FESTIVAL V BELTINCAJ STR. 4-5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. avgusta 2006 • Leto XVI, št. 32 POLETNE DRTINJE – O VROČINI IN LIDAJ Leko, ka gda te tau šteli, več nede tak vrauče, dapa zavolo letošnje vročine so trno trpeli lidjé, stvari, rastline… Sto si je leko privauščo, se je v sejnco potegno ali si je pa zisko kakšno mlako, jezero, reko, vseeno ka, samo naj voda bau. Zatok so turistični delavci trno zadovolni, najbola pri Blatnom jezeri. Vej pa predsezona je prej kazala katastrofalno. Ešče se spaumnimo, ka smo na začetki juniuša mogli küriti, sto bi se pa te želo namakati v mrzloj vodej Balatona. Te je pa prišla takšna ica, ka je ešče skurok Balaton zavro. V njem pa pri njem je bilau lidi kak mrmaura. Leko bi vödjali tab-lo: „Jezero se je napunilo pa je zaprejto”. Štatistike kažejo, ka si 46 procentov vogrski držin leko privaušči, ka odide na dugše počitnice. Letos se ji je dosti tak odlaučilo, ka si za cilj vöodebere Balaton. Turistični delavci tak ocenjujejo, ka je letos pri Balatoni počivalo kakšni 800 gezero Madžarov, trikrat več kak kelko se ji je odlaučilo za hrvaško maurdje. Gde je dosta lidi, tam se dosta djej pa pidje, tak pa te leko slüžijo v büfénaj, krčmaj, restauracijaj. Najvekša baja je tau, ka v gostinjstvi (vendéglátás) ščejo lidge trno brž bogati gratati. Sploj pa te, če je kratka sezona, ščejo v dvej mejsecaj zaslüžiti za cejlo leto. Tak pa te dostakrat ne pazijo na kvaliteto. Če je nekak etognauk vido na televiziji, ka vse pogejo sr-jezera. V več kak štiristau gos-gostiln je bilau, gde so samo macke turisti brezi toga, ka bi tilnaj so poglednili, ali gostil-papire nej meli vredi, dapa v vedli, si potejn gvüšno zmisli, ničarge notradržijo tisto, ka dosti so tašo gesti tö davali, v kakšno gostilno, restauraci-je predpisano. Rezultat je trno ka je že dolapreteko čas, dojo si sede. ÁNTSZ (inšpekcija) žalosten biu. V več kak polovi-čas se smej pogesti. V ništerni je eno soboto pa nedelo držo ci gostiln so najšli falingo pa krčmaj, büfénaj so celo najšli velko kontrolo kauli Blatnoga so je poštrajfali. Dosta tašni takšno šlamparijo, umazanijo, grinte, ka so je včasin zaprli. Eni gostilničarge so se taužili, ka če bi vse notdržali, bi nikanej zaslüžili. Drugi so tau prali, ka od nji ÁNTSZ telko vse prosi, ka se tau sploj ne more spuniti. Kak so pa te spunili tisti gostilničari, pri steraj so vse vredi najšli? Ešče edna drtinica o človeški düši. Gda je takšna vročina smo sami sebi tö više, kak bi nam pa te drugi lidge nej više bili. Smo ravnodušni (közömbösek), ne briga nas, če je drugi človek v nevauli. V oddaji vogrske televizije so naredli takšne situacije, ka bi mogli eden drugomi pomagati. Človeka, steromi je prej lagvo prišlo na cesti, je največ lidi vöokraužilo, ka je prej gvüšno pijan. Na, prej autoške, med njimi je gvüšno vekša solidarnost! Šofer „pokvarjenoga” avtona je prešto 47 avtonov, dočas se ga je eden usmilo pa ma je stano. Leko si mislimo, vej je pa tau samo na televiziji. Dapa živlenje zna zrežirati ešče bole strašne pelde. Dvej deklici sta se kaupali v Tiszi pa sta se začnili zalejvati. Z brga ji je gledalo kakšni dvejstau lidi. Mati vekše deklične se jim je molila, naj je rejšijo, ka ona ne zna plavati. Ena sama ženska je v vodau skaučila, ta menjšo je rejšila, vekšo je voda odnesla… Za vse je pa rejsan nej ica kriva! M. Sukič 2 Zgodovinski dnevi v Monoštru Letos so priredili v mestu ob Rabi že četrtič zgodovinske dneve v spomin na monoštrsko bitko. Največja monoštrska poletna prireditev je bila od 28. do 30. julija. Razstava je imela naslov Korenine in krila. Janez Bošnak, rojen 8. maja 1949 v Celju, živi in ustvarja v Trimlinih pri Lendavi. Po mnenju prof. Vlada Sagadina, vec) ni mogel znebiti. Očitno ga je popolnoma prevzela toplina lesa, ob kamnu najelementarnejšega materiala v človeški ustvarjalnosti. »Z dolgoletnim težkim in prid-metulja. Za ciklus »Korenine« je dobil vzgib v majevski zgodbi o drevescu Čiplin, ki z vekami sna razkraja čas in vanj dolbe razpoke. Vendar pa ta ekskurz, poseg v daljnjo tujo preteklost, pravzaprav ne pomeni odmikanja od tukajšnjega, srednjeevropskega čutenja. Na nek način je to celo oplemenitenje tukajšnjega z univerzalnim. Močnejša ideja, ki ga preveva je pravzaprav v sledečem: »Največ, kar lahko damo otrokom so KORENINE in KRILA. Povejmo jim ponosno in pošteno, kdo smo, kaj smo, od kod prihajamo in jim dovolimo, da na tej osnovi in z lastnim znanjem, čutenjem in srcem poletijo ter razvijajo nov, svoj svet.« Razstavo si lahko obiskovalci ogledajo do 11. avgusta. Program se je po otvoritvi razstave, zvečer ob desetih, na redili predstavo monoštrskega lokostrelskega društva in ogled mesta na konjskem vozu. V soboto je imel glavno vlogo šport. Popoldne so se že ogrevali udeleženci teka v spomin monoštrske bitke, ki ga ohranjata bronasti relief na vratih monoštrske gledališke dvorane ter 15 metrov visok križ na Schlösslbergu pri Modincih/Mogersdorfu. Tek v spomin monoštrske bitke povezuje oba spomenika. Mlajši in starejši so tekli v več kategorijah. Med udeleženci je bil tudi monoštrski župan Tibor Viniczay, ki je tekel z letakom v rokah. Z njim je hotel izpostaviti na drugi strani meje problematiko načrtovane sežigalnice odpadkov in prepričati prebivalce, naj ne podpirajo gradnje sežigalnice. Razdaljo glavnega teka (9 km) so vsi tekači uspešno premagali, zvečer pa so se lahko Prebivalci so se spomnili bitke, ki je bila leta 1664 in ki se je končala z zmago krščanske vojske nad Turki. Ta dogodek je dal delavcem kulturnega doma pred štirimi leti idejo, da bi organizirali večdnevni umetnostnega zgodovinarja, sodi med vodilne intarziste v Sloveniji, vsekakor pa je prvi v pomurski pokrajini. Likovno znanje, ki ga je bil deležen med študijem na Pedagoški akademiji v Mariboru od festival. Delavci – tokrat pod imenom Kulturno društvo Pannon Kapu – so tudi letos organizirali pester program. Začel se je v petek z otvoritvijo razstave, na kateri so predstavili dela slovenskega intarzista Janeza Bošnaka. znanih slovenskih umetnikov Maksa Kavčiča, Lajčija Pandurja, Slavka Koresa in Bojana Golje, je usmerjal v oblikovanje intarzij, ki se jih (kljub nekaterim ekskurzom v grafiko, oljno slikarstvo in kiparstvo -les, glina, manim delom mu je intarzijo uspelo pripeljati do virtuoznosti. Tonsko komponiranje raznobarvnih naravnih vrst furnirjev v značilni ploskoviti maniri izraža prefinjeno izčiščen odnos avtorja do likovne materije, ki jo obdeluje z izredno ljubeznijo in toplino. Ta izžareva iz vsakega centimetra umetniško obdelane in motivno izražene površine lesa,« je ob eni prejšnjih razstav zapisal mag. Franc Obal, vodja Galerije M. Sobota. Njegova najnovejša preokupacija so reminiscence iz mladosti, ki postajajo tako močne, da so se rezultirale v ciklusih »Krila« in »Korenine«. V prvem se bolj izrazno kot doslej pojavijo amorfne oblike, motivi, ki so tu zato, da izrazijo določeno filozofsko misel. Vzgib zanj mu je dala gospa Fani Okič, avtorica trilogije o izginulih civilizacijah, ki je v knjigi Kraljestvo velike kače zapisala staro azteško modrost o zlomljenem krilu daljeval na odru na prostem. Gledalci so si ogledali ljudsko komedijo »Ördögdöngölő«, ki jo je predstavila gledališka skupina iz Veszpréma. Po predstavi sta nastopila ženski pevski zbor iz Rábafüzesa in nemški ženski pevski zbor z Dolnjega Senika. Temu je sledila predstava trebušnih plesalk iz Monoštra. Velik uspeh sta dosegla programa gledališča Magma in moldavskega ansambla Expressz. Organizatorji niso pozabili niti na otroke. Zanje so prizabavali na koncertu skupine Arasinda, ki je igrala turško folk glasbo. V nedeljo dopoldne so zainteresirani lahko kolesarili do spomenika v Modincih, popoldne pa se je začel Festival dobrega sosedstva. Nastopile so narodnostne skupine Železne županije, med njimi tudi slovenski pevski zbori ter folklorne skupine. Nikoletta Vajda Foto: Andrea Károly Porabje, 10. avgusta 2006 3 SLOVENSKI KULTURNI DEN NA DOLENJOM SINIKI V nedelo, 30. juliuša, so na Dolenjom Siniki pripravili kulturni in športni den. Ob edenajsti vöri se je začnila sveta meša, štero so slüžili domači župnik Ferenc Merkli. Gda je ob poldnevi odzvonilo, se je začno kulturni program z ljudskimi pevci z Gorenjega Sinika s pesmijo »V lepoti čisti slavljena«. Predsednik Slovenske manjšinske samouprave Laci Bajzek je pozdravo vse navzoče, med njimi predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša, županjo Dolenjega Sinika Elizabeto Bartók, župnika Ferenca Merklija pa predsednico nemške manjšinske samouprave Hildo Škaper Czuczai. Na kratko je povedo, da ima dolenjesiniška slovenska samouprava letos dvanajsti Slovenski kulturni in športni den. »Z naslovom Utrinki iz zgodovine Dolnjega Sinika smo naredili za vas razstavo,« je povedo predsednik. Razstavo je pripravila etnologinja Marija Kozar Mukič, nut go je pokazala Ildiko Dončec Treiber. Porabski in prekmurski Slovenci so do prve bojne živeli vküper v Slovenskoj krajini, Slovenskoj okroglini. Vsi so nücali molitvene knige Mikloša Küzmiča in Jožefa Košiča. Šteli so novine Marijin list, Dober pajdaš, kalendarium Kalendar srca Jezušovoga. Novine Prijatel je urejo Imre Agustič, šteri je en cajt živo in delo na Dolenjom Siniki. V eni številki tej novin piše: »Prejde ono lüstvo, štero je brez znanosti.« Znanost je nej samo tao, ka vönavčeni lidge pišejo, liki tao tö, ka vsikši človek ma v sebi. Vsikši človek nika zna, vsikši človek, vsikša držina ma svojo zgodovino. Tao zgodovino, tao znanost se more skrb meti, nutpokazati in prejkdati našim mlajšom, našim vnükom in drügim lidam, s šterimi vküper živemo. Člani Slovenske samouprave so se odlaučili, ka vküpspravijo edno stalno razstavo o zgodovini Dolenjoga Sinika. Na razstavi smo leko vidli knige in novine. Zvün toga so dokumenti o dühovniki Jožefi Sakoviči, o prisilni izselitvi Nemcov z Dolenjoga Sinika in začasnom deli v Austriji. Predmeti so iz cerkve in iz prausni iž. Slovenska manjšinska samouprava je vsem navzočim lepo zahvalila, ki so prišli poglednit razstavo in jih je pogostila. Pridrüžili so se tüdi nogometaši iz Čepinec. Tou je že tradicija, ka se športniki z Dolenjoga Sinika pa Čepinec duga lejta srečüvlejo. Po obedi so se malo pogučavlali in potem so se spravili na nogometno igrišče. Špilali so mali nogomet. Tak pri veteranaj kak pri mladi nogometašaj so dobili meč domanji podje. Gda so pa vauže vlekli, tam so bole krepši bili Čepinčari. Sunce je nebesko segrejvalo, voda je tekla vsepovsedi, po guntaj pa po cejlom tejli. Okoli šeste vöre so se končale igre. Žejo so si več nej z vodov pogasili, nego z dobrim vinom in pivom. Tou lejpo kulturno in športno srečanje se je končalo pri bejlom stoli. Vera Gašpar Športniki iz Čepinec pa Dolenjoga Sinika se srečüvlejo že več kak tresti lejt Člani Slovenske samouprave na Dolenjom Siniki so se odlaučili, ka prve liki njim dojpriteče mandat, vküpspravijo edno stalno razstavo o zgodovini Dolenjoga Sinika. En tau svoje iže so dali vöpofarbati. Vitrine za razstavo so napravili dijaki-tišlari srejdnje šaule Béla III. v Monoštri. Za postavitev razstave so dobili strokovno pomauč od Muzeja Savaria v Somboteli. Na steni nad vitrinami je razpatké pa so stara dverca tabernakuluma iz cerkve. Med tema je prt, šteri je biu v sedemdeseti lejtaj eške v cervki -z nemški napisom. Tau nas na razstavi opomina na tau, ka na Dolenjom Siniki že dugo živijo vküper Slovenci in Nemci. V edni stari knigaj leko štemo Očanaš in Jaz vörjem v slovenskom jeziki. Erični dühovniki v vesi so bili Jožef Košič, Jožef Sakovič in Mirko Lenaršič. Erična držina pa Götzova in Guttmanova. Götzovi so meli marof, na šteroga so ojdli v leti Peštarge počivat. Guttmanov mlin je elektriko tö davo vesi. S tau elektriko so svejtili v cerkvi. Na razstavi je veuki posvejt iz cerkve, šteri je doj s plafona viso in je svejto. Paulek knig in dokumentov iz Püšpekovoga arhiva v Somboteli, so kejpi iz vsakdanešnjoga živlenja Sinčarov. Dosta od tej je naredo Vendel Feleki, šteri je biu doma z Gorenjoga Sinika. Njegova žena Franciška je pa bila na Dolenjom Siniki veška baba. Iz vsakdanešnjoga življenja so eške pütre, sklejca, piskriči za vrnje mlejko. Na ednom piskriči sta dva križa, ka brezi toga bi se mlejko nej segnilo. Te križce so lončarge gornamalali prauti čaralicam, brezi toga bi posaude nej mogli odati. Mali djaren,v šteroga je nutvrezana rausmarinova vejka, so pa šparali za svetke. V veukoj piskrenoj posaudi so žir meli za cejlo leto. Za zastalo drüštva vojni veteranov (Frontharcos Egylet) je skor stau lüdi vküpdalo penaze. Ime te lüdi je gorspisano na zastalin štüu. Na priliko: plebanoš Vince Kos, padar dr. Ernő Székely iz Monoštra, odvetnik (ügyvéd) dr. Gábor Vargha iz Monoštra, žandarge z Gorenjoga Sinika in Monoštra, gasilci z Gorenjoga Sinika, Dolenjoga Sinika, s Sakalauvec in Traušča, pa posamezniki. Za postavitev stalne razstave se je dosta trüdila, na žalost že pokojna, Irena Barber. Njeno delo so nadaljevali in dokončali člani slovenske samouprave na Dolenjom Siniki Laci Bajzek in Gabor Lazar. Strokovno pomauč so dobili od Marije Kozar in sodelavcev Muzeja Savaria v Somboteli. Kejpe iz 50.-70. let 20. stoletja je na pausado dala držina Ficko. Predmeti in dokumenti razstave tö tau kažejo, ka lüstva z različni materni jezikom leko živijo vküper v meri in prijatelstvi. Marija Kozar Porabje, 10. avgusta 2006 4 Le plesat me pelji Vsakšo leto zadnjo nedelo v juliuši v Beltincaj organizirajo mednarodni folklorni festival. Letos je biu tau že 36. festival. Gornjeseniška folklorna skupina je vsakšo leto üšla na tau prireditev, pred 4-5 leti pa so nji nikak pozabili, pa so jih nej zvali na festival. Depa letos so se jih pa spomnili njihovi stari pajdaši iz Beltinec, pa so poslali povabilo. Oni so se na tau odzvali in 30. juliuša so se odpelali v Beltince. Te mednarodni folklorni festival, šteri je biu zdrüžen s prireditvijo Le plesat me pelji, omogauči skupinam in posameznikom, ka svoje delo predstavijo publiki. Prve folklorne skupine v Sloveniji so bile namensko sestavljene leta 1908, gda so ob 60-letnici cesarjevega vladanja v Beči sodelovali lidge iz različnih slovenskih krajov, oblečeni v kostume, šteri naj bi predstavlali, kakšen gvant so nosili pavri v 19. stoletji. Načrtno ustanavljanje skupin, štere so pripravlale pevskoplesno-glasbeni program, je sredi tridesetih let 20. stoletja spodbudo France Marolt, šteri FOLKLORNI FESTIV Beltinski festival je držo štiri dni in je biu raztalan na dva tala. Prvi tau je biu v četrtek, petek pa v soboto. Četrtek večer v 7. vöri je bila otvoritev razstave PREKMURSKE BANDE, v 8. vöri pa je biu koncert Bogdane Herman z naslovom Otožnost in veselje. Tüj so spejvali ljudske pesmi iz Prekmurja in od drugod. V petek večer je bila otvoritev razstave cvetličarjev in vrtnarjev ter izdelovalcev domače in umetnostne obrti pri Območni zbornici Murska Sobota. Tü so nütpokazali vsefele lejpe rauže, talejre, vrče. Vse tau se je dogajalo v beltinskom gradi. Potem pa so bili drügi programi v beltinskom parki. V petek večer v 8. vöre se je začno VEČER TUJE FOLKLORE. Tüj sta gorstaupele dvej sku-pine, folklorna skupina Varteks iz Varaždina (Hrvaška) in folklorna skupina Gencsapáti (Madžarska). V soboto zadvečerka z naslovom VIŠ, INDA JE PA TAK BILOU... je bila predstavitev ljudski šeg, senje in predstavitev ljudske obrti. Večer je biu etnovečer VLEJČI LOUČEC..., gde so špilali ljudsko glasbo Prekmurja. Špilali so člani Male beltinske bande in Marko bande z gosti Bogdano Herman in skupino Jararaja. V nedelo je biu drugi del festivala. Te je biu glavni den. Na te den so bile pozvane folklorne skupine, seniška folklora tüdi. Pred obödom so Seničarge poglednili razstavo fotografij (kejpov) prekmurskih band in mužikašov. Bili so kejpi od več band, depa največ kejpov je bilau od Kociprove (beltinske) bande od leta 1933 naprej. Npr. iz leta 1964, gda so špilali na premiciji v Lipovcaj, ali zdrüžena godba Kociper iz leta 1988. Člani Kociprove bande so že vsi mrli. Drügi mužikaši so bili npr. Pleh banda iz Gančan je organizero festivale, gde so predstavlali ljudski ples, ljudsko pesem in ljudsko glasbo. Kak sam že prvle pisala, fol klorni festival v Beltincaj je svetiu 36. oblejtnico. V tej lejtaj je na beltinskom odri gorstaupilo lepo število folklornih skupin, štere so prikazale lepoto ljudskoga plesa. Skupine iz Hrvaške, Bosne, Srbije, Avstrije, Madžarske, Italije, Španije, Francije, Finske, Nemčije, Poljske, Slovaške, Češke, Bolgarije, Mongolije, Kanade so publiko vsir razveseljevale in lidge so leko spoznali njihovo kulturo, njihov ples. Pokazali so tüdi povezavo med preteklostjo in sedanjostjo v plesi. Gnauksvejta je biu tau svetek po žmetno opravlenom deli-žetvi. Naši predniki so žmetno delali v vsakdanešnjom živlenji. Konec zime, potistom sejanje, žetev in s tem spravilo pridelka, na šteroga so čakali cejlo leto. Zadišali so kolači, spe čeni iz nauve mele, zadišo je krüj. Gda so spekli nauvi krüj, te so se radüvali, spejvali in plesali. Ta tradicija oživi gnesden v obliki festivala. Starejši gledajo festival z nostalgijo, mlajši z radovednostjo. Porabje, 10. avgusta 2006 5 FOLKLORNI FESTIVAL V BELTINCAJ in Lipovec, mužikaši iz Dokležovja, mužikaši iz okaulice Beltinec, Prekmurski kvintet iz leta 1972. Razstavljeni so bili instrumenti Beltinške bande z napisom: Instrumenti naših glasbenikov, ki jih žal ni več med nami. Bila je vödjana harmonika, trobenta, klarinet, gosli, kontrabas. Bila je tüdi razstava penez z naslovom 125 let – Bančništvo v Beltincih skozi čas, od goldinarjev do evrov. Tü so bili vösklajeni stari forinti, korone, goldinarji, dinarji pa tolarji, vse penezi s šterimi so gnauksvejta plačüvali stom so se vsi preravnali in v 4 vöri se je začnila povorka od cerkve do beltinskoga parka. Bilau je 7 folklornih skupin, stere je nutpokazo gospod Milan Zrinski, šteri celau dobro zna gučati. Njega gvüšno vsi poznate, ka je na Gorenjom Seniki tö večkrat gučo, gda je folklora mejla kakšen svetek. Publiko je zvau z besedami: »Prijte vsi, šteri ste od kolena vekši pa od podplata menjši...«. Potem se je začno program skupin. Ništerne sku-pine so samo zaplesale svoje plese, zvekšega pa so plese vpleli v kakšno zanimivo odrsko postavitev. Skupine, štere so plesale plese več pokrajin, so dvakrat gorstaupile, pa so mele tüdi drügi gvant za vsakši nastop. Tiste, štere ohranjajo plese domačega okolja, pa so gnauk gorstaupile. Tau so bile skupine: Beltinci, Gorišnica, Gornji Senik pa Varaždin. Ostali so plesali dvakrat. Te skupine so najbaukše, pa so bile vözbrane na območnih (területi) srečanjih, gde sodeluje vsakšo leto več kak 200 skupin. Na oderski predstavitvi je bilau več zgodb. Pri Beltinčarjih so bili prekmurski plesi (drmač, mlinček, špicpolka, kalamajka) vpleteni v vözmišljeno zgodbo o mlinari, šteroma lidge v mletje pripelajo pšenico, un pa jih prejkliči, pa da nazaj malo mele. Gda plešejo špicpolko, te se čemerijo nad njim, da pa plešejo kalamjko, te ga pa vözmučijo in odvlečejo z odra. Maroltova skupina je plesala plese Slovenske Istre v zgodbi, gde se na veselici (na bali) zalübita dva mladiva para. Skupina KUD Triglav je zaplesala belokranjske plese v zgodbi gostüvanja. Na konci so skupine vküper zapele pa zaplesale. Po konci je bila večerja in seniška skupina se je potistom poslovila in se odpelala domau. Nejso tam ostali na bali, zatok ka drügi den je trbölo titi delat. Pa tüdi zatok nej, ka Seničarge so se zvekšoga vöminili, majo mlade plesalce, ranč tak Beltinčarge tüdi majo zvekšoga mlade plesalce pa mlade mužikaše. Uni se več tak ne poznajo med seuv. Pred leti, gda so eške plesali starejši člani na obej strani, kak npr. Kruc, Kovačen, Grajkarna Anica pa drügi, so dugo v noč tam ostali pri beltinških pajdaših, pa so fejs plesali pa spejvali vküper z njimi. Depa mladi plesalci so vseeno lep den preživeli v Beltincaj. Agi Hanžek Slovenci. Od januara tadale pa do plačüvali z evroji. Eške čokolade v obliki evrojev so bile. Na drügi strani grada je bila razstava rauž, lončarstvo pa medičarstvo. Tü so bili izdelki iz slame: vaze, venci. Pri lončarstvi so bili talejri, lonci, vrči, čajniki. Pri razstavi rauž pa so bile rauže za balkon, enoletne rauže, trajnice, kri- 6 NOUVI RED Pismo iz Sobote Gospe pa gospoudje, vrag je šalo vzeu! Najbole za rejsan! Najbole za istino! Nede konec sveta, ne gučim o tejm. Je pa konec s človekom! Nabole za resnico vam tou gučim. Pa vejte, sto je tou naredo, ka več nede lidi na toum svejti? Ne vejte, gvüšno, ka ne vejte! Vej vam ge vöovadim. Depa demo po redej. Kak vejte, je delo naredlo človeka. Tak so nas včili indasvejta, tak včijo gnesden pa nedo več včili nigdar, ka več nede lidi. Nede pa ji zavolo toga, ka več nedo delali. Če pa več nemo delali, mo gnaki kak krokodili, viši ali pa opice. Delali pa nemo zatoga volo, ka nam delo vkraj gemlejo. Kak prvo, je čüda lidi ostanilo brezi dela, gda se je začnila demokracija. Nagnouk so fabrike šle k vragi, nagnouk je delo več nej bilou nika vrejdno in tak nagnouk se je začnilo od poštenoga dela vkraj bejžati. Vej pa si skur mogo plačati, če si škeu pošteno delati. Lidge smo delali samo eške za sebe. Kaj kouli rama, po poulaj, v lesej pa kaj takšoga. Zdaj tou tö tamine. Naši prejdnji v Sloveniji so si nika vcejlak moudroga vözbrodili. Spravili so se na sivo ekonomijo, kak pravijo šušmarstvi. Ja, lidge so ostanili brezi dela in so začnili delati na črno, ka so leko živeli. Zdaj tou prej več nedo smeli. Policija pa financari do takše iskali. Štrajfi do prej velki. Niške nede smeu delati, če za tou nede emo papejrov. Depa pri tem se lidge spitavlemo vsefele. Ka se leko zgodi, če doma na dvouri držina pa njeni pajdaši kamle po toum dvouri polagajo? Pa so naši najbole moudri prejdnji brž zapovedali: Žlata leko dela, depa samo žlata ta do tretjoga kolena, druga dalešnja žlata pa nikak nej. Če de delo pri meni v rami sin od moje sestrične, de štrajfani, ka na črno pejneze slüži. Boug moj, ste kaj takšnoga že doživeli? Ge tö nej. Ka pa če nam pridejo pomagat sousedge? Leko pomagajo, depa samo prvi sousedge, drugi pa tretji sousedge delajo pri nas na črno pa je trbej štrajfati. Ste zdaj tou vidli pa čüli? Več nemo smeli delati. Vej pa skur vsikšo delo je zdaj po njihovom delo na črno, je šusmarstvo, je siva ekonomija. Tak zdaj eške delo, ka ga padašom ali žlati z veseldjom pa zoupstom obredimo, več nemo smeli delati. Pomalek tak delač pridemo, ka de si človek zmeto ram pa ga že stoj gor zglasi, ka na črno dela. Zatoga volo vidite, človek več pomalek nede človek, ka več nede smeu delati ali pa sploj nede emo dela. Na pa stoj si je zdaj tou naredi, ka pomalek več nede lidi na toum svejti, tisti lidi, ka so ovakši od krokodila, viši pa od opice zavolo dela? Bratje pa sestre Slovenci, vej pa smo na toum svejti spoznani po tejm, ka smo vrli pa ka radi delamo. Ka mo pa te zdaj delali, če nemo nika delali? -Ka, ka mo delali? Doma mo z ženami cejle dneve ležali v posteli pa se radi meli, - si je po desetom špriceri zbrodo pajdaš Pali. -Ja, depa ka pa če te stoj gor zglasi, ka tou delo tö delaš na črno? Ka pa po tistom bou, -ga je pito krčmar Bobi. Pali je nej nika povedo nazaj. Samo je naraučo eške edno run-do špricerov pa si brodo, ka de za eden čas tou ranč istina. Miki „Na razstavi se predstavljam s ciklom Lastovice. Vendar naslova ne smemo razumetidobesedno, ampak moramo poskušati sliko gledati skozi slikarjev pogled in moramo upoštevati njegovo dojemanje ptic. Naslovi pod slikami se na prvi pogled razhajajo, vendar v resnici sestavljajo zgodbo, ki pripoveduje o svetu, ki nas obdaja. Pripoved nikoli nima samo enega pomena, temveč je večplastna. Večplastnost najbolj ponazorijo barve, ki sem jih izbiral pri ustvarjanju teh del. Ni naključje, da razstavljam cikel Lastovice s podnaslovom Ptice, kajti v neposredni bližini, ob Nežiderskem jezeru, je zelo veliko gnezdišč štorkelj, bral sem celo, da je tu Evropska domovina štorkelj... Organizatorje razstave, zlasti Tončija Tyrana, sem spoznal po naključju in ravno tako, po naključju, sem pristal na razstavo, INTERVJU Kot eden od sodelujočih slikarjev na med-vitev njegovih del, ki so zgolj narodni likovni razstavi v Štrajtofu An del njegovega, v resnici ne draž odgovarja na vprašanja novinarke prebogatega ustvarjalnega Lare, ki jo je bil spoznal pred tednom dni, opusa, vendar si je premislil: ko je bila med avtobusnimi potniki, ki so „Takole se dogovoriva: jaz si ogledali operno predstavo na Dunaju. vam poiščem naslednje so čeprav nisem vedel v kako zanimivo okolje sem namenjen. Nisem si predstavljal, da je skedenj lahko tako preprosto in obenem enkratno razstavišče,” je Andraž odgovoril na posplošeno vprašanje novinarke Lare, naj s preprostimi, pa vseeno dovolj strokovnimi besedami v približno eni minuti predstavi svoja dela, ki so na ogled v Trajštofu. Ob koncu intervjuja, mu je novinarka zastavila manj pričakovano vprašanje: „Nisem sicer strokovnjakinja za likovno umetnost, ampak v spomin se mi je zapisalo, da je ptice -vrane -rad upodabljal slikar Ivan Novinc z Gorenjske in tudi pokojni ljubiteljski slikarski genij Jože Tisnikar iz Slovenj Gradca ... Kaj bi rekli k temu?” Andraž se je najprej odločil, da bo novinarko zavrnil, češ da ni pripravljen na nadaljnjo, bolj podrobno predstagovornike, medtem popijem kakšen kozarec dobrega gradiščanskega vina in pred eno svojih slik, lahko po vaši izbiri, odgovorim na prejšnje in nadaljnja vprašanja.” Lara se je želela na kratko pogovoriti s Tončijem Tyranom in svétnikom za kulturo pri gradiščanski deželni vladi, Franjom Schruffom. Andražu pogovora ni bilo težko urediti, kajti že pred leti je Tyran postal njegov prijatelj, svetnika pa je spoznal na Dunaju, ko je prišel na razstavo v sloven-ski dom Korotan, tedaj je bil Schruff še v neki drugi vlogi, kakšni se ni spomnil. Premisliti je moral, kaj bo povedal pred kamero o Lastovicah in Pticah na svojih slikah. Kako naj razloži svoj domišljijski pristop, ki je temeljil na igri barv? Na veliko platno, kjer so prevladovali temni barvni toni je pogosto dodal nekaj, kar je nemalokrat zmedlo kritike, ki so spremljali njegov ustvarjalni zamah in o njem pisali, eni bolj posplošeno, drugi pa so slikam dodajali vsebine, ki jih Andraž sam v svojih slikah ni videl. Trudil se je razumeti umetnostnega zgodovinarja, ki je na sliki, veliki dva krat štiri metre, torej za steno sobe v srednjevelikem stanovanju, naštel nekaj sto različnih ptic, zbranih v jate, ki so se vrtele v različnih krogih v ranem jutru, ko soncu še ni uspelo prodreti skozi meglo, da bi razsejalo jutranjo svetlobo in bleščavo po sliki. In potem, kaj povedati o mački, ki se prihuljeno plazi in opazuje, kje bi lahko ujela nepazljivo lastovico. Izza enega izmed dreves so vidne njene svetleče oči. Mačkine poudarjeno žareče oči so spremenile težišče ali os slike. Oba, Andraž in kritik se zavedata, da mačk s tako velikimi in izrazito žarečimi očmi ni, obenem pa jima je tudi znano, da v naravi v tako velikih jatah ni toliko različnih ptic, čeprav so se nekatere ptičje vrste družile v milijonske skupine. A kako naj to razloži pred kamero, kako naj razloži tako, da bo primerno za širšo javnost? Kako naj pojasni, da je ključno to, da mu je slika všeč, vse ostalo pa je manj pomembno? Kako naj razloži, da se mu ne zdi važno, koliko kakšnih ptic se podi v jatah in ali ima Macatačka res tako svetleče in tako velike oči? Nazadnje je odmahnil z roko in se prepustil prepričanju, da se bo tudi zdaj, kot že tolikokrat, v odločilnem trenutku že kako znašel. (se nadaljuje) RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 Mhz Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre. Porabje, 10. avgusta 2006 7 Šopek cvetja MLAŠEČA LEJTA SOUSEDOVOGA PEPIJA UMESTNO DARILO ZA VSAKO PRILOŽNOST Sousedov Pepi je koulivrat najbole poznani po tejm, ka je nej biu nigdar mali. Pa je sploj nej nig dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vözraščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. ERBIJA Kak vse normalne držine je držina sousedovoga Pepija tö mejla žlato. Neje tou velka žlata, depa žlata je. Pa tou tö trbej prajti, ka so se s tou žlato razmeli, kak se žlata med seuv razmej. Z ednimi so si bili trno dobri, z drugimi pa malo menje. Z ednimi so se radi srečali, z drugimi pa nej najbole. Na, v svaji so nej bili z nikim. Tou je gnesden nej najbole normalno, depa Pepijovi so rejsan nej bili z nikin iz njive žlate v svaji. Pa ovak so tö nej bili z nikin v svaji. Pa če je šlo za erbijo, so se tö nej vedli svaditi. -Vej pa se ne moreš svaditi zavolo tistoga, ka je nej tvoje, liki ti nekak zapisti, - je emo šegou povedati Pepijov ata. -Edni pa se svajüjejo zavolo tistoga, ka je sploj nej od nji, -je vedo trno moudro kcuj povedati eške Pepi. - Tak kak kakši mlajši, - je eške dau kcuj, samo naj vpamet vzemejo, ka je un nej nikšen mlajši nej. Tak je na žalost prišlo do toga tö, ka je mrla od Pepijove držine stara tetica. Po pokapanji se je mala žlata najšla v krčmej. Doj so se seli, pomalek geli pa se spominjali tetice. Za eden čas je rejč prišla na tou, če je tetica fiškališi dala doj spisati testament. Za seuv je nej dosta pistila, depa dun je nika ostanilo za njouv. Žlata je začnila broditi, ka bi tou bilou, pa od koga bi kaj leko bilou. Na, nej so se svadili pri tom guči. Nej, tomi bi se nej tak prajlo, ka svaja. Tomi bi se leko prajlo nikše fele perouvnost. Sousedov Pepi ji je samo gledo pa je nej nika gučo. Gledo je pa poslüšo. Tisto njivo pri lesej je škela meti atina tetica. -Ge sam jo okapala že kak deklička pa skur cejli njeni žitek, - je kouli kazala svoje roke. -Njeni mali ram de gvüšno moj, vej sam pa skur cejlo strejo sam vred vzeu, -se je gor gemau od atinoga brata najvekši sin. -Leko, depa što njoj je oslejdnjim pofarbo cejli ram, - se je gor vzela za svojga sina mamina teta. -Travnik pri potoki sam vsigdar ge kosiu, če sam čas emo. Gvüšno mam do njega najvekšo pravico, - se je v kiklej krčme zglaso stari pojep, ovak cejli žlati najbole dalešnji vüjec. Tak so si tadale talali vse tisto, na koj so si zbrodili. Sousedov Pepi pa ji je eške samo gledo pa poslüšo. Trno njemi je šlo na mozgé, kak se tou žlata med seuv zgučavle. Kuman so jo pokopali, že si talajo vse njeno. Gda so si skur že začnili talati njene lade pa omare, se je dun zglaso. -Meni nika nej trbej od naše tetice, - je gratala v krčmej vcejlak žmetna tiüča. - Ge sam od nje doubo velko erbijo. Navčila me je spejvati lejpe noute, gda me je pazila. Navčila me je pisati pa eške sploj ne odim v šoulo. Pa takše pripovejsti je vejdla gučati, ka je nigdar ta ne pozabim. Meni je tou za V madžarskem jeziku vsi dobro poznamo pregovor, ki pravi, da gotovo ni slab človek tisti, ki ima rad rože. Če nekdo opazi njihovo enkratno, skromno lepoto, v njegovi duši gotovo najdejo odmev tudi problemi sočloveka, in ne bo ravnodušen do njego vih težav, niti do njegovega veselja. Cvetje, ta čudovito lep nakit narave, nas dejansko spremlja v življenju, kajti navzoče je ob vsakem važnem dogodku našega življenja. Cvetje je lepo darilo za materinski dan, valeto, dan pedagogov, zaroko, poroko, pomembno vlogo ima ob dnevu mrtvih, pri pogrebu... »Ena sama vrtnica izpoveduje ljubezen lepše kot najstrastnejše ljubezensko pismo«, pravi besedilo pesmi v madžarski spevoigri János Vitéz. Ta vrtnica raste iz groba zvestega zaljubljenca, dokazujoč njegovo brezkončno ljubezen, ki ne umre, temveč živi tudi po smrti. Rožice igrajo pomembno vlogo tudi na pogostitvah in na randevujih, predstavljajo najlepše darilo oziroma najlepši del darila. Ta običaj ima že večstoletno tradicijo, zato ima zapisana in nezapisana pravila, ki jih kulturni narodi upoštevajo. Nekaj kajti gostitelj ne bo vedel, kaj naj počne z njimi, kam naj jih dene. • Častni gost naj ne nosi rožic niti na sprejem niti na cocktail party. • Če je povabljen na večerjo (zakonski) par, mora gostiteljici predati šopek vedno moški. • Soprogi gostitelja moški nikoli ne sme podariti rdečih vrtnic. Gostiteljici sme podariti rdeče vrtnice le zaročenec oziroma njen kavalir. • Lončnice lahko podarimo le na izrazito željo naslovljenca, ker le-te zahtevajo negovanje, in nima vsak časa za to. V bolnico ne smemo nesti lončnic, ker s tem na migujemo na to, da bolnik lahko računa s tem, da bo še precej časa ostal tam. • Če smo povabljeni v zasebno hišo, je najbolj elegantna rešitev, če rože pošljemo skupaj z vizitko nekaj ur pred prihodom gostov na dan vabila na naslov gostitelja. Gostiteljica je namreč v večini primerov zaposlena s sprejemom gostov in se nima časa ubadati z rožami. Če je šopek lep, ga bomo v obliki miznega okrasa morda lahko občudovali pri kosilu oziroma večerji. Sprejemljivo je poslati rože tudi naslednjega pri več kot dvanajst rožah je to že vseeno. Ravno tako je pri šopkih za pokopališče to vprašanje popolnoma nepomembno. • Kakšne rožice naj bi izbrali? Pri današnji veliki izbiri to ni enostavno vprašanje. Načelno šopek naj ne bi bil sestavljen iz vseh mogočih barv in oblik. Zberimo zanj ali rože enake sorte v različnih barvah, ali različne vrste v enaki barvi, primerno in okusno aranžirane. Najbolje je, če se odločimo za kakšno pastelno barvo, ker je tak šopek primeren za vsako priložnost. Danes je umestno podariti tudi bele rožice. Nekoč to ni bilo sprejemljivo, ker so jih smatrali za pokopališke rože. • Ne spodobi se predati rož v ovojnem papirju. Preden predamo šopek, ga lepo previdno odvijmo in vprašajmo, kam lahko vržemo papir. Če pa so rože zavite v celofan, jih predajmo v celofanu, ker le-ta predstavlja del dekoracije. Pozimi v celofan ne zavijajmo rož, ker prej zmrznejo, kot če so zavite v papir. Zastarel je nazor, da smemo podariti rože le ženski. Starejši ljudje osupljivo sprejemamo novo modo, ki počasi prodira v Evropo in daje na- Leko, ka je rejsan un nej nikši pojbič, liki rejsan vözraščeni pojep. Takši guč leko držijo samo tisti, steri majo glavou na svojom mesti. vole, - je skončo svoj kratki, depa pošteni guč. Vsi so gratali vcejlak tiüma. Samo so se gledali med seuv silo ali večerjo v restavracijo, ku liho ali sodo? Načelno naj se tja ne spodobi nositi rož, bo njihovo število liho, toda Suzana Guoth Miki Roš Porabje, 10. avgusta 2006 primerov se splača zapom-dne po prireditvi, v znak svete za izbiro rož, primer- pa tak malo ji je gratalo sram. Pa brodili so od Pepija. niti tudi nam: hvaležnosti. nih za darilo osebam moške • Če smo povabljeni na ko-• Ali naj bo število rož v šop-ga spola. PETEK, 11.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.10 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD JABLJE, DOK. ODD., 10.40 S SMRTJO SEM ZAČEL ŽIVETI, DOK. ODD., 11.30 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: JOŽE POGAČNIK, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 HE-MAN, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: ZMAJ, 16.30 HOLLYJINI JUNAKI, AVSTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 FRANČKOV FONZEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI VENČEK: PREKMURJE, PORABJE IN PRLEKIJA, 21.00 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 11.8.1991, 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.20 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 2.15 SLOVENSKI VENČEK: PON., 3.20 INFOKANAL PETEK, 11.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.45 TANIA BOREALIS ALI ZVEZDA NEKEGA POLETJA, FRANC. FILM, 16.15 ŠTAFETA MLADOSTI, 17.00 ŽOGARIJA, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 EP V ATLETIKI, 20.45 BARBARI, AM. DOK. SER., 21.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.00 MOŽ Z LUNE, AM. FILM, 23.55 VESTERN, AM. DOK. ODD., 0.50 SALEM’S LOT, AM. FILM, 3.50 INFOKANAL SOBOTA, 12.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.05 SANJE IN RESNIČNOST, 13.00 PO ROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PESEM KAMNA: KAMNOSEKI, DOK. ODD., 13.30 SLOVENCI V ITALIJI, 14.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 14.55 Z OTROKOM DO SRCA, NEMŠKI FILM, 16.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 TRINAJST PRI VEČERJI, ANG. FILM, 21.40 ČEZ PLANKE: FINSKA, 22.55 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.25 BABUŠKE, BELG. NAD., 0.15 FANT MOJE PRIJATELJICE, FRANC. FILM, 1.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 12.8.1991, 2.20 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 3.00 ČEZ PLANKE: FINSKA, 4.10 INFOKANAL SOBOTA, 12.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.00 SP V NOGOMETU, KOSTARIKA -POLJSKA, 10.50 SKOZI ČAS, 11.05 VESTERN, PON., 12.05 EP V ATLETIKI, 18.10 BUENA VISTA SOCIAL CLUB, KOPR. FILM, 20.00 SE ZGODI, 11. EPIZODA: REFERENDUM, 20.30 OPERNO POLETJE: 22.50 OTOK SREDI VOJNE, ANG. NAD., 0.00 LARA BARUCA, POSNETEK KONCERTA, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 13.08.2006, I. SPORED TVS 7.30 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: PORTRET IVANA CAMPLINA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKI VENČEK: PREKMURJE, PORABJE IN PRLEKIJA, ZGODOVINA NARODNO-ZABAVNE GLASBE, 14.15 NOSTALGIJA Z IVANKO KRAŠEVEC, 15.10 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -SOLIDARNOST, IZV. NAN., 16.00 TEATER PARADIŽNIK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 KORENINE SLOVENSKE LIPE: GORICA, 17.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KRVNE VEZI, ANG. NAD., 21.10 VEČERNI GOST, 22.05 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 13.8.1991, 0.50 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 13.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.00 SP V NOGOMETU, PARAGVAJ - TRINIDAD IN TOBAGO, 10.15 SKOZI ČAS, 10.25 MLADI VIRTUOZI: ORGLAVKA VERONIKA ROŠER, 10.55 ČEZ PLANKE: FINSKA, 12.05 EP V ATLETIKI, 17.00 EN, DVA, TAJVANSKI FILM, 20.00 BOGOVI IN DEMONI, FRANC, DOK, SER., 20.50 MOZARTOVO LETO 2006, 21.00 LEGENDARNE IZVEDBE, 22.00 OBSODBA, ANG. NAD., 22.55 ODBOJKA (M), SVETOVNA LIGA: KOREJA - EGIPT, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 14.08.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.20 NOSTALGIJA Z IVANKO KRAŠEVEC, 11.10 NAŠA KRAJEVNA SKUP NOST -SOLIDARNOST, IZV. NAN., 12.00 TEATER PARADIŽNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KORENINE SLOVENSKE LIPE: GORICA, 13.35 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 14.25 BILA SVA MLADA OBA: HENČEK BURKAT, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 POLŽ, LUTK. NAN., 16.25 GLASBENE PRAVLJICE MIKE MAKE, 16.30 BUBA GUBA: BAZEN, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 FILOZOF NA OBLASTI, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 KAROL, ČLOVEK, KI JE POSTAL PAPEŽ, IT.-POLJS. NAD., 21.35 SOLZICE, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 RUY BLAS, FRANC. FILM, 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 14.8.1991, 1.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK NEKEGA NARODA, PON., 2.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 14.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.25 TURISTIKA, 14.05 SLOVENCI V ITALIJI, 14.35 MOZARTOVO LETO, 14.45 LEGENDARNE IZVEDBE, 15.40 BOGOVI IN DEMONI, FRANC. DOK. SER., 16.30 DEDIŠČINA EVROPE, FRANC. BIOG. NAD., 18.00 TEKMA, 19.05 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 20.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.40 ZVEZDNI SANJAČ, DANS. DOK. ODD., 21.35 ARITMIJA, 22.10 RISANA DRUŠČINA, AM. RIS., 22.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.05 SP V NOGOMETU, ITALIJA -ČEŠKA, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL TOREK, 15.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.00 PRAZNIČNI PRENOS MAŠE Z BREZIJ, 11.10 PESEM ZVONOV, DOK. FELJTON, 11.35 SOŽITJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ČEZ PLANKE: FINSKA, 14.30 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.05 MUNKIJI, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM REGRAT, 16.20 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODD., 16.30 FLIPER IN LOPAKA, RIS., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.35 NARAVNI PARKI SLOVENIJE: ČAROBNA REKA, 18.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: TUŠTANJ, DOK. ODD., 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 KAROL, ČLOVEK, KI JE POSTAL PAPEŽ, IT.-POLJ. NAD., 2. DEL, 21.35 POD ŽAROMETOM, 22.25 25 LET MEĐUGORJA, 23.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.25 REZANJE PO TELESU -SAMOIZNAKAŽEVANJE, ANG. DOK. ODD., 0.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 15.8.1991, 0.45 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.40 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, PON., 2.10 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, PON., 2.45 INFOKANAL TOREK, 15.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.00 ARITMIJA, 15.35 ZVEZDNI SANJAČ, DANS. DOK. ODD., 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 KO ZORIJO JAGODE, SLOV. FILM, 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.05 MALI OGLASI: KNJIGOVODJA, IZV. TV NAN., 20.05 NOGOMETNA TEKMA, SLOVENIJA - IZRAEL, 22.05 OGNJENI JEZDEC, FILM, 0.10 DVOJNO VERONIKINO ŽIVLJENJE, FRANC. FILM, 1.50 SP V NOGOMETU, HRVAŠKA - AVSTRALIJA, 3.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 4.05 INFOKANAL Državna slovenska samouprava Vas vljudno vabi na 6. SREČANJE PORABSKIH SLOVENCEV, ki bo 19. avgusta 2006 v Monoštru. Program: 10.00 Sprejem gostov v Slovenskem domu 11.00 Slovenska maša v rimskokatoliški cerkvi Pri maši bo sodeloval MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika 12.15 Kulturni program v gledališču Film o življenju in delu Avgusta Pavla Nastopajo: • Zbor Pavlove hiše iz Potrne v Avstriji • PZ Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel iz Szombathelya • MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika 14.00 Kosilo in prijateljsko srečanje v šotoru pri Slovenskem domu 18.00 – 24.00 Veselica v šotoru. Igral bo ansambel iz Slovenije. (20.00 Večerja) Prireditev je podprl: Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT