j Leto X!l. Štev. 292 TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.400 Maribor, torek 27. decembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejemao » upravi ali po pošti 10.— dio. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25. - din Cena 1 din 1 — j Francoski odgovor italiii Danes e francoski poslanik v Rimu izročil itali anskemu zunan emu mi* nistru odgovor francoske vlade na itali ansko noto o odpovedi sporazuma z dne 7. ianmria 1935 — Komentar i v francoski Javnosti PARIZ, 27. decembra. Francoska vlada le po daljših posvetovanjih in diplomatskih akcijah sestavila odgovor na Italijansko noto, s katero je rimska vlada odpovedala Laval-Mussollnljev sporazum z dne 7. januarja leta 1935. — Odgovor je izročil francoski veleposlanik Fran?ois-Poncet danes italijanskemu zunanjemu ministru grofu Članu v Rimu. Francoski zunanji minister Geor-ges Bonnet je naročil francoskemu veleposlaniku v Londonu Corbinu, da sporoči vsebino francoskega odgovora Italijanski vladi, istočasno tudi vladi Velike Britanije. Vsebina francoskega odgovora še ni znana. ANGLIJA BO POSREDOVALA? ] rila Italiji, seveda ni znano, vendar se zdi PARIZ, 27. decembra. Havas. S svojo | popolnoma gotovo, da je ta odgovor — v noto, s katero Je Italija odpovedala itali- kolikor se nanaša na teritorialne zahteve jansko-francoski sporazum z dne 7. janu- Italije — popolnoma negativen. Morda iz-arja 1935, je dala odgovornim francoskim razi v francoski uradni noti niso tako državnikom in diplomatom za Božič mno* ostri, kakor so bile izjave, ki jih je dal go snovi za razmišljanje. Dejstvo, da je Bonnet v parlamentu in senatu, vendar Italija odpovedala ta sporazupi kratko bo smisel isti. Francija po vsej verjetno-pred prihodom angleškega ministrskega' stl Izjavlja, da je odpoved omenjenega predsednika Chamberlaina ta zunanjega sporazuma akt, ki ne more prav nič vpli-1 vlada glede tega vsestransko podporo, ministra Halifaxa v Rim, se tolmači tu tako, da hoče dati italijanska diplomacija francosko-italijanskim odnošajem mednarodni značaj. To se sklepa tudi po pisavi italijanskega tiska, ki izraža odkrito mnenje, da se bo 11. januarja, ko prideta v Rim Chamberlain ta Hallfax, govorilo tudi o tem vprašanju, da bo Anglija prevzela vlogo posredovalca med Rimom ta Parizom. FRANCIJA JE ODLOČNA. vati na odnošaje med Rimom in Parizom. Ta sporazum je ratificiralo predstavništvo obeh velesil, in obe državi moreta urediti medsebojne odnošaje v duhu tega sporazuma brez ozira na to, da ratifikacijske listine niso bile izmenjane. Francoski tisk pa piše dalje, da je prišel ta italijanski korak kot »nagrada« za francosko priznanje aneksije Abesinije in imperija ter v zvezi s tem imenovanja Fran-Sois-Ponceta za francoskega veleposlanika v Rimu. Kar se tiče Sueškega prekopa, je Franclja — ako se urede druga vprašanja — pripravljena dati Italiji neke koncesije finančnega značaja, toda pravi položaj mora ostati nespremenjen. Listi naglašajo, da v teh vprašanjih med Francozi in francoskimi strankami ni nobenih nesoglasij in da uživa Daladierjeva Usodni boj za Katalonijo NACIONALISTOM SE JE POSREČILO ZASESTI 2E 6000 KVADRATNIH KILOMETROV KATALONSKEGA OZEMLJA. PARIZ, 27. decembra. Havas poroča: Ofenziva nacionalističnih čet, ki se je pričela za Božič na katalonskih frontah, je po svoji udarnosti ena najbolj silovitih Kolikor je mogoče razbrati iz franco- j in krvavih v vsej dosedanji španski dr-skega tiska, Franclja ne deli z Italijo te-: žavljanskl vojni. Nacionalistično vrhov ga mnenja ta želi urediti svoje odnoSaje no vojno vodstvo poroča, da se razvija z Italijo sama na podlagi direktnih' po- ofenziva dalje po točno določenem nagajanj. V vsem francoskem javnem mne- j Črtu. Boji se bijejo na položajih, ki so jih nju se opaža potreba, da se urede spori katalonski republikanci najbolj utrdili, z Italijo, toda prav tako se opaža tudi so-1 Velik sneg je povzročil veliko težkcč, ni glasnost, da se ne smejo dati Italiji ni- j pa mogel preprečiti nacionalističnega kake teritorialne koncesije. Trditev Itali-J prodiranja. Nacionalistične čete so ohra-je, da je z odpovedjo sporazuma z dne nile ves čas iniciativo in prisilile renub-7. januarja leta 1935. nastalo stanje vr- {Ukapce k umiku. Ofenziva se še vedno nltve na določila londonskega pakta iz nadaljuje. Nacionalistične čete generala leta 1915., se v Parizu odločno zavrača j Franca so vdrle v Katalonijo v širini 150 tako s strani tiska kakor tudi zunanjega km. Prekoračile so že glavne repubiikan-ministrstva. Tu naglašajo, da so bila 7. ske utrdbene črte in nadaljujejo pohod, januarja leta 1935. dokončno rešena vsa Število ujetnikov znaša že okoli 10.000. teritorialna vprašanja med Italijo ta Fran- (Površina do sinoči osvojenega katalon-cijo. Italijanski parlament je soglasno skega ozemlja meri 6000 km5. Samo sprejel ta sporazum, a v rimskem senatu j včeraj je pribežalo s strani republikan-je glasovalo zanj 236, proti pa samo 7, cev na stran nacionalistov 1600 mož. V senatorjev. Ne more se zato priznati na- bojih v zraku je bilo včeraj sestreljenih Celo, da je sporazum izgubil veljavnost zaradi spremembe položaja na Sredozemlju. Ako bi se uporabljali taki argumenti, bi tudi Francija mogla razveljaviti konvencije iz leta 1896., ki se nanašajo na italijanske državljane v Tuniziji. Francija je dala Italiji znatne teritorialne koncesije in ako Italija s tem ni zadovoljna, ne zadene prav nobena krivda Franclje. BREZ FRANCIJE NE BI BILO IMPERIJA. V zvezi z vsem tem se ponovno raz 10 republikanskih letal. Na drugi strani tudi republikanci po poročilih iz Barcelone ne zanikajo nacionalističnih uspehov čeprav zatrjujejo, da so njihovi uspehi dosti manjši, kakor poročajo iz Burgosa. Republikanska odporna moč ni strla niti zmanjšana, in Frankovi upi, da bo slavil že Božič v Barceloni, se niso uresničili. MALAGA, 27. dec. (Avala). Agencija Havas javlja: Po poročilu nacionalistične radijske postaje v Malagi so čete generala Franca vkorakale v provinco Tara-gono, kjer so republikanci zgradili močno obrambno črto. BARCELONA, 27. dec. Vlada je priznala uspehe čet generala Franca. Cesta, ki veže Lerido s Taragonom, je neposredni nevarnosti. BARCELONA, 27. dec. (Avala). Agencija Havas javlja: Uradno poročajo, da se republikanske čete junaško branijo pri Trempu. Sovražnik ima velike izgube Napad čet generala Franca v odseku Se-gre je bil odbit. Republikanski letalci so zbili 5 sovražnih letal. Smrt Emila Vandervelda BELGIJSKA SOCIALNA DEMOKRACIJA JE IZGUBILA SVOJEGA ODLIČNEGA DOLGOLETNEGA VODITELJA. Zaoiski BRUXELLES, 27. dec. V starosti 72 let je včeraj umrl dolgoletni voditelj belgijskih socialistov Emile Vandervelde. Prvič le postal minister ob Izbruhu vojne, _......... „ _______ ko ie bila sestavljena vlada narodne kon- pravlja tudi o svoječasnlh sankcijah proti centraclje. Po vojni Je bil še večkrat ml-Italiji, ker Italija trdi, da so tudi one del nlster* Do ,a"i- k° Je odrtopO, le bil min. razloga za odpoved sporazuma s Francijo, narodnega zdravja. Vandervelde le bi! Medtem ko trdi italijanski tisk, da pe-. edeji izmed najuglednejših belgijskih so-trolejskih in ostalih ostrejših sankcij sa-1 claltotov ter le zapustil tudi veliko lite-«no zato ni bilo, ker je nemška vojska' # vkorakala v Porenje, odgovarja francoski Rezultat bojev na Kitajskem tisk posebno pa »Le Jour« da se mora j T0K,0 27 dec Japonskj parlament se ahja za svoj uspeh v Abes n ji zahval je sesta] £ rednemu zasedanju. Prečitano zključno le t ranči ji. List Pr^: * j/®8 je bilo poročilo glavnega štaba japonske erti(ejo v R.rnu, da bi bila mogla ta Jan- armacje na Kitajskem. Poročilo pravi, da ka vojska tako napredovati in zmagat, sQ japoncj zasedli do sedaj 47% kitajske-ko bi bila francoska vlada pristala na ga ozem|ja Japoncev je bilo v vsej vojni uvedbo petrolejskih, vojaških ta pomor- bulh 4? OQO Kitajcev g 800.000. ®kih sankcij, ki jih Je zahteval Eden? _________ Prancija ostaja zvesta podpisu, ki ga Je A . .. dala na sporazum 7. januarja leta 1935. Arabsku vodt.eljl se Vtača o DOA1NFVE O BISTVU ODGOVORA, j ADEN, 27. decembra. Sem Je prispelo Kaj je Francija danes uradno odgovo-, včeraj pet arabskih voditeliev iz Palesti- ramo dedščino. Ostal pa je vedno zvest svojim načelom ter ]e zato pred nedavnim, ko so drugi socialistični voditelji iz oportunizma začeli paktiratl z meščanski mi strankami ter tudi navzlic njegove, mu iu odporu liberalne stranke poslali odpravnika poslov k generalu Francu, podal ostavko na mesto častnega predsednika belgijske socialistične stranke. ne, ki so jjh bili Angleži v jeseni ujeli in internirali na Seyhellih. Sedaj so jih odpeljali iz internacije in izpustili na svobodo, da se lahko udeleže palestinske konference. Arabsko prebivalstvo v Ade-nu je priredilo palestinskim voditeljem sijajen sprejem. JERUZALEM, 27. dec. Nemiri v Palestini trajajo dalje. Včeraj je bil v Jeruzalemu ubit neki Žid, v Jerihu pa neki Arabec. Tam so Arabci tudi odpeljali nekega angleškega bančnega ravnatelja. Med Varšavo in Moskvo V krakovskem kinematografu Scala bi morala biti premiera ameriškega filma „Tovariš“. K predstavi so pozivali občinstvo veliki plakati. V zadnjem trenutku pa je moralo ravnateljstvo razglasiti, da premiere ne bo iz razlogov, na katere ne more imeti uprava podjetja nobenega vpliva. Tudi v drugih mestih so bile odpovedane predstave tega protisovjetskega filma. — V predbožični dobi se bodo pričela pogajanja za razširjenje trgovskih stikov med Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Velike nade stavlja v ta pogajanja zlasti šleska industrija. Trgovske zbornice že zbirajo predloge posameznih podjetij tako za izvoz v Sovjetsko Rusijo kakor za dovoz surovin za šleske koncerne. Židje opuščajo svo*o vero Poročila madžarskih listov o poostritvi zakona o Židih, ki jo pripravlja ministrski svet, so izzvala v Budimpešti ogromno prestopanja Židov v druge vere. Po vesteh lista „Yibra-dal“ je v zadnjih tednih prijavilo rabinatom svoj izstop okoli 20.000 Židov, ki nameravajo prestopiti v katoliško in protestantsko cerkev, da bi se s tem izognili posledicam zakona. List piše, da prihaja na rabinate toliko Zidov ,da njihovih zadev ne bo mogočo uredili do junija 1939. Poganski božični mit na nem-, ških šolah Vodstvo Državne nar.-soc. učiteljske zveze je nedavno izdalo navodila, na kak način naj se letos proslavi Božič na nemških šolah. Predvsem ni smejo imeti te proslave nikakega verskega značaja. Versko se naj proslavlja Božič po cerkvah, ne pa v šoli. Nemškemu dijaku je treba pojasnili, da je nemški Božič nekaj drugega kakor cerkveni. Nemški Božič ponazarj ; zmago svetlobe nad temo, prevlado dobrega nad zlim. Zato morajo po šolah namesto običajnih božičnih iger o Jezusovem rojstvu igrati nemške pravljične igre, ki tolmačijo to misel Nemška učiteljska zveza jo znana po svojem protiverskem stališču. Nedavno je izjavila, da je pouk veronauka ' šoli nezdružljiv s častjo nemškega uči teljstva., Francija v boju proti separatistom ■ Nedavno je bila pred kazenskim sodiščem v Rennesu razprava proti voditeljem separatističnega gibanja v Bretoni-ji. Obtožba dolži krivce »rušenja integralnosti narodnega ozemlja«, obtožena pa sta bila F. Debeauvais in glavni urednik lista »Breiz Atao« Oliver Mordel. v dneh septembrske evropske krize so izšli v bretonskih mestih letaki, ki so protestirali proti francoski mobilizaciji In proti vojaški pomoči CSR. List »Breiz Atao«, čigar odgovorni urednik je obtoženi Mordel. podpira bretonsko separatistično gibanje. Ravnatelj tega lista Debeauvais je bil že junija t. 1. obsojen zaradi istega delovanja na 6 mesecev ječe, pa mu je bila pozneje kazen znižana na 4 mesece in 100 fr. globe. List kljub temu, da so njegove vodilne osebnost obtožene, nadaljuje s svojo akcijo in je nedavno zopet objavil članek, ki je pozdravljal in odobraval italijanske zahteve od Francije ter zahteval odstopite'' Nizzc In Tunisa. Maribor, 27. decembra. V današnjem času, ko svet ni razdeljen samo na dva politično in idejno različna dela, temveč je v vsaki vsaj evropski državi nešteto struj in strujic, ki vsaka hoče svoje, a se nobena popolnoma ne krije s podobnimi skupinami v drugih državah — v tej razdrobljenosti političnih si! v Evropi je silno težko neposredno nezainteresiranemu človeku zavzeti stvarno, nepristransko stališče do vsega tega pestrega in naglega političnega razvoja sodobne Evrope. Vzrok temu je v prvi vrsti v tem, ker človek, ki teži po objektivnem presojanju tega razvoja, nima na razpolago informativnih virov — in to je predvsem dnevno časopisje — ki bi mu na nestrankarski način posredovali vesti o tem, kaj se dogaja krog njega v svetu. Dejstvo je namreč, da v d .našnjih dneh ne obstaja v nobeni evropski državi vir, ki bi bil v sVo-jem načinu poročanja dosledno stvaren, tako rekoč nazorsko »neprizadet« na vsem, kar se dogaja okoli njega in o čemer je po svoji funkciji v družbenem organizmu dolžan poročati. Poročati: v tem je poudarek, pa tudi najosnovnejša dolžnost dnevnika; vse drugo, kakor komen tiranje snovi, ki jo posreduje, prikrojevanje poročil po kopitu, na katero je list sam napet, in pa prozorno poudarjanje določenih delov poročil — vse to je nebistvena, sekundarna »naloga« časnika, njegova tendenca, ki je spremenljiva. Tudi veda o novinarstvu sama, ki gru-nira in sistematizira časnikarstvo, pravi, da je informativnost bistvena, nespremenljiva lastnost — in tudi dolžnost! — vsakega lista, komentiranje in zavzemanje več ali manj ostro izraženega stališča do posredovanega poročila pa minljiv, spreminjajoč se pojav, odvisen od spremenjenih prilik in razmer, ki jih prinaša s seboj razvoj in tok življenja. Gotovo pa je, da zahteva takšen čist tip dnevnika kvalitetnega čitateljstva, ki je zlasti politično toliko izobraženo, da se zna samo opredeliti do dogodkov, ki ga je o njih obvestil časnik, kar je zlasti tam v polni meri mogoče, kjer je splošna narodna izobrazbena ravan razmeroma visoka. Nedvomno je, da predstavlja takšen časnik najidealnejši in v resnično demokratični državi prav za prav edino možen iist, kajti s svojim načinom poročanja prepušča mnenje o dogodkiIi vsakemu posameznemu državljanu, ker spoštuje miselno, duhovno in svetovnonazorsko svobodo ter svobodo odločevanja vsakemu po-edincu, v čemer je vprav bistvo in tudi največja moč prave demokracije. Saj je vendar znano, da ravno časopisje nedemokratičnih držav, ki je usmerjeno, predstavlja drugi, nasprotni tip časnika: takega, ki pozna in mora poznati samo stališče, in sicer zgolj eno stališče, v čigar duhu obvešča in vzgaja ljudstvo, ne dopuščajoč nobenega drugega načina tolmačenja. Takšno časopisje najdemo v državah, kjer mora ves tisk služiti državi in kjer nosi vso odgovornost za usodo te države njeno vodstvo, v nasprotju z demokratičnimi državami, kjer služi časopisje predvsem narodu in njegovim interesom, in kjer nosi tudi odgovornost za svojo usodo narod sam, ker mu to svobodo zagotavlja in jamči demokratična ustava, oz. ves sistem demokratičnega upravljanja države. Zato je odgovornost časopisja v demokratičnih državah mnogo večja kakor v totalitarnih, kjer ves tisk posreduje ljudstvu najvišjo voljo odločujočega posameznika, tu pa je časopisje samo odgovorno, ker po načelu demokratičnosti ne sme in ne more predpisovati nazorov o stvareh, ki se godijo, temveč ljudstvo o njih le obveščati, hkrati pa izražati njegovo voljo. Iz te večje odgovornosti časnika izvira tudi večja odgovornost časnikarja, in to tako osebna pred samim seboj, kakor moralna pred narodom. Iz iavesti te odgovornosti izvira dalje, oz. bi moral izvirati čut dolžnosti, da obvešča čitatelje svojega lista na kolikor mogoče stvaren in nepristranski način, ker nima interesa, niti ne sme ljudstvu že vnaprej sugerirati neko določeno stališče ali nazor. Dolžnost realnega, t. j. realnim dejstvom odgovarjajočega.poročanja brez primesi njegovega osebnega gledanja na stvar, brez prikrajevanja. pretvarjanja in zatajevanja, z eno besedo: ne glede na to, kako on sam gleda na stvar, ki jo prikazuje - ali jo osebno odobrava ali Kongres francoskih socialistov NA VČERAJŠNJEM KONGRESU FRANCOSKE SOCIALISTIČNE STRANKE JE ZMAGALA POLITIKA LEONA BLUMA. PARIZ, 27. decembra. Reuter. Kongres socialistične stranke (SFIO), ki je zasedal na magistratu v Mcntrougeu, je bil zaključen z zmago Biuma. Tri dni so razpravljali samo o zunanji politiki. Pojavili sta se dve struji. Blum je zagovarjal sestavo vlade narodne koncentracije ter popolne podpore oboroževanju Francije, vzdržanja zvez in paktov z Anglijo ter Rušijo ter politike nepopuščanja v srednji Evropi. Dejal je, da se bo Nemčija kesneje obrtnila proti Franciji, če ji bo sedaj Francija pustila svobodne roke v vzhodni Evropi. Drugo strujo je zastopal bivši minister v Bluniovih vladah Paul Faure, ki je odobraval monakovski sporazum s tega stališča, da je osiguran mir ter da se Franciji ni potreba do zob oboroževati. Zmagal je Blum s 4300 proti 2800 glasovom. Daladierjevo potovanje DANES POPOLDNE BODO DOLOČENE PODROBNOSTI PROGRAMA DALA-DIERJEVEGA POTOVANJA NA KORZIKO IN V TUNIZIJO. PARIZ, 27. decembra. Avala. Generalni prezident Tunizije Labonnet in prefekt departmaja Korzike sta odpotovala v Pariz, da sodelujeta pri pripravah za Daladierjevo potovanje po Sredozemlju. To potovanje, ki bo manifestativnega značaja, je bilo sklenjeno, kakor znano-, takoj po italijanskih demonstracijah proti Franciji. Ministrski predsednik Dala-dier bo 'ob tej prilik stopil v stik s prebivalstvom pokrajin, na katere se nanašajo italijanske aspiracije. Tako je treba to potovanje pojmovati kot izraz simbolične povezanosti materinske države z vsemi deli francoskega imperija. V zvezi s pripravami za Daladierjevo potovanje so bila včeraj v Parizu važna posvetovanja. Daladier je sprejel Bonneta, s katerim je razpravljal o vseh važnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Konferiral je nadalje tudi z ministrom Mandelom. Podrobnosti v potovalnem načrtu bodo dokončno določene danes popoldne. Konec konference v Limi SPREJETA RESOLUCIJA NE POMENI TISTEGA, KAR SO ZDRUŽENE DRŽAVE NAMERAVALE IN PRIČAKOVALE. LIMA, 27. decembra. VseameriŠka kon-[ ni mir. Kljub temu pa ne pomeni spreje-ferenca v Limi je bila včeraj zaključena. \ ta deklaracija tistega, kar so Združene Zadnja plenarna seja je bila zelo svečana države Severne Amerike od konference in bilo je sklenjeno, da bo prihodnja kon- v Limi pričakovale. Želja po ustanovitvi ferenca v Bogoti. Deklaracija o solidar- panameriške zveze proti fašizmu se ni nosti vseh ameriških držav je bila spre- uresničila. Deklaracija v tem oziru ni več jeta z aklamacijo. Ob koncu je imel velik kakor neobvezna izjava. Krivdo za to govor zunanji minister USA Muli, ki je pripisujejo v prvi vrsti Argentini, ki se naglasil, da se je na konferenci pokazala lepa solidarnost zastopanih republik obeh Amerik. Tudi sedaj se je manifestirala želja narodov, da se ohrani svetov- je uprla nameram USA in zahtevala politiko prostih rok nasproti vsem državam in režimom. General Amida umrl FRANCOV MINISTER IN GENERAL, NA KATEREGA JE ATENTAT, JE POŠKOD BAM PODLEGEL. BIL IZVRŠEN PARIZ, 27. dec. Nacionalistični minister za javno varnost general France-sco Martinez Amida, na katerega je bil v Btirgosu pred Božičem izvršen atentat, je v bolnišnici umrl. Zdravniki so mu skušali rešiti življenje z operacijo in trans fuzijo krvi, a so bili vsi njihovi napori zaman. Pokojnega ministra in generala, ki je bi! eden glavnih sodelavcev gene- rala Franca, so pokopali včeraj v Valla-dolidu z vsemi vojaškimi častmi. Pri pogrebu pa ni bilo generala Franca, katerega je zastopal eden izmed njegovih namestnikov. General Franco se je opravičil s tem, da ga sili dolžnost ostati na drugem mestu. Sodi se, da se mudi general Franco na katalonskem bojišču. Dve železniški nesreči ZA BOŽIČ STA SE ZGODILI V ROMU NIJI DVE STRAŠNI ŽELEZNIŠKI NESREČI, OD KATERIH PRESEGA PRV A VSE IZ NAJNOVEJŠEGA ČASA. BUKAREŠTA, 27. decembra. V noči na ponedeljek se je dogodila v Romuniji strašna železniška nesreča, kakršnih pozna zgodovina evropskih železnic le malo. Na progi Galatz - Besarabesci sta pri postaji Etulea trčila skupaj dva potniška vlaka. Nesreča se je dogodila zaradi napačno postavljenih kretnic. Pri nesreči je bilo ubitih takoj 93 potnikov, 325 jih je pa bilo deloma nevarno, deloma lažje ranjenih. Dokončno število smrtnih žrtev še ni znano, ker se nekateri nevarno ranjeni potniki še bore s smrtjo. Gotovo je, da bo mrtvih čez 100. BUKAREŠTA, 27. decembra. Za Božič se je dogodila v Romuniji še druga železniška nesreča. Na Sedmograškem je na odklanja — ta dolžnost je najlepši izraz njegovega spoštovanja svobode misli in opredeljenja naroda kot celote kakor tudi vsakega posameznika. Res je, da je tak način poročanja težaven, v praksi včasih celo nemogoč, toda časnik, ki ga dosledno in v veliki meri osvoji in uveljavi, dokazuje s teni veliko moralno silo, izraža pa tudi vero v zrelost naroda, ki mu služi. Marija n F u c h s. progi Budimpešta-Oradea Mare zavozil mednarodni brzi vlak v osebni vlak. Pri zaletu vlakov so bili trije potniki takoj mrtvi, 7 po jih je bilo nevarno ranjenih. Spor med Rusijo in Italijo MOSKVA, 27. dec. Vlada je zaprla konzulat v Milanu, prav tako italijanska vlada konzulat v Odesi. Do tega je prišlo na rusko iniciativo, ker so bile ob priliki zadnjih protifrancoskili demonstracij v Milanu demonstracije tudi pred ruskim konzulatom. KEMAL ATATURK VEČNI PREDSEDNIK CARIGRAD, 27. decembra. Turška narodna stranka je izmenjala svoje statute tako, da ostane pokojni predsednik Kemal Ataturk za vedno predsednik stranke. Doživljenjski predsednik stranke je novi predsednik republike Izmet Inflntl, njegov namestnik pa ministrski predsednik Dje-lal Bajar. PF.TRESCU POSLANIK V VATIKANU. BUKAREŠTA, 27. decembra. Dosedanji romunski zunanji minister Commen-Petrescu je imenovan za poslanika pri Vatikanu, tiarei Cape., mrev PRAGA, 27. decembra. Na Sveti dan je umrl v Pragi svetovnoznani češki p.sa-telj dr. Karel čapek za pljučnico. Bil ie avtor mnogih dram in romanov, ki jih pozna ves svet in tudi .kandidat za Nobelovo nagrado. STOJADINOVIČ IN 0R. KOROŠEC ODPOTOVALA. BEOGRAD, 27. decembra. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je od-l potoval za Božič v zamejstvo. Enako je ! odpotoval v tujino tudi bivši notranji minister dr. Anton Korošec. Pred odpoto-vanjem je bil dr. Korošec odlikovan z redom Karadiordjeve zvezde I. reda. AMERIKA IN NEMČIJA. WASHINGTON, 27. decembra. Havas. Senator King, demokrat iz države Utah, je stavil včeraj senatu predlog, da se prekinejo diplomatski odnošaii med USA in Nemčijo. AMERIŠKI UKRAJINCI ZA SVOBODO. NEW YERSEY, 27. decembra. Havas. Izvršilni odbor ukrajinskih organizacij v Ameriki je na svoji včerajšnji seji sprejel resolucijo, v kateri zahteva ustanovitev neodvisne Ukrajine, ki bi štela okoli 45 milijonov prebivalcev. ZA OBRAMBO AMERIKE. WASHINGTON, 27. dec. Stefani. Prezident Roosevelt je zaključil program odo roževanja za obrambo pred napadi iz zraka in na obale. Program bo v kratkem predložen kongresu. Vsebuje predlog o gradnji 13.000 letal, in sicer 10.000 za kopno vojsko in 3000 hidroplanov. S tem v zvezi je tudi načrt o povečanju oboroževalne industrije. GOSPODARSKA KRIZA NA TJEŠIN-SKEM KATOVICE, 27. decembra. DNB. V zvezi s priključitvijo češkega Tješina k Poljski je nastala tam težka gospodarska kriza, posebno v premogovnikih, ki nimajo skoraj nobenih naročil. Da bi se kriza omilila, je poljska vlada posredovala, da dobe tješinski premogovniki del naročil, ki so jib imeli doslej oni v Gornji Šleziji. S tem pa je tješinska kriza prizadela tudi te premogovnike. Delo je omejeno in mnogo rudarjev je bilo že odpuščenih. Odpuščeni so bili najprej Čehi in Nemci. NEMŠKI »BELI ŽIDJE« BERLIN, 27. dec. »Der Schwarze Korps« se obrača v uvodniku zelo ostro proti arijskim verižnikom in dobičkarjem, ki jim pravi »beli Židje«. Še nikoli ni bila, pravi list, njihova konjunktura na taki višini, kakor je sedaj, v dobi arij* stva. Poskrbeti je zato treba, da židovsko premoženje in židovska podjetja ne pridejo v roke teh »belih Židov«, ki nimajo prav nobenih zaslug za nemški narod in odpravo Židov. MEHIKA IN UPOR V ECUADORU OUITO, 27. decembra. Ecuadorski tisk dolži Mehiko, da je moralno in tvarnO podpirala ecuadorske komunistične upornike. V afero je bil zapleten baje tudi po* slanik Crespo dc la Cerna, ki bo moral biti odpoklican. RAZMEJITEV PRI BRATISLAVL BRATISLAVA, 27. decembra. Na odseku pri Bratislavi je sedaj meja med Nemčijo in ČSR tudi v podrobnostih že dokončno določena. Pri dokončni določitvi meje je dobila Nemčija še nekaj zemlje- V ANGLIJI JE TOPLEJE. LONDON, 27. dec. Zaradi toplega^ vala, ki je prišel z Atlantika, se je začel v vsej Angliji taliti sneg. Včeraj je bilo v Londonu še zelo mrzlo ter so se smučar.«* smučali kar po londonskih parkih. Borza. Curih, 27. decembra. Devize-Beograd 10, Pariz 11.665, London 20.66-New York 442.875, Milano 23.30, Berlin 177.55, Praga 15.15. Vremenska napoved. Zopet oblačno. Nov sneg na vidiku. Smuiankm poročila Kotljc-Rlmski vrelec, 27. zelo oblačno, mirno, GC smuka odlična. Peca, 27. dec.: —22, delno pooblačeno, mirno, 85 cm pršiča, smuka idealna-Koča pod Kopo nn Pungarlu, 27. dec.: —6, debela megla, 60 cm pršici smuka idealna. dec.: —16) cm pršiča, Nov CG Slo/eni’a v besedi in oodobi SPOMINSKI ZBORNIK SLOVENIJE. Za dvajsetletnico našega državnega zedinjenja je že izšlo nekaj spominskih spisov in del, nekaj pa se jih še obeta. Ni-kdo pa si doslej še ni postavil naloge, da pregleda vso našo pot zadnjih dveh de-cenijev in da na podlagi uradnih, statističnih in drugih zanesljivih podatkov z vso mogočo točnostjo in objektivnostjo ugotovi, kod se je vila naša življenjska pot, kaj smo dosegli, kaj smo morda zamudili in zanemarili. To vrzel, ki je tako vidna v poznavanju naše bližnje polpretekle dobe in sedanjosti, bo zamašila založba »Jubilej«, ki je sklenila, da z znatnimi žrtvami izda v naslovu omenjeni »Spominski zbornik Slovenije«. Knjiga bo kompendij vsega potrebnega znanja o našem narodnem, političnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem življenju, — vse to pa podano tako, da malenkostne podrobnosti ne bodo motile in obremenjevale pregleda nad celoto. Za uvodno besedo bana dr. Natlačena bo profesor V. Bohinec pojasnil geografske pogoje In osnove za naš razvoj !n našo rast, ki jo bo za zadnja dva deceni-ja z zgodovinskega stališča podrobneje razložil profesor SHvo Kranjec. O pomenu uprave v pravni državi bo razpravljal podban dr. St. Majcen, Upati moremo, da bo naš Zbornik mogel prinesti tudi prispevek ministra dr. Korošca. Pisano polje upravnih in ustavnih sprememb bo obravnaval banski inšpektor Dragotin Trstenjak, sodstvo predsednik apelacijskega sodišča dr. Vladimir Golia, cerkveno in stanovsko pravo (TOI, Zdravniško, Odvetniško, Lekarni-.ško, Notarsko, Delavsko in Kmetijsko zbornico) pa Viktor Steska. Naše razgibano kulturno življenje zadnjih dveh desetletij bodo opisali avtorji: prof. Fran Koblar, profesor dr. Fran Luk Razvoj in potrebe našega gospodarstva bodo orisali zopet samo strokovnjaki: Ivan Avsenek, dr. Joža Lavrič, dr. Adolf Golia, J. Traven, Fr. Šink, Ivo Lah, ing. Muri, ing. šivic, ing. Žumer, Hrvoj Maister, ing. Nagode, ing. Rueh, ing. Porenta, dr. Marn, D. Potočnik, Ivo Martelanc, dr. Valenčič, Sušeč, Božič, zgodbe socialne in zdravstvene politike pa bodo podali: dr. Gosar, Filip Uratnik, dr. Kuhar, dr. Meršol in dr. Ivo Pirc. Vse panoge na- diti, ker ni bilo proračunske možnosti,: kljub temu da so bile zahteve delavstva utemeljene. Sklenil pa je upravni odsek zvišanje prejemkov od 1. IV. prihodnjega leta in da se radi tega kredit za delavske mezde v prihodnjem proračunskem letu zviša za 10%; za zdaj pa se je delavstvu izplačala za Božič podpora z eno-tendensko plačo oziroma z 30% mesečnih prejemkov. Pri slučajnostih je g. Berlič Joško kot Jlan banovinskega turističnega odbora poročal o poteku zadnje seje banovinskega turističnega odbora v Mariboru. G. dr. Visenjak je opozarjal, da je za razvoj tujskega prometa nujno-potrebna zgradba vodovoda in modernega hotela, šega športa bo obdelal Joso Goreč, raz- ■ kar bi te ne smelo pustiti iz vidika. — voj gasilstva pa dr. Anton Kodre. G. Ko'arič je poročal, da je skupno s Vsako izmed teh skupin bo uvajal čla- , članom mestnega ubožnega sveta g. Ru-nek načelne vsebine, ki ga bo napisal Parjem izroči! h!ralcem darila po 100 din eden izmed glavnih zastopnikov sloven-, oziroma 50 din. Dr. Kitliar je poročal o slcega političnega, kulturnega, gospodar- j nedosta^ih pri javni razsvetljavi in se skega ali socialnega življenja. Zaključ i pa 1 Je sklenilo na njegov predlog, da se izvr-bo knjigo sintetičen pogled na napredek !ši sporazumno z zadružno elektrarno Slovenije v zadnjih 20 letih iz peresa pro fesorja dr. Frana Steleta. Knjiga bo izšla meseca januarja-f bru-arja 1939 v reprezentativnem kvartnem formatu in na najfinejšem brezlesnem pa- pregled omrežja cestne razsvetljave. man, dr. Fran Stele, dr. Lovro Sušnik, dr.! čilo za »Spominski zbornik Slovenije«. Melita Pivec-Stele, C. Kranjc, V. Ukmar. ‘ ^’atrnbcr?fce nov‘ce Božična obdarovanja so mimo. Revni čenči naSe šole in otroškega vrtca so pirju na približno 330 straneh. Delo bo prav hva’ežni vsem, ki so kakor koli pri-bogato ilustrirano: vsega skupaj bo ime'o nomogli do tako boga‘e božičnice, saj je 130 klišejev podob oseb in važn h dogod- bilo obdarovanih 135 otrok z oblekami, kov ter novo nastalih arhitektonskih ob- "erilom in obuvalom, jektov te dobe. Povrh vsega bo pojasnje- | Kakor vsako leto se je najbolje izka-valo in ponazorovalo besedilo razprav zala naša stara dobrotnica CMD v Ljub-nad 60 grafikonov in ok. 10 zemljevidov. Mani, posebej pa še podružnica v Mari-Kljub razkošni opremi in edinstveno boru, ki je poslala ogromen zavoj naj-bogati vsebini stane knjiga v prednaro- ’:orlstnejših stvari. — Veleposestnica ga. Čilu samo 150 din. Ta cena pa se bo po Tea Suppanz je pooblastila šol. upravit. izidu v prosti prodaji znatno dvignila, da izbere izmed najrevnejših na šoli po ako bo knjigo sploh mogoče dobiti, nje- (10 dečkov in 10 deklic, da jim šivilja ožina naklada namreč ne bo višja kakor je roma krojač izdelata kompletno obleko število naročnikov. Spominski zbornik iz b'aga, katerega je dostavila šoli, B!a-Slovenije izda založba »Jubilej'«, Ljubija- ?a je bilo toliko, da je dobilo 11 dečkov na, Bleiweisova c. 10. Vsa potrebna po- in 12 deklic po meri izdelane obleke, jasnila se dobijo v Ljubljani, Tyrševa c. Krojača kakor tudi šiviljo je plačala *go-l/III. Naročnina naj se pošilja na poštno- spa Suppanz sama. V imenu otrok iskre-čekovni račun Hranilnice Dravske bano- !a ji hvala! vine št. 10.680 s pripombo, da velja vpla- Krajevni šolski odbor ie prispeval 1000 din, občina 500 din, kralj, banska uprava Se a mest e a s^/eta v Ca'u Na občinski seji v Celju je finančni referent g. Prelog Vinko obširno poročal o proračunskem zaključku za leto 1937-38. Za gradnjo Delavskega doma je bilo predvidenih 2 milijona dinarjev, izdatki pa so znašali S00.000 din več. Svet je sklenil, da se vpiše 2.310 din občinskih naklad za drž. objekte v dobi od 1929. 1931. Odklonil je ugovor podjetja gosp. Benka radi ukrepov občine o uvoznini. Razen 20.000 din, ki jih je občina že prispevala je bilo včeraj odobreno še 15,000 din Olepševalnemu in tujsko prom. društ. za izvršeno ureditev železne ograje pred kolodvorom In druga dela. Mestni knjižnici je svet odobril podporo 2.500 din. — Tehnični oddelek je bil finančno preobremenjen in ni mogel dovolj skrbeti za odstranjevanje b!a‘a na nekaterh cestah. Spomladi se bo uredila živa meja ob cesti v Medlogu in hodniki v Gaberju. Podaljša se do 31. jan. 1940. pogodba culj-ske mestne- občine z okrožnim sodečem, da ostane v stari grof\ii, vendar pa ob- poleg lepe množine blaga še 200 din za čevlje po meri. Gospa učiteljica Škarabot Marija je vadila učence za božično igro: »Pod Sina ne odgovarja za nezgode, če bi se božičnim drevesom«. Igra je zelo dobro poslopje porušilo. Mestni svet je odobril uspela in je pripomogla s 445 din k še predlog, da se celjska policije podržavi. Mepši božičnici. Za trud smo ji hvaležni! — Odobren je bil proračun za regulacijo j Preko odra v Sokolskem domu je šla pr-Savinje. K 1.700.000 din bo prispevala va igra. Deca ljudske šole v Marenber-"bčina 450.000. — Referent je poročal o gu je pod režijo učiteljice Škarabot Ma-obratu v gramoznici, o proračunskem rije doprinesla k božničnici za svoje rev-zaključku avtobusnega podjetja. Gaber- ne tovariše lep obolus. O otvoritvi Soški gasHskl četi bo nakaza’a občina '"olske dvorane se slišijo najlepše stvari. 23.000 din. Podan je bil obračun Mestne-| Govori se o ponovitvi lepo uspele akade-ga zavetišča in šolske poliklinike v mije. Pač pa je sigurno, da bomo letos Zdravstvenem domu. — O skupn'h izdat-’ Silvestrovo prav prijetno praznovali, kih in dohodkih občine v pret. letu je Smeha in zabave bo dovolj! »Večernik« že poročal. — Sledili sta poročili gradbenega in pravnega odbora, gospodarski odbor je odobril novi naselbini v Zavodni 1.978 d'n za posipanje :este. Poročal je o oddaji zeml;išč, sprejel predlog podjetja So:l'n o zgraditvi mostu pri Prečni ulici za 40.011.58 din. Poročala sta še referent za mestna Se a f tu s ega mes nega sveta LIKVIDACIJA DELAVSKEGA PODPO .{NEGA FONDA. — DELAVSTVO PRO SI, DA SE POVIŠAJO MEZDE. V četrtek, 22. XII., je bila seja mestnega sveta, kateri je prisostvoval okrajni pristav g Prah Karel, kot zastopnik okr. Peko’! na „šfefaRovan’u“ V gostilni Zupan pri Devici Mariji v Brezju je bilo sinoči štefanovanje, ki je končalo s pretepom. Pozno po. noči se je med plesom razvil prepir Kmalu nato sta si dve skupini na pol ” j.u,^u\a:a mcsuia pijnnij1 fantov skočili v lase, Razgreti podjetja in personalne zadeve. K raznim lenaSi sn u ko!ih . Jžih točkam seje se šc povrnemo. y spfogncm ’rctc"ni Pso biU lrijc hudo ranjeni. 21-lclni tkalec Friderik Pur-gaj s Pobrežja je dobil močan udarec s kolom po glavi, da se je nezavesten ! zgrudil. Več znbodljajev in udarec s kolom no glavi jo dobil 22-letni tkalec I Josip Kirbiš od Sv, Miklavža pri Hočah, zabodljaj v levo ramo pa 18-letni fond obstaja nadalje in da ga občina do tira z 10.000. din letno in za obvezno zava predilcc Stanko Kmetec. Vse tri ra-rovanje pa prispeva delavstvo polovico, njencc so prepeljali v mariborsko bol načelnika in bana Bilo pa je odsotnih 7 Sedaj pa je delavstvo zaprosilo, da ob- nišnico. Seveda je pokolj zabavo za- ključil, končno besedo pa bo imelo sodišče. svetnikov Tokrat se je razpravljalo o čina pristane na to, da se delavski pod računskem zaključku 1937-38.. likvidaciji porni fond likvidira, ker-je narasla dra-delavskega podpornega fonda, božičnici, ginja življenjskih potrebščin, zaslužek pa zastoju ptujskega prometa, slabih cestah je malenkosten In delavstvo ne zmore o Iz banovinske službe, V višjo polo in nedostatku javne razsvetljave. za dvojni prispevek za fond in starostno 2ajno skupino je napredoval višji kme- Načeinik upravnega sveta g. Fras Fer- zavarovanje. Zato je mestni svet sklenil, tijski pristav pri banovinskem vinarskem do ie podal izčrpno ooročdo o predlože- da se ta fond likvidira In se izplačajo zne- in sadjarskem zavodu v Mariboru inž. nem raJunskem zaključku za 1 1937-3* skl iz osebnega fonda ki posameznikom Golob Franjo. Za sekundarja v VIII. polo. nakar ga ie mestni svet v predložen-' ob- pripadajo ter da prevzame plačilo celo- -kup sta posivljena banovinska zdravilk: idnbr' petnega prispevka za zavarovanje delav- lika dr. Cundarič Franc iz Maribora in L. 19 ,e bi’ ustanovljen pr mestm stva za onemoglost n starost, pr' čemer 1r. Potokar Leopold v Celju. Za banov. obvVn le iv<;k -lodnorn* fond s ka»enm pa obč‘na ne trp' nobene nove ^breme- uradniškega pripravnika pri banovinski se na ra Varstvo v s!uča'u one- n-ve ker odpade dotiranje za delavski '>o!n!šnlci v Murski Sobot: je postavljen m )?!/■);• ^rt n 5’arosti Ko oa ie sto- ond v znesku lO.OOn din Idr. Oman Rudolf, za banovinskega kmet. Pil I IX to?7 rakon obveznem 'ava- Mestno de’avstvo je v letošnjem letu pristava v VIII pol. skup nr banovin- rovanju de'avstva 'a inemoglos* in sta 'e ponovno zaprosilo za zvišanje pre- skem vinarskem in sadjarskem zavodu rost v veljavo k mestm sv.et sVWii' spo- iemkov zaradi podražitve življeniskih po v Mariboru pa barovinski uradni1".: pri-razumno z delavstvom, da še delavski trebščin. Občina pa prošnji ni mogla ugo- pravnik inž. Šturm Rado. Napredoval je pri okrajnem cestnem odboru v Ormožu Ciril Zupe. Po službeni potrebi sta premeščena banovinska .uradniška pripravnika inž. Lah Franc k tehničnemu razdelku okrajnega načelstva v Celju in inž. Praprotnik Vilko k terenski hidro-tehnični sekciji za regulacijo Drave v Ptuju. o Kaj je s pragerskimi skavti? Mrzla zima je težko prizadela tudi pragerske skavte, ki nimajo potrebnega lokala za svoje sestanke. Tamkajšnja skavtska Četa ima preko 30 članov, ki jim nihče noče odstopiti borne sobice, v kateri bi preko zime delovali. Upati je , da zaradi tega njihovo delovanje ne bo trpelo. o, Prometna nesreča na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani. V nedeljo zjutraj je lokomotiva sunila 24-letnegn železničarja Henrika Mekindo, ki je imel opravka na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani, in ga vrgla na progo. Mekinda jc dobil pretres možganov in hude poškodbe po vsem telesu, lako da je njegovo stanje v bolnišnici brezupno, o železniški zavirač padel z vlaka. Med Rakekom in Planino je Sc na nepojasnjen način padel z vlaka 36-letni železniški zavirač Tomaž Bož-nar. Padel je naravnost pod kolesa, ld so ga na mestu usmrtila. o. Neznana ženska Je zmrznila. Blieu št. Janža na Dravskem polju so ljudje pri dravskem brodu našli neznano žensko ,ki jc bila mrtva. Truplo je. bilo zmrznjeno. Ker ni na telesu videli nikakih znakov nasilja, sodijo, da je ženi, ki se je hotela z brodom peljati preko Drave, postalo slabo. Zgrudila se je in zmrznila. Orožniki so uvedli preiskavo. o. Na sveli večer ga je zadela kap. V Kamniku je na sveti večer umrl zadet ocl kapi TC-letni upokojeni Šolski upravitelj Edvard Jevnikar, Vsaka pomoč je bila brezuspešna. o. S sodišča za zaščito države, Franc Hazel iz Vukovskega dola pri Jaro-nini, ki je bil zaradi g 1 o zaičiti države aretiran pred volitvami, je bil na Božič brzojavno puščen na svobodo. o. V Kranjski gori so odprli novo smučarsko terišče, veliko 30 hektarov, na katerem je tudi smučarska šola. Pojasnila in prijave pri Tujsko-pro-metnem društvu v občinski pisarni. o. Krajevni šolski odbor na Pragerskem jo priredil svojim šolarjem božičnico, pri kateri so bili obdarovani vsi šolarji, zelo bogato pa najrevnejši in najpotrebnejši. Vsem darovalcem sc šolski odbor najlepše zahvaljuje. c. Cenjene naročnike v Colju, ki v soboto niso dobili točno lista, prosimo, da oprostijo. Vlak jc imel dve uri zamude in je raznašalec našel le več trgovin zaprtih. c. Morilec Franc Mirnik se zagovarja s silobranom. Trdi, da se jc pred umorjenim branil radi njegovih nenravnih nagnjenj. Ko je videl, da je že mrtev, si je baje mislil, da je najboljše fda pobere še denar, 'da bo vsaj kaj imel od zločina. <•. Umrla je včeraj 74-letna Vorbuch .Tosipina, mati učiteljice Angele Sadar in tašča Cira Sadra, tajnika posojilnice. Pogreb bo jutri ob 15, iz mrtvašnice na mestno pokopališče. p Tatovi Iz Mestnega vrha pod kiju-čem. Ptujskim orožnikom se je posrečilo, da so izsledili tatinsko družbo iz Mestnega vrha. Kradli so najraje kokoSi j* druge male stvari, če so jim le prišle pod roke. Tako so si Turščal France, Kostanjevec Jožef, Krajnc Jožef, Jančič Fr. Hercog Liza prislužili praznični mir /M praznike v ptujskih zaporih. „Pridit<‘ sem! Slišal sem v a« *?*• niUt" Stran 4. Maribor Mimo božičnih praznikov čo-, kjer je samotna preživel božični večer in premišljeval o pogumu tega sveta. V soboto je božični vrvež dosegel ■ voj vrhunec; kamor koli si stopil povsod sama'muja in nestrpnost; v trgovinah je car mrgolelo in na kupcih je bila bojazen, la bi ne zmanjkalo to in ono, kar je že določeno za božička. To je bila naravnost tekma, če že ne manija. Te po--tavke se žal ne da rešiti z eno potezo, ker sega globoko v našo šibkost. Prvi del praznikov je za nami, čustvo miru med ljudmi dobre volje se spet umakne vsakdanjosti. Vsaj ono tristopetin-sestdesetino leta smo posvetili kratkemu oddihu in se je ob pogledu na hlev in njegovo dete vkradla v nas človečanska roti narodnemu edinstvu, in tako je nastala nekaka mešanica. List pa je bil seveda že od začetka srbski. Le tu in tam A našel kakšen slovenski člančič, v ka-erem je bilo ogromno napak: nastale so ako čudne besede, kot: nastamili, žene, 'igur, ponulaji, resngo, panimivo, pale-če, privilfh, verkvico, jaca, lasi, in dru-■x podobne bedarije, ki pomagajo kvanti naš jezik. List tli priobčeval nobenih literarno rednih sestavkov razen redkih sloven-•kih. Pisanje je seveda v mentaliteti, ki e nam Slovencem popolnoma neznana, Čudno je to, da se še doslej ni nihče iz-ned naše slovenske inteligence zganil in nastopil proti, tako da mora storiti to mladina sama. Medtem ko bijejo naše slovenske mladinske revije svoj hoj za obstanek, se ta mešanica širi na njih škodo. Mi imamo dovolj na visoki kulturni in literarni ravni pisanih mladinskih revij, kot: »Naš rod«, »Razori«, »Mentor«, v katera pišejo naši žpisatelji in v zadnjem času tudi »Slovensko mladino«, ki jo pa piše izključno mladina sama. Naše dijaške revije itak težko živijo in ni treba, da se ta godlja šopiri na njih škodo, in širi med našo mladino tujo mentaliteto ter pomaga pačiti slovenski jezik. Zato bomo morali slovenski dijaki odreči svoje nadaljnje sodelovanje in list opustiti. -a- ENA LETOŠNJIH KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE. Lojze Zupanc: Tretji ro d. Povest. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani. Vodnikova družba je tudi letos poslala svojim članom prvo knjigo mlajšega slevenskega književnika, tokrat Lojza Zupanca. Zupanc, ki ni več tako nepoznano ime — poznamo ga po re-vialnem, še več pa po drugem periodičnem tisku, kjer sodeluje s krajšimi leposlovnimi sestavki — je hotel prikazati v povesti življenje tretjega rodu na Gre-benčevi kmetiji. Ta rod dorašča in dora-ste v povojnih letih. Prva leta gospodarskega razmaha ga odtegnejo od grunta, ki sta ga z žulji in pametjo ustvarila prva dva rodova; zadnja leta, ko pritisne kriza, pa se vendarle Grebenčev sin Pavel povrne k zemlji in jo začne znova obdelovati. Delo je izrazito sodobno, hotelo je pokazati na cel niz problemov, ki zadevajo slovensko kmetijo in življenje na njej. Podoba pa je, da je mladi avtor izdelal okvir povesti, ni je pa znal oživeti. Povest je bolj opisana, kakor pa da bi nam prikazovala razvoj in razplet dejanja. Dejanje se v posameznih dejanjih kmalu zaključi,'pogovori vaščanov (»vaška opravljanja«) so potlej še samo ponavljanja in komentiranja. Drugače bi seveda bilo, če bi tudi vas sama razpletala dejanje. To bi delo poživilo. Zupančevo delo je polno stvarnosti, človek bi' samo želel, da bi ta stvarnost močneje živela, da bi nas močneje prepričala; kar je pa seveda vse vprašanje avtorjeve rasti in njegove sile. — Podkrepiti pa je treba težnjo Vodnikove družbe za izdajanjpm mlajših avtorjev, -rč. k Živahna zgodovina. Denis Richard »An lllustrated History of Modern Euro-pe 1789.---1938.« (London, Green and Co.) prinaša na 334 straneh neakadem sko, živahno pisano zgodovino od francoske revolucije do danes. Razumel j° bo lahko tudi neangleški čitatelj začetnik: politično dogajanje se vedno prikazuje namigujoč na njegove daljnje posledice. Poleg velikih držav so sorazmerno pritegnjene še manjše evropske tvorbe, nastale po svetovni moriji. Na koncu knjige najdeš tolmač političn*1 strokovnih izrazov, porabljenih v besedilu. Izvirne slike bodo povečale zani' manje. nk. k Roman o kočevski vstaji. »Mutter-sprache«, glasilo nemške jezikovne zveze, je v 7—8 snopiču 1938; objavilo poročilo dr. W. Lindena o knjigi*. Kart RoflJ’ Rebellion in der Gottschee (Amalthca V. kjer čitaš, da po vseh nemških naselbinah v Evropi domačini skušajo svojo preteklost ujeti v leposlovna dela j« J® tako vtisniti rojakom v spomin. Na način je niknilo pesništvo med erdeijss -mi Saksi, med Balti, banatskimi Rom je orisal kmetsko vstajo iz *• ls-» kije hotela deželico, opustoSeno po mnogih turških vpadih, braniti pred izsesavanjem objestne gospode. Ocenjevalec pozdravlja spis z narodnostnega vidika... Ker dela samega nimam v roki, ne morem nič povedati o njegovi umetniški vrednosti niti o zgodovinski pravilnosti. A. D. tekmovanje za zimski Dokal Ligaši tudi preko zime ne bodo počivali, temveč so se odločili, da s pritegnitvijo nekaterih neligaških klubov odigrajo zimsko pokalno tekmovanje. Za enkrat se odigravajo samo še kvalifikacijske tekme med neligaši. po Novem letu pa bodo vstopili v konkurenco vsi prijavljeni klubi, predvsem vsi ligaši. V nedeljo sta se odigrali dve izločilni tekmi, in sicer po ena v Novem Sadu in v Sarajevu ter povratna izločilna tekmu med osiječko Slavijo in Bačko iz Subotice. Rezultati tekem so sledeči: Sašk:Bata 5:2 (1:1). Vojvodina:Radnički 2:3 (1:2). Slavija (0):Bačka 5:0 (2:0). Dočim še morata prva dva para odigrati povratni tekmi, se je z včerajšnjo zmago Slavija (O) plasirala za prvo kolo tekmov., kjer se bo srečala z BSK-om. Zmaga SK Ljubljane v Italiji SK Ljubljana je gostoval na Štefanovo v Vidmu ter odigral prijateljsko tekmo s FC Udinese. Naši ligaši so odnesli za-, služeno zmago z rezultatom 1:0 (0:0) ter bi lahko bili po poteku igre zmagali še višje. Rezultat predstavlja jako prijetno iznenadenje, ako upoštevamo, da je isto moštvo spomladi premagalo našega li-‘zaša v Ljubljani v razmerju 6:2. Skakalna tekma na Jesenicah SK Bratstvo je na novo preuredil skakalnico v Jesenicah, na kateri so bila na Štefanovo prva letošnja medklubska tekmovanja v skakanju. Kljub ostremu mrazu je bila prireditev tako od tekmovalcev kakor tudi od občinstva jako dobro obiskana. Snežne prilike so bile izvrstne, nova skakalnica v vsakem pogledu odgovarja svojemu namenu. Tekmovanja so se udeležili predvsem športniki gorenjskih klubov ter so bili doseženi naslednji rezultati: Seniorji: 1. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 144.7 točke, (26 in 25.5 m), 2. Razinger Anton (Bratstvo) 135.2, 3. Knific Jože (Bratstvo) 121. 8. Juniorji: l. Bukovnik Leoti (Bratstvo) 145.9 (22 in 23.5 m). 2. Brun Albert (Bratstvo) 135.3, 3. Razinger Lojze (Bratstvo) 132. sestavo reprezentance za evropsko in svetovno prvenstvo v Švici. NOV TERMIN ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU. Sklep u. o. JDS v Zagrebu, s katerim je bilo preloženo tekmovanje za drž. prvenstvo v hokeju na ledu, ki bi se bilo moralo vršiti preko božičnih praznikov v Ljubljani, je izzval veliko negodovanje v vrstah ljubljanskih zimskih športnikov, čeprav je iz formalnih razlogov jasno, da ima prvo besedo upravni odbor. Morda bo cela afera povzročila še resnejšo krizo v JDS. Medtem jc že prišlo do sporazuma glede novega termina, kakor poročajo zagrebške »Novosti«. Prvenstvo bo odigrano 5. in 6. jan. v Ljubljani, in sicer po sledečem redu: v petek zvečer HAŠK:Ilirija in ZKD:Ma-raton, drugi dan predp. pa najprej tekma premagancev ter nato zmagovalcev. Istega dne popoldne bo tudi tekma med najboljšimi ljubljanskimi in zagrebškimi igralci, da se bc tako vsaj približno ugotovilo. kateri igralci pridejo v poštev za MEDNARODNI HOKEJ NA LEDU. Mednarodna tekma v hokeju na ledu Risersee:BC Bukarest v Garmisch-Par-tenkirchnu se je končala z rezultatom 5:2. Na mednarodnem turnirju v Milanu je zmagalo moštvo Berna s 6 točkami, slede Budimpešta 4, Milano 2 in Berlin 0 točk. dneva sta se končali s sledečimi rezultati: Racing Algirienne:Kladno 1:3 (1:1), Gallia-Karlsruhe 2:1. s. Kusozinski, poljski olimpijski zmagovalec 1932, je bil od poljske zveze radi različnih prestopkov proti amaterstvu diskvalificiran za dobo 3 let. s. Italijanski študenti ne bodo sodelovali na letošnjih svetovnih zimskih igrah, ki bodo na Norveškem, ker niso več včlanjeni v mednarodni študentovski zvezi. s. Kalle Schroder, najboljši švedski teniški igralec, ki je posebno specialist ra igro na pokritih igriščih, je zopet začel trenirati, tako da bo najbrže igral proti Nemčiji za pokal švedskega kralja Gustava V. Tekmovanje bo v začetku januarja. s. Verjtetno najstarejši športni kip je izkopala angleška ekspedicija v vas: Kha-faje v Mezopotamiji. Kip predstavlja dva asirska rokoborca. Mislijo, da je ta kip najstajejši športni dokument, saj cenijo, da je čez 5000 let star. s. Nov lahkoatletski talent so odkrili v Južni Afriki v tekačici J. Bennie. Za 200 m je porabila 24.7 sek., 100 yardov pa je trikrat pretekla v času U sek., kar znuči svetovni rekord. 6osnodAr$fvo Giban e vlog v denarnih zavodih BENEŠOV CUP SE BO NADALJEVAL POD DRUGIM NAZIVOM Na seji komiteja za Betiešov cup, kateri so prisostvovali Pelikan, Lukidi in Popovič, je bilo sklenjeno, da bo tekmovanje za ta pokal ostalo še nadalje, vršilo pa se bo pod drugim imenom, kj bo še naknadno določeno. Prva tekma bo 30. avg. med Geško-Slovaško in Jugoslavijo v Pragi, druga v začetku septembra med Jugoslavijo in Romunijo v Beogradu, zadnja pa 8. okt. med Romunijo in Češkoslovaško v Bukarešti. Ob priliki te zadnje tekme bo tudi sestanek komiteja, ki bo določil povratne termine. OLIMPIADA BREZ FRANCOSKIH NOGOMETAŠEV Predsednik francoske nogometne zveze Rimet je izjavil, da Francija ne bo sodelovala na olimpijskem nogometnem turnirju v Helsinkiu, ker nima amaterskih igralcev, ki bi jo lahko dostojno zastopali, kajti najboljši igralci so poklicni nogometaši ali pa vsaj uživajo ugodnosti od strani svojih klubov. s Še ena smuška šola. TK Skala v Jesenicah bo priredil na Rošci v Karavankah smuško šolo, ki jo bo vodil eden izmed naših najboljših alpincev Ciril Praček, obsegala bo tečaj za začetnike in specialen tečaj za tekmovalce v alpskih disciplinah. Tečajnina je 100.— din na osebo. Prijave sprejema TK Skala. s Beograjska Jugoslavija je v nedeljo s kombiniranim moštvom premagala v prijateljski tekmi enajstorico »Mitiča« 5:1 (1:1). To je bila edina nogometna prireditev v Beogradu preko nedelje. s Na mednarodnem božičnem nogometnem turnirju v Alžiru je zmagal češkoslovaški SK Kladuo z zmago nad SK Gallia s 7:0 (4:0) v finalu. Tekmi prvega Po podatkih Narodne banke je nastopilo v poslovanju naših 20 vodilnih zasebnih denarnih zavodov vidno izboljšanje napram septembru, ko je nastal zastoj v zvezi z dviganjem vlog. Izboljšanje se pozna v povečanju gotovine, ki se je dvignila od 307 milijonov .dinarjev na 429 milijonov in je gotovina za 63 milijonov večja od one v oktobru lanskega leta. Hranilne vloge, ki so septembra znatno padle, so sc oktobra zopet dvignile za 62 milijonov, kljub temu pa so za 89 milijonov dinarjev nižje od oktobra 1937. Posojila že od junija naprej neprestano rastejo, v oktobru pa so se dvignila za 20 milijonov na 4.092 milijonov, v.endar pa so za 50 milijonov dinarjev nižja od posojil lanskega oktobra. Vloge v milj. din. 1935. 1936. 1937. 1938. januar 3,205 3,073 3.089 3352 februar 3,183 3,069 3,111 3,370 marc 3,191 3,041 3,162 3.118 april 3,153 3,045 3,204 3,353 maj 3,153 3,050 3,205 3,381 junii 3,154 3,069 3,302 3,413 julij 3,206 3,064 3,274 3392 avgust 3,164 3,062 3,298 3,417 september ' 3,154 3,064 3,290 3,092 oktober 3,145 3,013 3,243 3,154 november 3,168 3,028 3,247 december 3,050 3,062 3,305 Gos]ereja v Banatu Banat je gosji raj. Podnebje, mlake in potoki ter cenena prehrana pospešujejo gosjerejstvo. Vsaka banska vas ima prostrane pašnike za gosi. Zato pa je Banat za Kitajsko na goseh najbolj bogata pokrajina na svetu. Isto velja tudi za kakovost perja. Banatsko gosje perje skoraj nič ne zaostaja za kitajskim. Vsaka vas v Banatu ima po deset in celo po sto tisoč gosi. Skoraj vsak vaščan redi po 100 in še več gosi, tako da ne pretiravamo, če trdimo, da je v celem Banatu preko milijon gosi. Če vsaka gos donaša samo en dinar koristi, gre ves dohodek gosjereje v Banatu v milijone dinarjev. Zato pa velja gosjereja v Banatu za eno najvažnejših in najdobička-nosnejših gospodarskih panog. Zanimivo je, kako Banačani zbirajo gosji puh in perje. Skubljenje perja se začne spomladi. Vsak drugi mesec gosi oskubijo. Istočasno perje že sortirajo. Puh spravljajo posebej in navjdno perje posebej. Gosi skubijo po navadi štirikrat na leto, če pa je toplo vreme pa tudi večkrat Deset gosi daje navadno kilogram puha in dva kilograma navadnega perja. Jeseni se začne trgovanje s perjem. Trgovci in prekupčevalci obredejo vse banatske vasi in kupujejo puh po 60 din., navadno perje pa po 20 do 40 din kilogram. Kako velike gospodarske važnosti je trgovanje z gosjim perjem, kaže tudi dejstvo, da vlada v Banatu blago- stanje kakor menda nikjer v državi. Naj-siromašnejša Banačanka dobi za doto vsaj devet blazin in dve pernici, polnjeni z najfinejšim gosjim puhom. g Gospodarsko osamosvajanje Turčije. Turška vlada je sklenila, da bo odkupila v državi vse tuje koncesije, in sicer za dobavo plina, vode, električnega toka, podzemskih železnic in tramvaja. V tem oziru bodo zelo prizadeti belgijski in francoski ter italijanski interesi v Turčiji. g Cene v Nomčlji so se zadnji čas. zlasti v novembru, precej dvignile, in sicer cene kož, tekstilij, raznih surovin in drv. Pri živalskih proizvodih se je cena dvignila za 2.4%, pri kolonialnih proizvodih za 3.2%, zkalani živini 0.7% itd. g Narodno imetje v novi CSR znaša po cenah strokovnjakov 265 milijard Kč. Pri tej oceni je deloma služilo za osnovo požarno zavarovanje in še nekatere druge okolnosti. Na posameznega prebivalca odpade 17.700 Kč. Rešitev križanke štev. },3. Vodoravno: rokavica, oligocen, ki, Idaho, obet, Ramona, eloteri, leto, akt. spirala, tok, na, vta, ono, oa. ovira. Navpično: rokodelstvo, Olib, lepota, ki, Erotika, agitator, vod, me, Azov. Ica, oral, ni, ceh, Nikanor, anoda. KRALJICA MARIJA ROMUNSKA: 108 Dne 3. avgusta je sklical kralj Karol kronski svet v Sinajo, h kateremu so bile povabljene vse markantne osebnosti obeh strank (opozicionalne konzervativne in vladne liberalne). Udeležil se ga je seveda tudi prestolonaslednik. Bila je to tragična in spomina vredna seja. Uboga stara Aunty je doživela nepopisne trenutke duševne zaskrbljenosti in strahu, v času ko je njen bolni mož predsedoval kronskemu svetu. Na položaj je gledala popolnoma enako kakor kralj, z upanjem uprtim le v Nemčijo. Stric je govoril za stvar trozveze, čeprav je bila Romunija vezana samo z defenzivno pogodbo na cen- tralne sile in hi se bila prav lahko osvobodila vseh zvez na enak način, kakor se je Italija, z izgovorom, da o vojni napovedi ni bila vnaprej vprašana. Kralj je verjel v zmago nemškega orožja, podcenjeval je Francoze 'h je bil prepričan, da se bo ponovilo leto 1870-71. Prepričana sem, da je Nando misli! prav tako. vendar mi {ega nikoli ni rekel. Prestolonaslednik je znal molčati, 'n jaz ga nikdar nisem silila, naj mi pove stvari, ki jih ’nož ne pravi rad svoji ženi. Ubogi stric je hotel tudi tedaj, kakor vedno, le dobro svoji državi, in ker je mislil, da je edino varno fiesto ob strani Nemčije, je govoril z vsem poudarkom centralne sile. Toda njegove besede so vzbudile sa-«10 spošliivo in najvdanejše obžalovanje, niso pa bile Uslišane. Tako je ostal popolnoma sam; nikogar ni bilo, ki bi stal ob njegovi strani. Poslušalcem niso bile več kraljeve besede, kar je govoril stari mož; poslušali so jih le iz vljudnosti, kakor poslušamo besede starčkov, ki niso več v kontaktu s časom in žive še v preteklosti. Le eden edini se je postavil na njegovo stran: Petre Carp, s katerim sta se sicer najslabše razumela. Vsi drugi so glasovali proti kraljevemu predlogu za nevtralnost. Sledeči meseci našega življenja v Sinaji so bili iz polnjeni z napetim zasledovanjem razvoja dogodkov, ki so vzbujali med nami deljena čustva: kar je bilo enemu v veselje, je bilo drugemu istočasno v žalost. Vendar smo se previdno izmikali prerekanju, le Aunty ni mogla vedno brzdati svojega razpoloženja. Večkrat je odkrito dejala, da bi bilo najbolje, ako bi stric otresel pralMe nehvaležne dežele s svojih čevljev in preživel daleč od nje svoje zadnje dneve. Stric je bil zaradi teh besed vidno jezen, kajti tedaj so imele tudi na dvoru stene ušesa in govorica, da namerava kralj odstopiti, se je naglo razširila po vsej državi. Meni ni nihče ničesar povedal, a dasi niseni imela navade spraševati, v tej zadevi vendairlc nisem mogla ostati ravnodušn. Kaj sta kralj in prestolonaslednik sklenila, da mi ne povesta? Ali je stric pridobil tudi mojega moža za to, da v primeru njegovega odstopa še on opusti pretenzije na romunski prestol? Tu ni šlo več za politično odločitev, šlo je že za dinastijo. Ne, v tej negotovosti nisem več mogla vzdržati. Morala sem se obrniti na Nanda. Toda on je molčal. Na noben način ga nisem mogla pripraviti do tega, da bi mi vsaj namignil, kaj sta s stricem sklenila. Okoli sebe sem zaslišala glasove zaskrbljenosti in prihajalo je k meni vedno več ljudi, da bi izvedeli, kaj se dogaja. Da pokažem razpoloženje, ki me je tiste dni prevzemalo, naj navedem nekaj odstavkov iz mojega dnevnika tistih dni. »Spoznala sem to deželo med solzami in bolečinami. Sedaj pa je moja ljubezen do nove domovine sveta vez in religija. Čutim, da sem priklenjena na Romunijo z mislijo in dušo, razumom, srcem in krvjo. Čutim, da je vsak mojih šestih otrok, ki sem ji jih rodila, člen v tej verigi, ki jo more uničiti le popolno razdejanje ali smrt. Govorijo o odstopu starega kralja zaradi nesoglasij prepričanja med njim in našim narodom. Govorijo o tem, da bomo tudi mi mladi, na pragu razmaha stoieči, sledili njegovi odločitvi, ako se to res zgodi. Vse moje bistvo se upira taki možnosti, vsi moji bojeviti nagoni se v meni prebujajo, da preprečijo tak načrt. Kaj torej? Ali naj se dam prisiliti, da zapustim to deželo, ki je končno res postala moja in s katero sem sedaj^ tako zraščena? Ali naj zapustim to ljudstvo, ki mi pričenja zaupati in vidi v meni jutrnjo zoro svojih upov? Ali naj, ne oziraje se na bodočnost, pobegnem s svojega mesta in se odpovem celo pravici, počivati zadmi počitek v romunski zemlji? Ne, ne, nikoli! To se ne sme zgoditi!« Narod je slutil, kaj se v meni dogaja in čutil moj sklep. Nekega dne je prišel k meni stari Costinescu. eden glavnih voditeljev liberalne stranke, in me prosil naj v nobenem primeru in pod nobenim pogojem ne zapustim Romunije, pa naj drugi sklenejo kar hočejo. _____________________________________________ (Dalje sledi.) Mal' položi dar domu na oltarl Naročajte po pošti s pomočjo naših kataloaov, ki iih dobite brezolačno! 13 83 uoizerlce. krom usnje, usnjem podložene dvojni podplat, 35—40 din 235.-. 41—46 din 275. .v.____________________ — m Din 98 •110.- Din 265.- R 78 Moderni čev-!^ lil. modro-siva ali^ drap kombinacija.*^ podplat iz pluto-^ vine Din 85.~ 3 79 Copate, iz kamelje dlake. odlična kakovost, % Din 64.- Din 285.- B 81 Naimodcr* ne*ll čevlll. sivo črno kombinirani. $$šdvoini podplat B 80 Copate, iz kamelje dlake, odlična kakovost, B 82 Copate, iz kamelje dlake izredna kakovost, tople in ugodne i jako ugodne tople in moške 110.— din ^ ženske din 98. S55I ' $Z a g r e b, Iliča 4 i 6 |J Ako blago ne bi odgovarjalo, ga zamervamo ali vrnemo znesek kupnine! S sodlšia Izpred celjskega sodišča Letos sedmi bratomor pred sodniki. Fred sodnike je stopil 18-letni posestniški sin iz Kladja Kari R., ki je 17. oktobra v Krajnih Brdih na Novi gori v občini Blanca sunil brata Jožefa v levo prsno stran in mu prebodel srce in želodec. Sodnikom se je spet pokazal primer razr-vanih družinskih razmer, katerih žrtev sta postala dva mlada človeka. Po tajni razpravi so obsodili fanta na 4 leta stro-geg zapora in 500 dinarjev povprečnine. Sedmi je prišel letos pred sodnike radi uboja brata 29-Ietni delavec Žepek Anton iz Suhadola. 15. oktobra je bil dobre volje pri Gilčvertovi, ki je praznovala god. Tam je bil tudi njegov brat Ludovik. Obdolženec je prosil gospodinjo, da bi smel prenočiti v njeni hiši, ko se mu ni ljubilo domov. Brat Ludovik mu je pa rekel, da on ne bi pustil žene same doma, da bi se mu smilila. Anton je odgovoril, da bratu ni njegova žena nič mar, vendar pa se je napotil domov. Pred hišo je še govoril z Oilčvertovo. Ko ga je pa pokojni brat opozoril, da bo treba domov, je Antn izdrl kol in udaril brata po glavi. Ta se je zgrudil, zahropel, tri dni so mu izpirali glavo, potem ga pa prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl radi izliva krvi v možgane, kar je povzročilo otrpnjenje možgan in smrt. — Obtoženec se je iz- govarjal, da ga je brat ves večer izzival in ga pri odhodu iz hiše klical na korajžo; Vendar pa priče tega niso slišale in tudi niso videle, da bi imel pokojni v roki kako palico, s kateri bi pretil obtožencu. — Razen uboja je bil Žepek obtožen še cele vrste tatvin. Radi vlomnih tatvin in tatvin je bil že 12 krat obsojen. Sodniki so .ga spoznali za uboj in večino tatvin krivega in ga obsodili na 5 let ro-bije, 4 leta izgube častnih pravic in poravnavo stroškov bratovega zdravljenja. Kaznovani vlomilci. Šolski upravitelj g. Franc Karbaš je imel v svoji kleti v Kajžarju v Sp. Slov. goricah sortirano staro in novo vino; imel ga je tudi v steklenkah. Lansko leto zadnje dni novembra pa je nekdo izruval križe na kleti in odnesel 120 litrov novega, 20 litrov starega sortiranega vina in 10 litrsko steklenko vina. Vino je tatu dišalo, kajti zadnjega novembra sta prišla po njega že dva. Tata sta hotela natočiti 5 litrsko pletenko, a sta bila prepodena. Preiskava je dognala, da sta vino odnašala iz kleti dva viničarja iz Kajžarja: Viljem Uršič in Anton R i t o n j a. Obtoženca sta na okrajnem sodišču v Ormožu zanikala tatvine in tudi Uršičeva žena Marija je pričala, da je bil 30. novembra ponoči mož doma. Pozneje pa so vsi vse priznali, da je prišla še Uršičeva žena Marija na obtožno klop. Okrajno sodišče v Mariboru jih je obsodilo: Uršiča na 10 MALI OGLASI CENT MM.IM OGLASOM: V malih oglatih «t«ne ge • Listnice utmrnlc« l. I. «1. P.clPOROCA 020 SETA VLOŽEK Širile „VeCerniR” iiiuiniiimiuiiiiimiiiiihihiiiiii mesecev, Ritonjo na 3 mesece in 10 dni in Uršičevo ženo Marijo zaradi lažnega pričanja na 3 mesece strogega zapora; vsem so bile odvzete za dve leti častne državljanske pravice. Uršič se je moral zraven tega zagovarjati, ker je izpred Baumanove gostilne v Središču odpe'jal žandarmeriiskemu naredniku moško kolo in še zaradi nekih manjših vlomov in tatvin, ki jih je napravil pred leti. ——■■m m«ii i ■■mwi utiii ■»»■■■i Solrolstvo Spomen.ca čs1. Sokola Vodstvo češko-slovaškega Sokola je predalo osrednji vladi v Pragi ter slovaški vladi spomenico, v kateri opozarja COS na gmotne in moralne žrtve, ki jih je doprinesla v času 20 let Slovakom. Zato jo tembolj preseneča, da je bil Sokol na Slovaškem razpuščen in njegovo premoženje zaplenjeno. COS se ne more strinjati s tem, da bi ena izmed treh avtonomnih enot, ki tvorijo Češko-Slovaško, na svojem področju ne dovoljevala Sokola. Imetje slovaških sokolskih društev pripada po veljavnih pravnih načelih po njihovi razpustitvi Češkoslovaški obci sokolski, ki sc ne odreka in se ne bo odrekla svojim pravicam. Ccško-Slovašlca država mora temeljiti na zaupnem, lojalnem in na medsebojnem spoštovanju zgrajenem razmerju vseh treh držav, ki tvorijo to državo. Upamo, da bo kljub prenagljenostim kmalu nastalo med vsemi tremi narodi zopet zaupanje, ld je potrebno za obstoj države. Zanimivosti BRZORAČUNARKA V ANGLIJI. Na Angleškem se je pojavil ženski Inaudi. To je gospodična Roza M. Morris iz Rogerstona v grofiji Monmouth. po zvanju je šivilja, po znanju tudi dobra hokejistka. Sama pa si je izmislila način naizustnega računanja, ki ji omogoča v rekordnem času reševati najtežje naloge. Osupnila je matematika, ki so je preizkušali. Morrisova ima za starše učitelja in učiteljico. nlc. X MiTjon ton starega papirja letno naberejo v Nemčiji pri zbiranju starega materiala. Leta 1937. so zbrali toiiKO uporabljenih konzervnih škatljic, d* so pridobili 1300 ton čistega cinka. Pomen gospodarskega izkoriščanja starega, zavrženega materiala dokazuje dejstvo, da je 1. 1937. znašala vrednost nemškega gospodarjema s starim materialom 550,000.000 RM, t. j. približno 12% celotne potrošnje surovin v Nemčiji. Ne pozabi naročnine! zadovoljnih poslušalcev Več ISO si je nabavilo ta in prejšnji mesec pri nas aparat ,Radiouec I n Vsi ti so se prepričali, da je „RADIONE“ res najboljše, kar se dobi. Vprašajte o tem ne nas, temveč naše kupce. Nabavite si tudi vi ta dobri aparat! Pišite po cenik, ki ga dobite brezpačno RADIO družba z o. z. 1,1 3011 Ozvatič Ignaci), Maribor, Cafova ni. 1 Stivan Ernest, Murska Sobota Zadružna elektrarna, Ptuj Krentz Avgust, Ormož Toplak Adoif» Celje v lastni najmodernejši pražaro'-^ se dobi pri dkivm jmu 4*umM Mm, IVANU LAHU Htttdia - koUm\