131. številka: Ljubljana, v četrtek 8. junija 1905. XXXVIII. leto, - S •^sja vsak dan »večer, isimSi nedela in praznik«, ter vetfa po pošti projeman za avefro-ograke dežela aa vaa lete 16 K, aa pei leta IS K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en meaee S K SO h. Za Ljubljeno ■ poeHJanJem na dom aa vae tf 14 K, aa pol leta 18 K, za Setrt leta 6 K, za en mese« * K. Kdor hodi aam ponj, placa aa vaa leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en meaee 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko ve«, kolikor anaSa poštnina. — g zaročne brez istodobne vpoSUjatve naročnine >e ne caira. — Za oznanile ae plaSnja od peteroatopna petit-vrata po 12 h, fte le ae oznanilo tiaka enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Se sa tiska trikrat ali ▼enkrat. — Doplifl Sizvole frankovati. — Rokopiai ae na vračajo. — Uredništvo in upravnlilvo ja v Knaflovih nlicah St. 6, in aicer nredntftve v I. nadstropju, npravniStvo pa v pritličju. — Upravništvu naj sa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, .Slovenski Narod" telefon št. 34. oznanila, t j. administrativna stvari. Posamezne številke po 10 h. j* Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. „Božja volja". Naše dobro verno ljudstvo je ako temeljito pokatoiiČanjeno, da floveka kar živci zabole in se mu jrči sree, kadar čuje in čita, kako ka ostne, časih naravnost tragične Eadove rodi ta vernost. Kar se je na Dolenjskem pojavila mili arija, smo zabeležili v tem oziru preznačilne stvari, še bolj karakterističen slučaj pa se je konštatiral te dni pri porotni obravnavi v Novem Mestu. Kmetska ženska je stala pred porotniki, obtožena zaradi detomora. Ta ženska, Marija Kuhar, se je namenila v zagrebško porodnišnico. N*s cot je vzela nekaj obleke in — steklenico blagoslovljene vode. V sroidu je porodila. Zavila je otroka ? cunje in ga pustila v najhujšem mraiu ležati v gozdu. Ko jo je vprašal sodni predsednik, če se ji ni smilii jokajoči otrok, EO ga je prepustila v zimskem času sredi gozda gotovi smrti, je cbdol-Eenka rekla, da — ne. iTako lahko sem šle, kakor bi silo samo ob sebi umljivo, da pre-snstim otroka svoj: usodi. Že prej i?m ga vedno izročala »božji vo-jiu in ko sem zadnjikrat slišala njegov jok, sem rekla: vse prepu-am božji volji, ker pomagati ne more m« To je strašna slika iz življenja. Krivično pa bi bilo soditi, da je ta ienska tako ravnala iz brezsrčnosti in neusmiljenosti. Ne. To ravnanje je sad verske vzgoje. Rep, da se tako drastični in pretresljivi slučaji, kakor je prej msnjeni, ne primerijo vsak dan, ali vsak dan se lahko opazujejo posledice te enostranske in nezdrave ver-ike vzgoje. Posledica verske vzgoje je, da postanejo ljudje topi, ravnodušni in eni. Ljudje verujejo, da se vtika Bog v vsako malenkost vsakdanjega življenja. Vse, kar se zgodi, je po njih sodbi, vol j a božja. Če Bog hoče, se človeku dobro godi, če Bog neče, pa se godi človeku slabo. Kar Bog hoče, se vse zgodi, česar pa Bog neče, se pa ne zgodi in če Bog neče, se ne da ničesar storiti in se mora človek vdati. Marija Kuhar je trdno prepričana, da bi bil Bog, če bi hotel, prav lahko rešil njenega otroka, ki ga je v cunje povitega pustila v strašnem mrazu v zapuščenem gozdu in prepričana je tudi, da je ctrok umrl ne vsled mraza in lakote, marveč zato, ker je bila to — božja volja. To neizmerno zaupanje v božjo volji je naivno in največji vzrok vse indolence in ravnodušnosti smet-skega ljudstva. Nam se ne zdi Čudno, da je ljudstvo verno. Tudi najpreprostejši človek se vprašuje, čemu da je na svetu, kak namen da ima na zemlji in to ga vedno in vedno podi v naročje cerkve. Ali sad tega »verskega vzgojevanjs« v cerkvi, ki traja od otrokovih let do smrti, je strašen. Ko bi se ljudje vzgojevali po načelu: pomagaj si sam, sicer moraš poginiti: po načelu: Bog se nič ne vtika v vsakdanjosti in vsak otrok, ki se ga pusti v slabe cunje zavitega v mrazu v zapuščenem gozdu, mora umreti, potem bi bilo vse drugače. Tako pa se ijud-ctvo zanaša na božji voljo, proti kateri ni nobene pomoči, prepušča vse božji volji in gineva. Naj se nikar ne ugovarja, da je siuČaj Marije Kuhar izjema. To je samo posebno kričeč slučaj, ali zanašanje ljudstva na božjo voljo se da opazovati vsak dan. Naš človek drži roke v žepu in prepušča vse božji volji in duhovščina ga v tem praznoverstvu utrjuje, mu je sistematično vceplja in imenuje to — verskonravno vzgojo. Pri drugih katoliških narodih je moderna prosveta Že v znatni meri zatrla to blazno naziranje, le pri nas smo še v polnem srednjem veku. Vojna aa Daljnem Vsiokn, Admiral Togo o pomorski bitki. »DaiJy Telegraphu« se poroča iz Tokija: Admiralska ladja »Mik a z a« je bila v bitki skoro ves čas v neposredni bližini ruskega brodovja. Ko je Togo s stolpa vodil bitku in dajal ukaze, je ob njegovi strani ruska granata ranila nekega poročnika. T opro se je sklonil in nežno dvignil poročnika kvišku. Ves Čas med bitko je ostal admiral miren in na njem ni bilo opaziti niti najmanjšega znaka razburjenosti. Ko se je rusko brodovje pojavilo na obzorju, je Togo v posebnem nagovoru nakratko pomiril presenečene častnike ter nato mirne in resno motril razvoj dogodkov. Po zmagi se je zanimal za vse podrobnosti in je obenem tudi skrbel, da bi se še našli vsi ostanki ruskega brodovja. Med bitko ni niti za trenotek zapustil admiralskega raostička. Ruski častnik o bii*! Neki ruski častnik s križarfce »Admiral Na hi m o ve opisuje pomorsko bitko, kakor poroča »Daily Telegraph«, takole: Ko smo dospeli v Korejsko morsko ožino, je admiral Rožestven-ski signaliziral: »Mi smo sedaj sto pili v območje sovražnikovo, torej pozor!« Skoro nato je dal signal: »Štiri sovražne križarke se nam približujejo, bodite pripravljeni!« To je bil zadnji signal. Japonski streli so nam takoj sprva povzročili mnogo škode. Briljantno so vselej pogodili svoj cilj. Mnogo Častnikov in moštva je takoj početkoma bitke padlo in njih gorka kri se je pretakala po krovu. J To je bil grozen prizor. Povelj-1 nik je ukazal ranjence spraviti s krova in jih nadomestiti s svežimi močmi. Ob naši strani je plula cela flo-tilja japonskih terpedov. Mi nismo imeli niti pojma, da je japonsko brodovje tako veliko. »Admiral Nahimov« je bil štiri-n&jstkrat zadet in se je potopil. K u ske ladje so imele na krovu mnogo torped, a jih niso mogle izstreliti, ker je bilo morje previharno. Mi smo s težkimi topovi streljali na torpedovke, ki so nas obkro-ževale, a ker smo v temi le malo zadeli, smo s tem samo trat li dragoceno streljivo. Ruske ladje v Manili. Vse ruske ladje, ki so dospele v Manilo, so hudo poškodovane. Križarke se jedva še morejo premikati. Med moštvom je 130 ranjencev. Admiral Enquistje prosil, da bi se njegove ladje smele v kakem ameriškem pristanišču popraviti. Admiral je zahieval 14 dni časa, da bi izvršil vsa potrebna popravila na križarkah. Ameriški inženirji, ki so preiskali ladje, so pa izjavili, da bo treba za popravilo »O le ga« 60 dni, »Avro-re« 30 dni, »Zemčuga pa 7 dni. Vsem ^adjaoi je že popolnoma pošel premog. Najverojetnejše je, da ostanejo ruske ladje do konca vojne internirane v Manili. Priprave za odločilno bitko na suhem. »Novoje Vremja« poroča iz Hun-čattns: Pred pomorsko bitko so Japonci od svoje armade odposlali močne voje v Inkov, Port Artur in Daljni, ker so bili negotovi glede izida pomorske bitke in so se bali, da bi Rusi eventualno napadli z {morske strani ta mesta. Maršal O j ama bo sedaj z napadom na rusko armado počakal tako dolgo, da đospo ti detaširani voji zopet nazaj h glavni armadi. Ruska armada torej v najkrajšem čaeu pri čakuje nove bitke. Ali se res odpošlje na Daljni Vztok še četrto brodovje? Pred enim tednom je ruska vlada sistiraia v Hamburgu svojo na-ročbo premega za četrto brodovje. Kakor se pa sedaj poroča is Hamburga, je sedaj to odpoved zopet preklicala ter določila rok za iz« roČitev premoga na 15. julija t. 1. Iz tega se sklepa, da je Rusija le sklenila, da odpošlje še četrto brodovje na Daljni Vztok. Parlamentarne zadeve. Dunaj, 7 junija Nagodbena komisija gosposke zbornice se je sestala včeraj ter nadaljevala razpravo o carinskem tarifu. I-totako se je nadaljevala debata o državni krizi. Večinoma vsi govorniki so naglašali, da ima gosposka zbornica dolžnost, skrbeti za ohranitev dualistične državne oblike, zraven pa varovati upravičene interese tostranske državne polovice. — Poročevalec o carinskem tarifu v plenumu bo marki B a o • cjuehem. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 7. juuija. Kri** je v znamenju binkoštnih počitnic. Odločilni politiki so že odpotovali, tako da ni pričakovati v bližnji bodočnosti nobenega odločilnega koraka. Budapešta, 7. junija. V vladnih krogih so zelo razburjeni zaradi 1 nastopanja predsednika konzularnega sodišča, Kvassava, češ, da je b svojo samovoljno akcijo hotel osmešiti vlado in grofa T is z o, ki je dan poprej oficijelno izjavil, da se med parlamentarnimi počitnicami ničesar ne stori glede krize. Sami se, da ao si nekateri opozicijski poslanci privoščili šalo. Kvassav je že odpotoval v Carigrad ter je njegovo upokojenje že gotova stvar. Budapešta, 7. junija. V današnji seji pet'cijskega odseka se je Pisma iz Amerike. Louise Souvan. Cleveland, Ohio, v marciju. (Dalje.) Prav posebno ijubijo salato, ki »8 prinese na mizo nepripravljena, vs&ko perje posebej zvijati in, kakor je Bog pustil rasti, jesti, če je je Pa veliko, vlijejo le jesiha nanjo. Tako* to lahko navedla še celo množino tokih posebnosti. Marcij je prinesel neko posebnost, *i Qam je bila do tedaj neznana,' to 8 *MapIe-BUgar-camp«. »Maple tree« 1* javor, latinsko Saccharinum, katera na spomlad navrtajo in iz njega ^aple-Bvrup dobivajo. Čas, kadar teče iz maple drevesa, je za ameri-k*ga farmerja zelo važen, ker sirup, [{ se iz tega kuha, je zelo drag in l| Amerikanca pri gotovih jedeh ne-Obhodno potreben, tako za »Buok-wheat-cake8« in mnoge druge. Maple sugar-camp, ki sem ga jai ^ela, je bil javorjev gozd, z ele-trteno železnico eno uro oddaljen 0 Dali< orilooi &>> Koristka. Povest. iDaijs.} „Pusti me," mu je rekla čez nekaj časa. ..Vsaj danes mi prizanesi. Že prej me je bolela glava, zdaj sem vsa bolna.u In ker Slavik še ni vstal, pahnila ga je od sebe in sovražno zakričala : „Vsaj nekoliko usmiljenja imej, če že nimaš nič srca; vsaj zdaj me več ne trpinči; pridi jutri ali kadar hočeš, samo danes me pusti v miru.u Slavik se zdaj ni več ustavljal. Ali brez slovesa ni mogel oditi. Hotel je Olgi dati roko, a ona se je vrgla na zofo, da roke ni videla. „Olga, bodi dobra," je šepetal Slavik in poljubil Olgi lase. nBodi dobra, saj te ljubim nad vse." Slavik je odšel. Olga je za njim zaklenila vrata in potem zopet legla na zofo. Bila je zopet mirna, kakor običajno. Vedela je, da je Slavi k a ljuto ponižala, da mu krvavi srce, a ni se ji smilil. Zaničevala ga je zaradi njegove .slabosti, zaničevala ga, ker se je dal tako poniževati in ugibala je, kako se ga na lep način iznebi. Slavik je ves iz sebe begal po mestu. Žaljenja, s katerimi ga je bila obsipala Olga, so ga pekla, kakor živ ogenj, ali večja kakor njegova bolest, je bila še vedno njegova ljubezen. Sam si je rekel, da bi to ljubezen kaj bitro izruval in svojega srca, Če bi imel le najmanjši dokaz, da ga Olga vara. Sicer mu je že nekaj časa ležal na duši sum, da ga Olga sploh ni nikdar ljubila, da je prekanjena labkoživka, ki se ga je držala, samo da ga je mogla izkoriščati. Slišal je bil raznovrstna na migavanja glede Lercherja in Konjička, glede gledališkega ravnatelja in barona Tako, ali količkaj zanesljivega ni mogel ničesar izvedeti. Ljubil je pa Olgo toliko, da bi se zaradi same ljubosumnosti ne mogel od nje ločiti. Bil je še v tistih letih, ko misli moški o ženskah raje dobro kakor slabo in ko zlasti rad verjame v žensko krepost. Begaje po mestu, je prišel tudi na Breg. Spomnil se je, da stanuje zdaj Jaklič ta in hitro se je odločil, da ga obišče. Upal je, da mu Jaklič kaj pove o Olgi, saj je toliko časa stanoval ž njo pod eno streho in gotovo jo poznal bolje, kakor kdorkoli drugi. Jaklič je bil doma in se je ravno oblačil v salonsko obleko. Stal je pred zrcalom, ko je Slavik vstopil, in se veselo nasmejal, ko je v zrcalu zagledal nekdanjega sošolca. „Ali imaš kako novo ljubico in potrebuješ njen portret?" je zaklical Jaklič, ko je zagledal Slavika. „Sicer imam zdaj nekaj več dela, kakor takrat, ko si naročil pri meni Olgin portret, ali kot staremu prijatelju ti ga vendar naredim hitro, solidno in poceni." Obrnil se je smeje k Slaviku, a ko je ugledal njegov upadli obraz in vsled solza rdeče, nekoliko zatekle oči, ga je minila dobrovoljnost in resno je vprašal prijatelja, kaj da mu je. Slavik je vrgel klobuk in palico na zofo, na kateri je ležalo vse polno vsakovrstnih reči in sedel na stolček, ki ga je rabil Jaklič pri slikanju. Sele Čez nekaj Časa je skoro ihte rekel: „Povej mi, kar veš o Olgi. Poznaš jo dolgo in gotovo bolje kakor jaz." Jaklič se je lahko, komaj vidno nasmehnil, ali oči njegove so imele jako resen izraz, ki se kar ni ujemal z nasmehom. „Ali smo ljubosumni? Ali so se morda pojavih kaki dvomi?" To se je glasilo malo porogljivo, ali brez tiste pikrosti, s katero je Jaklič navadno govoril. rNe vem," je tiho odgovoril Slavik. rVem samo, da sem nesrečen." ..Vsled ljubezni?" »Da." „Poteui ti ne vem drugega sveta, kakor da si izbereš drugo ljubico. To je edino, najboljše in najzanesljivejše zdravilo." ..Nikar se ne norčuj," je zavzdihnil Slavik. „Meni je tako hudo pri srcu, da ti ne morem povedati." „Ali si Čuden! Naj se je že med teboj in med Olgo zgodilo karkoli, zaradi tega pač ni treba, da si tako potrt. Vsaka ljubezen mine enkrat; prej ali pozneje; Čim prej, tem bolje. Olga je Čudovito lepo dekle, bodi vesel in hvaležen, da te je toliko Časa ljubila, tudi Če te je zapustila." „Saj me ni zapustila; ali zdi se mi, da me vara." „To sicer ni lepo, ali zaradi tega vendar ni treba, da delaš tak obupen obraz. Če te samo vara in te Še ni zapustila, je to dokaz, da te vedno Še nekoliko ljubi. Ali ni bolje, da te nekoliko ljubi, kakor če bi te prav uiČ ne ljubila." Slavik je nervozno odkimal. Jakll Čeve besede so ga jezile. .Ne vem, ali govoriš resi. norčuješ. Tega vendar ne mish> bom pustil varati in bom s zadovoljen ?** „Putem pa reci: „Ljubica ostani, poslednjikrat daj mi rok stori kakor sem ti prej svetoval. I si drugo. Kdor o ljubezenskih neag tragično misli, ni zdrave pameti.- „S teboj in mogoče pametno -voriti," se je srdil Slavik. nTi m miš, kaj je prava, resnična, globoka ljubezen." Jaklič se je hripavo zasmejal i na njegovo lice je legel tako boK^ izraz, da je Slavik strme utihuil iu začu d en o ogledoval svojega prijatelja. „ Povej, Jaklič, ali si ti kdaj ljt bil?" je vprašal Slavik in zrl srep prijatelju v oči. Jaklič je vsled t^'4 inkvizitoriČnega pogleda nekoliko w rdel, a se hitro zopet premagal. „Tako me izpraŠujeŠ, kakor k»* policaj. Povem ti torej, da sem ie l|u ljubil. Ljubil sem vino, ljubil sem ig* nje, in zdaj ljubim delo." (Dalja prih.) Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 131, dn6 8. junija 1905. samo da pride gotovo v nebesa. Ia koliko nad kmet moli! Kar brlav in neumen je strnih molitvic. Kaj mu je treba de novih in kje naj vzame čas, da bo poleg vseh drugih Se to molitvico opravil. Če hoče vojvoda meklenbu^ški kmetu pomagati, naj mu pomaga z denarjem; Blaievih žegnov ima kmet ie tako preveč. Sploh pa ni prav varno, moliti novih molitvic, ko je lahko mogoče, da se najde zopet kak pater, ki dokaže, da je molitev napačna in da ni kri stjanska. Tisoč let moli naš kmet »fieščenam*rija« — in ravno zdaj je pater Škrabsc dokazal, da je bila ta molitev ne katoliška. Zdaj šele vemo, zakaj ni nič pomagala, zakaj ni bila med odmoljenimi milijardami teh Češčenihmarij nobena uslišana. Voj vodovi molitvici je;3 dodan poleg latinskega teksta Še slovenski prevod; dominira kajpada latinski. To bo lepo, ko bodo naši preprosti oratarji brali: »Voio, qniđqtiid vis; volo, quo-modo vis; volo, quamđiu vis« Ali: »Curem nabere sanctitatem interio rem, modeatiam exteriorem, con-versstionem esemplarem« Že vi dim:>, ko bodo n&ši konji, ko bodo plug vlekli, razumeli »bistahor« in »tihot« že v latinskem jeziku in ko se bodo naša babnice po latinsko obdelovale s priimki. V cerkfi bo \se latinsko, pridige latinske, molitve, vse, tudi litanije. Samo bojimo se, da se ne zgodi ljudem tako, kot se je onim Hrvatom na R«ki, ki so šli na Trsat, kjer se pojejo latinske lita nije ob nedeljah. »Kraljica spozno valcev« se reče sicer po latinsko »Regina confessorum«, a brumni Hrvatje so jo pogruntali in peli eno glasno: »Regina professorum, ora pro nobis!« Časi a la »4000« menda niso več daleč! — Razširjenje ljubljanskega (kolodvora. V včerajšnji seji drž. železniškega sveta se je raz pravljalo o predlogu župana Iv. Hribarja, naj bi se Čimhitreje razširil južni kolodvor v Ljubljani. Zastopnik {usne železnice, višji nadzornik Nes-sler, je v daljšem pojasnjevanju poudarjal, da bi preuredba ljubljanskega kolodvora veljala 6 milijonov K in da še niso dognana vsa podrobna poizvedovanja. Samo ob sebi pa je umevno, da je treba misliti na prezidavo tega kolodvora. Ko se rešijo predštudije, se bo zadeva podpirala najkrepkejše. — Slamnikarstvo v Domžalah. »5iiisteieriache Presee« piše, da bi bil najboljši odgovor na nemške predrznosti v Domžalah ustanovitev slovenske tovarne za slamnike istotam. Povemo, da je v Domžalah že slovenska tovarna za slamnike, ki lahko konkurira glede kakovosti in količine z vsako nemško tovarno te vrste. Skoda je le, da se slovenski trgovci rajši obračajo na Nemce nego pa na Slovenca. Ta slovenska tovarna je last g. Andreja Jan-čigaja; slovenski trgovci s slamniki naj se le nanj obrnejo in videli bedo, da bodo vsestransko za dovoljni, ker ima g. JanČigaj tudi cene prav zmerne. Bilo je sicer še več slovenskih tovarn za slamnike v Domžalah, kakor n. pr. Mačkova in dr, a Tirolci so jih toliko časa ubijali, da so jih ubili in da je teh posestvo s tovarno vred » rišio v njihove roke. Tega so bili pa seveda tudi slovenski odjemalci krivi, ki se niso ozirali na domači izdelek — Himen« Na Dunaju se je poročil grof Aleks. Economo z gdč. Eleonuro Glaserjevo, hčerjo g dr. Karla Giaserja. Čestitamo! — Prešernov spomenik.« Poaivu gospoda profesorja Josipa Stritarja za prispevke za PrfcŠ3rno v spomenik so se odzvali nadalje: Si. posojilnica v Konjicah 20 K; g. Fran Dekleva, posestnik v Slavini, 5 K; g. Silvo Domioelj, o. kr. okrajni komisar v Logatcu, 5 K; g. Anton Globočnik, tovarnar in nosestnik v Železnikih, 20 K; g s[> Ivan Rakovec, trgovec in posestnik v Kranju, 10 K; g. Karel Sav nik, mestni župan, lekarnar itd. v Kranju, 20 K; ga. Antonija K«-divčeva, trgovka in posestnioa v Ljubljani, 5 K; g. dr. Karel vitez BleiweiB-Trsteniški, podžupan, primari j itd. v Ljubljani. 20 K; gosp. Josip Dobida, c. kr. finančni nad-avetnik v Ljubljani, 10 kron; gosp. Le o Souvan, veletržeo v Ljubljani, 20 K; gg. dijaki o. kr. druge velike gimnazije v Ljubljani 225 K 82 vin; gdč. Marija Wess-nerjeva, nadzor, dama na cesarja Frauoa Jožefa I. mestni višji dekliški šoli v Ljubljani, 10 K; gdč. frekventan 11 n j o mestne višje dekliške šole in one pedagoškega tečaja te šole 90 K Živele zavedne daro-valke in darovalci, naj bi našli mnogo posnematoev! — Za pisatelja Podrav-skega so nadalje darovali: gospod Anton Strekelj, črkostavec v Ljubljani, 2 K; g. Jo s. Preveč, sod. pristav v Logatcu, v Riharjevi gostilni v Gor. Ligatcu nabrano zbirko 12 K; g. S. v Ljubljani 1 K; ar, J o s. Saj p, pravnik w Badnu, 2 K; g. Artur L o kar, e. kr. notar v Ajdovščini, 5 K; štirje loški turisti na izletu v Kamni gorici 6 kron; g. Anton Skok, posestnik v Domžalah, 5 K; in g. F r. k>or n, nadučitelj pri Sv. Lovrencu na Drav. po i-u, 13 K 50 h, ki jih je nabrala gdč Marica Siroljeva na učit. konferenci v Ptuju. — Iskrena za hvala vsem darovalcem! — Pevsko društvo „Ljubljana" priredi na binkoštno nedeljo, dae 11. junija na Koslerjevem vrtu veliko ljudsko veselico. Sodeluje c in kr. godba slav. pešpolka Leopold II, kralj Belgijcev št. 27. Petje vodi dru štveni pevovodja gospod prof. Ante Dekleva, Spored: I. Petje: A Nedved: • Ljubezen in pomlad«, zbor s tenor »olo. Ivan p! Z -.c: »Dolazak Hrvata«, velika glasbena slika s tenor, bariton in bas solo ter spremljevanjem orkestra. Fr. G^rb ć: »Slovanski brod«, zbor. II. Godba: 1 Fučik: »Triglav«, koračnica. 2 Zaje: Boiskv čarovn ca, overtura. 3. Linke: Luna, valček. 4. Z».jo: Duet in finale iz opere »Zrinski«. 5 Strobl: »Postrv«, polka fran Goska 6 Komžak: »Žiobudranje«, pot-pouri. 7 Czihulka: »Vesele degodbioe«, valček. 8 Rosenkrans: »Planinski šopek«, fantacija 9. Eilenberg: »Mlin v Črnem gozdu«, idila. 10. Koračnica. III Kegljanje na dobitke. I Dobitek 30 K, II 15 K, III 10 K, IV. 8 K za največ serij, V. Šaljivi dobitek za največkrat devet. Serija treh lučajev 20 vin. Kegljalo se bode dne 11., 12 in 18. junija, vsakikrat od 9. ure zjutraj do 9 ure zvečer. IV Srečolov. ples, razne ljulske igre. Vstopnina 40 vin. P. n. člani in otroci vstopnine prosti. Začetek ob 4 uri popoldne. V slučaju neugodnega vremena vrši se veselica na binkoštni ponedeljek. — Petindvajsetletnica ke-gljaške zveze „Edinost". Oj mnogoštevilni udeležbi sedanjih in bivših članov ter nje prijateljev je praznovala kegljaška zveza »Edinost« v soboto dne 3. junija t. 1. v vrtnem salonu gostilne »pri Ziveedi« petin-dvajsetletnico svojega obstoja. V vznesenih besedah je pozdravil predsed nik »Elinosfci«, g. Al. Lil leg, od blizu in daleč došle nekdanje člane, ter pcudarjal velik narodni pomen, katerega je imela »Edinost« posebno v prvih letih svojega obstanka. Skoro vsa trgovina je bila pred 25 leti v nasprotnih rokah in nujno potrebno je bilo, da so prišli iz tujine došli mladi trgovski sotrudniki v narodno družbo in bo tako izognili odtujenju V »Eiinosti« so se zabavali s kegla-njem, petjem, predavanji in na ta način je »Edinost« marsikaterega ralačneža prelevila v navdušenega na rodnjaka. — G. Ivan Mejač je na slikal v kratkih potezah delovanje »Edinosti« v 25 letib; spominjal se je onih velikih plesov, katere je pri rejala »Edinost« prva leta v korist »Narodnega doma« in izletov, kateri so so vršili in se še vrše leto za letom po slovenski domovini in katerih glavni namen jo bil in je, vzbujat1, narodno zavest med preprostim narodom. — G. Al. Vernik se je v svojem govoru spominjal onih mož ki so nam ustanovili »Eiinost«; posebno pa je poudarjal delovanje gg. Lillega in MejaČa,kiata ji ostala zvesta cd početka pa do današnjega dne ter jima izročil v znak iskrene hvaležnosti sedanjih članov častni diplomi. Ob izbornera sviranju društvene godbe in petjem ad hoo sestavljenega zbora, ter napitnicah sedanjih in nekdanjih člonov je ie pr * hitro mirni ta lapi večer. Navdušeno sprejeti Bi bili tudi pismeni in brzo javni p vdr.-.vi nekdanjih članov in pri stelje v, khterim ni bilo mogoče osebno prisostvovati 25letnici »Ed -nesli«. Ieiet v Podbreije v nedeljo dne 4 junija jo častno zaključil to redko in zanimivo slavlje. — Redni občni zbor zadruge gostilničarjev, krč-marjev, feavarnarjev, žga t je točnikov in izkuharjew v Ljubljani se je vršil včeraj popoldne v hotelu »Iirij-;«. Zborovanje je otvoril načelnik g. Novak, pozdra vil obrtnega komisarja magistratnega svetnika g. Seska in predsednika obrtnih zadrug g. Fran obet ti j a ter obžaluje, da je med člani tako malo zanimanja za zadrugo. Nato so prečita zapisnik o zadnjem občnem zboru, ki se brez ugovora odobri Zadruga, ki je v zvezi s drugimi obrtnimi zadrugami v Avstriji, je opozorila slovenske državne poslance na potrebno spremembo obrtnega reda. Minolo leto se je vršil en občni zbor, pet sklepčnih in več nesklep nih odborovih sej ter 14 prijateljskih sestankov. V zadrugi je sedaj 318 članov, umrli pa so gg.: Leopold Jeran, Egia in Zaje. Dohodkov je bilo v letu 1904 539 K 18 b; stroškov 491 K 70 b, tako, da snaša prebitek 47 K 48 h; celo premoženje zadruga pa 1098 K 20 h. Ker je dosedanji načelnik g. Novak odločno odklonil vsako izvolitev, je bil izvoljen na njegov predlog načelnikom g. Tosti, podnaČelnikom g. R e m i c, odbornikom gg Albert, Anilin, Bergant in Maček, namestnikom pa g. Kovač. Gospod Tosti, ki je že tretjič načelnik zadruge, se zahvali za izkazano mu zaupanje ter obljubi, da bode deloval po svojih močeh za zadrugo; čudežev se se veda od njega ne sme pričakovati, ker jih ne zna delati. Nato se je vnel jako živahen razgovor o samostojni bolniški blagajni in o lastni posredovalnici za delo in službe. O tem pa bode sklepal prihodnji občni zbor. — Tovarna sodavice ima v četrtek 15. junija popoldne ob 2. uri svoj občni zbor v prostorih gostilne »pri Kroni«, Gradišče št. 7. — Občni zbor društva poštarjev, poštnih upravnikov in ekspeditorjev ter društvene bolniške blagajne se je vršil dne 22 maja t. 1. v Pulju, v hotelu »Belve-dere«. Predsednik poštar g. Modio iz Litije je pozdravil zastopnika poštnega ravnateljstva nadsvetnika gosp Maroocchia in navzoče Člane. Diu-štvo je imelo preteklo leto 9 častnih in 117 rednih članov. Predsednik se tudi spominja umrlih članov in prosi navzoče, da se v znak sožalja dvignejo raz sedeže. Zapisnikarjem je bil voljen poštar iz Sodražice gosp Fajdiga. Z vršu; e sklep lanskega občnega zbora, pri katerem je bil nadpoštar gosp. Al. S o h r e y voljen Častnim predsednikom, mu je dne 9. septembra 1. 1. deputacija izročil i diplomo. G S c h r e y je ob tej pril.ki podaril društvu 140 K. Predsednik poživlja navzoče, da se v znak za hvale vzdignejo s sedežev. Dne 16 marca t. 1. so na Dunaju vsi zastopniki vzajemno nastopil?, in če se morda za sedaj tudi ničesar ne do žene, dosežen je moraliČni uspeh, da so se skoraj vsi državni poslanci za vzeli za poštne uslužbene in odločno zahtevali, vlada naj vendar enkrat ugodi povsem opravičenim zahtevam poštnih uslužbencev na deželi, kar storiti je trgovinski minister tudi obljubil. Bojazen, tikajoča se izdane naredbe glede slug, je glasom izjave trgov, miniatra neosnovana. Radi 35. letnega službovanja bode »Zvezaa pravočasno potrebno ukrenila. — Iz poročila »Zveze« in seje državnega zbora s dne 5 aprila t. 1. občni zbor tedaj lahko uvidi, da ne preostaja drugega, ka kor vstrajati ter vzajemno in odločno iti dalje edino pravo pot, katero so zastopniki nastopili, dokler ni dosežen zaželjeni cilj. Občni zbor je brzojavnim potom prosil »Zvezo«, da na primeren način izreče imenom društva najiskrenejšo zahvalo vsem onim poslancem, ki so se dne 5 aprila in pozneje tako krepko potegovali za zboljšanje razmer poštnih uslužbencev na deželi, razmere ka tere niso več primerne 20. stoletju in jih prosi njih daljne naklonjenosti Poročilo obeh računskih sklepov je občni zbor z zadovoljstvom vzel na znanje. Poštar g. D a n i 1 o iz Omiša je poročal, da člani v Dalmaciji ne izstopijo iz društva. Ustanovi v zne sku 198 K 78 h in 150 K je občni zbor podelil podpore potrebnim čla nom, katere je predlagal oentralni odbor. Predlog »Skupno zavarovanje proti vlomu« je bil z večino glasov odbit. Nadpoštar gosp. Sohrev je predlagal, poštna uprava naj naroči poštnim komisarjem, da pregledajo poštne lokale in ako spoznajo iste dovolj varne proti vlomu in požaru naj eventuelno škodo trpi uprava sama Dalje je predlagal naj se skuša doseči, da bodo poštarjem tudi službena leta pred 1879 všteta v penzijo in sicer proti primernemu doplačilu. Poštar g. G r e g o iz Pirana predlaga popolni nedeljski počitek in podelitev poštnih mest III. razreda 1. do 3 vrste izključno izpraŠanim ekspeditorjem in ekspeditorioam. Ker se ni stavil nobeden predlog več, je občni zbor sklenil sledeče: deluje naj se z vsemi dovoljenimi sredstvi za zvišanje pUČ vsem poštnim uslužbencem na deželi, za 35 letno službovanje, volilno in domoviusko pra vioo ter stalno legitimacijo na vseh železnicah. Skliče naj se še tekom tega leta na Dunaj splošni shod poštarjev, ako v kratkem trgov, minister oziroma vlada ne izpolni svoje obljube. — Občni zbor vrši se drugo leto v Trstu. Predsednik se ie za- hvali gospodu poštnemu nadavetniku na njegovem pohodu na kar zaključi občni sbor s trikratnim »Siava«-kli-oem ns Njega Veličanstvo. — Telovadno društvo,.Sokol" v šiski priredi — kakor že objavljeno — vrtno veselico z javno telovadbo na Koslerjevem vrtu v n e-del j o, dne 2. julija t. 1. Pri javni telovadbi nastopi tudi naraščaj šišenskega »Sokola« (32 dečkov). Spored veselice je obširen in se bode pravočasno objavil. — Pešislet skozi St. Vid v Tacen, Gameljne, Jezico in naša; bo imel šišenski »Sokol« v nedeljo, dne 18. t. m. — Na Vrhniki se je včeraj povoljno poravnala pred sodiščem neka kolesarska afera, pri čemer je dobila družba sv. Cirila in Metoda 20 K, dočim so priče iz Ljubljane gg. Vatroslav Holz, Vidmajer, A B. in gospa Elvira Vidma j er-jeva odstopili prisojene jim potnine v znesku 32 K ondotnemu olepševalnemu društvu. — „Slovensko planinsko društvo11 naznanja, da bode »Aljažev dom« v Vratih 10. t m. za letos otvorjen in z vsem potrebnim preskrblien. — Učiteljstvo radovljiškega okraja ima v četrtek dne 15. junija t. 1. ob 2. uri popoldne v Goriah ho-spitacijo. Nastop bode v I in III. razredu. Učiteljstvo se k udeležbi vljudno vabi. — „Društvo učiteljev in Šolskih prijateljev okraja logaškega bo zborovalo v Četrtek, dne 15. |unija t. 1. ob polu 11 uri dopoldne v šoli v Begunjah. Po zborovanju skupni obed pri g. J. Ster-gulcu. Skupni voz iz Dol. Logatca in Starega trga do Begunj na razpolago. Ker je bilo naše društvo vse leto brez predsednika in od marca dalje tudi brez predsednikovega namestnika in tajnika, je želeti, da bi se izbral zopet tak nov odbor, ki bi vzdržal tudi v bodočnosti društvo na taki višini, na kakršni ie bilo dosedaj. — V Divaško jamo! Dne 11. junija, to je na binkoštno nedeljo, bode prekrasna »Cesarjevič Rudolfova jama*« v Divači slovesno razsvetljena. Marsikomu je še ta podzemeljska krasota, ki ee odlikuje po nebrojm skupini kapnikov, neznana. Ta dan nudi se prilika slehernemu, da si ogleda to divoto. Jama bode razsvet ljena od 4.—7. ure popoldne. Vstop nina 1 K Ker bodeta iz Tista odhajala popoldne dva zabavna vlaka južne in državne železnice v Divače* nudi se vnanjim izletnikom prav lepa prilika za ta poset Isti se odpeljejo lahko iz Ljubljane popoldne s poštnim vlakom do Divače, a potem z zabavnim vlakom tudi v Trst. Vožnja iz Divače do Trsta 80 vin. Nikdo naj ne zamudi ta lepe prilike! — Ogenj na vlaku. Včeraj zjutraj je sačel goreti petrolej v nekem železniškem vozu pri vlaku Št. 186 na postaji Sava. S pomočjo »minimaxa« se je posrečilo železni škemu osobju ogenj pravočasno udu Siti. drugače bi se zgodila še večja nesreča. V vozu je bilo namreč več petroleja in karbolove kisline, kar se je rešilo. — Sprememba posesti. G Andrej Mauer iz Zagorja je kupil v Gradcu hišo »Gabelsbergerhof«, poprej pa v družbi s gg. dr. Hudnikom in Alojzijem Lavrenčičem že graščini Thsl in Plankenwart, prodal pa je svoj vinograd v Sevnici. Graški listi poročajo, da se namerava g. Mauer preseliti v Gradec. — Velikan. 191etni. v Zagorju rojeni biusač Anton Hofmann je dobil dovoljenje, da se po Kranjskem kaže za denar. Imenovani je 187 cm visok ter tehta 176 kg. — Kuharica ponesrečila. Kuharica Helena Gajšek v Celju je v ponedeljek, da bi hitreje zakurila, vlila nekoliko špirita na ognjišče Takoj je nastala močna eksplozija, kuharica pa je bila naenkrat isa v ognju. Stekla je na hodnik, kjer jo je plamen Še bolj objel. Na njen klic? je priletel njen gospodar in družina, ki so sioor pogasili ogenj, vendar je kuharica toliko opečena, da je prav malo upanja, da bi ozdravela. — Pri okrajni učiteljski konferenci v Slov. Gradcu dne 3 t. m. so bili izvoljeni za učiteljske zastopnike v okrajne šolske svete: nadučitelj Fr. Vrečko za Slov. Gradec, nadučitelj Sitter za Maronberg in učitelj Iv. Koropeo za Šoštanj. V deželno šolsko koi fs-renoo se odpošljejo: Trobej za Slov. Gradec, Sitter za Marenber^ in Armič sa Šoštanj. — Goriški župan dr. Venuti bolan. Goriški Župan boleha Že delj Časa na neki jako nevarni bo lezni. Zadnje dni se je njegovo zdravstveno stanje tako shujšalo, da so v prav resnih skrbeh za njegovo Življenje. — lvAlpina delle Giulie". Laško planinsko društvo je minolo nedeljo priredilo iz Trsta izlet na Trstelj. Gospoda so se peljali preko Nsbreiine v — Cominiano (Komen!) Tam so se ustavili v gostilni Soara (Švara!!!) — potem so šli na imenovani hrib — odkoder so se vračali preko Soherbina (Škrbina), nazaj ▼ Cominiano k posp. So s rs! Res je, da ta laška gospoda nosi lepih de-narcev Slovencem, ko prirejajo svoje izlete v slovenske kraje, ali ti denarji so izdani za zaužito jed in pijačo in ne dajejo Lahonom nikake pravice do pačenja slovenskih krajevnih imen! Zato bo dobro (ako ti Lahončki ne jenjajo pačili slovenska imena) da vzamejo naši v roke metlo m pokažejo vrata tem »Kala brežem«! D* so ti ljudje sami pristni Kalabrež', na trn ne sme dvomiti nikdo O tem bo prepričan vsakdo, ako mu povemo, da so ob omenjeni priliki v Komnu držali govorance gg Matilič, Tttler in Tavčar!!! — Društvo „Ljudski oder11 v Trstu priredi v nedeljo, dne 11. junija ob 4. uri popoldne v dvorani dfuštva kolttdfcrjev v N&brežini znanstveno predavanje; predava g. dr. Dragotin Lončar, prof. iz Ljubljane o predmetu: »Narodnost, mednarodnost in delavstvo« — Tatvini. Hlapcu J. žtfu Kralju iz St. Petra pri Novem rreiiu je bila ukradene srebrna ura s mkel nasto verižico, vredna 24 K in 4 K denarja. — Strojniku Fraic.tu Zupanu je bila v Kodelijevem givdu ukradena srebrna Uic, vredna 20 K. T*tu, ki je znan. se niso dobili. — Iz obupa nad neozdravljivo bo lesni jo ie skočila včeraj «jut raj v /Trstu BOletas šivilja Terezija StefančiČ iz petega nadstropja na dvorišče, kjer so jo našli vso razbito. — Roko je odtrgalo koietu Jakobu Bubniču iz Oorovega pri Trstu v nekem mlinu. Prepeljali so ga v tržaško splošno bolnico. — Tržaška policija je are-tovala brezposelnega krojača F r a n oa Rebulo iz Tomaja, ker je obdoižen, da je ukradel iz nekega kovčega uro z verižico in dvajset kron v gotovini. — Ves duhovski kapitelj obsojen. V Rovinju je Župan tožil ondotni kapitelj štirih kanonikov za radi razžaljenja časti, ker je kapitelj odposlal na namestniŠtvo neko ovadbo zoper magistrat. Vai štirje kanoniki so bili obsojeni na 40 K globe. — Povozil se je včeraj na čer-nušktm mostu hlapec Ivan Bevc. Na vozu je bilo 2500 kg teže, katerega kolo mu je šlo čez desno nogo. Da mesta se je pripeljal na svojem vozu, od tu pa so ga odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Ukradel je 201etni delavec Izidor Kante iz Šmarja pri Ajdovščini kočarju Hafnerju na Suhi pri Škofii Loki, pri katerem je prenočeval 36 K denarja in odšel ž njimi v Ljubljano obiskat svojo ljubico. Amor mu pa ni privoščil dolgo Časa sreče, kajti baŠ med ljubkovanjem se je pokazala v sobo »bridka sabljioa« in Kantetu in njegovi ljubici preprečila strast poljubčkov. — Zastonj se je vozil po železnici ključar Ivan Grosaek. Sinoči se je pripeljal iz Trsta v Ljubljano in hotel pot nadaljevati v Maribor. Nadstražnik Večerin mu pa potovanja ni privošči), ampak ga je aretoval. Kaznovan bode radi prestopka goljufije. Imel je pri sebi Še štiri goljufive vozne listke. — Delavsko gibanje. Včeraj sta se odpeljala z južnega kolodvora v Ameriko 2 Slovenca. V Heb je Sio 35 Hrvatov, v Meran 15, na Jesenice 25, v Hrušico 15 v Bohinj pa 35. V Inomoat je šlo 25 črneg rcv, iz Bohinja je pa prišlo 45 Ogrov in Hrvatov. — Izgubljene reči. Zidarski polir Alojzij Pahor je izgubil bankovec za 20 K. — Komptoaristinja gdč. Marija GospodariČev« je izgubila srebrno zapestnico, vredno 5 K. — Ljubljanska društvena godba priredi danes zrečer v hotelu »Lloyd« (Sv. Petra cesta) d r u -štveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta nečlani plačajo 40 vin. — Hrvatske novice. Presa Saab e pri zagrebški Županiji. Velikim Županom bo imenovan v kratkem dosedanji podžupan Fodroezv. podžupanom Županski tajnik Malvić. županskim tajuikom Županstvu dodeljeni krajevni predstojnik Julij pl. Juukovič. — Velika nesreča na progi. Na progi pri postaji RaŠkelica se je vozilo v nekem vozu dvanajst delavcev. Ker je Šel za njimi vlak, so hoteli pred njim priti na postajo. Voz je pa skočil s tira in zadel ob telegratični kol s tako silo, da je Šest delavcev bilo na mestu ubitih, dva sta pa pozneje v boluiei umrla. — Ameriške novice — V Četrtek, 4. maja je v So. Kearsarge rudniku v Calumetn, Mich., zadela strašna smrt rojaka Fran Mazija. Velik Železen voz, ki vleče rudo na površje ga je zadel, stoječega ob tiru, v glavo iu ga na mestu usmrtil. Fran Mazi je bil doma z Vrhnike nad Ljubljano ter je bival tri leta v Ameriki. Bil je neoženjen in star šele 35 let — Jezuitsko lopovstvo« V Kraljevici so jezuitje obdolžili mehanika Kehlerja, da je ukradel 6500 K samostanskega denarja. Posebno je jezuit B ere t ta prisegal pred sodiščem, da je obdolženca srečal usodni večer na samostanskem hodniku. Kehler je bil obsojen v Štiriletno ječo. Ko je Že presedel dve leti, izkazala se je njegova popolna nedolžnost. Celo afero je podrobno opisal v reškem „ Novem listu" Kehlerjev zagovornik dr. lliu kovic, ki je končno tudi dosegel, da je državno pravdništvo zaprlo jezuita Beretto, ki je prvotno zbežal v Italijo, zadnji čas pa prišel v Gorico. Vse govori namreč za to, da je jezuit sam izvršil tatvino. Najnovejše novice. — Španski kralj Alf o ne je prišel v London ter bil slovesno sprejet — Nemški prestolonaslednik ie poklonil svoji nevesti za poročni ri«*r diiadem iz brilaatov, vreden 30000 rVsrk. — Potres v Albaniji se po rtavha. V noči 6 t m. sta bila v Skadru dva modna sunka. V Vraki se je srušilo pet hiš. — Bolnik napadel zdrav nika. V Korminu je neki delavec napadel z ružem zdravnika dr. Fab rovicha, ki ga je hodil domov zdra vit, ter mu zadal na vratu in na prsib dve globoki rani. * Kateri narod je bolj omikan če$kš ali nemški? Avstrijski Nemci se pri vsaki priliki radi bahajo s svojo omiko ter razglašajo Čehe za inferiorne. — cJtatistićni po datki pa podajejo drugačne številke o »bleščeči nemški omiki«. Letno statistično poročilo o normalni omiki avstrijskih narodov dokazuje, da je med Čehi asmo 2 25 odstotkov anal fabetov, mtd Nemci pa 6 83 odstotkov. — V češkem kraljestvu imajo Cshi 18 3 odstotkov, Nemci pa 18:6 odstotkov anaifabetov. Te številke gotovo dovolj jasno govore! * Ruski vojak. Edini sin pretendenta na španski prestol don Kar losa, don Jaime de Bourbon, ki služ za stotnika v ruski vojski ter je bil na bojišču do bitke pri Liaojanu pripoveduje sedaj na Dunaju z velikim zanosom o svojstvih ruskih vo jakov. »Ne more si čicvek tako lahke predstavljati,« pravi, »da bi kateri vojak katerekoli vojske stor:l bolje in čudno mnogo, kakor ruski, in š. pod kakimi okolnostmi. Ruskemu vojaku v Mandžuriji ni moglo nič vzeti hrabrosti in vztrajnosti. Dan po kaktm porazu, ko so se umikali, lili so se z enako mirno in sigurno bravuro. Nobsn vojak na svetu ne bi mogel tega storiti, kakor ruski« * Najvišje stanarine na Nemškem so v mestu Frankfurtu, Berciinu, Kraljevcuu in Vrtislavi. Najemnina za dve sobi s kuhinjo je okoli 400 mark, za sobo s kuhinjo 320 mark. To so, kakor pravi zveza nemških stavbnih zadrug, cene, ki so z dohodki delavskih stanov v kričečem razmerju. Kaj bi rekla ta zveza, ako bi vedela, da velja v Ljubljani stanovanje z d verna aobanes. in kuhinjo 500 do 560 K! * Jubilej ogrskega pri« masa- »Mali papeže na Ogrskem knez prinoas kardinal Kiavdij Vas sary obhaja 27. t. m 50etnico rruš-mštva. Rojen je bil leta 1832 od revnih staršev. Oče je bil krznar. L:-ta 1847. je stopil v benediktinski red. Leta 1856 je postal duhovnik Potem je služil dve leti za profesorje na komorn8ki, pet let na papajs«ii in osem iet na ostrogonski gimnasiji. Nato je bil imenovan za ravnatelja gjurske škofije, kjer je ostal 16 1« t Leta 1885 je postal benediktsns^ vrhovni opat Primas je neizmerno bogat ter ima dvor, ki nadkriljuje marsikaterega vladarja. * Huda razžaljcnja je izrekel Henrik Klopp v AVettendorftt, ker je moral te dni v „Iscuhagener Kreis-blattn" priobčiti po vrsti sledeče tri preklice: 1. Razžalitev proti štirim kmetom iz Steinke s tem preklicujera ter izjavljam, da kmetje niso Žrebci, temuč pošteni kmetje. — 2. Razžalitev napram predstojniku kravje zadruge v Steinke s tem preklicujem in izjavljam, da v predsedstvu niso osli, temuč možje. — 3. Razžalitev proti gospodični Emi Konecke s tem preklicujem ter izjavljam, da gospodična Kma Konecke ni močna krava, temuč pridno dekle." * Najdrznejše tehnično de-o, kar ga pozna dosedaj svet, je zobčasta železnica na 4167 metrov visoko goro „Jungfrau". Sedaj se pridno dela, da se prekoplje 3900 m visoki lednik Eiger, skozi katerega bo vozila železnica do postaje „Eisner". Ta predor bo zgotovljen do polovice meseca avgusta. Na vrhu tunela je postavljen električni reflektor s svetlobo 96 milijonov sveč, da bo razsvetljeval Alpe v daljavi na sto kilometrov. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem. Na zatožni klopi sedita zaradi hudodelstva uboja 18 let stari France B erg a nt, hlapec iz Žlebov, kot neposredni storilec in 38 let stari Jakob Koder, posestnice mož iz Žlebov, kot sokrivec. Obdolženca sta pila v Tome-tovi gostilni na SeniČici. Tu se je pre-tepaval žagarski pomočnik Anton Kna-pič z Žagarjem Janezom Stru ž ni kom. Obdolženca sta v tem zapustila krčmo, vendar pa ni dala Kodru Žilica miru, pregovoril je Berganta, da sta šla nazaj gledat, Če se Knapič in Stružnik še tepeta. Med potjo je dal Koder Ber-gantu svoj odprti nož, in ko dospeta v bližino Kuapiča in Stružnika, je velel Koder Bergantu, ki je pri njem služil za hlapca, da naj se enega loti. Ker ga pa ta le ni hotel ubogati, ga je pahnil Koder naprej, rekoč: „daj ga no!" Sedaj je Bergant priskočil ter sunil z nožem Stružuika dvakrat v hrbet, nato mu je veleval Koder: „daj ga še enkrat!" in res ga je Bergant še enkrat sunil v prsi, nakar se je na pragu hiše zgrudil in umrl. Obdolženca sta pa nato stekla. Koder skuša vso krivdo zvaliti na Berganta; a Bergan-tovo priznanje potrdijo tudi druge zaslišane priče. Zdravnika sta konstato-vala, da je bil Stružnik z nožem zadet v srce. Bergant kot neposredni storilec je bil obsojen na l1 f2 leto ječe, njegov gospodar Koder pa kot provzročitelj na 21 j leta težke in poostrene ječe Ivan CačiČ iz Klanca na HrvaŠkem doma, naposled delavec na Ober-nah, je prišel dne 17. mal. travna t. 1. okoli tretje ure v družbi štirih drugih Hrvatov k Savi na Obernah, kjer je Macedonec, delavec Angel Štefan, perilo pral. Čačič je sedel z nekim Hrvatom tik Macedonca, tretji je stal, medtem ko je četrti odšel. Odprl je nož in ga ponujal Štefanu v prodaj. Na tega pripombo, da nima denarja, je zamahnil ž njim proti enemu svojih tovarišev, rekoč: „Ali te udrim enkrat?" To postopanje je oplašilo Macedonca, zato je vstal in sel k vodi. A komaj je napravil dva koraka,je C. zamahnil s kamnom v roki proti njegovi glavi, vendar se je ta še pravočasno pripognil, tako da ga je udarec zadel le na hrbet. Zdajci ga je pa Čačič z obema rokama prijel okoli prsi, a se je Štefanu posrečilo se mu izviti. Nato ga je pa prijel drugi Hrvat, — ki se ga ni posrečilo dobiti in o katerem obdolženec pravi, da mu je ime Franc — pod vratom in ga začel daviti, tretji Hrvat pa je držal kamen v roki. V tem opasnem trenotfeu je zgrabil CaČiČ Macedonca za pas in mu ga iztrgal. V ta pas je bil vtak-njen manjši pas, v katerem so se nahajali trije zlati po 20 K, ki si jih je Cačič šiloma prilastil. Angel Štefan, ki se je bal za svoje življenje, je zbežal v vodo do pasa, ker pa ni mogel de-reče Save prebresti, je tekel ob bregu naprej, kamor so mu sledili Hrvatje s kamni v rokah. Bežal je kakih 100 korakov daleč po vodi, zagledal nekega došiega Črnogorca in ga klical na pomoč. Na te^a vpitje, „kaj da hočete" so spustili Hrvatje kamenje iz rok ter zbežali. Orožnikom se je posrečilo zasačiti le ČaČiča, medtem ko ta sokrivca pobegnila. Obdolženec je bil znan kot delomržeu človek. V činoma se je preživljal s tem, da je ig al hazardne igre ter kradel po delava-ih sta novanjih. Obdolženec priznava, da se je Macedonca dejansko lotil na ta način, da ga je z roko tako porinil, da je v Savo zdrsnil in to samo zato, ker ni hotel noža za 80 v. od njega kupiti, taji pa, da bi mu denar vzel. — Čačič je bil obsojen na štiri leta težke in poostrene ječe; po prestani kazni se iztira iz Avstrije. Kazenske obravnave pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Urban MartinčiČ, star 56 let, iz črnomaljskega okraja, že dvakrat radi posilstvu kaznovan, je bil 7 tajni seji radi delikta nenravuih činov, storjenih na 5 in 7 let starih deklicah, obse jen na 6 let težke ječe, poostrene z 1 postom mesečno. France PungerČariz Ješevcs pri Trt-bal nem. 21 let star, je bil ob-toŽen, da je 26 f.bruarija letos pri šel k 60letni K a t a r i n i ValetiČ v Jevševcu, o kateri je bilo znano, da trna denar in jo zgrabivši za roko peljal k skrinji, kolero je odprl in rsel iz nje ba ikovec za 10 K, 3 K drobiža in dve davčni kojižtei, mis leč, da sta hrauilntčni. Pungerčar je bil oproščen obtožbe radi poslušanega ropa. f®Momkk te. brsajavns Petrograd 8 junija. „Prav. Vestnik" javlja, da je ministrski svet vzel danes v pretres načrt za ustanovitev narodnega zastopa. Načrt je napravil minister Bulvgin. Pariz 8. junija. Politični položaj še vedno ni pojasnjen. Vsi listi soglašajo v sodbi, da je D e 1 -casse padel, ker ga je Rou* vier v to prisilil. Delcassć je skrivaj pripravljal konflikt z Marokom, iz katerega bi se bila lahko izcimila vojnamedFran-cijo in Nemčijo. Kristijanija 8. junija. Narodni zastop je sklenil ločitev med Norveško in med Švedsko obstoječe unije, odstavil je kralja Oskarja in proglasil popolno neodvisnost Norveške. V včerajšnji seji parlamenta je vlada naznanila svoj odstop. Parlament je potem p o o b 1 a-stil dosedanjo vlado, da vodi provizorično še nadalje državo in da izvršuje tudi kialju pripadajoče pravice, ker kralj ni bil vstanu dobiti može, ki bi hoteli prevzeti vlado. Dalje je parlament izrekel, da so ugasnile vse kraljevske pravice kralja Oskarja, da ta ni več norveški kialj in da je unija s Švedsko raz-rušena in razveljavljena. Parlament je nadalje sprejel adreso, s katero naznanja kralju Oskarju svoje sklepe in ga pozivlje, naj pomaga, da postane eden prinčev iz rodovi ne Bernadotte norveški kralj. Kristijanija 3. junija. Parlament je sklenil proklamacijo na norveški narod, v kateri naznanja svoje sklepe glede ločitve Norveške od Švedske in pozivlje narod, naj združen s svojimi zastopniki in z vlado, kateri so ljudski zastopniki dali oblast, deluje na uresničenje neodvisnosti in naj bo pripravljen tudi na žrtve. Kristijanija 8. junija. Mesto je mirno. Pred parlamentom je velika množica priredila poslancem in vladi velikansko ovacijo. Časopisje razmotriva mirno in samozavestno v parlamentu storjene sklepe, po udarjaje zlasti, da so bili storjeni soglasno. Stokholm 8. junija. Sklep norveškega narodnega zastopa, s katerim se je odstavil kralj Oskar, je tu napravil kolosalen vtis. Listi soglašajo v tem, da se šved-sko-norveška unija ne da odpraviti z enostranskim sklepom Norveške, nego da je treba privolitve švedske Sklep norveškega parlamenta pomeni torej revolucijo. _ Rusko-Japo nska vojna. Petrograd 8 junija. Včeraj popoldne se je v Carskem selu sešel poseben ministrski svet pod osebnim predsedstvom carja Nikolaja, da se posvetuje, ali se naj vojna nadaljuje, ali se naj sklene mir. Sklepi tega posvetovanja niso znani, ve se pa, da so brzoja-vili poslanikoma vVašing- ton in Pariz, da bi Rusija rada poizvedela, pod katerimi pogoji bi bila Japonska voljna, skleniti mir. VVashington 8. junija. Preži* dent Roosevvelt je konferiral tudi z italijanskim poslanikom za-stran rusko japonskega miru. Ker je Roosevvelt v tej zadevi že stopil v zvezo z vsemi poslaniki, se sodi, da pripravlja skupno akcijo vseh velesil v svrho miru London 8. junija Car Niko laj je sprejel v posebni avdijenci ameriškega poslanika. prane 3©ž«f?^ grenčica »-» ..pravzaprav reprezentant grenčic". (V. medic. odd. splofine bolnice na Dunaju.) Zalogi v Ljubljani imata: Mihael Kastner in Peter Lassnlk. „Le Dćlice"! cigaretni papir, cigaretne stročnice Dobiva se povsod 1079 - 5| Glavna zaloga: Dunaj, I., Predlgergasse 6. \rvs <^vn/- Zahtevajte ilnstrovani cenovnik „Ideal" E0 II u ko Pollak. DUNAJ, VI., fiBgta 34. Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarosti. Poraba l1 4 kr. na 1 aro. strjeno in iah^eče napravlja kpžo belo in nežno. Dobi se povsod. -ova 80 za odrasle kakor za otroke naj nežnejše starosti Izvrstno čistilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 667—4 ■ v prepričanje da sta lekarnarja Thierrvja balzam in centifolijsko mazilo nedoaežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej ee posije zastonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic balzama 6 K., 60 majhnih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. 3175-32 2 lončka centifolijskega mazila 3 60 K franko z zabojčkom. — Naslov: lekarnar A. Thlerrv v Pregradi pri Rogatcu. Ponarejalce in prodajalce prenaredb bom sodno zasledoval. 3K33Hf !3H^SslssE 3P^9C^^sr^U9E? ^HSSHL? Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsegamogočnemu iopadlo naSo preljubo mater oziroma staro mater, gospo Marijo Karlovsek roj. Turk prej trgovko v Šmarjeti na Kranjskem sedaj zasebnlco v Celju danes dne 7. junija 19CB ob 7. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni rrevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu njene starosti, k sebi v boljSo večnost poklicati. Pogreb zemeljskih ostankov nepozabne nam rajnice se bodo vr&il dne 9. junija 1905 ob 5. uri podoldne na slovensko pokopa i5če v Celju. Svete mase zadušnico se bodo brale v voč cerkv h. Predraga pokojnica bodi priporočena v blag spomin in molitev. V CELJU, dne 7. junija 19061 Dr. JomIo ttarlovtek, odvetnik v Celju, IVimf Karlo* trgovec na Savi pri Celju, Ivan 14 arloi r#el*. posestnik in trgovec v Šmarjeti na Kranjskem, sinovi. — Vili*« dr. linrloisUova roj. 14 uit* ur, \it»ttlftjM Karlovsek roj. Kri »lun. snehi — Amalija, Ivan,*! I mira, J o ti It o, Katlea In Julka, vnuki oziroma vnukinje. 1850 Umrli so v Ljubljani; Dne 5. junija: Fran Paraechuh, stroj nik, 61 let, Sv. I etra cesta 20, srčna hiba Dne 6. junija: Ivan Metlar, Šolar, 7 let Opekarska cesta 6, jetika. Dne 7. junija: Ivan Zupančič, stroje vodja, 63 let, Rimska cesta 23, jetika. V deželni bolnici: Dne 4. junija: Marija Lukežič, Sivila 44 let, Taberculosis pulmonum. Dne 5. junija: Je nej Keber, gOBtač 77 let, ostarelost. borzna poročila. „Kreditna banka" v LJubljani, Uradni knrzi dun. borze 7. junija 1906. i0' 4°/t majeva renta..... 4°/n irebrna renta ..... avstr. kronaka renta R alata , , , •grška kronska „ . , . ■ *l»ta „ . - . lv0 posojilo dežele Kranhk« . l'.V/o posojilo mesta S p •: , IV/« n „ Zadar . t »///p bos.-here. Žel. pos. 1902 4°/0 Češka dež. banka k. o. 4%) » » n i1///,, est pisma gal. d. hip. b. t'/V/o P«St kom. k. •. 1. 10% pr....... i1,,0 0 aast pinina Innerst. hr »Vi/t ■ n ogrske cen. dež. hr....... lri°/o *• P,B- o&f« hiP- b*D-l1/, 70 obt. ogr. lokalnih železnic d. dr. .... 4",au/0 obl. SeSke ind. banke . l°/0 prior. Trst-PoreČ tok. žel. l3/0 prior. dol. žel..... t% n juž. Žel. kap. . 41'a°/k avst. pos. za žel. p. e. . Hrecke. srećke od 1. 18601 , . . . . » ■ ■ 1864 ..... » tizske...... „ zem. kred. 1. p ogr. hip. banke . „ srbske a frs. 100 „ tnrŠke .... srečke . . emisije 10« »-6(> 100 40 97 75 11976 97-80 117 90 9960 100 60 lOO-101-65 teeti 100-25 101 16 10765 100-50 100-60 100-10 100 — 100-75 99'— 99-50 ur— V 0' 5 169 — 291 — 1G9 25 3C6 50 100 tj 100*4 979 lil* 95 98-^ 11810 101-^ 101 60 100-lOHl 10055 100 70 102 15 108 55 101 50 10«'' 80 101 05 101 ^ 10175 \' . 101 85 161 ^ 296-17125 31 806 75 31 : BSSBSkS Zredita« 9 . . . Jnomoške B . . Krakovske 9 , Ljubljanska „ . . . avst. rad. križa B . . . Og1"- n b n • • • Budolfove „ . . . Salcbnrške » . . . Oanajske kom. B Delnic« Južne železnice .... Državne železnice . . • a.vstr.-ogrske bančne delni«« Avstr. kreditne bank« . . Ogrske , , . . Zivnostensk« „ . . Premogokop t Mosta (Brfix) AJpmake montan .... Pralke žel. indr. dr. . . . 3Lima-Mar&nn , , , . . TrboTlJske prem. dražbe Avstr. orožne tovr. drnib« . Češke sladkorne clrulbe . . ^ Alate 0. kr. «ekia....... JO fraaki......, . 19*10 19*13 20 marke........ 23'48 1164 Sovereign*....... 13-96 Marke......... 117*30 r Laiki bankovci ...... 96 40 »ublji......... 163 — 264 - Dolarji........ 4-84 Žitne cene v Budimpešti. Dn« 8. junija 1906. Termin. Plenica aa oktober . . . „ 100 kg. K 276 50 106 -142 75 26-80 484 -7tJ-39 — 66 — 57 7.' S8— 64'— 75-— 141 - 87 20 663 25 1161'— 662 25 779 25 246 — I 662" — ! 627 50 12660 — 275-— I 6C9 — 173 — 28-j -111« 143 75 27 80 4^ 97 - 72-30 69-7* 38 i 68'-81 bO 653- 88 20 604 663 m 780 28 24 6 5Q 658 - isa-M 2670 653 -27i - 176- :-o *■ Čas dlanjo baro °Pazo' metra: vama < J v mm j I ^ Vetrovi &5_ Hebi 7. 8. 9. zv. 7. 7). 2 p p 729 7 171 si. jzahod del. oblaf 3818 16 4 al.TRJfsh. iaanr 730 8 25 2 ;sr vzhod del jasno II I Srodtja včerajšnja lemporataru : i> lormsfo: 16 3°. - Padavica 0 0 mm Zahvala. Za premnoge dokaze dobrotnega sočutja povodom smrti mojo iatreno ljubljene hčere, oziroma naSe sestre, gospodične Marije Dralka in za ljubeznivo počastitev s krap nimi darovanimi cvetic ami, se naj topleje zahvaljuje UHfi rodovina diornega svetnika Dralka. Priporoča se izurjena šivilja ki izdeluje fino perilo za dam«? gospode in otroke. 1^0 Prevzema tudi cele oprave. Kolfzej (Marije Ter. cesta) I. nadstr, soba Štev. 148. 08804801 20 Mladenič sin posestnika in Žganjekuharja, 15 let star, čedne vnanjosti, krepak, delaven jd miren, išče v Ljubljani primerne službe. — Blagovoljne ponudbe na Antona Zoreč v Notr. Gorici pri Ljubljani.__1847—i „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaj ta vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-. Zaatf |m li llskiaptuli taje praujsi 11 vrainstni papirja. izžrebane vrednostne papirje in Začaral« srečka proti vnovčuje zapale kupone. )truLrzxLl Izgpa-ioi. Vinkulvije in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. E«koui|it in laluMO m«ul« ~TtJQ S3T Bonna naročila. Podružnica v 5PLJETU. Denarne aJoare sprejema Nc VIII 173 5 1 se vrši dne 15. junija 1905 ob 9. dopoldne na licu mesta prostovoljna sodna dražb gospe Mariji Hutter lastnega posestva vlož. št. 169 k. o. Udmat, to je hiša št. 15 na Zaloški cesti („Pri malem slonu"; z vrtom, gostilniško in kavar-narsko opravo vred. DraŽbeni pogoji so na vpogled v pisarni podpisanega c. kr. notarja. Dr. Fr&n Vok 1848-1 c kr. notar kot sodni komisar. Ces. kr. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. od iz TTOz^e^a reda. Iz ODHOD IZ LJUBLJANE ju?., kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari -J4 m n—o« ca; | vlak v Trbiij Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljubno, čea S^lathal v A u ste«. Solnograd, čez Kleirj-Reining v Steyr, v Line, na Duaaj via Amstettea. — Ob 5. uri O? in zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Oh T. uri :> u. ejutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dtiiaj, tez Selztua' v Solnograd, inomc:!, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mariji-a arev Heb Francove vare, Karlove varp, Prago, Lipsko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob li. xri 44 m dopoldne osobn' vlal v Trbiž. PcFtsbsl, ^pljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, laoinost, Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 6S m popoldne osobni Tlak i Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec. Franzensfeste, Monakovo, Ljnbi:o. j5ez Eleln Reif ing v Steyr. Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, KarL-e Vire, Pri^c Ljubljana-Linc-Praga direktni vor. I. in II. razr. , Lipsko. na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobn vlak v Trbiž, Beljak Fran zensfeste, Inomost, MGaakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in II razreda). - PR03\ V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ur; 1? m sjutraj osebni vlak » Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m poo. istotako. — Ob 7. uri S nj zvečer x Novo mesto, Kočevje. - PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri *3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja cez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1., II. vaz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11, uri 10 cn dopoldne Mota rla k z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga«Linc-Lj b-Ijana direktni voz I. in H. razreda), Plaen, Budejevice, Solnograd, Line, iteyr. Pam Ženevo. Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljabuo, Celovec, ibmohoi, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osobni vlak ■ Dunaja, Ljubna. Selzthala, Belj:^:. Celovca, Monako?ega, Inc mosta, FranzenBfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 a vrecer osobni vlak z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Plzna Buriejevic Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zveče: osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROOA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega sMcta n 5oCe;ja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob z ari svečer istotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Milani vlaki: On . u 36 m zjutraj, ob 2. uri f- m popoldnes ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri iS m posofl samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 8, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob (J uri 10 m. r Ob 9, uri 55 m ponoči samo ob nedeljah v-ti.1 d krajevnim Lasom ? Lir bljani pravnikih. — Sredajeempski čas ;a sa *i min © © © © © © © © ©l@l®l©l®l©l© [m ©l©l©l® Prilika za nakup, Dvonastropna hiša s stanovanji deloma prosta davka, na prometuera kraju s prostori za kupčijo in poleg ležečimi velikimi skladišči iu kletmi, posebuo pripravna za trgovec in obrtnike, se takoj proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Nadaljna poročila daje kupcem samim oblastv. potrjena pisarna za promet z zemljišči Ediard Bnachtl, Ljubljana, Sv. Petra nasip 37. Posreduje tudi nakap in prodajo, zameno, zakup stavbnih parcel, zemljišč, vil, hifi s stanovanji nosestev, lovskih in ribarskih pravic itd itd. in pa kupčije vseh vrst. 1809—3 ©I© ® [m ®l®l®l®l©l©l® 0 II Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelnov Vam v korist edino le spodaj označene. LJUBLJANSKE TESTENINE pripoznano najboljše! v Spodnji Šiški, sv. Jerneja cesta 39 se proda. Obstoja iz treh poslopij z vrtom. Več pove lastnik Anton VVisjan, sedlar v Spodnji Šiški št. 67. 1753—3 Naznanilo. Podpisani javlja, da ni nihče upravičen na njegovo ime delati dolgove ali provzroČati stroške, ker za take dolgove on ni plačnik. W. K- NUĆIC 1844 I. kranjsko reklamno podjetje. V restavraciji in kavarni „pri Zajcu" v JLfiililfant 1591 8 Rimska cesta 24 se dobivajo vsa--, dan sveži dolenjski raki. Toči se poleg drugih pristnih viu tudi najfinejši cvrček fz Gadove peči. Prijazen senčnat vrt je na razpolago. Za obilni obisk se naj-udaneje priporoča Avguštin Zajec restavrater. o < o w z, < o TV1 Li} iS PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. TELtfON 154. Sv, R5t s' ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM. K, "S- za letoviščarje s 4 sobami ter kuhinjo i vso opra\ v prijaznem kraju na Gorenjskem, pol ure od postaje Lesce, ali 10 minut od Poljč, se odda za poletno sezono v najem. Kje — pove upravništvo ^Slov. Naroda". 1458—1 Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare čevljev samo gld. 2*80 Ker je več velikih tovarn ustavilo | čiia> so me pooblastili, da spravim v a večji oddelek čevljev daleč pod Izdelo valno ceno. Prodam zatorej vsakom u par moških in par ženskih čevljev rjavega ali črnega usnja na trakove galosirani, močnimi zbitimi usni podplati; dalje pa-moških in par ženskih modnih čevljev s paspoilorc, zelo eieg., Laj novejše oblike močni, za poletje, zelo lični in lahki V-kost po cm. Vsi 4 pari veljajo samo gld. 2 8 Razpošilja po povzetju ali pa če se poti • denar naprej S. URBACH, eksport čevljev Krakov št. 363. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj; riz torej izključen 1812 Kova eiraica m Bleđ Podpisani vljudno javljava slavnemu občinstvu, da otvoriva v nedeljo, dne 4. rožnika 1905 mi iimn mbs—ssi novo pivnico aaagsasg^ggKgaaa restavracija,Pri puntigamski pivnici' kjer bodevo točili vedno sveže puntigamsko pivo in razna pristna vina. — Istotako bodeva skrbeli za okusna mrzla in gorka jedila. Priporočava se za mnogobrojni obisk z vsem spoštovanjem Mali in Pepi Schmidt, restavracija „Pri puntigamski pivnici" na Bledu. 18(3 - 2 Vprašanje Vam lahko prihrani mnogo denarja. = Ce si mislite nabaviti regi-strovavalno blagajnico. povprašajte poprej pri nas. Jamčimo Vam, da dobavimo boljšo in cenejšo blagajnico, kakor vsaka druga firma na svetu. Imamo rabljene blagajnice tujega in lastnega izdelka vedno v zalogi in jih oddajamo poceni. NATIONAL CASH REGISTER C() LTD ita Dunaju, 1., Harntnerstrnsee 19. 1792—2 Registr. blagajnice od K 65*— naprej. Zastopuik fsko s KONRAD TIPPEL v Ljubljani, Wolfove ulice št. I. za trgovino «■ 7 2 z izložnim oknom, kompletno s šipami (Spiegelscheib.) vred. ima ceno naprodaj Alojzij Persche v Ljubljani, Pred šOVO! Jvan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu ,,Hiaa Marije Pomočnice" in brani Rvoje umetniško stališče. Izza PreSernove ,,Nove pisanje" ni bila pozneje več napisana nobena boljfia in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni oreba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—65 Cena: broS. 2 K ; po poŠti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po poŠti 3 K 30v. Založništvo £. Schvientner v Ljubljani Prešernove ulice št. 3. ŠTEFAN NA6Y ~~ trgovina z železnino I Ljubljana, Vodnikov trg št. 5 L^fT priporoča za sezono bogato sortirano zalogo vrtne oprave ^S=^ omar za led, strojev za izdelovanje ledu, strojev za izdelovanje sladoleda, kegljev, krogel iz pristnega lignum sanetum, kakor tudi veliko izbiro 1790—2 hišnega in kuhinjskega orodja. Kompletne kuhinjske oprave ss so vedno na ogled v novem skladišču za kuhinjsko orodje. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko ..jelen". Ono je OIF* zajamčeno cisto ^sM m orez vsake škodljive primesi, — Pero izvrstno. Kdor hoće dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 108*2 92 Ustje (Češko) Juri Sehieht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. Dobiva se povsod! Ustje (Cesto) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodac tiskarne11. C0:C