birmovanja po naši dekaniji. Prevzvišeni vladika obiskali so vse kuratne cerkve, povsod opravili spodbudne cerkvene obrede, povsod imeli tudi pridigo. Ljudstvo je govorom svojega škofa s največjo pazljivostjo sledilo, saj je vedelo, da posluša pooblaščenega naslednika apostolov. Ne bom našteval in popisoval, kako so tu in tam okrasili cerkev, olepšali svoje domove, kako pomenljive napise so spravili na slavoloke, dovolj je, ako rečem, da so verniki kar tekmovali, kako bi za slovesni dan po svojih močeh kar najbolj mogoče vse praznično vrav-nali. V dveh občinah je hotel v tem oziru občinski zastop — ali bolje le par mogotcev — pqkazati svojo brezbrižnost, a ljudstvo jim je radikalno pokazalo, da so osamljeni generali brez armade. Ni čuda! Katoličan spoznava v svojem škofu svojega duhovnega očeta, kot tacega ga časti in sinovsko ljubi, zato hoče tudi svojo ljubezen zuuanje pokazati. Ko je bilo birmovanje v vipavskem trgu, poklonili so se prevzvišenemu grof Lanthieri, kanonik dekan Hofstetter in okrajni glavar markiz Gozani. Petek bil je prosti dan, saj so tudi prevzv. knezoškof potrebovali odmora, kajti prejšnji dan imeli so tri govore po cerkvah. Porabili so to priliko, da so na meji svoje škofije obiskali in se poklonili svojemu metropolitu, nadškofu goriškemu. Spremila sta ga na tej poti gospod dekan vipavski in šturski gospod kurat. Pri obedu napili so nadvladika knezoškofn, želeč jim trdnega zdravja, da bi zamogli naporno apostolsko delovanje krepko vršiti in še veliko let delovati v dušni in telesni prid svoje obsežne ško* fije. Napili so tudi spremstvu in omenili, kako jih veseli, ko vidijo, da duhovniki na meji obeh škofij ne poznajo meje med seboj, kako bratovsko-ljubez-njivo pomagajo jeden druzemu z delom in svetom. Njih srčna želja je, naj bi ta vzajemnost ostala trajna, kajti zelo spodbuden zgled je vernikom. Hudo je deževalo in nevihta je pretila, ko se je bilo treba ločiti od Gorice, a nadvladika je hotel vse jedno spremiti visocega svojega gosta do Crnič. Nazaj gredč obiskali so knezoškof Sv. Križ, ogledali si cerkvi, samostan iu ondotne znamenitosti. Na dan birme v Šturji šli so po litanijah v okrašeno dvoratrednico, kjer se jim je voditelj šole zahvalil na trudu in časti, katero so skazali učencem. Prevzvišeni so imeli do šolarjev četrt ure trajajoč spod- buden nagovor. Učenci so na to zapeli tri pesmi, papeževo in cesarsko himno, pri kateri priliki so pokazali, kako vestno se poučujejo v petju. Obiskali so še sosedno ajdovsko cerkev, potem se pa brzo odpeljali na Ustje h kanonični vizitaciji. i Torek na večer se je na Golu poslovila duhovščina I vipavske dekanije od kuezoškofa, le trije so spremili prevzvišenega v Crnivrh, kjer je bilo posveče-vanje ondotne prenovljene farne cerkve. Prevzvišeni so se pa gotovo z novega prepričali, da se duhovščina in verniki tolikanj tesneje Njega oklepajo, kolikor bolj mu hočejo nekateri napraviti britkih ur. Vsegamogočni pa ga naj poplača za obilni trud in očetovsko ljubezen, katero v dejanju kaže pri vsaki priliki do svoje črede! Dnevne novice. V Ljubljani, 19. junija. (Instalacija.) Včeraj po veliki maši je bil v stolnici vmeščen preč. gosp. dr. Seb. Elbert na Kilrchpergov kanonikat. (Kanonično vmeščen) je bil danes č. g. Mihael T e r č e k na župnijo Šmartin pod Šmarno Goro. (V nršulinskem samostanu v Škofji Loki) je umrla dne 17. t. m. č. g. m. Uršula Potočnik v 47. letu za jetiko. Slovesne obljube je storila pred 23 leti. — Naj v miru počiva! (Grozna nesreča) prigodila se je danes zjutraj T Florijanskih ulicah št. 38. Franc R a k a r , krojaški pomočnik pri g. Pečeku, padel je iz druzega nadstropja na kamniti tlak na dvorišču. Bil je takoj nezavesten in so ga prepeljali dopoldne v bolnico. (Nezgode.) 8 Koroškega: V Celovcu je deželni uradnik H. svojo ženo tako nesrečno zbodel zaradi ljubosumnosti, da je umrla v bolnišnici, za-pustivši šest majhnih otrok. — V Beljaku obesil se je duč 13. t. m. uradnik H. Wolf, zapustivši ženo in 151etuega sina. Uzrok zločina je bila baje težka bolezen. — V Muti v Ziljski dolini stepli so se v neki gostilni. Pri tem je posestnik Fr. Sp. tako nesrečno padel, da je kmalu umrl. (Iz Škocijana pri Tnrjaku): Sv. Ahacija dan 22. junija bode pri Sv. Ahaciju pri Turjaku ob deveti uri sveta maša — ker se je bitva pri Sisku ob 9. uri pričela — med gromenjem topičev, in se bo streljalo do 2. ure, ko je bilo bitve z zmago konec, po sveti maši „Te Deum" v zahvalo za zmago. V nedeljo pa slovesno praznovanje sv. Ahacija ali „že-gnanje" ob 10. uri. (Nesreča.) V Gorenji vasi pri Loki se je 15. t. m. ponesrečil železniški čuvaj Matej Žibert. Ko je namreč tovorni vlak vozil iz Medvod proti Škofji Loki ob 11'/i uri, hitel je čuvaj čez tir na desno stran, a pri tem zadene ga stroj ter ga vrže v dolino kake 4 metre daleč. Bil je tako hudo ranjen, da je čez 12 ur umrl previden v sv. zakramenti. Zapustil je vdovo in pet nedoraslih otrok. (Nova cerkev.) V Vidmu pri Brežicah bodo zidali novo cerkev, za katero je obljubila dobrodelna gospa Hočevarjeva darovati 10.000 gld. (Pri mariborski stolnici) je razpisana služba II. koralista z letno plačo 262 gld. 50 kr. iz verskega zaklada. Prošnje je vložiti do 18. julija t. 1. pri knezoškofijskem konzistoriju lavantinskem. (Toča.) Hudo ne.urje s točo je bilo v ponedeljek dne 12. t. m. na Koroškem. Posebno veliko škode je napravila toča okrog Malega Št. Vida. Tudi dne 15. junija bilo je v več krajih neurje. (Od sv Gregorja:) Ogledoval sem te dni drevje na vrtu, kar zapazim, da je mnogo suhega perja na češpljah. Odtrgam pero, je razvijem in ogledujem in zapazim, da je polno drobnega mrčesa na njem, kakor uši. Ta mrčes pa ni na enem samem vrtu, ampak na mnogih. Prav lepo so kazale češplje in zdaj žuga ta mrčes uničiti sadje! (Nemški .schulverein".) Iz Celovca, dne 18. t. m.: „Fr. St." poročajo, da je tukajšnja .schulvereinova" podružnica dobila od podružnice občega nemškega šolskega društva v Hanoveru 100 mark, ter to navajajo v dokaz, „kako iskreno se nemški rojaki v ,rajhu' zanimajo za borbe (!) avstrijskih Nemcev in kako bo Hanoveranci zlasti udani Korošcem". Tako se s pruskimi markami pita in vzdržuje nemški šovinizem ter gradi nemški most do — Adrije! In taki ljudje, ki svoje zlobne nakane vresničojejo le 8 tujim denarjem, povsod vohajo po .rusofilih", panslavistih" in kar )e druzih tacih „pošastij" na svetu. (Z Dolenjskega.) Železnica — proga Kočevje — bo kmalu dodelana. Največ dela je od Retij do Pekla. Tam je večidelj svet vlažen, zato se pa tudi podira zemlja na železnici za vsakim velikim dežjem. Ljudje pravijo, da bo tukaj vedno nagajalo! Veselilo se je vse železnice, to veselje pojenjuje vedno bolj. Zemljo so slabo plačevali, kjer gre železnica; to je že hud udarec za vbogega kmeta. Stara pota so na nekterih krajih, odstranili, naredili tu pa nova, a kakšna? V nekem kraju so naredili tako pot, da morajo 4 reci štirje voli vleči voz navzdol. In vendar se je o začetku obljubovalo, da bodo dobra pota naredili! Tudi zarad paše bodo imeli kmetovalci mnogo škode. Ubogi kmet! (Jesenske vojaške vaj«) na Kranjskem za rezerviste vršile se bodo letos pri pehoti in lovcih od 3. do 22. septembra, sanitetnega oddelka pa od 10. do 22. septembra, — Dalje javlja „Extrapost", da se avstrijsko domobranstvo letos prvikrat ne bode udeležilo iz državnopravnih ozirov velikih vojaških vaj na Ogerskem. (Zrelostni izpiti na c. kr. učiteljiščih), in sicer pismeni, pričeli so se na obeh učiteljiščih dne 5. junija, ustni se pa prično dne 3. julija. Izpiti za otroške vrtarice in učiteljice za pouk v ročnem delu prično se 19. junija. (Gromovito leto.) Z Dobrove, dn3 17. junija: Samo v tem mesecu bilo je tukaj do danes že devet dnij, ob katerih je gromelo; bili so med temi 1. dan in od 8. naprej pa do danes vsi drugi dnevi več ali manj gromoviti. Včeraj popoldne za-gromelo je tukaj kake štirikrat prav krepko; jeden blisek, kot predhodnik tem gromom, užgal je v Kožarjih, tam ob državni cesti, Kališnikov kozolec, kateremu je streha in pa nekoliko krova pogorelo. Drugih škod, hvala Bogu, letos tukaj hudo vreme še ni napravilo, da bi jih tudi le v prihodnje ne! (Iz ljubljanske okolice) dne 17. junija. Prava šiba za prebivalce zlasti pa za župnišča so berači, žganjarji, med njimi prav veliko takih, kateri bi si še prav lahko svoj kruh. služili. Pride v hišo poln strupenega žganja ter si vtepe v glavo: „To in to moram dobiti." Ako se ne ugodi njegovi želji, in ako se mu ne d&, kar zahteva, začne pa vse strele klicati nad prebivalce hiše in preklinjati, da je strah in groza. Potem je pa človek v vednem strahu, da ne bi se rudeči petelin prikazal na strehi. Vsaj vendar obstoji postava, da mora vsaka občina za svoje berače skrbeti. Naj bi vendar slavna c. kr. vlada zaukazala c. kr. žandarmeriji, da bi več pozornosti obračala na take postopače, proti njim prav brezozirno postopala ter vsacega odvedla do bližnje c. kr. sodnije, katera naj bi ga vtaknila v zapor tako dolgo, da bi se mu strupeno žganje izkadilo iz glave, potem pa ga odposlala do njegove občine. (Izpod Nanosa), dne 17. junija : Na .Narodov" napad na preč. gospoda nadžupnika hrenoviškega ne odgovarjamo druzega, kakor, da je poročilo v imenovanem listu z ozirom na besede .ne vemo, če bo moglo še kaj pomagati", popolnoma neresnično in izmišljeno. Castitamo gospodu dopisniku, ki je govor tako pridno poslušal, da je več slišal, kakor je govornik govoril. (Izvestje obrtnega nadzornika g. dr. V. Pogačnika) razpravlja v četrtem in poslednjem oddelku : Občekoristne naprave in socijalne zasnove, n. pr. stanovanja, vprovizijoniranje, šole, hranilniška in pokojninska društva delavcev itd. Pohvalno omenja izvestje glede na delavska stanovanja: pla-veže za železo v Štoreh pri Celju, istotako š o 1 e v Štoreh in v papirnici na Goričanah (okr. Ljubljana); dalje omenja g. Samassovo tvrdko, ki je povodom 1251etnice svoje (gosp. Alb. Samassa v Ljubljani) zasnovala podporno društvo za delavske vdove in sirote njegove tovarne. V zanimivem dodatku opisuje gosp. dr. Pogačnik izdelovanje slamnikov v Domžalah in Mengišu. Število vseh nadzorovanj bilo je 1892. leta 624 (proti 284 v letu 1891). V 208 slučajih so se delavci obrnili do njega za svet in posredovanje. (Iz bosanske Dubice) 18. t. m.: Po trimesečni suši smo dobili 1. junija prvi večji dež, ki prihaja po malem skoro vsaki dan. Po nekaterih krajih pa so napravili nalivi in povednji veliko škode na polju. Zakasnila se je letos vzlasti setev koruze ter kaže zelo slabo, ako bo jesen mrzla, ostala bo koruza zelena. Drugo žito se je dobro popravilo, a sena bo malo. Po mnogih krajih v Bosni so >bite hude nevihte; v Bihaču je udarila strela v turško džamijo, jo vžgala ter ubila tri Turke. — Naša cerkvica je tako razpadla, da ni bilo več mogoče v njej opravljati božje službe, zato emo jo podrli ter na drugem kraju postavili lepšo. Hvala Bogu, da se tudi pri nas med katoličani vedno lepše vzbuja cerkveno življenje, še vse lepše pa se razvija v sosednjem Priedoru, kjer se zida velika cerkev na čast svetemu Jožefu. ^a&ifo ita 5oti tedni oveni &%>oz, ,, SCatoL tiskovnega društva v Zju&tiani1' v szedc, dne 5. jutija cS 10. i iti dcpcCSnc vcd^ii 3vatam flrie^oilloj^o-Dille- pafaoc. 'Dnevni red: 1. ŽiecUcdrit&ot> ocjo-oot. c^ajnilioro potoii-Co o od&oicDem. de- •Cora-vvjvt -o mvn-oCem cltau>tx>anenv Ec-tn. ile-o •uorifa od Gotmflon. 4. 5o»ame»ni -nasveti.*) dne 19. jtvnija 189$. (9dbor. ot 5cfJ »tat>iti f:alt piedfoij, fjfcrgoroti o r Dni 19. junija. Papirna renta 5*, 16* davka .... 98 gld. 15 kr. Brebrna renta 5%, 16* davka .... 97 Zlata renta 4*, davka prosta.....117 4* avstrijska kronina renta, 200 kron . . 96 Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 990 Kreditne akcije, 160 gld........340 London, 10 funtov stri........123 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100.........60 95 40 45 7» 84 27'', Dni 17. jnnija. Ogerska zlata renta 4*.......116 gld. — kr. Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . . 94 „ 90 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 „ 70 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 164 „ — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194 „ 50 „ Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4* 98 B 80 „ Zastavna pisma „ „ „ 41/,* 100 „ — „ Kreditne srečke, 100 gld.......196 „ 75 „ St. Genois srečke. 40 gld.......67 „ — „ a. 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 143 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 . Salmove srečke, 40 gld...........69 „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........71 . Ljubljanske srečke.........23 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2940 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 105 „ Papirnih rubeljev 100 ..............130 „ — kr. 60 „ 25 . 30 25 Nakup ln prodaja "3tXL vsakovrstnih driavnih papirjev, »ročk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U UVollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. 66 jfcT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti M" naloženih (flavnic, It