131
Novičar iz raznih krajev.
Neki vertnar je ministerstvu predložil nasvet, kako bi mogla vlada povsem cesarstvu ceste z drevjem zasaditi in iz tega lepe dohodke si nakloniti. — Iz Danajskega zbora se se zmiraj ni z vadilo nič gotovega; časnikarji ugibujejo še zmiraj to in uno. V saboto je bila 13. seja, ki je terpela od 1. do 6, ure; pravijo, da v ti seji se je utegnilo kaj gotovega skleniti (^kar pa še ni znano), ker angležki minister lord Russel je imel v pondeljk že iz Dunaja odriniti. — Kako važne ste donavske knežii Vala-hija in Moldava za nase cesarstvo, se razvidi iz velike kupčije, ki je med knežijami in aostrijanskim cesarstvom ; nek kupčijsk izkazek od leta 1853 nam pove, da v letu 1851 se je v ti knežii austrijanskega blaga vpeljalo za 9 mil, 447,200 piastrov, iz knežij v naše cesarstvo pa se je vpeljalo blaga za 19 mil. 134,374 piastrov. — Katoliška cerkev v Valahii je od cesarja Franc-Jožefa 3000 fl., od presv. cesarja Ferdinanda pa 1000 fl. prejela. — 30. sušca je imelo tistih 18 romarjev, ki so v Jeruzalem na božjo pot šli, že v Palestino priti. V Smirni se jim je na ladii pridružilo 300 Turkov, ki so večidel romali v M6ko. — Iz Segedina se 17. dan tega mesca piše, da reka Tisa v Banatu strašno škodo dela po povodnjih krog in krog; sila veliko polja je že šlo pod zlo.— Od vojske pred S e v a s t o p o 1 j e m se še ne ve konec. G o r-šakov je pisal 15. t. m. pismo v Petrograd, v kterem pravi, da bombe sovražnika dotistihmal niso še veliko škodovale terdnjavi; kar so podnevi razrušile, so Rusi ponoči spet popravili in pokončane topove in pobite vojake BO namestili z novimi. Ce je res, da je imel Omer-paša & svojo armado še le 15. dan t. m. proti Alrai marširati in boj začeti, bo začeta strašna vojska še dolgo terpela. Francozi pošiljajo še zmiraj armado za armado v Krim.— Kar se pa vojske tiče na izhodnem morji, je osnovo za letošnji boj izdelal sam knez Paskievič in Metavo* kot središče vojskovanja določil. — Perve dni tega mesca sta prišla v Petrograd dva polka Baski rov, kteri stanujejo med Uralom, kirgiško puščavo in reko Ob v Azii. Bilo jih je skupaj okoli 4000 mož. Pridši v predmestje Petrograda so se hotli, ker niso bili vajeni mestnega življenja, vsi razkropiti, misleči doma smo. Pa ko so jih skupaj spravili, niso hotli iti v kasarno, rekoč, kaj bi bilo, ako bi potres postal, in sploh še nismo nikoli v tako veliki hiši stanovali. Ni jih bilo moč v njo spraviti; šotore poskerbeti so jim mogli, da so bivali pod njimi. Ko pride dan  odmarširati so rekli: Sklenili smo čara svojega
132
s carinjo gledati v Petrogradu  od obličja  do  obličja,  ter nehali nieo prej,   da   mogel   se  je sam car pokazati, ker carjDja je bila   bolehna  in vreme  je  bilo  slabo.    Med nje pridšega čara so sprejeli s hropom   in s tako strastno Iju-bezujivostjo,   da   ni mogoče  reči.   Baskiri,   sinovi   merzlih puščav, si niso mislili čara med seboj, temveč svojega dobrotnika, svojega očeta;   roke  in oblačilo   so mu Ijubovall, koDJa njegovega božali in neizrečeno veselje razodevali še cez dve uri,   in   pevajoči   zapustili   so Petrograd.  -— Car Aleksander II. je 12. t. m oklical svojim podložnim na Ru-sovskem odpusenje nekterih starih dolgov in   mnoge nepolitične jetnike  je   pomilostil  popolnoma,   mnogim pa je odpustil kazen deloma. Za podložnike na Poljskem in Finskem bo pozneje sledila enaka milost. — Vsi angležki časniki so polni slave, s ktero prejemajo francozkega cesarja Napoleona v Londonu; kraljica mu je 18. dan t, m. podelila naj imenitnisi   angleški red,   red   hlačnega  traka, od kterega   bomo tistim bravcem,   kterim   zgodovina  tega reda ni znana in kterim se ime tega reda čudno zdi, drugo   pot  kaj   več   povedali.    Ako  se ozremo na leto   1815 nazaj, ko je angležka vlada stricu tega Napoleona, Napoleonu  I,,   ravno  ko je pribežal  na Angležko  zavetja iskat, napovedala, da mora na otok sv. Helene v jetniš-nico   iti,   kjer  je   res v letu   1831   umeri,   moramo   nehote zaklicati: kako ee spreminjajo časi na  svetu I — Spet fcie govori, da pride Napoleon na Dunaj.   1. dan maja bo slovesno  odperl obertnijsko razstavo v Parizu,  in potem se   bo   morebiti   spet   na pot   podal,   če v tem   ne bo mir sklenjen.  — Angležka vlada bo vzela 160 milijonov na posodo za deržavne potrebe prihodnjega leta, v kterem so nje dohodki prerajtani na 630 milijonov, stroški pa na 860  mil. Rothschildi ji   bojo to posojilo poskerbeli. — Od srečno odvernjene nesreče, ki se je   primerila 13.   dan t. m. sv. očetu papežu in še 130 družim osebam, smo zve-dili zdaj še ta, da to nesreča se ni zgodila v Rimu,   ampak več milj od Rima v nekem starem samostanu pri cerkvi sv. Neže.   Čeravno se sv. oče niso celo nič poškodovali,   so jim   vendar potem pusali,   da  bi jim  tudi strah kaj ne škodoval. Zlo enaka nesreča se je v letu 1500 na sv. Pavla   dan zgodila papežu   Aleksandru VI.,  ko se je tudi strop vderi; takrat pa sta dva kardinala smert eto-rila in veliko druzih oeeb je bilo zlo poškodovanih. — Nekdo na Francozkem je po večletnih skušnjah prerajtal, da človeka   sedemnajstkrat  ložeje strela   zadene,   preden on v lotrii le enkrat veliko srečko (veliki loz) zadene.— Časniki  pripovedujejo   od nekega 18 let starega  zamaknjenega dekleta v Švajci, Kristine Bergerjeve po imenu; vsaki dan enkrat se zamakne in v tem razlaga ljudem čudne reči,  na priliko:   vsi izveličani v nebesih so   enako  veliki, enako lepi in enako oblečeni,   vendar je vec stopinj v nebesih, naj višje *ona še ni mogla dospeti; Mojzes je na 18. stopnji, Lazar na 23., rusovski car Nikolaj na   1.,   vikar v R. Cki še živi) pride na 7. V peklu pa so vsi kakor derva na skladanicah nakupičeni. —V Parizu so spet zasledili zarotnike, kteri so namerjali svoj hudobni namen v poslopji obertnijske razstave ravno takrat  izpeljati   ko  bi bil cesar razstavo slovesno odperl.    Pod   tem   poslopjem   je  namreč prostorn   ventilator,   v   kterem   človek prav lahko pokonci stoji;   v ta prostor so zarotniki hotli tako imenovano   ^.^pe-klensko masino" postaviti in jo sprožiti ravno ob slovesnem učastovanji   razstavnega   poslopja.   Lahko bi bilo več tisuč ljudi ob življenje prišlo,   ako bi ee bilo to zgodilo. — 22. dan t. m. je tast kneza černogornkega gosp. M. Kvečič, ladjar in odbornik teržaške zbornice, 70 let star, v Terstu umeri. —
Iz Gorice smo od 19. aprila prejeli sledeči že zlo zakaenjeni dopis, kterega le na posebno željo gosp. dopisnika vzameno v ^Novice"; naši bravci so menda že tako sami sodbo sklenili,  da se nič spodtikljivega ni pelo v orne- '
njeni ^besedi^'; naš gosp. dopisnik A. M. pa tudi v 23» listu ni nič zalega rekel, ko je le razodel željo množil^ da bi se itd. itd. Ce so imeli ti kaj zoper prepevane pesmice, je to njih posebna idiosyncrasija, io kdo'more zoper vse idiosyncrasije na svetni — Dopis se pa takole glasi: Gosp. A. M. v svojem odgovoru 28. marca v 26. listu „Novic" naznanja 3 pesmi, ktere so se v glasbeno-govor-Liški besedi, od mene 8. marca napravljeni, nekterim zdele nekako spodtikljive: ,5Die Spielkarten" iz 8eidlnovih ;,Bifo-lij"; „der vvilde Jager", Ballade von Biirger iz 3. dela Mozartovega berila za spodnji gimnazij, in „EIvira^ ali „La notte orribile^ iz časopisa za gošpoje pod naslovom „la Ricamatrice^. Kdor pozna Seidelnove Bifolije in Mozartovo šolsko berilo, me bo oprostil dokaza, obljubljenega v mojem članku 20. marca, in mi bo veroval na mojo besedo, ako ga zagotovljam, da je tudi tretja, laška pesem imela enako namero, dokazati, da vsako hudobijo dojde božja kazen.                                           V. J. Mencel