Štajerski TEDNIK Aktualno Varaždin, Ptuj z Hrvati odločeni bale smeti odpeljati iz Brezja torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK stran 1 V središču Podravje z Peleti, ki se jih praktično ne da dobiti, najdražji v desetletju  Stran 2  Strani 6 in 7 Letnik LXXV z št. 55 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, k 19 19. jjulija lij 2022 Podravje z Poslovanje gospodarstva v 2021 po oceni Ajpesa izjemno dobro Lani ustvarili 12 milijard evrov prihodkov V celotni podravski regiji posluje 8.800 podjetij, od teh jih je dobra polovica v Mariboru. Vse gospodarske družbe so lani ustvarile 414 milijonov evrov čistega dobička, kar je 51 odstotkov več kot leto prej. Z dobičkom je poslovalo 70 odstotkov podjetij. Več na straneh 6 in 7. Aktualno Ptuj z Krajani Krčevine pri Vurbergu imajo že 30 let velike težave pri oskrbi z vodo  Stran 3 Kronika Podravje z Obeta se zvišanje dnevnih oskrbnin za živali v zavetiščih  Stran 5 Podjetništvo  Stran 8 Črna kronika Podravje z Mešani občutki ob odstranitvi ograje na slovenskohrvaški meji  Stran 24 Šport Atletika z Čeh z odličnim metom v finale 13 torkova izdaja  Stran Foto: Črtomir Goznik Premalo družinskih zdravnikov z Cenejša elektrika z Ko v domu upokojencev ni zdravnika za bolnega stanovalca ... Največji prihranki za odjemalce Energije plus  Stran 2 IKE Ob sklenittvi naročniškega razmerja boste lahko vse po oletne sob bote, do 27. avgusta, brezplačno uživali na morju! Večč v no Ve n ttrran a jo jost stti ča časo s p piisa sa..  Stran 3 www ww w.te .tedni dnik.s dni k.sii k.s Ormož z Brata Voljč uspešno vodita družinsko podjetje Simonov zaliv Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 19. 7. 2022 stran 2 Aktualno 2 torek z 19. julija 2022 Podravje, Slovenija z Pomanjkanje družinskih zdravnikov čutijo tudi v domovih upokojencev Ko v domu upokojencev ni zdravnika za bolnega stanovalca ... Približno 130.000 ljudi v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika. Zelo malo je takih, ki sploh sprejemajo nove paciente, približno 200 v celi državi. Posledično se težave pojavljajo tudi v nekaterih domovih upokojencev. Neza- Prvi pregled ob vselitvi v dom z zamudo dostna ali neprimerna in pomanjkljiva zdravniška oskrba pa v zavodih, kjer biva ranljiva skupina prebivalcev, V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozarjajo, da zaradi predstavlja zelo veliko tveganje. Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat priznava, da je stanje v eni premajhne prisotnosti družinskih zdravnikov stanovalci ob namestitvi izmed njihovih enot alarmantno. v dom marsikje niso več takoj zdravniško pregledani, ampak se prvi pregled opravi z zamudo. Tudi sicer dlje čakajo na redne in kontrolne zdravniške preglede, recepte, napotnice ... »Zaposleni so se zato pri skrbi za stanovalce vse pogosteje prisiljeni obračati na urgentne službe, kar pa seveda ne more nadomestiti dela družinskih zdravnikov, ki jih stanovalci, ki se za bivanje v domu pogosto odločijo predvsem zaradi zdravstvenih težav, nujno potrebujejo. Pri stanovalcih, ki so dlje časa brez dostopa do družinskega zdravnika, se lahko namreč kronične zdravstvene težave hitro poslabšajo. In ne nazadnje so v stiski tudi svojci, ki se vse težje posvetujejo z domskim zdravnikom ali pridobijo informacije o zdravstvenem stanju svojih bližnjih,« je jasen Sahernik. Vseslovenski problem pomanjkanja prisotnosti družinskih zdravnikov je v domovih toliko bolj zaskrbljujoč, saj gre za ranljivo skupino prebivalcev. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je nedavno opozorila, da se vse več domov za starejše sooča z nezadostno zdravniško oskrbo stanovalcev, saj so zdravstveni domovi močno zmanjšali prisotnost družinskih zdravnikov ali celo zavrnili zagotavljanje domskega zdravnika: »Stanovalcem, ki so zaradi pridruženih in kroničnih obolenj ter starostne oslabelosti še posebej ranljiva skupina, zato niso zagotovljene temeljne pravice zdravljenja iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, ki jim sicer pripadajo po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Skupnost poziva Ministrstvo za zdravje in ZZZS, da nemudoma V koprski enoti alarmantno stanje ZD Ptuj: stanje je za zdaj obvladljivo V Zdravstvenem domu Ptuj je zaposlenih 16 družinskih zdravnikov, poleg teh na našem območju dela še 15 zasebnikov koncesionarjev. »Trenutno velikih težav na tem področju nimamo, saj konstantno skrbimo za pridobivanje novega kadra. Dobili smo tri specializante, še eden končuje in se nam bo kmalu pridružil. Problem pri nas je predvsem starostna struktura zaposlenih, zato delamo na tem, da je čim več mladega kadra,« pravi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Zagotavlja, da pacienti večjih težav pri iskanju osebnega zdravnika na našem območju (ne zgolj starostniki) nimajo: »Vedno je nekaj zdravnikov, ki še vpisujejo neopredeljene paciente.« Foto: ČG Na ptujskem območju so zadeve za zdaj obvladljive, stanovalci Doma upokojencev Ptuj imajo ustrezno zdravstveno oskrbo, v koprski enoti pa je težav zelo veliko. pristopita k reševanju problematike nezadostne zdravniške oskrbe starejših, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih.« S pomanjkanjem družinskih zdravnikov se domovi soočajo že leta, v zadnjem obdobju pa se je stanje marsikje dodatno poslabšalo in zaostrilo do te mere, da ogroža kakovost zdravstvene oskrbe in zdravje stanovalcev. Eden izmed razlogov, da so ponekod zmanjšali čas prisotnosti zdravnika v domovih, naj bi bile kadrovske težave. »Nekateri so zavrnili izvajanje programa splošne ambulante v socialnovarstvenem zavodu, čeprav jih k temu zavezujeta tako zakon kot tudi splošni dogovor,« opozarja Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Varaždin, Ptuj z Hrvati odločeni bale smeti odpeljati iz Brezja Za sanacijo vrtoglavih 25 milijonov evrov Pred mesecem dni so ptujski mestni svetniki sprejemali pomembne odločitve o opuščenem odlagališču Cero Gajke, kjer je v balah zloženih približno četrt milijona ton komunalnih odpadkov. Ptujčani so se odločili, da odlagališče zaprejo, kar bo v naslednjih letih zahtevalo skoraj sedem milijonov evrov občinskega denarja. Medtem ko so v ptujskem domu upokojencev z enotami v Spodnjem Podravju zadeve obvladljive, ne pa optimalno urejene, je na Primorskem stanje zelo resno. Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat pravi, da imajo v koprski enoti ogromno problemov, ki so posledica pomanjkanja družinskih zdravnikov. Kljub drugačnemu dogovoru je zdravnik v domu prisoten zelo malo časa. Dogajalo se je, da ga teden ali dva tedna sploh ni bilo, zato so morali poseči po skrajnih rešitvah. Za pomoč so morali prositi dežurno službo, ki sicer ni namenjena reševanju tovrstnih zadev (pisanju napotnic, receptov ...), a je bila večkrat edini izhod v sili. V zadnjem obdobju zemljišču naloženih okoli 100.000 ton smeti, ki so povezane v bale. Smeti tam ležijo že 17 let (prav toliko stare so tudi naše v Gajkah); po poročanju kolegov iz Varaždinskih vijesti gre za eno največjih ekoloških črnih točk na Hrvaškem. Primerljivo s tem so enako velik okoljski problem verjetno tudi bale Sergeja Puppis Freebairn je v razpravi vprašala, ali obstaja možnost, da bi z nedelujočega in opuščenega odlagališča smeti odpeljali. Štefan Čelan, nekdanji ptujski župan, danes pa mestni svetnik, je odgovoril, da v to ne bi bilo dobro dregniti, saj ne bi smrdelo samo do Spuhlje, temveč do Gradca v sosednji Avstriji. Drugega, bolj strokovnega odgovora o možnosti odvoza odpadkov iz Gajk na seji ni bilo slišati. Očitno pa smeti na Hrvaškem, le nekaj kilometrov od meje s Slovenijo, ki so prav tako v balah zložene v veliko grmado, če ne celo goro, ne smrdijo tako zelo kot ptujske, saj jih bodo odvažali. Varaždinčani so odločeni, da bodo lokacijo sanirali. Če bo res tako smrdelo, kot pravi Čelan, bomo smrad hrvaških bal smeti zagotovo vohali na Ptuju in vsaj do Maribora oz. v celotnem Podravju ... Pustimo času čas in bomo videli. Bale v Brezju največja ekološka črna točka v državi V Brezju, le nekaj kilometrov od Ormoža in Zavrča, je na občinskem Foto: Varaždinske vijesti Sanacija odlagališča Brezje, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od slovenske meje (Ormoža ter Zavrča) in kjer je odloženih okoli 100.000 ton smeti, stisnjenih v bale, bo predvidoma stala 25 milijonov evrov. Mesto Varaždin ima izdelan in na gospodarskem ministrstvu potrjen sanacijski program, v tem času tečejo postopki za izbiro izvajalca. so stanje vsaj nekoliko izboljšali in je zdravnik stanovalcem koprske enote na voljo štiri ure tedensko, kar pa je še vedno veliko premalo glede na vse potrebe starostnikov. Tudi v Muretince in Juršince bi moral zdravnik prihajati pogosteje Osnovno zdravstveno varstvo vseh enot DU Ptuj v Podravju zagotavlja ptujski zdravstveni dom. Zdravnik je v enoti Ptuj, ki je največja, prisoten od ponedeljka do petka za polni delovni čas, v ostale pa prihaja enkrat tedensko. Glede na število stanovalcev bi moral biti v Muretincih in Juršincih večkrat (dvakrat na teden), a zdravstveni dom zaradi kadrovske situacije tega ne more zagotoviti. Dženana Kmetec smeti v Gajkah, a zaradi tega pri nas očitno nikogar, razen redkih posameznikov, posebej ne boli glava. Novinarji Varaždinskih vijesti poudarjajo, da je skrajni čas, da se lokacija uredi. To bodo tudi storili, saj napovedujejo javni razpis, s katerim bodo iskali izvajalca sanacije, ki jo ocenjujejo na 190 milijonov kun, kar je 25 milijonov evrov. Deset milijonov evrov (oziroma 40 odstotkov stroškov) bo predvidoma pokrila država, preostalih 15 milijonov evrov pa mesto Varaždin s sredstvi najetega kredita. Varaždinska mestna uprava predvideva, da bo postopek javnega naročila za izbiro izvajalca sanacije zaključen do jeseni. Varaždinski župan Neven Bosilj težav pri projektu ne pričakuje. Načrtuje, da bo vse teklo, kot so si zastavili. Poudaril je tudi, da sanacija odlagališča Brezje ni projekt ne HDZ, ne SDP, ne reformistov, temveč je projekt, v katerem je treba strniti vrste in problem rešiti. Z reševanjem ekološkega problema, ki naj bi bil celo največji v sosednji državi, so Varaždinčani precej pred Ptujem, kjer o možnosti celovite sanacije z odvozom odpadkov po informacijah, ki so dostopne javnosti in medijem, sploh ne razmišljajo. Morda bo sanacija pri sosedih tudi komu v Podravju odprla oči, saj stotine ton naloženih odpadkov, pod katerimi teče podtalnica, le niso tako nedolžna reč, kot bi marsikdo želel prikazati. Mojca Zemljarič torek, 19. 7. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 19. julija 2022 3 Podravje, Slovenija z Elektrika bo v začetku septembra cenejša ktriko kupujejo na borzi, višje cene zaračunavajo potrošnikom, ki na koncu nosijo breme vseh špekulacij v celotni verigi trgovanja. Letni prihranek bo lahko znašal nekaj sto evrov Cena ne bo smela biti višja od 12 centov za Vlada je minuli teden z odlokom določila najvišjo dopustno ceno za prodajo električne energije gospodinjstvom in malemu gospodarstvu. Ta dva kWh segmenta kupcev je podražitev po njeni oceni najbolj prizadela. Regulacija cen bo še posebej dobrodošla za kupce elektrike pri Energiji plus, kjer so od novega leta ceno dvignili že trikrat. Junijska podražitev je bila sicer nižja, kot so jo najprej napovedovali oziroma predvidevali. Ob regulaciji si je verjetno marsikateri kupec Energije plus oddahnil, saj so bili ob nenehnih podražitvah številni že v resnih dvomih, kaj narediti: ostati pri tem distributerju ali iskati V skladu z odlokom vlade drobnoprodajna cena elektrike za gospodinjstva naslednje leto dni ne bo smela biti višja od 12 centov za kilovatno uro po višji tarifi (VT), osem centov po nižji (MT) in deset centov po enotni tarifi (ET). Z DDV, ki bo znižan na 9,5-odstotno stopnjo, bodo najvišje dovoljene cene naslednje: 13 centov/kWh (VT), 8,8 centa/kWh (MT) in 11 centov/kWh (ET). Na položnici za elektriko bodo nižji tudi prispevek za obnovljive vire energije in trošarina. Energija plus kupcem elektriko trenutno prodaja za 17 centov/ kWh (VT), 11 za MT in 16 centov za ET. Cene so z DDV, ki se do septembra, ko bodo v veljavo stopili ukrepi vlade, obračunava po višji, 22-odstotni stopnji. novega, cenejšega. Četudi bi šli k prodajalcu z nižjo ceno, se je zastavljalo vprašanje, kako dolgo bi ta vzdržala. Dogajanje na energetskem trgu se namreč turbulentno spreminja iz dneva v dan, s tem pa tudi cene. Lahko bi se zgodilo, da bi bili z menjavo distributerja v nekaj mesecih še na slabšem, zato je odločitev vlade o določitvi najvišje dopustne cene verjetno zelo racionalen ukrep. Foto: Črtomir Goznik Izredne razmere so odskočna deska za špekulativno rast cen in kovanje še večjih dobičkov korporacij. Podražitve in tanjšanje denarnic pa bolj ali manj občutijo končni kupci oziroma potrošniki. Foto: Črtomir Goznik Za kupce elektrike bodo zneski na položnicah po 1. septembru nižji. Znižanje se bo poznalo predvsem pri ceni Energije plus, kjer so cene letos rasle skoraj iz meseca v mesec. Primerjava trenutnih cen in cen po uveljavitvi regulacije pri Energiji plus (centi/kWh) Višja – VT Nižja – MT Enotna – ET Strošek za 400 Strošek za 400 (centi/kW) (centi/kWh) (centi/kWh) kWh pri dvojni kWh pri enojni tarifi (€) tarifi (€) Trenutna cena, stari kupci 17 11 16 56 64 Nova cena po regulaciji 13 8,8 11 44 44 Vir: Energija plus, Vlada RS Prikazane so trenutne cene z 22-odstotno stopnjo DDV, regulirane pa z znižano 9,5-odstotno stopnjo. Pri izračunu za dvojno tarifo smo predpostavili porabo 200 kWh energije po nižji in 200 kWh po višji tarifi. Kot je pokazal izračun, bodo pri vzorčni porabi 400 kWh mesečni zneski na položnicah za kupce pri Energiji plus nižji od 12 do 20 evrov. V izrednih razmerah so ljudje pripravljeni pristati na vse Številni poznavalci področja so mnenja, da gre marsikdaj za neupravičene podražitve, ki so rezultat špekulacij in hrepenenja po izkazovanju odličnih poslovnih izkazov (dobičkov). Prej kovid, letos vojna, sedaj še suša, vse to je samo izgovor, da lahko cene nenadzorovano letijo v nebo. Če bi bila podjetja res na vzdržnosti poslovanja, potem ne bi izkazovala tako fantastičnih rezultatov, kot so jih številna zabeležila v lanskem letu. Torej, izredne razmere so zelo priročen argument za dvig cen, ki ga ljudje razumejo, mu ne oporekajo in nemo sprejmejo. Kljub regulaciji bodo dobički ostali Tudi ob regulaciji in določitvi najvišje dopustne cene bodo prodajalci elektrike preživeli in predvidoma izkazali dobičke, kar je lep dokaz tega, koliko rezerve imajo dejansko v oblikovanju cen. Drugo vprašanje je, zakaj se v Sloveniji pridelana elektrika ne prodaja doma. Elektrarnarji pridelano elektriko s pomočjo veletrgovcev ali pa tudi brez njih prodajajo na borzi. Glede na bistveno višje borzne cene so verjetno kovali lep dobiček. Po drugi strani pa distributerji, ki ele- Ptuj z Tri desetletja trajajoče težave krajanov Krčevine pri Vurbergu Stanje vodovodnega omrežja na našem koncu države je precej slabo. Izklopi vode so pogosti, razlogov za to pa je več. Medtem ko se praviloma lahko sprijaznimo s tem, da zaradi raznih vzdrževalnih del ali popravil, ki so posledica okvar, nastajajo kratkotrajne težave pri oskrbi s pitno vodo, so tisti, ki se jim to dogaja redno, z razlogom nejevoljni. V Krčevini pri Vurbergu se (pre)pogosto znajdejo v opisani situaciji, zato pristojne pozivajo, naj končno ukrepajo. računalniku osebe, ki je podala odgovor stanovalcem. V imenu stanovalcev dajem pobudo, da se takoj pristopi k reševanju tega problema,« pravi občinski svetnik Marjan Bezjak. so jih uredili. Prepričan sem, da bi se tudi tu dalo, če bo le interes. To ni malo krajanov, na tem odseku je približno 15 hiš. Ker so precej oddaljeni od vodohrana, je razumljivo, da težave nastajajo prav na tem koncu. Treba pa jih je odpraviti, morda urediti prečrpališče.« Dženana Kmetec Je rešitev nov vodohran ali le prečrpališče? Iz ptujske Komunale odgovarjajo, da so s temi občasnimi motnjami v oskrbi z vodo seznanjeni: »Analizirali smo vzroke in na podlagi ugotovitev predlagali trajno rešitev v obliki izgradnje vodohrana v Krčevini pri Vurbergu, za kar je treba zagotoviti sredstva v proračunih Mestne občine Ptuj.« Izgradnja vodohrana bi stala 250.000 evrov. Bezjak pravi, da bo kot mestni svetnik vztrajal in skušal doseči, da se ta postavka umesti v proračun za naslednje leto: »V enem delu Krčevine so imeli enake težave, pa Po oceni ministrstva za infrastrukturo bo prihranek za povprečnega gospodinjskega odjemalca znašal od 15 do 30 odstotkov, odvisno od tega, kako dragega dobavitelja ima. Za odjemalce pri dobaviteljih z najvišjimi cenami lahko vladni ukrep pomeni za skoraj 60 odstotkov nižje stroške, je dejal infrastrukturni minister Bojan Kumer. V absolutnih zneskih regulacija cen elektrike pomeni od 110 do 334 evrov nižji letni strošek električne energije za povprečnega gospodinjskega odjemalca, so na dan sprejetja odloka sporočili z vlade, ki v kratkem napoveduje še sprejetje regulativnih ukrepov za cene zemeljskega plina. Mojca Zemljarič V enem tednu kar trikrat brez pitne vode Četrt milijona evrov za odpravo težav oskrbe z vodo O tem, da je vodovodni sistem v Spodnjem Podravju prepotreben obnove, smo poročali na veliko in široko. Precejšen del vodovodnega omrežja je iz neustreznih materialov, kar pomeni konstantne okvare, popravila, interventna vzdrževanja ipd. Posledica tega so izpadi, ki pa so praviloma hitro odpravljeni. V enem izmed ptujskih naselij pa se s tem problemom soočasjo precej pogosto. »V Krčevini pri Vurbergu od hišne številke 45 do številke 58 se zelo pogosto dogaja, da je motena oskrba s pitno vodo. Te motnje niso vezane na poletne mesece, ampak se to dogaja skozi vse leto. 15. junija 2020 so z dopisom obvestili tudi Komunalno podjetje Ptuj. Dobili so odgovor, da bodo problem skupaj z Mestno občino Ptuj obravnavali. Žalostno je, da bo minilo že dve leti od dopisa stanovalcev. Problem je ostal nedotaknjen, verjetno v predalu oz. Za nekatere potrošnike bodo prihranki 60-odstotni Foto: ČG V Komunalnem podjetju Ptuj pravijo, da bi bilo treba za popolno odpravo težav zgraditi nov vodohran, kar bi stalo 250.000 evrov. Zdenka Bratec, krajanka Krčevine pri Vurbergu, je med tistimi, ki imajo pogosto težave pri oskrbi s pitno vodo. Ureditev te težave so jim obljubili že leta 1995, ves ta čas se pogajajo, a neuspešno: »Med Ptujem in Grajeno naj bi gradili nov vodovodni sistem. Do danes se to še ni zgodilo, čeprav je pravica do pitne vode zapisana že v ustavi. Komunalno podjetje Ptuj je delalo meritve. Ugotovili so, da je bilo v letih 2019 in 2020 okrog 20 izpadov. Samo prejšnji teden smo bili trikrat brez vode. Stanje se torej le še poslabšuje.« Kot pravi, črpališče na Grajeni deluje s pomočjo elektrike; ko te zmanjka, tudi vode ni: »Ko je denimo kakšna intervencija, pade pritisk in mi ostanemo brez vode. Preskrba je izjemno slaba, obljubljajo nov vodohran, a za to bodo morali zagotoviti sredstva. Priključek iz Mestnega Vrha, ki je predstavljal eno izmed možnih rešitev, pa bojda ne bi zdržal pritiska. Na Komunali pravijo, da so cevi prestare in v slabem stanju.« Štajerski TEDNIK torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 19. julija 2022 Ormož z Sanacija gimnazije ni ogrožena Ptuj z Ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti na ptujskem območju V drugo bistveno nižji ponudbi Poplavna varnost na Vičavi bo kmalu boljša Po ponovljenem javnem razpisu za izvedbo sanacijskih del v ormoškem gimnazijskem objektu jim je uspelo pridobiti bistveno nižji ponudbi v okviru zagotovljenih sredstev. Občina Ormož je konec maja objavila javno naročilo za Ponudnik Ponudbena cena sanacijska dela v gimnazijskem KP Ormož 244.295 objektu. Prispela je zgolj ena CP Ptuj 239.830 ponudba, ki jo je podalo podjetje Vir: Portal javnih naročil Saning iz Kranja, in sicer v višini Razlika v ceni med obema prijav650.930 evrov. A se je občina ljenima je bila majhna. odločila, da mu tega posla ne bo predala, in je ponudbo zavrnila, saj je ponudbena cena skoraj za trikrat presegla zagotovljena sredstva. Ponovili so javni razpis. Ponudbi gradbincev Foto: MH To so razpoke, ki jih nameravajo sanirati. Tokrat sta se nanj prijavila dva ponudnika, ki sta podala precej nižji ponudbi. Ponudbena cena Komunalnega podjetja Ormož je bila v višini okoli 244.000 evrov, ponudba Cestnega podjetja Ptuj pa je znašala nekaj manj kot 240.000 evrov. Glede na najnižjo ceno je posel pripadel ptujskemu podjetju. Občina ima za investicijo zagotovljenih okoli 47.150 evrov, večino denarja, dobrih 200.000 evrov, pa bo prispevalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Sanirali bodo razpoke, ki že več let zijajo na stenah prizidka stavbe h gimnaziji, kjer je telovadnica, pod njo pa bazen. Razpoke se razpredajo po stenah hodnika, slačilnic in sanitarij. Tako na občini kakor tudi v gimnaziji si želijo, da bo izbrani izvajalec dela začel čim prej. MH Krajani naselja Vičava so leta opozarjali, da je stabilnost leve brežine Drave ogrožena. Hiše neposredno nad reko so bile večkrat v nevarnosti. Končno so dočakali začetek gradbenih del, ki bodo pomembno izboljšala poplavno varnost na tem območju. Vredna so 1,7 milijona evrov. Predvsem ob velikih neurjih in nalivih, ko narava pokaže svojo moč, je jasno, da na področju zagotavljanja poplavne varnosti naredimo premalo. Stanovalci ob rekah in potokih so v zadnjih letih pogosto trepetali za svoje nepremičnine. Podnebne spremembe so realnost, ki se ji je treba prilagoditi. Na območju ptujske občine je nekaj predelov, ki jim posvečajo posebno pozornost. Med drugim odsek naselja Vičava, ki ga je občina uvrstila visoko na prioritetno listo potrebnih vlaganj. Za zagotovitev poplavne varnosti jim je uspelo 15 milijonov evrov za izboljšanje poplavne varnosti Celoten projekt zagotavljanja poplavne varnosti v porečju Drave je vreden okrog 15 milijonov evrov, od tega bo državni proračun kril nekaj manj kot tri milijone, preostanek so evropska sredstva. Namen projekta je zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Maribora, Starš, Spodnjega Dupleka in Ptuja, kjer bodo uredili potoka Rogoznica in Grajena, Ljudski vrt ter območje na Vičavi. S temi ukrepi se bo zmanjšala ogroženost ob Dravi in zalednih pritokih. »Namen projekta bo zmanjšanje števila poplavno ogroženih stavb za 401, koristi ukrepov varstva pred poplavami bo deležnih 1.128 prebivalcev,« so o projektu, ki se je začel junija 2020, zaključen pa bo do konca naslednjega leta, povedali na ministrstvu za okolje in prostor. Foto: ČG Zaključek vseh del na Vičavi je predviden marca 2023. zagotoviti državna in evropska sredstva, skupaj 1,7 milijona evrov (brez davka). »Predmet izgradnje je izvedba obrežnih zavarovanj na treh spodjedenih delih brežine, na levem bregu Drave na območju Vičave. Na ogroženo stabilnost leve brežine so opozarjali krajani Vičave, predvsem tisti, katerih hiše stojijo ob nekdanji Vičavski poti neposredno nad reko. Najbolj pereče je stanje nasproti ptujskih toplic v dolžini približno 550 metrov, kjer se začne strma, ponekod povsem vertikalna, previsna stena,« so nujnost izvedbe te investicije argumentirali na ptujski občini. Dela izvaja Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, dovozi so urejeni s pontoni po reki, zavarovanje brežine pa s pomočjo tetrapodov. Ker območje sodi v Naturo 2000, uporaba svežega betona ni dovoljena. Vgradnja poteka s pomočjo strojne mehanizacije, sodelujejo pa tudi potapljači. Zraven tega območja bodo s pomočjo evropskih in državnih sredstev na Ptuju uredili še ribnik Ljudski vrt ter potoka Rogoznica in Grajena. Dženana Kmetec Cirkulane z Asfalt na devetih cestnih odsekih 350.000 evrov za dva kilometra V Cirkulanah so v teh dneh končali asfaltiranje devetih cestnih odsekov v skupni dolžini 2,3 kilometra in vrednosti 350.000 evrov. Kot je znano, so jih nameravali modernizirati že lani, vendar se je nato zapletlo pri izvajalcih, ki niso mogli zaključiti gradbenih del v dogovorjenem roku. Kot je še pojasnila županja Antonija Žumbar, bi nekatere odseke sicer lahko asfaltirali v zimskih mesecih, vendar so nato sprejeli odločitev, da to raje storijo spomladi, ko je vreme ugodnejše. »Veseli smo, da nam je končno uspelo zaključiti dela na vseh devetih cestnih odsekih. Številnim občanom smo tako izboljšali dostop do njihovih domov, prav tako so vse te ceste sedaj varnejše za uporabnike.« Foto: Občina Cirkulane Svečano odprtje ceste proti Sv. Ani v Velikem Vrhu Kot zadnjega so asfaltirali 310 metrov dolg cestni odsek, ki vodi k romarski cerkvi Svete Ane v Velikem Vrhu. V dolžini celotnega odseka so namestili tudi zaščitno ograjo. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Ptuj, vrednost investicije pa je okoli 40.000 evrov. Gre za izjemno strm cestni odsek, ki je bil ob večjih neurjih večkrat poškodovan, občina pa je imela precejšnje stroške z njegovim vzdrževanjem. Pred dnevi je bilo slavnostno odprtje v organizaciji Vaškega odbora Veliki Vrh ter Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Njihovi člani se po tej cesti zelo pogosto vozijo do bližnjega učnega vinograda, skrbijo pa tudi za potomko Stare trte, ki je posajena v neposredni bližini romarske cerkve. Konec tega meseca, na aninsko nedeljo (24. julij), se bodo po na novo asfaltiranem odseku sprehodili številni romarji k cerkvi sv. Ane. Kot veleva tradicija, je cesto pred uporabo blagoslovil župnik Jože Pasičnjek, v kulturnem programu pa so nastopili Mladi veseljaki KD Cirkulane. EK Kidričevo z 26. redna seja občinskega sveta Proračun 2023 je pod streho Kidričani so pohiteli s sprejemanjem proračuna za naslednje leto, potrdili so ga na julijski seji. Po besedah župana Antona Leskovarja bo do konca tega mandata najverjetneje samo še ena seja, in to v septembru. Občina Kidričevo v proračunu za naslednje leto načrtuje devet milijonov evrov prihodkov, največ investicijskega denarja bodo namenili za prometno infrastrukturo, med drugim bodo končali gradnjo regijskih kolesarskih stez. V letu 2023 bodo za projekt, ki ga sofinancirata država in Evropska unija, predvidoma namenili še milijon evrov. Dodatni milijon so v proračunu rezervirali za modernizacijo lokalnih cest in kolesarskih poti ter urejanje pločnikov. Računajo na gradnjo vrtca v Lovrencu, tudi za ta namen je proračunska postavka težka dober milijon evrov, od tega naj bi polovico prispevala država. evrov naložbenega denarja bodo vložili v prometno infrastrukturo. Z rebalansom so nekoliko povišali sredstva za plače zaposlenih, plačilo stroškov komunalnih storitev, nekaj denarja so prerazporedili med investicijskimi odhodki. Prav tako so v rebalansu zagotovili denar za nakup novega gasilskega vozila za PGD Šikole. Novelacije odlokov za smeti, šolo in NUSZ Občinski svet je na seji med drugim soglašal z novelacijo odloka, ki ureja področje komunalnih odpadkov. Uredili so pravno podlago, da lahko izvajalec stroške za odpadke računa za nenaseljena stanovanja, vikende in druge objekte, ki niso v stalni rabi oziroma v njih niso prijavljeni stanovalci. Potrdili so spremembe v ustanovitvenih aktih obeh osnovnih šol. Ena od sprememb je, da sme zavod dejavnost za trg izvajati pod pogojem, da prihodki pokrivajo stroške. Druge spremembe se nanašajo na število članov sveta zavoda in organizacijsko strukturo kadrov v zavodu. Novelirani odlok navaja tudi določbo, da občinski svet ekonomsko ceno za varstvo otrok v vrtcih sprejema najkasneje v roku 60 dni od prejema predloga. Popravili so tudi odlok, ki ureja obračunavanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), saj so imeli inšpekcijski nadzor, ki je ugotovil pravna neskladja. Delo na gradbiščih v upočasnjenem tempu Direktor občinske uprave Damjan Napast je predstavil aktualno situacijo na gradbiščih v občini. Dejal je, da se je tempo gradnje zaradi pomanjkanja delavcev in težav pri dobavi materiala upočasnil. „Pričakujemo anekse,“ je pripomnil ter izrazil zadovoljstvo, da se tudi v kidričevskem delu začenja regulacija struge Polskave, s katero bodo zagotavljali protipoplavno varnost. Po Napastovih besedah bi tempo gradnje v poslovni coni Strnišče lahko pospešili, saj je Cestno podjetje Ptuj delo na nekaterih gradbiščih končalo, s tem bo na razpolago več delavcev. O obvoznici pa je dodal, da bi jo v uporabo lahko predali proti koncu letošnjega leta. Mojca Zemljarič Letos 15 milijonov evrov odhodkov Svetniki so dali zeleno luč drugemu rebalansu letošnjega proračuna. Ta je z 12 milijoni evrov prihodkov in skoraj 15 milijoni evrov odhodkov rekorden v zgodovini občine. Proračunski primanjkljaj in odplačilo dolga bodo pokrivali s prenosom sredstev iz minulega leta. 3,3 milijona evrov namenjajo za regijske kolesarske steze (novogradnja), enak znesek tudi za komunalno opremljanje poslovne cone Strnišče. Dober milijon Foto: MZ Občinski svetniki so proračun za naslednje leto potrdili na julijski seji, težak je devet milijonov evrov. COLOR CMYK torek, 19. 7. 2022 Štajerski TEDNIK Kronika torek z 19. julija 2022 5 Haloze z Občine izbirajo skrbnika za zapuščene živali Obeta se zvišanje dnevnih oskrbnin za zapuščene živali Občine so po zakonu o zaščiti živali dolžne poskrbeti za oskrbo zapuščenih živali. Haloške občine so se zato lotile priprave skupnega odloka o izvajanju te javne gospodarske službe, saj bodo izbrale koncesionarja za naslednjih 15 let. To morajo storiti do sredine oktobra, saj jim v nasprotnem primeru grozi globa od 800 do 10.000 evrov, s katero se kaznuje odgovorna oseba občine, če občina ne zagotavlja oskrbe zapuščenih živali. tve pa so obračunane po ceniku. Vprašanje pa je, ali se bo zavetišče Zonzani prijavilo tudi za pridobitev koncesije za prihodnjih 15 let. Občina mora na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotoviti eno mesto v zavetišču. To dejavnost lahko izvaja v svojem režijskem obratu, lahko za to ustanovi javno podjetje/zavod, najbolj smotrna pa je podelitev koncesije tistemu, ki izpolnjuje pogoje za zavetišče. Ob tem občina zavetišču plača odlov in prevoz živali; veterinarski pregled živali in oskrbo ob namestitvi; stroške označitve, sterilizacije in kastracije živali in stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču za prvih 30 dni. Po 30. dnevu od namestitve krije nadaljnje stroške dnevne oskrbe živali imetnik zavetišča, v katerem je žival nameščena. Na območju Majšperka to storitev že leta z vsakoletno pogodbo Strožja pravila zavetiščem povzročajo velike težave Foto: ČG Statistika ravnanja z živalmi v zavetiščih Št. sprejetih živali Št. sprejetih psov Št. sprejetih mačk Št. živali, vrnjenih lastnikom Št. živali, oddanih novim lastnikom Evtanazirane – veterinarski razlog Evtanazirane – pomanjkanje prostora Št. poginjenih živali stran 5 2018 2019 2020 10.189 10.391 10.732 2.514 1.996 1.925 7.638 8.373 8.777 1.232 1.123 953 2.586 2.742 3.203 901 950 950 7 psov 5 psov / 563 584 586 opravlja zavetišče Zonzani iz Dramelj, ki mu občina mesečno plačuje 100 evrov, to je plačilo za stalno pripravljenosti, vse druge stori- Direktorica zavetišča Tatjana Lenko pravi, da ja, ampak ne za vsako ceno. Zakonodaja namreč določa, da mora stroške oskrbe živali po preteku 30 dni na svoja pleča prevzeti zavetišče, in sicer za tri mesece, po preteku 120 dni pa naj bi dnevno oskrbo financirala država. A financiranje je le del težave. Druga je zasedenost zavetišč. Do lani je namreč veljalo, da lahko zavetišče žival po 30 dneh tudi evtanazira, če presodi, da živali ne bo moglo oddati. »Rada imam živali, ne me napačno razumeti, ampak bojim se, da bodo zavetišča polna. Kaj pa potem? Zakon tudi določa, da moramo koncesionarji zagotavljati prosta mesta, in če prostega mesta nimamo, ga moramo na lastne stroške poiskati drugje. Ne vem, kako bomo, kam bomo z živalmi. Raje bomo podpisali pogodbe z manj občinami, kar pomeni manj prihodkov. Ob tem pa bomo zagotovo primorani v dvig cen za oskrbovalni dan, ki sedaj znašajo za psa okrog 18 evrov in za muco osem,« je sliko na kratko orisala Lenkova. Dodala pa je, da na srečo opaža, da je zapuščenih psov vedno manj oz. je vedno več čipiranih, kar pomeni, da lažje najdejo lastnika. »Še vedno pa imamo pse s tujimi čipi, ki so bili kupljeni v tujini, pojavljajo pa se tudi živali, katerih lastniki so umrli ali so nastanjeni v domovih za ostarele. Tukaj je predvsem žalostno, da za živali ne poskrbijo svojci, slednje lahko sodno dosežemo, vendar je postopek dolgotrajen.« V Sloveniji deluje 15 zavetišč za živali, število mest je določeno v odločbah o odobritvi zavetišč, skupnega podatka o številu mest in številu živali v zavetiščih na pristojnem kmetijskem ministrstvu nimajo. Je pa iz centralnega registra Vir: MKGP V letih od 2018 do 2020 se je število sprejetih živali povečevalo, predvsem mačk, število sprejetih psov pa upadalo. Ob tem zavetišča skoraj polovico psov vrnejo lastnikom, drugi polovici pa najdejo posvojitelje oz. nove lastnike. Ta delež je pri mačkah neprimerno nižji; okrog 40 % mačkam najdejo lastnike, vsako leto jih nekaj 100 tudi evtanazirajo zaradi veterinarskih razlogov, zelo veliko pa jih tudi pogine. Visok delež pogina oz. evtanazij pri mačkah gre pripisati dejstvu, da jih je ob sprejemu veliko poškodovanih, v agoniji ali v težjih fazah obolenj ali pa gre za zapuščene sesne mladiče, pri katerih je smrtnost običajno izjemno visoka. Stroški za občine niso majhni Z zavetiščem Zonzani iz Dramelj že imata sklenjeno pogodbo občini Majšperk in Slovenska Bistrica. Slednja je zavetišču v štirih letih na račun nakazala 46.121 evrov, občina Majšperk 7.325 evrov, Javne službe Ptuj pa v zadnjih treh letih 21.653. evrov. psov razvidno, da je bilo na 24. junij v Sloveniji registriranih 249.396 psov, kar pomeni, da bi moralo biti v Sloveniji 312 mest zanje. Mojca Vtič Število registriranih psov po občinah Slovenska Bistrica 4248 Ptuj 2829 Ormož 1798 Lenart 1179 Videm 1005 Kidričevo 948 Majšperk 720 Starše 688 Gorišnica 622 Hajdina 609 Markovci 517 Destrnik 516 Sveta Ana 445 Juršinci 431 Benedikt 429 Dornava 427 Makole 404 Sveti Tomaž 373 Podlehnik 358 Cerkvenjak 354 Sv. Trojica 346 Cirkulane 333 Središče ob Dravi 279 Trnovska Vas 253 Žetale 249 Zavrč 241 Sveti Andraž 239 Vir: MKGP Foto: ČG Podravje z Dolgoprstneži tudi nad kmetijske pridelke Ormož z V ormoškem ribniku poginile ribe Vzrok je pomanjkanje kisika Kradejo fižol, krompir, česen, paradižnik ... Ribiče je pred dnevi presenetil kup mrtvih rib v ormoškem ribniku. Ugotovili so, da so se ribe zadušile zaradi pomanjkanja kisika. Foto: Arhiv Poginule ribe v ormoškem ribniku »Odpovedal je aerator, prezračevalnik za ribnik, ki deluje kot nekakšen vodomet, povzroči gibanje vode in jo nasiči s kisikom. K sreči ni poginilo veliko rib, kakih 20 do 30 kg, kar ni zelo veliko glede številčnosti rib v ribniku. Šlo je za babuške, medtem ko krapi in druge večje ribe niso poginili, « je povedal predsednik Ribiške družine Ormož Rado Antolič. Člani ribiške družine so mrtve ribe takoj odstranili. Kot je še dejal Antolič, gre za prvi takšen pogin rib v ormoškem ribniku in nasploh v vseh treh ribnikih, ki jih upravljajo. Zaradi pomanjkanja kisika se s poginom rib pogosteje soočajo v nekaterih delih okoliških potokov: »Največkrat do tega prihaja v potokih, zlasti ob hudi vročini, ko se voda segreje in ima tudi preko 30 stopinj, pretoki so zelo nizki, gladina vode upade, poleg tega ni nobene sence, saj so brežine pokošene. Vsako leto se zaradi tega soočamo s kakšnim primerom pogina rib.« Monika Horvat Pomurski policisti so pred tednom dni obravnavali tatvino krompirja z njive, podravski pa večjo količino česna. Na spletu se je zadnje dni zvrstilo več navedb, da lastniki ostajajo brez svojega pridelka na njivah ali vrtovih. Izginjajo fižol, krompir, čebula, česen, paradižniki … Ali so tovrstne tatvine res postale problematične, smo preverjali na Policijski upravi (PU) Maribor. Anita Kovačič Čelofiga je pojasnila, da zaenkrat ne izstopajo, tudi ne v obdobju, ko je bilo več tovrstnih objav možno zaslediti po spletu – junija in julija. „Po doslej zbranih informacijah problematika na našem območju ni izstopajoča. Smo pa bili v enem primeru v juliju na območju Policijske postaje Lenart obveščeni o tatvini večje količine česna,“ je povedala Kovačič Čelofigova in dodala: „Na PU Maribor se zavedamo, da gre v teh primerih za protipravna ravnanja, ki pomembno vplivajo na občutek varnosti občanov, ne glede na višino premoženjske škode. Občanom vsekakor svetujemo, da tovrstne primere policistom prijavijo.“ Strokovnjakinja za pridelavo vrtnin Miša Pušenjak je poudarila, da enostavno ne razume, kako lahko nevestneži človeku, ki celo leto goji pridelek, tega dobesedno čez noč ukradejo: „Sem brez besed, to je izven spektra mojega dojemanja. Na kratko lahko samo pokomentiram, da je narediti nekaj takega nezaslišano in zelo nesramno. Nekdo celo leto dela, nato mu pridelek ukradejo. Res ne razumem.“ Pušenjakova, ki je na spletu opozorila prav na krajo česna z njive na lenarškem koncu, se spomni tudi primera izpred nekaj let v Stojncih v občini Markovci. „Čebulo so dopoldan populili in jo pustili na njivi. Popoldan, ko so je šli pobirat, je je polovica manjkala. Res, še enkrat povem, da kaj takšnega zelo obsojam in sem brez besed.“ MZ Foto: MZ Nepridipravi so z njive v Spodnjem Gateraju na lenarškem koncu pred dnevi ukradli večjo količino česna, ki ga bodo zelo verjetno prodali naprej. Štajerski TEDNIK 6 torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK stran 6 torek z 19. julija 2022 V središču Slovenija z Država ne bo vrnila niti 10 % višjih stroškov Podravje z Poslovanje gospodarstva v 2021 po oceni Ajpesa izjemno dobro Pomoč kmetom ali le promocija? V lanskem letu ustvarili 12 milijard ev Kmetijsko ministrstvo je objavilo novico, da bo vlada kmetom namenila nekaj več kot dva milijona evrov zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo. Izračunali so, da bodo kmetje upravičeni do 6,67 evra pomoči po hektarju. Simbolični znesek, ki ne odraža realnih stroškov, temveč je le prijetno sporočilo za javnost, pravijo kmetje. Vlada bo kmetom zaradi dviga cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo, pomagala z 2,16 milijona evrov. Do pomoči bodo upravičeni kmetje, ki so bili v letu 2021 upravičeni do vračila trošarine za energente in na dan uveljavitve odloka niso imeli neporavnanih obveznosti do države. Finančna pomoč se dodeli na hektar zemljišča in znaša 6,67 evra za njivo, travnike … in 14 evrov za vinograde ter intenzivne sadovnjake. Najnižji znesek dodeljene pomoči znaša 40 evrov na upravičenca, kar pomeni, da mora imeti posameznik vsaj šest hektarjev površin. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje, izdala informativno odločbo najpozneje do 30. septembra 2022. Kmetje se strinjajo, da je vsak dodaten evro na kmetiji dobrodošel, a v okviru tega ukrepa gre za simbolične zneske in še to le za nekatere kmete. Medtem ko je bila v letu 2019 povprečna cena litra dizelskega goriva 1,25 evra, leta 2020 zgolj 1,06 evra ter lani 1,27 evra za liter, ta letos znaša 1,68 evra. Nadalje, pravilnik o načinu vračila trošarine za energente v kmetijstvu priznava 200 litrov porabljenega dizla po hektarju njive. To pomeni, da je kmet leta 2020 za obdelavo enega hektarja njive ob porabi 200 litrov nafte zanjo odštel 213 evrov, lani 254 evrov in letos 336 evrov. Zgolj razlika med lani in letos znaša 82 evrov, država pa bo torej ‚pomagala‘ s 6,67 evra po hektarju, kar pomeni, da ne bo pokrila niti 10 % višjih stroškov, ki so posledica dviga cen energentov. V podravski regiji, ki vključuje 41 občin, posluje 8.800 podjetij, od teh jih je dobra polovica v Mariboru. V samostojnih podjetnikov in 88 zadrug. Ajpes je z analizo podatkov, predloženih v poslovnih poročilih za l čil, da so gospodarske družbe v Podravju lani poslovale izjemno dobro. Ustvarile so 414 milijonov evrov kar je 51 odstotkov več kot leto prej. Z dobičkom je poslovalo 70 odstotkov podjetij. „Vrednost izkazanega neto čistega dobička gospodarskih družb v regiji je tako v absolutnem znesku dosegla najvišjo raven doslej,“ so poudarili na Ajpesu. „Pozitivni trendi v letu 2021 so vidni tako na rasti prihodkov kot tudi na rasti postavk v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida družb.“ V letu 2021 je bilo v Podravju na novo registriranih 226 podjetij, številka novo zaposlenih v podjetjih je zrasla za 3.000; skupaj so podravska podjetja zaposlovala Podjetja po občinah Občina Ptuj Slovenska Bistrica Ormož Kidričevo Hajdina Gorišnica Markovci Videm Majšperk Dornava Destrnik Cirkulane Središče ob Dravi Podlehnik Juršinci Trnovska vas Zavrč Sv. Andraž Sv. Tomaž Žetale Število podjetij 779 670 167 108 100 69 69 40 35 31 28 25 20 19 13 12 11 9 8 5 Število zaposlenih 7.993 5.476 1.002 2.909 597 486 685 160 151 57 124 151 173 26 20 62 187 35 15 22 Prihodki (mio €) 958 1.885 120 598 98 65 85 24 13 11 11 15 35 3 2 4 14 4 1 3 Vir: Ajpes Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega so ustvarila podjetja na področju rudarstva (13 v gostinski dejavnosti (25.200 evrov). blizu 72.000 sodelavcev. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je dvignila za 127 evrov, znašala je 1.759 evrov. Kljub rasti je bila povprečna mesečna plača 142 evrov nižja od povprečja na državni ravni. Prihodki gospodarskih družb so v primerjavi z letom 2020 zrasli za 22 odstotkov, znašali so 11 milijard in 170 milijonov evrov, podjetja so ustvarila tri milijarde evrov neto dodane vrednosti in 414 milijonov evrov dobička. Kapital podjetij je lani zrasel za osem odstotkov, njegova „teža“ je 4,6 milijarde evrov. Skoraj polovica prometa na račun izvoza Za 27 odstotkov se je okrepil izvoz, podjetja so izvozila za 4,8 mili- jarde evro dodana v je znašala število po petina vs trgovine, motornih zaposlujej predelova ali 40 ods Slovenija, Podravje z Na tržišču zmanjkalo peletov, čeprav so dražji za 100 odstotkov Foto: ČG Manjši kmetje bodo ostali še brez tega drobiža »To je podcenjujoče do slovenskega kmeta,« je jasen predsednik ptujske območne enote KGZS Alojz Herga. Predsednik Delavskega društva hribovskih kmetij Franc Cep iz Kočic pri Žetalah pa pravi, da gre za majhno vsoto pomoči, a da bo še iz te mali kmet izpadel. »Denar pošiljajo kot tolažilno nagrado, toliko, da nas malo utišajo. Vendar pa ta pomoč ni nadomestilo za izgubljeni prihodek. Ob tem povprečna kmetija v Halozah obsega pet hektarjev, kar pomeni, da haloški kmetje do te pomoči ne bodo upravičeni, še več, po moji oceni nas, male kmete, obravnavajo, kot da ne bi bili državljani Republike Slovenije. Naj država jasno pove, da je mali kmetje ne zanimajo.« Pomoč ne pride vedno na pravi naslov www.radio-tednik.si Da nastajajo težave pri delitvi pomoči in oblikovanju ukrepov, je priznala tudi Barbara Zagorc s Kmetijskega inštituta Slovenije, saj pripravljavcem ukrepov manjkajo ustrezni podatki (npr. razpoložljivost aktualnih odkupnih cen in ponudbe različnih kmetijskih pridelkov na slovenskem trgu), ob tem pa se soočajo še s številnimi administrativnimi in izvedbenimi ovirami pri uveljavljanju ukrepov: »Zato se občasno tudi zgodi, da ukrepi niso vedno dovolj ciljno usmerjeni in ne naslavljajo v celoti kmetijskih sektorjev in tistih kmetov, ki so zaradi draginje in drugih vplivov vojne v Ukrajini najbolj prizadeti,« je dodala. Skupna letošnja doslej izplačana in še predvidena izredna finančna pomoč kmetijstvu znaša okoli 50 milijonov evrov. Mojca Vtič  1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  3HWHN  DYJXVWD  www.ptujski-festival.si Peleti, ki se jih praktično ne da dobiti, najdra Lesnih peletov za ogrevanje, ki so bili v zadnjih letih zaradi nizke cene ugodna alternativa plinu in nafti, se v Sloveniji praktično ne da več dobiti. Nekateri ponudniki napovedujejo nove dostave šele decembra, cene za tono pa so se v primerjavi z lanskim letom več kot podvojile. Številni Slovenci in drugi Evropejci se zaradi naraščajočih cen energentov za ogrevanje, ki so predvsem posledica vojne v Ukrajini, z veliko zaskrbljenostjo ozirajo proti zimi, saj se cene dvigajo v nebo. V pričakovanju hude energetske krize je povpraševanje po peletih pri nekaterih slovenskih prodajalcih dvakrat tolikšno, kot je bilo v istem času lani. Za dodatno zaostritev na trgu peletov sta poskrbeli Bosna in Hercegovina (BiH) ter Srbija, ki sta zaradi navala kupcev iz tujine, kar je povzročilo dodatno povišanje cen, za 60 oziroma 90 dni prepovedali izvoz lesnih proizvodov. Leta 2020 smo v Slovenijo uvozili 257.000 ton peletov, od tega dobrih sedem odstotkov iz BiH, je razvidno iz podatkov, ki jih je na svoji spletni strani objavil Gozdarski inštitut Slovenije. Lani za tono 1350, letos 2470 evrov Za tono peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, je bilo treba ob koncu letošnje kurilne sezone po navedbah Gozdarskega inštitita v povprečju odšteti 344 evrov Foto: ČG Veliko povpraševanje po klimatskih napravah za ogrevanje, ne primarno za hlajenje, prav tako opažajo na spletnem portalu za primerjavo cen izdelkov Ceneje.si. z vključenim davkom na dodano vrednost. To »je 25 odstotkov več kot ob začetku kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu pa je cena višja za 28 odstotkov,« ugotavljajo v Gozdarskem inštitutu Slovenije. Take so bile cene pred približno dvema mesecema. Kako je danes? Peletov praktično ni več mogoče dobiti nikjer v Sloveniji, cene za tono pa presegajo 500 evrov. To pomeni, da se je cena peletov v enem letu praktično podvojila. Za primerjavo, gospodinjstvo, ki na kurilno sezono porabi pet ton pelet, je za ogrevanje lani v povprečju porabilo 1350 evrov. Po današnjih cenah bi za takšno količino morali odšteti 2470 evrov. Danes cene že prek 500 evrov, dostava šele konec leta ... Trenutno največja težava sicer ni cena, temveč dejstvo, da je pelete v Sloveniji praktično nemogoče Tudi drva so (postala) vse bolj iskan energent za torek, 19. 7. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 19. julija 2022 COLOR CMYK 7 V središču vrov prihodkov V regiji je 14.500 eto 2021, zaklju- Bistrica gospodarsko močnejša od Ptuja Podjetja v Slovenski Bistrici so v primerjavi s čistega dobička, ptujskimi z 2.500 manj zaposlenimi ustvarila enkrat več prihodka (1,9 milijarde evrov). Pa tudi sicer je podjetij v Bistrici sto manj kot na Ptuju. Markovci močnejši od Gorišnice Zanimiva je primerjava med sosednjima občinama Markovci in Gorišnica. Obe imata enako število podjetij (69), a markovska zaposlujejo 200 ljudi več kot gorišniška. Podjetja s sedežem v občini Markovci so ustvarila 20 milijonov evrov več prihodkov v primerjavi s podjetji v Gorišnici. Prav tako so Markovci močnejši po številu samostojnih podjetnikov, imajo jih 116, Gorišnica 79. Dornava povsem zaspala Foto: ČG 31.000 evrov), najnižjo pa ov blaga in storitev. Neto vrednost na zaposlenega a 41.800 evrov. Največje odjetij v regiji oziroma seh posluje na področju vzdrževanja in popravil vozil, največ delavcev jo podjetja s področja alnih dejavnosti – 28.300 totkov vseh delavcev. Ta V obdobju velike skupne ptujske občine, pred 30 leti in več, je bila z Markovci in Gorišnico primerljiva tudi dornavska občina, ki pa je v gospodarskem razvoju popolnoma zaspala. Ima polovico manj podjetij kot njeni sosedi, število zaposlenih je le desetina tistega, kar je v sosednjih občinah, bistveno nižji so tudi prihodki. Dornavo po številu zaposlenih in ustvarjenem prometu v podjetjih prekašajo slovenjegoriška občina Destrnik, majhni haloški občini Cirkulane in Zavrč, daleč naprej je s 173 zaposlenimi in 35 milijoni evrov prihodkov v podjetjih tudi občina Središče ob Dravi. Podlehnik z izjemno dobrimi s.p.-ji Med samostojnimi podjetniki z 20 milijoni evrov prihodkov pozitivno izstopa občina Podlehnik. Prihodki so primerljivi s kidričevskimi in hajdinskimi, medtem ko so v večini ostalih podeželskih občin nižji. ažji v desetletju a ogrevanje ... Foto: ČG Najboljše plače v Podravju imajo delavci v energetiki, lani je povprečna mesečna plača v panogi znašala 2.500 evrov bruto. Najslabše so bili plačani delavci v gostinstvu s povprečno mesečno bruto plačo 1.240 evrov. podjetja so tudi ustvarila največji delež prihodkov, kar 45 odstotkov. Samostojni podjetniki z dobrimi 800 milijoni evrov prihodkov Med 14.467 registriranimi samostojnimi podjetniki (s.p.-ji) jih je poslovna poročila za lansko leto oddala dobra polovica, ostali so normiranci. Tudi samostojni podjetniki so poslovanje v letu 2021 v primerjavi z letom prej izboljšali. Ustvarili so 844 milijonov evrov prihodkov, 64 milijonov evrov dobička, število delovnih mest povečali za 200, za dobrih sto evrov je zrasla povprečna plača na zaposlenega, ki je sicer znašala pičlih 1.230 evrov. Skupaj je bilo pri samostojnih podjetnikih v lanskem letu zaposlenih 7.200 delavcev. 60 odstotkov s.p.-jev (4.550) ni imelo zaposlenega nobenega delavca, v rangu srednje velikosti z od 10 do 50 zaposlenimi jih v regiji posluje 116. Z več kot 50 zaposlenimi sodelavci je v regiji en sam podjetnik, kar je razumljivo, saj se pravne osebe v tovrstnem obsegu dejavnosti večinoma registrirajo kot gospodarske družbe. Največ samostojnih podjetnikov v regiji posluje na področju gradbeništva (1.300), približno enako število jih je v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ptujski zadrugi med največjimi Zadruge v Podravju so lani ustvarile dobrih 136 milijonov evrov prometa in milijon evrov dobička ter zaposlovale 315 sodelavcev. Velikih zadrug v podravski regiji ni; pet jih je srednje velikih, šest majhnih in 71 mikro velikosti. „Najuspešnejši občini po ustvarjenih prihodkih v zadrugah v letu 2021 sta MO Ptuj in občina Slovenska Bistrica, kjer je skupno 19 zadrug zaposlovalo 168 delavcev (več kot polovico vseh) in ustvarilo 73 % vseh skupnih prihodkov zadrug v Podravju. Leto 2021 so zadruge z območja MO Ptuj končale z najvišjim regijskim neto čistim dobičkom v višini 364.000 evrov,“ so navedli na Ajpesu. Med ptujskimi zadrugami po obsegu prometa in dejavnosti izstopata kmetijska in mlekarska, ki sodita med največje tudi v nacionalnem merilu. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenega v zadrugi na območju Podravja je lani znašala 1.650 evrov. Mojca Zemljarič Samostojni podjetniki po občinah Občina Slovenska Bistrica Ptuj Ormož Kidričevo Markovci Hajdina Majšperk Videm Gorišnica Dornava Destrnik Podlehnik Središče ob Dravi Juršinci Cirkulane Sv. Andraž Trnovska vas Sv. Tomaž Zavrč Žetale Število Število podjetnikov zaposlenih 723 585 635 547 228 316 140 153 116 115 11 123 93 87 92 103 79 86 63 51 49 63 45 130 42 58 39 68 35 64 27 25 25 23 23 8 18 18 16 26 Prihodki (mio €) 86 64 28 20 11 19 9 10 9 7 7 20 6 7 5 3 2 1 2 3 Vir: Ajpes Naval na klimatske naprave, a letos za ogrevanje Energetska draginja, ki je že z nami in sploh še ni udarila z vso silo, je, kot kaže, že na začetku poletja pošteno vznemirila slovenske potrošnike in jih spodbudila, da ne le razmišljajo o tem, kako se bodo pozimi ogrevali čim ceneje, temveč že v vročih poletnih mesecih nakupujejo vse potrebno za zimo. To so trgovci potrdili, povedali pa so tudi, da ljudje klimatskih naprav ne kupujejo le za poletno hlajenje prostorov, temveč za potrebe ogrevanja pozimi. Naval na klimatske naprave se po regulaciji cen elektrike gotovo ne bo zmanjšal. Veliko povpraševanje po klimatskih napravah za ogrevanje, ne primarno za hlajenje, prav tako opažajo na spletnem portalu za primerjavo cen izdelkov Ceneje.si. Kot so povedali, zanimanje potrošnikov za nakup klime tudi sicer običajno začne naraščati maja in vrh doseže junija, a predvsem za lajšanje življenja med poletno vročino. Tokrat je drugače, kupci glede na negotovost dobave plina in nafte zaradi vojne v Ukrajini razmišljajo tudi že o zimi. »Ta čas poleg večjih potreb po prijetni, hladnejši bivalni klimi zaznavamo več povpraševanja po klimatskih napravah iz presenetljivega razloga – ogrevanja!« so navedli. Menijo, da želijo kupci ob morebitnih težavah oskrbe s plinom ali pomanjkanju drugih energentov poskrbeti za alternativni vir ogrevanja. Podobno tudi na Hrvaškem Foto: Arhiv Svet 24 stran 7 Presenetljivo poletno »grelno« mrzlico zaznavajo tudi v tujini, ne samo pri nas. V primerjavi z lani je zanimanje za nakup tovrstnih hladilno-grelnih naprav najbolj poskočilo na Hrvaškem, in sicer za kar 112 odstotkov. Sledi Slovenija, kjer je zanimanje večje za 92 odstotkov. Povpraševanje se je za 24 odstotkov povečalo na Madžarskem, za 22 odstotkov pa na Češkem in Slovaškem. »Očitno se na krizo z energenti pripravljamo tudi z nakupom naprav, ki smo jih pretekla leta večinoma uporabljali za hlajenje, zdaj pa bomo izkoristili njihovo alternativno delovanje,« so zaključili. S. R. Foto: Arhiv Svet24 Peletov v teh dneh praktično ni mogoče dobiti nikjer; trgovci sicer sprejemajo naročila po izjemno visokih cenah, dostava pa je največkrat predvidena šele globoko v jeseni. dobiti. »Peleti so trenutno vsi razprodani, ostalo, kar je dobavljivo, je od 550 evrov na tono … Kar smo se mi zanimali, nam nihče ne more vnaprej zagotoviti cene, za čakati je do septembra, če se zdaj naroči … Noro je to letos. Cene so poskočile v nebo. Lani decembra je bila cena še 220 evrov za tono, zdaj pa 500 in več. Pa še za dobiti jih ni,« so le nekatere ugotovitve spletnih uporabnikov. Nekateri ponudniki napovedujejo nove dostave šele decembra, a tudi v primeru, da boste že danes poravnali predračun za nakup peletov po aktualnih cenah, vam to ne zagotavlja, da ponudnik ob dostavi pelet čez nekaj mesecev ne bo zahteval doplačila glede na cene, ki bodo veljale takrat. Čakanje na vladne ukrepe Vlada Roberta Goloba je napovedala, da se bo ukrepov proti draginji lotila postopoma. Junija so prišli na vrsto ukrepi proti podražitvam pogonskih goriv. Vlada je nato predstavila ukrepe za boj proti naraščajočim cenam elektrike, v prihodnjih tednih pa naj bi na vrsto prišlo še ogrevanje. Cene energentov za ogrevanja so začele naraščati že konec lanskega leta. Čeprav so podražitve ogrevanja že minulo zimo bolj ali manj čutila vsa gospodinjstva, je na koncu Janševa vlada na pomoč priskočila le polovici prebivalcev, ki so tako imenovane energetske bone dobili aprila, ko se je kurilna sezona že počasi zaključevala. Energetske bone v višini 150 evrov so prejele najranljivejše skupine prebivalcev. Šele po tem, ko je SDS izgubila volitve in se preselila v opozicijske klopi, pa je na dan ustanovne seje novega sklica državnega zbora v parlamentarno proceduro vložila predlog za znižanje stopnje DDV za dobave zemeljskega plina, električne energije in daljinskega ogrevanja. Slovenska nacionalna stranka je sicer že lani novembra predlagala znižanje DDV na les za ogrevanje z 22 na 9,5 odstotka, a takratna Janševa parlamentarna koalicija pobude ni podprla. Nekatere države so sicer kot prvi ukrep proti podražitvam ogrevanja sprejele prav znižanje davka na dodano vrednost (DDV). Hrvaška je tako v boju proti draginji s 1. aprilom letos za obdobje enega leta med drugim znižala DDV na plin s 25 na 5 odstotkov, po preteku enega leta pa bo znašal 13 odstotkov. S 25 na 13 odstotkov pa je trajno znižala tudi DDV na pelete, brikete in drva za ogrevanje. Ob tem je Hrvaška začela upokojencem izplačevati energetski dodatek v višini od 53 do 185 evrov. Mihael Korsika Štajerski TEDNIK torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK Podjetništvo 8 stran 8 torek z 19. julija 2022 Ormož zNaj podjetje občine 2021 je družinsko Grajsko dvorišče brez miz in stolov Brata Voljč uspešno vodita družinsko podjetje Komentiramo Ptujski muzej sodi med najbolje obiskane muzeje v Sloveniji. V običajnih letih (ko ni pandemije) ga obišče okrog 50.000 obiskovalcev iz več kot 80 držav sveta. Letošnji prvi kazalci so obetavni, številke se nagibajo proti tistim iz zadnjega predpandemičnega leta, v čas, ko so obiskovalci lahko na grajskem dvorišču tudi posedeli ob kavici, sladici, sladoledu, kozarcu vina ali kakšni drugi tekoči zadevi. V letu 2022 je povsem drugače: kavarne niso odprli, ker ni najemnika, ki bi želel imeti lokal na taki eminentni lokaciji. Iskanje najemnika ni obrodilo sadov. Po pandemiji je namreč nastal nov problem, ker naj ne bi bilo kadra. Zato gostincev ta lokacija ne zanima, četudi se jim na tem mestu ni treba posebej »boriti« za goste. Le-ti pridejo zaradi izjemnih zbirk, tudi nacionalnega pomena, le primerno ponudbo je treba imeti. Iskanje novega grajskega gostinca pa ne more in ne sme biti izključno naloga muzeja. Poslanstva muzeja ni treba posebej razlagati, zato imamo v mestu odgovorne pospeševalce turističnega razvoja, ki bi jih moralo zelo skrbeti, da na grajskem dvorišču turist ne more dobiti nobenega okrepčila. Še dobro, da delujejo vsaj sanitarije. Bi morali tudi te zakleniti, da bi se nekdo pod grajskim hribom končno prebudil? Do zdaj alarma ni prižgal še nihče. Grajski hrib je ne glede na »lastništvo« ptujski. Ministrstvo za kulturo prav nič ne briga, če odide obiskovalec s ptujskega gradu žejen in lačen, ker ne more kupiti niti sladice. Že sam prihod na spodnje grajsko parkirišče je za mnoge potnike, ki prihajajo z avtobusi, vse prej kot prijazen. Pred leti so odstranili montažni objekt s skromno ponudbo in sanitarije. Zdaj je na tem mestu prepovedano postaviti karkoli. Ni pa prepovedano preseliti stanovalcev iz stavbe ob parkirišču, da bi lahko uredili spodoben objekt za sprejem gostov z vso potrebno ponudbo že ob samem prihodu na območje grajske lokacije. Na prvi pogled je zgodba okrog ponudbe na spodnjem grajskem parkirišču in na samem grajskem dvorišču zelo zapletena. Prav gotovo pa ima mesto tudi bistroumneže, ki bi jo znali razvozlati v skupno korist in zadovoljstvo. Za pravo zgodbo tudi denar ni problem. Problem pa je, ker ni dovolj tistih, ki bi jih težave glede ponudbe na grajskem hribu skrbele v tolikšni meri, da bi jih v skupnem sodelovanju znali tudi rešiti. Sicer pa ima ta zgodba veliko skupnega tudi z bližnjo Panoramo, starim mestnim jedrom in Ranco, torej že desetletja starimi problemi, ki jih obnavlja in tako ali drugače »rešuje« vsaka nova mestna garnitura. Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik Andrej in Boris Voljč sta brata, ki sta po končanem študiju od očeta Edija prevzela družinsko podjetje. V vseh teh letih ga uspešno vodita in razvijata, vse več denarja vlagata tudi v robotizacijo podjetja. Družinsko podjetje KEV kovinarstvo Edi Voljč, ki se ukvarja z izdelavo strojev oz. strojnih naprav ter raznih kovinskih izdelkov, svoj posel gradi že več kot 50 let. Njun oče Edi je ustanovil prvo podjetje, kmalu se je obrtništvu pridružila tudi žena Anica. Po končanem študiju sta še kot mladeniča, stara okoli 25 let, domače podjetje prevzela sinova Boris in Andrej ter ga preoblikovala v d. o. o. Firma je v tem času dosegla velik razvoj. Zgradila sta povsem nove, sodobno opremljene prostore, precej vlagata v robotizacijo, število zaposlenih se je s pet povečalo na 18. »Ves dobiček vlagava v firmo. Najprej smo delovali na lokaciji čez cesto, kjer je takratni objekt zgradil oče. Leta 2006 smo na sedanjem zemljišču, ki smo ga odkupili od kmetijske zadruge, zgradili nov objekt ter ga v tem času že dvakrat dogradili. Njegova skupna površina je 3.500 kvadratnih metrov,« razlaga Andrej. Že kot osnovnošolca pomagala v podjetju Kot pravita, sta se oba za zaposlitev v domačem podjetju odločila povsem po lastnih željah. Od malega sta živela in rasla s podjetjem: »Oče naju je že kot otroka vozil v podjetje. Spominjam se, kako sva že v času počitnic po končanem Pisali smo že, da je Agro zavarovalnica na slovenskem trgu prisotna že desetletje in da je bilo na zadnji seji ptujske območne enote KGZS govora tudi o njenem domnevnem umiku, kar je direktor Agro zavarovalnice Benjamin Schlauer po preverjanju ostro zanikal in zagotovil, da ostajajo v Sloveniji. Kljub temu se je med mnogimi očitno ustvaril dvom, ki ga želijo v Agro zavarovalnici povsem odpraviti. Direktor slovenske podružnice Schlauer ne želi ugibati, zakaj se lažne govorice o umiku edine specializirane kmetijske zadruge pri nas širijo na terenu oz. zakaj so se pojavile. Bistveno je le, pravi, da ostajajo in da o odhodu ne razmišljajo. »Od leta 2013 smo uspešno prisotni na slovenskem kmetijskem trgu kot specializirana kmetijska zavarovalnica in zavarovancem nudimo kakovostne zavarovalne produkte. Naša naloga in cilj je zagotoviti kmetovalcem kakovosten škodni servis v primeru nastanka škode po vremenskih rizikih. Vsebina v objavljenem članku glede prenehanja naše aktivnosti ni utemeljena in tovrstne navedbe so lažne. Ostajamo vaš zvesti partner na področju kmetijskih zavarovanj po načelu Dobra odločitev za varno žetev.« MV prvem razredu osnovne šole opravljala kakšna manjša, preprostejša dela.« Do podjetja čutita veliko odgovornost. Tudi sama si želita, da bi ga predala naslednjemu rodu. Otroci svojo izobraževalno pot nadaljujejo v tej smeri: »Ali bo res tako, bomo še videli. Tako bratovi hčeri kakor tudi moj sin sicer študirajo strojništvo in so se za to tudi sami odločili, medtem ko se je moja hči odločila za študij ekonomije. Za zdaj sicer ne kažejo nekega interesa po prevzemu. No, mladi si vedno hitro premislijo,« nadaljuje Andrej. Sam sicer pravi, da ni nikoli podvomil, da ne bi prevzel domačega podjetja, in dodaja, da jima člani družine ob tem ves čas stojijo ob strani. Drugače niti ne bi šlo, kajti podjetje je praktično njihov način življenja: »Najin delovnik se ne zaključi v osmih urah. V to si vpet 24 ur na dan. Kličejo te tudi na dopust in je treba zadeve reševati. Otroci navsezadnje vidijo, koliko je odrekanja …« Zaupanje je največja vrednota Kako lahko brata uspešno vodita podjetje? Pravita, da nekih težav nimata. Vsak ima svoje delo in zadolžitve, v katere se ne vpletata. Medtem ko ostale skupne zadeve, kot so odločitve glede prevzema večjih projektov in nabave potrebne opreme, sprejemata skupaj. Medsebojno zaupanje je po njunih besedah največja vrednota. Kar se tiče sedanjih časov za podjetništvo in nasploh gospodar- Proizvajajo tudi za Gorenje Podjetje strankam nudi celovite rešitve – od začetnega razvoja, ki ga izvedejo skupaj z naročnikom, do izvedbe in izdelave končnega izdelka. Njihov trg je predvsem domač, proizvajajo izdelke tudi za velikane, kot je vodilni izdelovalec aparatov skupina Gorenje ter druga podjetja; na primer Trelleborg, TPV Avto Novo mesto. Njihov partner je bil tudi nekdanji Safilo. Foto: MH Brata Boris in Andrej Voljč Podravje z Agro zavarovalnica ostaja v Sloveniji Razlogov za dvom ni Foto: MH Nenehno vlagajo v razvoj. stvo, pa pravita, da vsako obdobje prinaša svojevrstne izzive. »Ko sem se pogovarjal z očetom, mi je rekel, kako težko je bilo nekdaj. V socializmu podjetniki namreč niso bili dobrodošli. Prav tako niso smeli imeti zaposlenih več kot šest ljudi. Je pa res, da takrat ni bilo težav s plačili, cenami. Danes pa je zgodba drugačna. Smo na globalnem trgu, konkurenčni moramo biti vsem, tudi Kitajcem. Čeprav je tudi zadnje leto prineslo kar nekaj izzivov, pa mi nekih težav glede dobave materiala nismo imeli, saj imamo vedno varno zalogo. Cene materiala so se povišale in pogovori s kupci glede tega so bili kar težki. Razmere se sicer sedaj malce umirjajo, tudi cene so počasi začele padati.« Zanimanja za te poklice med mladimi ni V podjetju zaposlujejo predvsem domač kader. Za zdaj tudi še nimajo težav glede zagotavljanja zadostnega števila zaposlenih. Ju pa skrbi, kaj bo s tovrstnimi poklici (strojniki, strugarji) v prihodnje: »Žal nekega zanimanja med mladimi za tovrstno branžo ni, pa čeprav to ni več umazano in fizično zahtevno delo, kot je to bilo včasih.« Sicer pa se lastnika in direktorja podjetja, ki je bilo pred časom razglašeno tudi za naj podjetje občine 2021, veselita napovedanih novih podjetij v ormoški coni in še dodajata, da je zaznati večji posluh občine za gospodarstvo. Monika Horvat Podravje z Sončna elektrarna v Zlatoličju končana DEM z načrti o 30-megavatni sončni elektrarni Hčerinska družba Premogovnika Velenje HTZ Velenje je v Zlatoličju pri Ptuju končala gradnjo velike sončne elektrarne z močjo 2,5 megavata Investitor, Dravske elektrarne Maribor, ima na tem delu največje slovenske hidroelektrarne Zlatoličje-Formin velike ambicije, saj načrtuje postavitev zelo velike sončne elektrarne, ki bo imela ob koncu 30 megavatov instalirane moči, so sporočili iz Premogovnika Velenje. Sončna elektrarna, ki je postavljena v dolžini 905 metrov, ima 2,5 megavata skupne nazivne moči, njena letna načrtovana proizvodnja pa znaša približno 3000 megavatnih ur okolju prijazne električne energije. »Gradnja petega segmenta Sončne elektrarne Zlatoličje je bila zaradi 30-stopinjske- ga nagiba terena in bližine kanala, katerega pretok je do 550 kubičnih metrov na sekundo, še posebej zahtevna, a smo v družbi HTZ še enkrat dokazali, da smo kos tudi najbolj zahtevnim projektom. Na- Foto: Sta/M24 mestili smo kar 5694 visokoučinkovitih fotonapetostnih modulov skupne nazivne moči o 2,5 MWp, podkonstrukcija pa je v celoti sidrana v hribino,« je povedala generalna direktorica HTZ Nina Mauhler. Dejala je tudi, da gradnja sočne elektrarne Zlatoličje predstavlja še en uspešen projekt s področja zelene energije. V družbi se z načrtovanjem in izgradnjo sončnih elektrarn ukvarjajo že dobrih 18 let, projekta Zlatoličje in Prapretno pa sta dobri referenci za v zeleno usmerjeno prihodnost družbe, je še dejala Mauhlerjeva. Sta, ur torek, 19. 7. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo torek z 19. julija 2022 9 Slovenija, Podravje z Z zbranim zborničnim prispevkom do 2,3 milijona evrov Ponovno ideje o prostovoljnem članstvu v kmetijski zbornici Vsake toliko med kmeti vznikne ideja ali želja po ukinitvi zborničnega prispevka oz. obveznega članstva. Predvidevajo namreč, da bi se Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bolj srčno zavzela za položaj in interese kmetov, če bi bilo njeno financiranje odvisno od prostovoljno pobranih članarin po vzoru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Večini članov KGZS je članarina oz. zbornični prispevek obračunan na podlagi katastrskega dohodka, in sicer v višini 3,2 %, ob tem pa je najnižje plačilo postavljeno pri 8,35 evra. V skupnih prihodkih KGZS zbornični prispevek predstavlja nekaj manj kot 63 % vseh prihodkov, v povprečju pa je lani prispevek znašal 22 evrov na člana. A kot je slišati, za kmete v večini ni sporna višina prispevka, temveč delo oz. rezultati dela zbornice. Nedavno so na seji ptujske območne enote govorili o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih. Kmetovalec iz Jablan, sicer pa nekdanji predsednik ptujske območne enote KGZS, Milan Unuk se je ob tem brez dlake na jeziku vprašal, kje so bile ob sprejemanju zakona organizacije, ki bi morale zaščititi kmete, s tem je mislil na kmetijsko-gozdarsko zbornico. Namreč ena izmed nalog zbornice je, da zastopa interese članov in interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Spet drugi kmet Leon P. je na socialnem omrežju postavil vprašanje: »Kaj konkretnega je v zadnjem času za nas naredila kme- Leto odmere 2020 2021 2022 – plan Skupaj število Skupaj odmera Povprečna članov KGZS zborničnega odmera prispevka 105.708 2.173.576 € 20,56 € 106.035 2.340.747 € 22,08 € 106.035 2.340.747 € 22,08 € Vir: KGZS Zbornični prispevek predstavlja temelj financiranja KGZS, in sicer znaša v kolaču prihodkov okrog 63 %, slabo četrtino prihodkov prejme zbornica iz državnega proračuna za opravljanje javne službe, 10 % so prihodki iz projektov, preostalo so prihodki od prodaje ter finančni in drugi prihodki. Na zborničnem uradu KGZS je zaposlenih 55 oseb, to je brez kmetijsko-gozdarskih zavodov, ki so samostojne pravne osebe. Foto: Mojca Vtič Iztekel se je rok za plačilo zborničnega prispevka tijsko-gozdarska zbornica, preden plačam obvezni prispevek za obvezno članstvo, katerega nočem?« Na vprašanje je prejel več deset odgovorov, le tu in tam kakšen je bil v prid delu zbornice, pa še to v smislu, da zbornica nima dovolj velike pogajalske ali lobistične moči. Ali so za nemoč krivi tudi kmetje sami, je drugo vprašanje. Dejstvo pa je, da je bila udeležba na zadnjih zborničnih volitvah le slabih devet odstotkov. Plačilo zborničnega prispevka je obvezno in ni odvisno od uspešnosti delovanja KGZS, enako je vse do leta 2013 veljalo za plačilo članarine za OZS. »Zbornice bi morale ohraniti obvezno članstvo« Z referendumom so obrtniki in podjetniki dosegli, da se uvede prostovoljno članstvo, to pa je za OZS pomenilo, da je morala stori- Podravje z Lovci pripravljeni na nevarni virus Prašičja kuga pri nas je le še vprašanje časa Afriška prašičja kuga je bila v Evropski uniji prvič zaznana leta 2014, in sicer na območju baltskih držav. Od takrat ne mine leto, da ne bi poročali o novih pojavih te nevarne nalezljive bolezni domačih in divjih prašičev, seznam držav, ki se soočajo s pojavom te bolezni, pa je vse daljši. Po mnenju lovcev je le vprašanje časa, kdaj se bo na tem seznamu znašla tudi Slovenija. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje na vzhodu in zahodu Evrope vse večje tveganje za domače in divje prašiče. Bolezen se širi ne glede na državne meje in ima resne ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev. Letos so bolezen na novo potrdili pri divjih prašičih na celinskem delu Italije, v Nemčiji se je bolezen prenesla na jugozahod države v rejo doma- Zbrane vsote zborničnih prispevkov v zadnjih dveh letih čih prašičev na nemško-francoski meji in v začetku julija tudi v bližino meje z Nizozemsko. V vseh treh primerih je šlo za prenos na večje razdalje, domnevno preko izdelkov, ki so vsebovali meso okuženih prašičev. Poleg Italije in Nemčije je letos prišlo do pojavov bolezni še v evropskih državah: Poljska, Romunija, Madžarska, Estonija, Litva, Bolgarija, Latvija, Slovaška, Moldavija, Rusija, Srbija, Grčija, Ukrajina in Severna Makedonija. Seznam držav, kjer virus še ni bil potrjen, se torej krajša in pred- sednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož Srečko Felix Krope pravi, da je glede na širjenje bolezni pričakovati, da se bo pojavila tudi pri nas, vprašanje je le, kdaj. Pomirjujoče pa je, da so lovci in država na izbruh bolezni pripravljeni. »V minulih letih smo lovci in tudi drugi opravili vrsto izobraževanj, tako teoretičnih kot praktičnih, na temo ukrepanja v primeru pojava in razglasitve nevarnosti širjenja afriške prašičje kuge. Lovci že sedaj izvajamo biovarstvene ukrepe pri ulovu živali, prav tako vodimo evidence lovcev, ki vstopajo v lovišča, skrbimo za razkuževanje avtomobilov ... Pojavilo se je vprašanje, zakaj tega ne rabijo početi kmetje, gobarji, vendar na to odgovarjam, da smo lovci tisti, ki smo v tesnejšem stiku z živalmi. Če in ko bo bolezen ugotovljena tudi pri nas, pa bodo do lovišč na določenem območju dostopali le tisti, ki so opravili izobraževanje za iskanje poginulih divjih svinj. Državni načrt je sprejet, pravila so jasna. Gre za zahtevno stvar, vendar smo dobro pripravljeni,« je še zagotovil predsednik. Krivec za vnos bolezni največkrat človek Zadnja pojava afriške prašičje kuge v EU sta bila zaznana v začetku julija v Nemčiji. V obeh primerih naj bi bil krivec za prenos oziroma vnos bolezni človek. Zato je pri preprečevanju vnosa in širjenja afriške prašičje kuge ključna visoka ozaveščenost, striktno izvajanje biovarnostnih ukrepov ter spremljanje in nadzor, so poudarili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Foto: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tve začeti prodajati tudi na trgu, da je lahko zbornica ohranila vse aktivnosti za svoje člane (svetovanje, informiranje, zastopanje, izobraževanje). Ob tem so izgubili okrog polovico članstva, kljub temu pa ostajajo največja zbornica gospodarstva v Sloveniji, saj štejejo okrog 25.000 članov, obenem pa vedno znova pridobivajo nove, zgolj v času epidemije so pridobili okrog 3.000 novih članov. Cilj ustanovitve in dela OZS je enak kot pri kmetih, torej da zbornica zastopa interese obrtnikov in podjetnikov. »Poleg tega članom pomagamo na področju svetovanja, jih informiramo in izobražujemo. Ponujamo jim tudi posebne ugodnosti in popuste v okviru kartice Mozaik podjetnih. V času epidemije je zbornica od- igrala pomembno vlogo na področju zastopanja, svetovanja in informiranja, kar so prepoznali tudi nečlani. Zato smo v tem času prejeli ogromno novih članov, četudi so bile razmere za marsikoga kritične in nestabilne.« OZS je bila torej primorana stopiti na trg in s storitvami in pogajalsko močjo prepričati obrtnike, da ohranijo članstvo, vendar pa opozarjajo, da so do dosežkov zbornice upravičeni tudi nečlani. »To je nepošteno do vseh tistih, ki članarino plačujejo. Poleg tega imajo obvezno članstvo tudi zbornice v sosednjih državah, ki so nam lahko za zgled. Zato menimo, da bi morale zbornice ohraniti obvezno članstvo,« pa ob tem poudarja predsednik OZS Branko Meh. Mojca Vtič Za prašičjo kugo ni cepiva stanje domačih oz. divjih svinj. Ob tem pa dodajo: »Za prenos bolezni na daljše razdalje je po navadi odgovoren človek s svojim ravnanjem – odmetavanjem ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali. Ostanki hrane lahko predstavljajo resno tveganje za prenos bolezni na živali. Zato še posebej prosimo vse, da ostanke hrane odvržete v smetnjake! Bolezen v Sloveniji še ni ugotovljena. Naj tako tudi ostane!« Mojca Vtič Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden, visok pogin, ne predstavlja pa nevarnosti za zdravje ljudi in zdravje drugih živalskih vrst. Na kmetijskem ministrstvu tako pozivajo prašičerejce in lovce, naj bodo pozorni na zdravstveno Štajerski TEDNIK torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK stran 10 Ljudje in dogodki 10 torek z 19. julija 2022 Ptuj z PP s prvo restavracijo hitre prehrane Gorišnica z Osrednja prireditev ob 27. občinskem prazniku Pišek plac v Ljubljani, Ptujčani razočarani Župan Kokot oznanil svoj odhod iz politike Perutnina Ptuj je minuli teden razširila svojo ponudbo s prvo restavracijo s hitro prehrano, ki jo je poimenovala Pišek plac. A ne na Ptuju, temveč v Ljubljani. Foto: PP V Pišek placu si bodo ljubitelji piščančjih dobrot (in hitre prehrane) lahko privoščili tudi Chrispy burger, BBQ burger, Grill burger, Crispy wings BOX, Pečenega pišeka in Poli Dog. Novost so predstavili in uradno otvorili minuli teden v pokriti tržnici ljubljanskega BTC, kjer ima Perutnina Ptuj (PP) tudi lastno maloprodajno trgovino. Slednja je del verige tovrstnih prodajaln, ki jih je skupaj kar 200 v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH in Srbiji. Slednje skupaj ustvarijo okoli 10 odstotkov vseh prihodkov od prodaje na letni ravni. Perutnina Ptuj je tako prvi proizvajalec perutninskega mesa v Sloveniji z lastno restavracijo hitre prehrane s poudarkom na kvalitetnih obrokih iz piščančjega in puranjega mesa. Tako so poleg celovite prenove samega objekta prenovili tudi obstoječo ponudbo hitre prehrane in jo poleg pečenih delov piščančjega in puranjega mesa nadgradili z novimi jedmi: Chrispy burger, BBQ burger, Grill burger, Crispy wings BOX, Pečen pišek in Poli Dog. Slavnostni trak ob odprtju Pišek placa sta prerezala David Visenjak, direktor za trženje v Skupini Perutnina Ptuj, in Albina Vrbnjak, vodja maloprodaje Slovenija. Razočarani Ptujčani Ob novici pa se je družabnih omrežjih oglasilo veliko Ptujčanov in okoličanov, ki bi takšen piščančji »mcdonalds« želeli tudi v domačem okolju, kjer ima perutninarski gigant svoj sedež. Med njimi je bilo nemalo takšnih, ki so opozorili na že več let prazen in primeren prostor za tovrstno restavracijo hitre prehrane tik ob sedežu uprave, kjer je nekoč že posloval zelo dobro obiskan klub. Lokacija bi bila za tovrstno hitro prehrano primerna tudi zato, ker se mimo nje med šolskim letom vijejo trume dijakov Šolskega centra Ptuj. Kar nekaj pa jih je spomnilo še na že nekaj časa zaprto Gostilnico PP v samem centru mesta, na Novem trgu, ki prav tako že lep čas sameva, saj njena lastnica Perutnina Ptuj zanjo išče kupca. PR, Ur Slovenija z Inšpektorji na gradbiščih V 14 dneh kar 373 kršitev Inšpektorat za delo je tudi letos izvedel poostren nadzor nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Tako so inšpektorji s področja nadzora varnosti in zdravja v 14 dneh na 158 gradbiščih opravili 425 pregledov pri 329 subjektih, pri tem pa so ugotovili 373 kršitev in izdali 195 ukrepov. Največ nepravilnosti so inšpektorji ugotovili v zvezi z delom na višini, zagotavljanjem uporabe ter z neuporabo osebne varovalne opreme in določbami zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki urejajo pisni sporazum na skupnih deloviščih, so sporočili z Inšpektorata RS za delo. V povezavi z delom na višini so ugotovili 160 kršitev, od tega so bile v 61 primerih ugotovljene nepravilnosti v zvezi z varnostnimi ograjami, v 43 primerih v zvezi z odri, v sedmih primerih pa v zvezi z nezavarovanimi odprtinami v tleh. Šestinšestdeset kršitev je bilo ugotovljenih v zvezi z zagotavljanjem osebne varovalne opreme, njene uporabe in neuporabe s strani posameznih delavcev. Inšpektorji so izdali 50 ureditvenih odločb za odpravo nepravilnosti. V 23 primerih so prepovedali nadaljevanje posameznih del do odprave nepravilnosti, v 17 primerih pa prepovedali delo zaradi neposredne nevarnosti za življenje delavcev. Izdanih je bilo 69 prekrškovnih ukrepov in 36 opozoril. Sporočili so še, da bodo nadzor nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih nadaljevali tudi v jesenskem obdobju. RT, Sta Občina Gorišnica že tradicionalno sredi julija s številnimi športnimi in kulturnimi dogajanji praznuje svoj praznik. Na množično obiskani osrednji prireditvi v petek pa je največ pozornosti požel slavnostni govornik, župan Jožef Kokot, ki je po dveh desetletjih uspešnega vodenja najavil zaključek svojega županovanja, nasledniku pa zaželel veliko sreče v prihodnje. Številni občani in občanke so se po dveh letih zbrali v šotoru pri novem športnem centru. Veselih obrazov in prijetno razpoloženi so pričakovali začetek bogatega kulturnega programa in nagovor župana Kokota. Slednji je izpostavil številne uspešno izvedene pretekle investicije ter se med drugim zahvalil tudi občinski upravi, občinskemu svetu, društvom in vsem občankam in občanom, ki so kakorkoli pripomogli k uspehom domače občine. Ob tem je nekatere zbrane bolj, druge pa morda nekoliko manj presenetil z izjavo, da se nepreklicno poslavlja iz lokalne politike, saj na jesenskih volitvah ne bo več kandidiral. Za njim je 20 let uspešnega vodenja občine, v katerih je bilo realiziranih ogromno manjših in velikih projektov. Nedvomno pa je lahko upravičeno ponosen na dejstvo, da je viden razvoj lokalne skupnosti na vseh ravneh uspel speljati brez zadolževanja občine, kar je v Sloveniji velika redkost. Bučen aplavz občanov, ki so se mu ob koncu nagovora poklonili tudi s tem, da so vstali, je bil jasen dokaz zahvale za njegovo uspešno delo. Foto: EK Župan Jožef Kokot (v sredini) s častno občanko Slavico Cvitanič (desno) in prejemnikom občinske plakete Viljemom Horvatom (levo) Najvišji nagradi Viliju Horvatu in Slavici Cvitanič Praznik občine je tudi priložnost, ko se v lokalni skupnosti zahvalijo vsem, ki so s svojim delovanjem še posebej izstopali v dobrobit domačega kraja. Plaketo občine Gorišnica je letos prejel Viljem Horvat, predsednik Društva upokojencev Gorišnica. Kot so zapisali njegovi predlagatelji, svojo funkcijo opravlja izjemno zavzeto in predano, budno spremlja delo sekcij in je povezovalni člen med sosednjimi društvi. Med drugim je bil tudi ustanovni član Judo kluba Gorišnica in aktivni tamburaš. Za častno občanko je bila razglašena nekdanja učiteljica glasbe in zborovodkinja Slavica Cvitanič. Slavica je 15 let vodila Mešani pevski zbor Prosvetnega društva (PD) Ruda Sever, bila je tudi prva zborovodkinja gasilskega pevskega zbora. Za svoje delovanje na ljubiteljskem kulturnem in glasbenem področju je prejela vrsto priznanj in nagrad. Je tudi avtorica štirih knjig. Cvitaničevi so izredno lepo presenečenje pripravili njeni nekdanji pevci iz različnih krajev Sp. Podravja, ki jih je povezal zborovodja Ernest Kokot. Osrednjo proslavo pa so tudi letos popestrili z izjemno bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopili: Pihalna godba Dornava, Tamburaški orkester, Folklorna skupina in Mešani pevski zbor PD Ruda Sever Gorišnica ter domača glasbena skupina mladih s pevko Dora Šandor. Po občinski proslavi je sledila pogostitev vseh zbranih. Estera Korošec Haloze z Naša Drava – moč je v povezovanju 116.000 evrov za promocijo turizma ob Dravi Haloške občine so preko projekta Naša Drava pridobile sredstva za izvedbo nekaj manjših investicij, predvsem na področju turizma. Vzpostavile so skupni koledar dogodkov, e-vodnik po območju in skupni turistični paket. Predvidena vrednost za lokalne partnerje LAS Haloze (PRJ Halo in občine Cirkulane, Gorišnica, Podlehnik, Zavrč, Majšperk) je približno 116.000 evrov, od tega je nekaj več kot 80.000 evrov evropskih sredstev. Med pomembnejšimi pridobitvami je idejna zasnova za tri vstopno-izstopna mesta na reki Dravi in sedem na Dravinji. V okviru projekta so izvedli tudi izobraževalne delavnice in razstavo z naslovom Svet ob Dravi, v prvih dneh septembra pa bodo organizirali še spust po reki Dravi s prikazom izpiranja zlata. V občini Cirkulane so v okviru projekta namestili informacijsko tablo o reki Dravi in gradu Borl, postavili stojala za kolesa in klopi ter financirali tiskano izdajo monografije o gradu Borl. V Gorišnici so postavili mize s klopmi, v občinah Podlehnik, Zavrč in Majšperk pa e-kolesarnice s kolesi. Naša Drava je sicer širši projekt, vreden skoraj milijon evrov, v katerem sodeluje 10 lokalnih akcijskih skupin oz. 45 partnerjev iz Slovenije in Hrvaške. Njegov glavni namen je razširitev turistične ponudbe na Foto: EK V Cirkulanah so predstavili rezultate projekta Naša Drava na območju Las Haloze. Dravi in ob njej ter obujanje nekaterih skoraj pozabljenih dejavnosti. V LAS Haloze poudarjajo, da so premajhni, da bi lahko sami razvijali turistično ponudbo. Po njihovem mnenju je ključ v povezovanju vseh akterjev ob rečni strugi. »Dravo je treba obravnavati kot celoto in ne le parcialno, kot je bila to praksa v dosedanjih projektih. Povezava partnerjev z različnih področij lahko da rešitve, ki so sprejemljive tako z vidika varstva narave kot športa in turizma. Prednosti povezovanja so predvsem v skupni promociji, od česar pričakujemo predvsem večjo prepoznavnost krajev na območju Haloz,« so zapisali. EK Ptuj z Začenjajo se enomesečne sodne počitnice, a ne za vse Sojenje Drevenšku tudi v času sodnih počitnic V petek so se uradno začele enomesečne sodne počitnice. V tem času bodo sodne dvorane večinoma samevale, vendar delo ne bo povsem zastalo. Na okrožnem sodišču na Ptuju se bo tako – ne glede na počitnice – nadaljevalo sojenje Silvu Drevenšku za trojni umor. Med sodnimi počitnicami je celo načrtovana cela vrsta obravnav v ponovljenem sojenju Drevenšku. Prva obravnava je napovedana 28. julija, ostale sledijo 29. julija ter 1., 3. in 4. avgusta. Obramba želi dodatna pojasnila glede izvedenskih mnenj, ki ne pritrjujejo Drevenškovim trditvam, da je bilo okrutno dejanje posledica psihičnih težav in alkoholizma ter pretirane opitosti na dan dogodka. Čeprav je tudi predsednica sodnega senata Katja Kolarič pripisala zagovorniku obtoženega zavlačevanje postopka, mu je na zadnjem naroku dala več časa za preučitev dopolnitve izvedenskega mnenja. Ali bodo v nadaljevanju sojenja znova zaslišali katerega od izvedencev, še ni znano. Tožilstvo sicer ocenjuje, da je dejansko stanje že zdaj dovolj razčiščeno za odločitev o zadevi. Sicer pa je v času sodnih počitnic poslovanje sodišč okrnjeno, čas uradnih ur pa ostaja nespremenjen. Sta, ur Štajerski TEDNIK torek, 19. 7. 2022 Ljudje in dogodki torek z 19. julija 2022 Grajski hrib je bil poseljen že v bakreni dobi V teh dneh je izšla publikacija Grad Borl, arheološke raziskave v letu 2019, ki dokazuje izjemno zgodovinsko pomembnost tega prostora. Med drugim gre za prvo strokovno monografijo o katerem koli arheološkem najdišču v Halozah. ske naselbine. V bližini naj bi bila rimska postaja, pod gradom rimski most, na grajskem griču pa rimski kastel. Kot je zatrdil arheolog Kramberger, pa so to le domneve, saj iz rimskega obdobja tukaj ni najdenega prav ničesar. So pa v času arheoloških izkopavanj odkrili ostaline prazgodovinske poselitve. Kot so med drugim v sklepnih ugotovitvah zapisali vsi trije avtorji monografije (Evgen Lazar, Monika Arh im Bine Kramberger), so v vseh plasteh s prazgodovinskimi stran 11 11 Cirkulane z Prva strokovna monografija o arheološkem najdišču v Halozah Arheološke raziskave so potekale pet mesecev pod vodstvom arheologa Evgena Lazarja, in sicer na območju pokritega razgledišča zaradi sanacije brežine, grajskega zidu in terase. Omogočilo jih je Ministrstvo za kulturo, izvedel pa Zavod za varstvo kulturne dediščine. Vse ugotovitve so nato zbrali na 157 straneh in jih najprej objavili v elektronski, nato pa še v tiskani obliki. Kot je izpostavil arheolog Bine Kramberger, eden izmed avtorjev, publikacija ni obsežna, saj so izkopavanja trajala le nekaj mesecev, raziskali pa so samo en majhen del velikega grajskega kompleksa. Kljub temu pa so njihova odkritja in najdbe izjemnega pomena tako za stroko kot lokalno okolje. To pa iz dveh vidikov. Prvič, ker o začetkih srednjeveškega gradu Borl vse do danes ni bilo znanega prav veliko, drugič pa, ker so bili pri raziskavah odkriti sledovi poselitve iz tistih časovnih horizontov bakrene dobe, ki jih doslej v severovzhodni Sloveniji nismo poznali.S tega območja so sicer že v 19. stoletju poznali kamnite sekire in na podlagi teh najdb domnevali sledove neolit- COLOR CMYK najdbami odkrili veliko ožgane gline, oglja in raznovrstne keramične najdbe, ki kažejo na poselitev vrha grajskega griča v različnih časovnih horizontih. Nekoliko jih je presenetila dolga raba grajskega griča, ki sega v čas okoli 4500 ali 4200 pr. n. št. in z različno dolgimi prekinitvami traja vse do danes. Prve najdbe so morda iz poznega neolitika (okoli 4500 pr. n. št.), zanesljivo pa je bil prostor poseljen že v zgo- Foto: EK Pri izidu tiskane publikacije so sodelovali številni deležniki. dnji in kasneje pozni bakreni dobi. »V primeru najdb iz pozne srednje bakrene dobe in pozne bakrene dobe gre za pomembno odkritje, saj tovrstnih najdb v severovzhodni Sloveniji in na splošno izven Ljubljanskega barja do danes pri nas nismo poznali,« so poudarili avtorji. Iz obdobja srednjega veka kar 2.200 najdb Nad prazgodovinskimi ostalinami so odkrili ostanke prvotnega grajskega objekta, pod katerim je bil ugotovljen obstoj pravokotnega ali kvadratnega stolpa (verjetno iz 12. ali 13. stoletja). Raziskave, ki so vezane na srednjeveško in novoveško poselitev, po besedah Krambergerja niso pomembne samo zaradi razumevanja stavbne zgodovine gradu, ampak tudi materialne kulture ter razvoja srednjeveških gradov v širši okolici. Med izkopavanji je bilo skupno odkritih kar 2.200 najdb, ki sodijo v čas srednjega veka. Dve tretjini odlomkov pripada lončenini (lonci, pekači, krožniki, vrči, čaše …), slaba tretjina živalskim kostem, redki pa so odlomki kovine, opeke, pečnic in stekla. Novoveško in sodobno gradivo, ki je bilo odkrito v zgornjih nasutih kontekstih, je maloštevilno, vendar raznoliko. Skupaj je bilo odkritih le okoli 200 odlomkov, največ lončenine, sledijo ji odlomki stekla, opeke in kovine, odkrili pa so tudi odlomka dveh pečnic in dva novca. Estera Korošec Foto: EK Arheolog Bine Kramberger je v cerkvi sv. Katarine v Cirkulanah predstavil novo monografijo o gradu Borl. Borl odlična točka za arheološki turizem V okviru arheoloških raziskav je bilo najdenih veliko predmetov, ki bodo po zakonodaji predani v trajno hrambo Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož. Ta jih bo najverjetneje pospravil v depoje, saj ne gre za najatraktivnejše predmete svojega časa na tem prostoru, poleg tega se muzej sooča s pomanjkanjem razstavnega prostora. Nekateri posamezniki si sicer prizadevajo, da bi nekatere predmete morebiti postavili na ogled v prostorih gradu Borl. Na ta način bi lahko še dodatno promovirali obisk enega najmarkantnejših slovenskih gradov. Arheološki turizem lahko ponudi veliko priložnosti. Tako bi lahko ogled domače arheološke zanimivosti v svoje pakete vključile tudi turistične agencije. Ponekod turistom že ponujajo arheološki dopust, v okviru katerega ljudje uživajo v hrani in pijači, hkrati pa spoznavajo arheološko dediščino. Sv. Tomaž z PGD Koračice z veliko pridobitvijo Makole z Reševalna akcija gasilca Dominika Gajserja na hrvaškem morju Nova gasilska avtocisterna Češki turistki na dopustu rešil življenje Uresničila se je dolgoletna želja članov PGD Koračice iz občine Sveti Tomaž. Pred kratkim so tudi uradno prevzeli povsem novo gasilsko cisterno. Neverjetno poletno zgodbo na Hrvaškem je letos doživel in spisal Dominik Gajser, gasilski tovarišiji in znancem znan kot Minč, iz Pečk pri Makolah. Njegovi pripravljenosti pomagati človeku v stiski in gasilskemu znanju se lahko zahvali češka turistka, ki ji je makolski gasilec rešil življenje. Foto: Arhiv PGD Koračice Nova gasilska cisterna Gasilska cisterna drži 5.000 litrov vode, opremljena je z vodnim topom, pralno napravo, vitlom in številno drugo opremo ter je zamenjala dotrajano staro gasilsko cisterno s 4.500 litri vode, letnik 1995. Po besedah predsednika PGD Koračice Avgusta Beca bodo z novim vozilom še učinkovitejši pri intervencijah: »Z vodstvom Gasilske zveze Sv. Tomaž in županom Mirkom Cvetkom smo se dogovorili, da bo naše društvo kot osrednja enota imelo gasilsko cisterno, s katero bomo zagotavljali dostavo pitne vode, ki je še dandanes ponekod potrebna, zlasti pri vikendaših. Poleg tega bomo z njo učinkovitejši pri intervencijah, predvsem pri večjih požarih, prav tako bomo lahko dostavljali tudi vodo na požarišča.« Vozilo so naročili že pred dvema letoma. Prvo leto so dobavili podvozje, lani pa je sledila nadgradnja. Denar za 248.500 evrov vredno investicijo so pridobili od občine, ki je prispevala 150.000 evrov, samo društvo pa je s pomočjo donacij občanov in sponzorjev ter večletnim varčevanjem zbralo preostali denar, okrog 100.000 evrov. Avtocisterno, ki so jo delno opremili z njihovo dosedanjo gasilsko opremo, so pripeljali že januarja letos. Zaradi epidemije so se odločili, da bodo novo pridobitev v poletnem času, v okviru praznovanja občinskega praznika, primerno prevzeli ter priredili veliko slovesnost z gasilsko parado in veselico. Gasilsko društvo ima sicer dolgoletno tradicijo, leta 2019 so zabeležili 70 let delovanja. Šteje okoli 220 članov. Ponosni so, da imajo v svojih vrstah precej mladine, ki se redno udeležuje gasilskih tekmovanj. Monika Horvat »Osrednja plaža v Makarski je bila polna ljudi, brisača ob brisači, temperatura zraka je bila okrog 38 stopinj Celzija. Ležal sem na plaži, malo sem pogledal na desno in zagledal moškega, kako je ženo držal iznad vode. Takoj sem videl, da nekaj ni v redu, in sem se pognal v vodo ter mu pomagal priti na obalo. Ženska je bila pri zavesti, vendar modra po obrazu in penasta okoli ust. Na pomoč sem poklical reševalca in jo dal na stran, da je začela bruhati,« se je pretresljivega počitniškega dogodka spomnil Gajser. V nasprotju z množico ljudi, ki jih je zagrabila panika, je izkušeni gasilec in dolgoletni gasilski sodnik odreagiral mirno, premišljeno. »Zagotovo je reakcija tudi plod izobraževanj, ki smo jih deležni ga- Foto: Sonja Strnad Makolčan Dominik je imel letos v Makarski nadvse »doživet« dopust, saj je kar dvakrat pomagal turistom. Prvič je reševal življenje češki turistki, drugič pa popolnoma premraženemu kopalci, ki ni mogel do obale. silci, ter leta gasilskih izkušenj,« je dejal. In zahvala? »Največja je bila ta, da sem naslednji dan od vodje reševalcev izvedel, da je gospa v stabilnem stanju na opazovanju v bolnišnici v Splitu,« je skromno odgovoril. Pomagal še prezeblemu kopalcu Foto: PGD Makole Dominik Gajser je gasilec z dolgoletnim stažem in veliko izkušnjami. A reševalna akcija češke turistke je bila le uvod v letošnje počitnice. Močna burja je pred dobrim tednom v enem samem dnevu preme- šala in močno ohladila morje; v Dubrovniku je bila temperatura morja še nekaj dni za orkansko burjo pod 20 stopinjami Celzija. Kljub nizkim temperaturam vode in zraka pa se nekateri turisti niso želeli odpovedati morski izkušnji. »Voda je bila resnično mrzla, še vedno pa je pihala burja. Zagledal sem moškega, ki je nemočen in ves tresoč prišel iz vode, poklical je na pomoč. Ponovno nisem pomišljal in sem odhitel k človeku. Z reševalcem sva ga ovila v folijo, da se je ogrel.« Znanje prve pomoči, ki ga premorejo posamezniki in gasilci, ki jim je odmerjena čedalje večja vloga reševalcev, se je tako ponovno izkazalo za neprecenljivo. »S tamkajšnjimi reševalci sem se nato pogovarjal o organizaciji gasilstva in prvih posredovalcev v Sloveniji. Bili so presenečeni nad organiziranostjo gasilske reševalne službe pri nas, obenem pa so priznali, da žal tega na Hrvaškem ne izvajajo,« je še dodal gasilec z dušo in srcem Dominik Gajser. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 torek z 19. julija 2022 Ptuj z 14. glasbeni festival Arsana Ptuj z Razstava Rozine Šebetič Številni glasbeni in drugi vrhunci Narava je bila njen navdih Strnjeno dogajanje 14. festivala Arsana se bo začelo 21. julija s koncertom bendov poletne šole, zaključilo pa 30. julija s koncertom Siddharte in Joker Outa na mestni tržnici. V sklop letošnjega festivala sodi tudi Glasba v parku, ki jo bo Sončni park gostil 3. septembra, ko se bo predstavil tudi jazz oddelek GŠ Karola Pahorja Ptuj. Ob koncertih vrhunske klasične, jazz, etno, world, rock, instrumentalne in vokalne glasbe bodo Ptujčani in glasbeni sladokusci od drugod lahko uživali še v nastopih cikla Glasba v mestu, Odra mladih, otroškega glasbenega festivala, pouličnega in drugega spremljevalnega dogajanja. V festivalskem duhu bodo zaživela številna mestna prizorišča, glavni oder pa ostaja na dvorišču minoritskega samostana. Prvi letošnji vrhunec festivala je bil operni večer na Panorami, ki ga je spremljalo nekaj tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Doslej je festival Arsana gostil že 9000 mednarodno uveljavljenih umetnikov, njihove nastope pa je spremljalo več kot Ptujska slikarka Rozina Šebetič, ki se je poslovila lansko leto, je ustvarila neverjeten umetniški opus. Z največjim veseljem ga je delila skupaj z vsemi, ki cenijo likovno ustvarjalnost, posebej pa še njeno delo. Življenju in delu Rozine Šebetič so se poklonili tudi v ptujski galeriji Luna, kjer bo razstava na ogled do 31. avgusta. Na njej si je mogoče ogledati tudi njen zadnji cikel Panta rei – Vse teče, ki ga je opisala kot izraz svojega razmišljanja, in sicer: „Življenje teče naprej, da se ni treba bati smrti. Vsi smo samo kapljice v reki življenja. V tem življenju je vsak pomemben, vsi smo soodvisni drug od drugega.“ Gre za cikel, ki predstavlja neverjetno življenjsko energijo umetnice in hkrati njen presenetljivi ustvarjalni razvoj, s katerim je ob odprtju razstave ob svojem 90. rojstnem dnevu, ki so jo pripravili v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, marsikoga presenetila. Iz motivike narave se je s ciklom Vse teče umaknila v svoj notranji opus, novo likovno izpoved svojega življenja in dojemanja usode, je takrat povedala kustosinja galeristka Stanka Gač- Foto: Črtomir Goznik V galeriji Luna so odprli razstavo del ptujske slikarke Rozine Šebetič, likovne pedagoginje in mentorice mnogim nadebudnim ptujskim ustvarjalcem. nik in poudarila, da gre za osrednjo slikarko tega okolja, ki ji kljub številnim hudim življenjskim preizkuš- Foto: Črtomir Goznik Festivalsko občinstvo bo ponovno zaploskalo tudi Vladu Kreslinu. 400.000 gledalcev s Ptuja, Slovenije in tujine, od koder zadnja leta prihaja vedno več obiskovalcev. Zagotovo pa bodo festivalski vrhunci tisti, ki bodo osrednje prizorišče napolnili do zadnjega kotička. Že drugi festivalski dan bodo nastopili Vlado Kreslin, Mali bogovi in Beltinška banda, vselej pa navdušijo tudi Big Band RTV Slovenije s solisti, Balkan Fever, Tadej Toš, Prifarski muzikanti, Siddharta, Joker Out in gremijevi nagrajenci New York Voices, ki se jim bodo na odru pridružili člani vokalne skupine Vox Arsana. Ptuj bo v teh dneh z velikim številom obiskovalcev, ki bodo poskrbeli za živahnejši mestni utrip tudi po končanih koncertih, ponovno zadihal s polnimi pljuči. Organizatorji festivala si želijo, da bi bile v tem času polne vse terase ptujskih gostiln. MG Šebetičeva je bila v svoji motiviki vezana predvsem na naravo, na kraje, tihožitje, cvetje, ki je najbolj barvito, čeprav je slikanje cvetja neupravičeno podcenjeno, je bila prepričana. Posebno mesto v njenem ustvarjanju pa so imele slike Ptuja, njegove vedute in ptujskih ulic. V mestu ob Dravi je preživela najlepši del svojega življenja in skoraj vsa delovna leta. Na Ptuju je prvič razstavljala leta 1979. Sicer pa je sodelovala na 426 skupinskih razstavah doma in v tujini ter na 233 slikarskih kolonijah in 44 ex-temporih. Za svoje delo je prejela več nagrad, leta 2018 tudi veliko oljenko MO Ptuj za dolgoletno delo na področju slikarskega ustvarjanja in poustvarjanja ter doprinos pri predstavitvi občine v širšem kulturnem prostoru. njam ni nikoli zmanjkalo navdiha za vedno nove slikarske podobe. Razstavo v galeriji Luna je postavila slikarkina vnukinja, kustosinja Doroteja Kotnik, ki je tudi predstavila njeno življenje in umetniško pot ter likovno ustvarjanje. Zapustila je veliko slik in akvarelov, ustvarjala pa je tudi v drugih tehnikah. Slikarski talent v njej se je prebudil šele, ko je bila priklenjena na bolniško posteljo v avstrijskem zdravilišču. Sestre so ji prinesle papir in barve za risanje, da si je krajšala čas. Ko so ugotovile, da ima talent, so ji material za risanje redno nosile. Po vrnitvi v Slovenijo je pustila službo, se vpisala na Žetale z Zaključen 22. Ex-tempore Ptuj z Pesniško branje na letnem odru Slovenski krajinarji v Halozah V podporo ukrajinskim pesnikom Haloško pokrajino je v okviru že 22. Ex tempora Žetale letos na platno ujelo 26 slikarjev. Ljubiteljski mojstri čopičev so imeli tudi letos proste roke pri ustvarjanju in izboru motivov, vodilo jih je oko. »Tudi letos smo se zbrali krajinarji iz vse Slovenije in skušali na platna prenesti globino in širino Haloz, ta pokrajina je resnično nekaj posebnega,« je dejal duhovni vodja tega edinstvenega likovnega dogodka Branko Gajšt, ki je letos na platno upodobil žitno polje z makom v ospredju in Halozami z Donačko goro v ozadju. Čas za ustvarjanje oziroma dokončanje dela so imeli sodelujoči umetniki od ponedeljka do petka, nato je strokovna komisija v sestavi Dušan Fišer, Alojz Krevh in Sašo Gajšt izbrala sedem najboljših del. Foto: Branko Gajšt Krajinski slikarji so upodabljali podobe Haloz. Najvišja nagrada je pripadla Branku Gajštu za sliko Donačka in žito, drugi nagrajenci pa so še Ervin Dvoršak, Vlado Geršak, Gregor Samastur, Nada Namestnik, Božidar Ščurek, Tomo Vojnovič, Marjan Gregorc in Zvonka Pacek. Akademski slikar, umetnik in vodja Galerije mesta Ptuj Dušan Fišer je o videnem dejal, da gre v Žetalah za neke vrste manifestacijo krajinarjev, predvsem ljubiteljskih slikarjev in umetnikov. »Nekatera dela so realistična, spet druga ekspresivna, nekatera pa so bila upodobljena v povsem svoji maniri. V večini so bile na platnih upodobljene krajine, izstopal je študent slikarstva Ervin Dvoršak, ki se je odločil za figuraliko in upodobitev ženskega akta.« Razstavljena dela si je bilo mogoče ogledati do sredine julija v Žetalah, nagrajena dela pa bodo podarili sponzorjem. Mojca Vtič stran 12 Na letnem odru pred Mestnim gledališčem je nedavno potekalo pesniško branje, na katerem so svoje pesmi brali: Peter Srpčič, direktor MG Ptuj, Lidija Dimkovska, Milan Jesih, Anja Zag Golob in ukrajinska pesnica Jevgenija Čuprina. Šlo je za dobrodelno branje, na katerem so zbirali donacije za štipendije ukrajinskim pesnikom v Sloveniji. Evropski denar zanje je sicer zagotovljen, a slovenski birokratski mlini meljejo počasi, zato jim je v vmesnem času treba pomagati drugače. Ptujsko pesniško branje je bilo na tej poti pionirsko, saj jih je zanimalo, ali lahko zberejo nekaj donacij za ukrajinske umetnike, je povedala Jelka Ciglenečki, predstavnica slovenske literarne scene v teh prizadevanjih. Na literarni sceni so se organizirali sami, povabili nekaj pisateljic, prevajalk, predvsem Jevgenijo Čuprino, pankerico in underground pesnico iz Kijeva. Prvi bi na ptujskem pesniškem branju moral nastopiti pesnik Boris A. Novak, ki je pred kratkim izdal knjižico Svoboda je glagol, v kateri so zbrane večinoma protestne pesmi, ki jih je zlagal v zadnjem letu, predvsem za petkove proteste, a se dogodka žal ni mogel udeležiti. Prebral jo je Peter Srpčič, tudi sam odličen pesnik, ki se je predstavil s svojimi liričnimi pesmimi. Spomnil je tudi na znamenito Kosovelovo, ki govori o tem, da človeka spoznaš, ko ima oblast. Za Srpčičem je svoje pesmi brala Lidija Dimkovska, ki že 20 let živi in ustvarja v Sloveniji in je ena najbolj prevajanih slovenskih pesnic v tujini. Ponaša se s številnimi mednarodnimi nagradami. Na ptujski letni oder je stopil tudi Milan Jesih, slovenski pesnik in prevajalec, pisec za radio in gledališče, ki je izdal že 15 pesniških zbirk, napisal več kot 20 iger in prevedel nekaj temeljnih del svetovne književnosti, tudi Gogolja, ki je ukrajinski avtor. Za svoja dela je prejel vse najpomembnejše literarne nagrade, med njimi tudi Prešernovo nagrado. Anja Zag Golob je tista slovenska avtorica, ki je ovrgla precej razširjeno prepričanje o tem, da se mlada slovenska poezija ne bere Šolo za umetno obrt, kjer sta jo poučevala Zoran Didek in Nikolaj Omerzu, na pedagoški akademiji v Mariboru pa Maks Kavčič. To so bili profesorji, ki so zaznamovali njeno ustvarjanje. Od vsega začetka pa je najraje ustvarjala v naravi, kjer jo je privlačila slikovita vinogradniška pokrajina, prav tako pa urbana dediščina. Razstavo je odprl lastnik galerije Silvo Ambrož, povabil k pozornemu ogledu in razmišljanju o sporočilnosti likovne govorice Rozine Šebetič, ki je v tem in širšem umetniškem prostoru zapustila izjemno umetniško zapuščino. MG in da novi slovenski pesniki nimajo publike. Doslej je izdala štiri pesniške zbirke. Zelo uspešna je tudi v Nemčiji, kjer so njena branja zelo obiskana. Naslednje leto naj bi sodelovala tudi na frankfurtskem knjižnem sejmu. Znana je tudi kot kolumnistka Studia City. Kot zadnja se je ptujskemu občinstvu predstavila ukrajinska pesnica Jevgenija Čuprina. Prihaja iz Kijeva, je pankerica in prevajalka. Najprej je bila znamenita ruska pesnica, leta 2010 se je naučila ukrajinsko in začela pisati tudi ukrajinsko. Zdaj je frontmenka skupine Wowchoke, pred tem pa je delovala v skupini Apno. Za glasbene utrinke je poskrbela ruska violinistka Inga Lokina. MG Foto: Črtomir Goznik Na odprtem odru na Slovenskem trgu so svojo poezijo brali: Peter Srpčič v odsotnosti B. A. Novaka, Lidija Dimkovska, Milan Jesih, Jevgenija Čuprina in Anja Zag Golob. Pesniško branje je vodila Jelka Ciglenečki. Štajerski TEDNIK torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK Tenis Zidanškova zaradi covida predala finale dvojic Stran 14 Futsal Thomas Pihler s Ptuja v Prlekijo Stran 14 stran 13 Motokros Gajser kljub tretjemu mestu ostaja prepričljivo prvi Stran 15 Odbojka Intervju z Niko in Klaro Milošič Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika z Svetovno prvenstvo Kristjan Čeh z odličnim metom v finale Na svetovnem prvenstvu v atletiki v ameriškem Eugenu je bil prvi izmed dveh vrhuncev za ptujski šport v ponedeljek ponoči, ko so potekale kvalifikacije meta diska. Kristjan Čeh je imel pri tem glavno vlogo in je na največjem letošnjem atletskem tekmovanju odlično opravil s kvalifikacijami. Norma za finale je bila nastavljena na 66 metrov, član Atletskega kluba Ptuj pa je to znamko krepko presegel že s prvim metom. Sodniki so mu izmerili dolžino meta 68,23 metra. S tem je presegel kvalifikacijsko normo in se uvrstil v veliki finale. Med tridesetimi prijavljenimi metalci diska je normo doseglo pet tekmovalcev, medtem ko se jih je v finale uvrstilo dvanajst. Ponovno je presenetil mladi Litovec Mykolas Alekna, saj je dosegel najboljši rezultat kvalifikacij – 68,91 metra. Čehov rezultat (68,23 metra) je zadoščal za drugo mesto v kvalifi- kacijah in za zanesljivo napredovanje. O tem metu je dejal: »To sem tudi načrtoval, nisem pa si mislil, da bo šlo tako hitro in tako daleč. V prvi met sem šel bolj na lahko, da bi bil potem bolj samozavesten in poslal disk preko 66 metrov. Pa je šlo več kot 68 metrov, tako da je bilo res super.« Ob omenjeni dvojici so se v finale uvrstili še Šved Simon Petterson (68,11 m), Avstralec Matthew Denny (66,98 m), Litovec Adrius Gudžius (66,60 m), Avstrijec Lukas Weisshaidinger (66,51 m), Šved Daniel Stahl (65,95 m), Američan Sam Mattis (65,59 m), Romun Alin Alexandru Firfirica (65,54 m), Jamajčan Fedrick Dacres (64,49 m), Jamajčan Traves Smilke (64,21) in Ameriški Samojčan Alex Rose (64,14 m). To je dvanajsterica, ki se bo borila za medalje na tem svetovnem prvenstvu. Glede na letošnje rezultate med kandidate za medaljo nedvomno sodi Nogomet z NK Aluminij Nov remi Aluminija Budafoki FC – Aluminij 3:3 (2:1) Aluminij (1. polčas): Banić, Koblar, Martić, Jovan, Zukić, Frešer, Gorenak, Ciganović, Bizjak, Kmetec, Skiba; Aluminij (2. polčas): Pavli, Črnčec, Schaubach, Munić, Borovnik, Marinšek Jagić, Medved, Topić (Kofi), Brest, Mašić; trener: Robert Pevnik Kranjska Gora je bila v soboto prizorišče prijateljske pripravljalne nogometne tekme med ekipama Budafoki FC in Aluminij. Končala se je z neodločenim rezultatom 3:3. Igrala se je dvakrat po šestdeset minut. To je bilo dovolj časa, da je trener kidri- čevske ekipe Robert Pevnik lahko preizkusil nekatere igralce. V kombiniranih postavah je v obeh polčasih zaigralo kar triindvajset nogometašev. Večina nogometašev je dobro odigrala tekmo z Budafokijem, ki je dobil prvi polčas z 2:1. V drugem polčasu so rdeče-beli dosegli neodločen rezultat 3:3. Zadetke za remi so za Aluminij tokrat dosegli Bizjak, Jagić in Kofi. Za Kidričane je bila to v Kranjski Gori že peta prijateljska pripravljalna tekma. Igra proti madžarskemu drugoligašu je bila dober test na poti proti začetku prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi, ki se bo začelo v zadnjem vikendu meseca julija. DB, AL Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh, ki je brez težav opravil s prvo oviro, nastopom v kvalifikacijah. Sedaj ga čaka bistveno višja ovira – nastop v velikem finalu, kjer bomo vsi držali pesti za ponoven dolg met triindvajsetletnega ptujskega športnika. Pred nastopom v finalu in možnostih za medaljo atlet napoveduje: »Za zlato bo treba vreči veliko dlje kot v kvalifikacijah. Želim si dobro tehniko in dobre mete. Dobro mi je šlo tudi na ogrevanju; drugi met se je dotaknil rumene črte, oznake za kvalifikacijsko normo, prvi je šel še dlje. Prvenstvo sem začel dobro, kar mi je dalo dodatno spodbudo za finale.« Za odličnega mladega atleta Kristjana Čeha in vse nas bo finale meta diska v noči na sredo, ob 3.33 po slovenskem času. David Breznik, STA Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh je dokazal, da je v odlični formi. Nogomet z Prva liga Telemach Olimpija unovčila priložnosti, Mura pa ne Derbi uvodnega kroga Prve lige Telemach je bil v nedeljo zvečer v Stožicah, kjer sta se pomerili moštvi Olimpije in Mure. Slovenska kluba sta pred dnevi uspešno začela z evropskimi nastopi in imata v tej sezoni za seboj že dve uradni tekmi. Na tretji so prevladovali gostje iz Murske Sobote, a zmage so se veselili domačini. Ti so se že v četrtek srečno rešili na tekmi proti Differdangeu. Tokrat je imela Mura bistveno več od igre, prav tako si je ustvarila številne priložnosti, a ni dosegla zadetka. Nekajkrat je bravurozno ubranil strel črno-belih Matevž Vidovšek, ki je bil junak tekme in je pripomogel k zmagi Olimpije. Ta je prvič zadela po prostem strelu, ko je z glavo dosegel zadetek Crnomarković, medtem ko je drugi zadetek dosegel Pedro, ki je že ubranjeno in odbito žogo poslal pod prečko. Tako je Olimpija po sreči prišla do zmage proti tokrat veliko boljši Muri. Ostale tekme so potekale v senci derbija v Ljubljani. Iz te sence je glede na rezultat stopila tekma v Ljudskem vrtu. Mariborčani so si privoščili gladek poraz s Kalcerjem. Evropsko usmerjen slovenski prvak je resda zaigral pretežno z rezervno postavo, a je nedvomno razočaral s svojo igro proti Radomljanom, ki so zasluženo zmagali s 3:0. Bili so boljši tekmec, medtem ko je Maribor solidno začel tekmo, nato pa so nogometaši v sami igri naredili absolutno preveč napak. Tako je Maribor novo sezono začel s porazom in opominom, da mora tudi na domači sceni vzeti vsako tekmo stoodstotno. S takšnim načinom so preskočili prvi krog kvalifikacij za Ligo prvakov in v ospredju ekipe Radovana Karanovića je očitno fokus na drugi krog. To je tudi prava usmeritev, saj Maribor potrebuje evropske nastope in s tem povezana finančna sredstva, ki mu Foto: Aleš Fevžer / m24.si zagotavljajo kakovosten kader. Slednji bo imel v novi sezoni še veliko priložnosti, da popravi slab vtis proti Kalcerju. Bolje kot prvaki so v petek začeli prvenstvo viceprvaki Slovenije iz prejšnje sezone, nogometaši Kopra. Ti se sicer na svoji Bonifiki niso izkazali proti Taboru. Sežanci, ki imajo veliko težav in popolnoma novo igralsko zasedbo, so se dobro upirali favoriziranemu Kopru, ki je v slabi tekmi z dvema zadetkoma Andreja Kotnika zmagal z 2:1. Brez zadetkov se je končala tekma med Domžalami in Celjem. Ne glede na to, da gledalci niso videli zadetkov, so videli zanimivo tekmo z nekaj priložnostmi na obeh straneh, a strelci na tej prvi tekmi sezone še niso zadeli iz ugodnih položajev. Prvi krog tekmovanja v Prvi ligi Telemach se je zaključil sinoči, v ponedeljek zvečer, s tekmo med Gorico in Bravom. David Breznik Utrip z derbija Olimpija – Mura Prva liga Telemach REZULTATI 1. KROGA: Koper – Tabor Sežana 2:1 (0:0), strelca: 1:0 Kotnik (59.), 1:1 Stanković (67.), 2:1 Kotnik (81.) Domžale – Celje 0:0 Maribor – Kalcer Radomlje 0:3 (0:2), strelci: 0:1 Čuić (11.), 0:2 Cerar (35.), 0:3 Nuhanović (75.) Olimpija Ljubljana – Mura 2:0 (0:0), strelca: 1:0 Crnomarković (74.), 2:0 Pedro (90.+4) Gorica – Bravo (odigrano v ponedeljek zvečer) LESTVICA 1. KALCER RADOMLJE 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 3. KOPER 4. CELJE 5. DOMŽALE 6. BRAVO 7. GORICA 8. CB24 TABOR SEŽANA 9. MURA 10. MARIBOR 1 1 1 1 1 0 0 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 3:0 2:0 2:1 0:0 0:0 0:0 0:0 1:2 0:2 0:3 3 3 3 1 1 0 0 0 0 0 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 19. 7. 2022 Šport 14 stran 14 torek z 19. julija 2022 Tenis z Turnir WTA v Lozani Futsal z KMN Meteorplast Ljutomer Thomas Pihler s Ptuja v Prlekijo Zidanškova zaradi covida predala Igralci KMN Meteorplast iz Ljutomera, člani 1. slovenske futsal lige, se že pripravljajo na novo tekmovalno sezono. V klubu so se odločili, da tudi za prihodnjo sezono na tekmovanja pod okriljem NZS prijavijo vse selekcije. V članski konkurenci se prvenstvo začenja 9. septembra. Ljutomerčane bo s klopi vodil novi trener Robert Grdović, njegov pomočnik bo dosedanji prvi trener Tomislav Novak, za čim boljšo pripravljenost vratarjev pa bo skrbel Andrej Fajfar. Nekaj sprememb je tudi v igralskih vrstah. Novinec je 27-letni Thomas Pihler, ki prihaja iz ptujske Hiše daril. Pihler je doslej v prvoligaški konku- renci zbral 55 nastopov in dosegel 19 zadetkov, med njegove največje dosežke pa zagotovo sodi osvojitev tretjega mesta s ptujsko ekipo v 1. SFL in naslov pokalnega podprvaka v prejšnji sezoni. Po enem letu se v ljutomerski klub vrača 25-letni vratar Klemen Anžel. Po dveh sezonah igranja v dresu Meteorplasta (2019/20 in 2020/21) je minulo sezono nosil dres Ptujčanov, sicer pa je v 1. SFL zbral 60 nastopov. Po hudi poškodbi se na igrišče vrača 27-letni Žan Krajnc, ki se je ljutomerski vrsti priključil pred začetkom minule sezone, a se je na pripravah poškodoval in sploh še ni nastopil za Meteorplast. Krajnc je doslej v 1. SFL odigral 14 tekem in dosegel tri zadetke. V ljutomerskem klubu tudi v prihodnje ostajajo občasna članska reprezentanta Tjaž Lovrenčič in Rok Šnofl, reprezentanti U-21 Matic Goznik, Aljaž Ruis in Adrijan Trstenjak, dosedanji reprezentanti U-19 Toni Kovše, Tilen Rajter in Aljaž Goznik, zdajšnji reprezentanti U-19 Alen Ruis, Niko Kosec in Luka Lovrec, po poškodbi pa se vračata kapetan Kristian Škerget in Žiga Tkalčič, ki je bil pred poškodbo prav tako član slovenske reprezentance U-19. NŠ finale dvojic Tamara Zidanšek je že na začetku prejšnjega tedna v uvodnem krogu izpadla na teniškem turnirju WTA v Lozani v kategoriji posameznic. To je bilo za trenutno najboljšo slovensko teniško igralko, ki je lani v tem švicarskem mestu osvojila turnir, veliko razočaranje. Zidanškova se je pobrala v igri dvojic, kjer je tokrat nastopila v paru z Norvežanko Ulrikke Eikeri. Drugopostavljeni par je igral zares dobro in je nanizal tri zaporedne zmage, a odločilni dvoboj sta morali tenisačici predati, saj se je Zidanškova okužila s covidom. Tako žal ni mogla odigrati finalnega dvoboja dvojic na turnirju WTA v Lozani in turnirske zmage sta se brez boja veselili Olga Danilović in Kristina Mladenović. Na poti do finala sta Tamara Zidanšek in Ulrikke Eikeri dobili tri dvoboje. V prvem krogu sta v 55 minutah igre gladko (6:0 in 6:3) premagali švicarsko dvojico Yleno In-Albon in Xenio Knoll. Tudi v drugem krogu sta slavili v dveh nizih, Foto: Mathias Schulz, Ladies Open Lausanne Dobre igre Tamare Zidanšek med dvojicami v Lozani potem ko sta z rezultatom 6:3 in 7:6 (3) odpravili ruski par Ano Blinkovo in Varvaro Gračevo. V polfinalu sta bili Tamara Zidanšek in Ulrikke Eikeri boljši od Indonezijke Aldilo Sutjiadi in Japonke Miyu Kato z rezultatom 6:4 in 6:4. Slediti bi moral le še finalni obračun, ki pa je zaradi zgoraj na- vedenih zdravstvenih težav Zidanškove odpadel. Kljub temu sta že s prebojem v finale članica Teniškega kluba Terme Ptuj in Norvežanka dosegli lep uspeh, ki mu je manjkala le še pika na i – turnirska zmaga med dvojicami v Lozani. David Breznik Nogometne novičke Foto: Črtomir Goznik Pihler je s Ptuja odšel v Ljutomer. ONE FINALE 8. SEZ Foto: Črtomir Goznik V Vidmu ciljajo na sredino prvenstvene lestvice Nogometaši Vidma so priprave na novo tekmovalno sezono začeli v ponedeljek, ko je na uvodni zbor in trening prišlo štirinajst igralcev. Nekaj jih je manjkalo iz opravičljivih razlogov, a trener Luka Gajšek glavnini igralskega kadra želi dodati še kakšnega nogometaša. Iz Bosch Bračič Vidma sta odšla v Avstrijo igrat dva zelo pomembna igralca Anej Milić in Sulaimon Fatai Adedoja, medtem ko sta iz Avstrije v klub prišla dva izkušena nogometaša napadalec Robert Kurež in vratar Marko Klasinc. Pred vsemi igralci je intenziven cikel priprav, v katerem jih tedensko čakajo štiri trenažne obveznosti in prijateljska tekma. Kot vsi trenerji je tudi Luka Gajšek poskrbel za niz prijateljskih pripravljalnih tekem in Vi- Mestni trg Ptuj, 18. avgusta 2022, ob 18.00 dem se bo na njih pomeril z ekipami Rakičana, Grajene ANproja, Marjete in Maribora Tabora. Na teh tekmah se bo uigravala ekipa, ki si je v minuli sezoni v zadnjih trenutkih zagotovila obstanek v 3. slovenski nogometni ligi vzhod in želja kluba je, da odigrajo sezono z manj pretresi in se uvrstijo v sredino prvenstvene lestvice. V Zavrču si želijo izboljšati pozicijo z lanske sezone V ponedeljek je imel trener nogometašev Zavrč Gorazd Šket na prvem treningu šestnajst igralcev, na katere v glavnem računa v letošnji sezoni tekmovanja v 3. slovenski nogometni ligi vzhod. Med temi igralci so bili tudi štirje hrvaški nogometaši, ki so šele na preizkušnji, in dva novinca. Ta sta Zal Zanič in Rožle Slaček, ki sta v minuli sezoni igrala za mladinsko ekipo Kety Emmi Bistrice. Od završkega %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN Vstop je prost. dresa so se poslovili Milan Kokot, ki je končal z igranjem nogometa, in Luka Mihič, Tomi Štumberger in Mario Kocbek. Po uvodnem treningu je trener Gorazd Šket v plan priprav uvrstil tedensko štiri treninge in pripravljalno tekmo. Na spisku tekem ima naslednje nasprotnike Drava, Aluminij, Rakičan, Grad in mladinci Varaždina. To je osnovni plan za priprave na novo tekmovalno sezono, v kateri si v Zavrču želijo obstati v ligi in malo izboljšati pozicijo iz minule sezone. Zavedajo se, da bo liga letos še težja in močnejša, a stvari v klubu imajo urejene in pozitivno zrejo v novo tekmovalno sezono. AR Ljutomer sodeloval na turnirju v Odrancih Na sedmem dvodnevnem turnirju za pokal občine Odranci so nastopile ekipe Hotize in domačih Odrancev (PNL) ter Olimpije iz Dolge vasi (lendavska občinska liga) in član 3. SNL – vzhod, Avto Rajh Ljutomer. Na izločilnih tekmah so Odranci premagali Hotizo s 4:1, z enakim izidom pa je AR Ljutomer odpravil Olimpijo. Za Ljutomerčane so v polno zadeli Panič, Feguš Makovec, Nemec in Kavčič. Na tekmi za 3. mesto je Hotiza s 3:0 ugnala Olimpijo, finalni obračun med Odranci in Ljutomerom pa je ob izidu 1:0 pripadel gostiteljem. www.otrocipojejo.si David Breznik, NŠ Rezultati prijateljskih nogometnih tekem: Drava Ptuj – Zavrč 3:2 Cirkulane – Podvinci 1:1 Bosch Bračič Videm – Rakičan 10:1 Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, rekreacija torek z 19. julija 2022 Judo z Judo klub Drava Ptuj 15 Motokros z Svetovno prvenstvo v razredu MXGP Ptujčani odlično delajo z mladimi Gajser kljub tretjemu mestu na Češkem ostaja prepričljivo prvi V Judo klubu Drava Ptuj dajejo velik poudarek področju dela z mladimi. Judo vključuje učenje judo padcev, ki sodijo med elementarna gibanja, ki bi jih moral obvladati vsak človek. Profesor Vlado Čuš je tudi avtor vseslovenskega projekta »Judo, naučimo se padati«, ki je namenjen vsem starostnim kategorijam od vrtca do poznih zrelih let. V klubu imajo vsa leta kategorizirane športnike in športnice. Klub je med drugim tradicionalni organizator mednarodnega prvenstva za Pokal Ptuja, letos že 35. zapored, ki šteje tudi za slovenski pokal, ki se ga vsako leto udeleži okrog 300 športnikov in športnic. S številnimi tekmovalci in tekmovalkami se udeležujejo tudi priprav v Sloveniji in tujini, saj je to eden izmed pogojev, da lahko držijo stik z mednarodno konkurenco. Letošnje leto je bilo za ptujski judo izjemno naporno, a hkrati tudi uspešno. Ob številnih težavah zaradi covida so vključeni v tekmovalni proces v vseh starostnih kategorijah, tako da so praktično vse leto vsak vikend na tekmi. Razlog je v dobrih tekmovalnih uspehih judoistov in judoistk v vseh starostnih kategorijah. Na državnih in mednarodnih prvenstvih so se letos že izkazali v več starostnih kategorijah. Imeli so tudi nekaj smole s poškodbami, ki je prizadela njihovega najboljšega tekmovalca Luka Perkoviča. Iz tega razloga se ni udeležil tekmovanja na Ptuju, odpovedati se je moral tudi nastopu na evropskem pokalu naslednji konec tedna. Pričakovati je, da bo poškodba kmalu sanirana in bo ponovno začel vaditi na polno. V mlajših starostnih kategorijah je kar nekaj tekmovalk in tekmovalcev, ki so z osvojitvijo kolajn ali vidnih uvrstitev na letošnjih državnih prvenstvih potrdili svoj talent in perspektivnost. O njih bomo gotovo še slišali, če bodo le vztrajali. V klubu imajo izjemno strokovno podporo in zelo dobro organizacijo, tako da se bodo lahko razvili v uspešne športnike. Klub ima visoko strokovno podkovan trenerski kader z mednarodnimi referencami, ki ga vodi dolgoletni selektor slovenskih reprezentanc Vlado Čuš. Kot tak predstavlja veli- Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Strokovni vodja in trener Vlado Čuš ko bogastvo kluba in je garancija za uspehe tudi v prihodnosti. Trend dobrega delovanja želijo nadaljevati v naslednjih letih, ko bo treba za judo narediti vsaj toliko, kot se je v zadnjih desetih letih naredilo za številne druge športne panoge na Ptuju. Želja in cilj kluba je, da še v tem desetletju pridobijo večji vadbeni judo center, ki bi omogočil tudi ostale dopolnilne dejavnosti, povezane z vadbo mladih in področjem množičnosti. David Breznik Rezultati MXGP: 1. vožnja: 1. Jeremy Seewer (Švi), 2. Tim Gajser (Slo), 3. Maxime Renaux (Fra); 2. vožnja: 1. Maxime Renaux (Fra), 2. Jeremy Seewer (Švi), 3. Tim Gajser (Slo); Skupna razvrstitev na dirki: 1. Jeremy Seewer (Švi) 47 2. Maxime Renaux (Fra) 45 3. Tim Gajser (Slo) 42 SP skupno (13): 1. Tim Gajser (Slo) 577 2. Jeremy Seewer (Švi) 452 3. Jorge Prado (Špa) 442 Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Mladi judoisti na Pokalu Ptuja 2022 Slovenski motokrosist Tim Gajser je osvojil skupno tretje mesto na dirki svetovnega prvenstva v češkem Loketu v elitnem razredu MXGP, potem ko je bil drugi v prvi in tretji v drugi vožnji. Zmagal je Švicar Jeremy Seewer. Gajser je v seštevku sezone v trdnem vodstvu, saj ima 125 točk naskoka. Tim Gajser je že pred Češko imel 125 točk več od najbližjega zasledo- Foto: AMZS Tim Gajser valca, prvo dirko po poletnem premoru pa je začel z drugim mestom v sobotnih kvalifikacijah; hitrejši je bil le Seewer. V nedeljo je po sicer dobrem startu v prvi vožnji večinoma vozil na drugem mestu. Najbolje je začel Španec Jorge Prado, a je nato dobro napadel Seewer, ki je v začetku četrtega kroga prehitel Gajserja. Švicar se je nato hitro oddaljil in bil predaleč, Gajser pa se je moral občasno boriti tudi s Francozom Maximom Renauxom in Špancem Jorgejem Pradom. V zadnji tretjini prve vožnje se je tekmecev otresel in bil zanesljivo drugi, tretje mesto pa je pripadlo Renauxu. V drugi vožnji je bil Gajser na tretjem mestu, pred njim sta bila Seewer in Renaux. Slednji je začel na drugem mestu, a se je po dveh krogih prebil v vodstvo, kar pa ni bilo dovolj za zmago, saj je Švicarju zadostovalo tudi drugo mesto za končni uspeh na dirki. Zmagal je s 47 točkami, Francoz jih je imel 45. Gajserju, ki na koncu niti ni lovil tekmecev, ampak se je zadovoljil z zanesljivimi 42 točkami, je ostala najnižja zmagovalna stopnička dirke v Loketu. Nekdanji svetovni prvak Tim Gajser ima zdaj 577 točk, Seewer pa je z nedeljsko zmago prehitel Prada na drugem mestu v SP, ima pa 452 točk. Še za deset točk več zaostaja Prado, ki je bil danes le peti. Naslednja dirka, 14. v sezoni, bo VN Belgije v Lommelu, in to že naslednji teden. STA / DB Odbojka z Intervju z Niko in Klaro Milošič Sestri Milošič v slovenski odbojkarski reprezentanci Nika Milošič in Klara Milošič sta prve »odbojkarske« korake naredili v Ženskem odbojkarskem klubu Ptuj. Sestri sta hitro napredovali in sta že zelo mladi imeli pomembno vlogo v ptujski članski ekipi. Kakovost in potencial so hitro opazili tudi v drugih slovenskih odbojkarskih sredinah, kar je pomenilo, da je starejša izmed sester, Klara, pred leti prestopila v Odbojkarski klub Nova KBM Branik Maribor, Nika pa je pred dvema sezonama prestopila v Odbojkarski klub Formis. Dobro delo mladih odbojkaric je bilo pred kratkim poplačano, saj je novi trener slovenske ženske odbojkarske reprezentance Marco Bonitta obe vpoklical v reprezentanco, v kateri sta tudi že odigrali nekaj tekem. Kakšni so vajini spomini na odbojkarske začetke, napredek in igranje na Ptuju? Klara Milošič: Spomini so zelo lepi in jih ne bi zamenjala za nič. Kljub temu da sem začela trenirati zelo pozno, so naju obe s sestro zelo lepo sprejeli in niso obupali nad nama, čeprav nisva »imeli pojma« o odbojki. Vsi so bili zelo potrpežljivi in so verjeli v naju. Zelo sem hvaležna za ekipo in prijateljstva, ki so se ustvarila. Nika Milošič: Začetek je bil težek, saj pred odbojko nisem resno trenirala nobenega športa. Tako sem spoznala, koliko truda, energije in časa mora športnik vložiti, da doseže vidne rezultate. Na Ptuju sem odigrala svoje prve turnirje pri mali odbojki. Kasneje sem trenirala s starejšimi dekleti in tako za svoja leta (13) hitro prišla v člansko ekipo, ki je bila takrat v 1. B državni odbojkarski ligi. V ekipi so bile takrat starejše, izkušenejše igralke, od katerih sem veliko odnesla, sama pa sem postala še bolj zagnana in tako hitreje napredovala. Dobila sem veliko priložnosti in čez čas zaigrala tudi v prvi šesterki. Hvaležna sem za vse odlične trenerje, ki so z mano vztrajali, bili potrpežljivi in me ogromno naučili. Kaj je pomenil vaš prestop v novo odbojkarsko sredino ali klub? Klara Milošič: Pomenil mi je veliko. Vedela sem, da v novem klubu na začetku ne bom igrala in ne bom na igrišču, vendar sem si želela trenirati več in tako mogoče hitreje napredovati. To je bila ena izmed najbolj pomembnih odločitev v mojem življenju. Po vsej verjetnosti bi se še enkrat odločila enako, če bi imela možnost, ker vem, da se bodo enkrat ves trud in treningi poplačali. Nika Milošič: Ni bilo lahko zapustiti kluba, v katerem sem se veliko naučila in se dobesedno »zaljubila« v odbojko, vendar sem morala narediti korak naprej in tako sem prestopila v OK Formis, kjer mi je omogočeno igranje in treniranje na višji ravni. Kakšna klubska sezona je za vami? Klara Milošič: Letošnjo sezono sem se na žalost sredi novembra poškodovala in nisem trenirala vse do februarja. Imela sem težave s kolenom, vendar sem se po poškodbi zelo hitro vrnila in začela s skoki v blok in z napadom. V času finalnih tekem državnega prvenstva sem dobila nekaj priložnosti za igro in mislim, da sem jih karseda dobro izkoristila. Ni bilo lahko začeti trenirati in nadomestiti celotne sezone, ampak po tako dolgem času se je želja po igranju še povečala, zato sem se še toliko bolj potrudila. Nika Milošič: Za mano je uspešna sezona – tako klubska kot osebna. Letos smo imeli v klubu cilj priti v 1. A slovensko odbojkarsko ligo. To nam je po težkih tekmah tudi uspelo. Osebno sem zadovoljna s prikazanim, vendar se zavedam, da je prostora za napredek še ogromno. Kaj vam je pomenil vpoklic v slovensko odbojkarsko reprezentanco? Klara Milošič: Vesela sem, da imam priložnost trenirati z njimi in potovati po svetu. Vpoklic v reprezentanco mi omogoča dodatne izkušnje in dodatne treninge, tekme, ki jih potrebujem, in mislim, da je poletje čas za to, da nadoknadim in po možnosti napredujem, saj je bila zame letos sezona zelo kratka. Prav Foto: Sandi Pečečnik Nika Milošič kleči (tretja z leve strani, ima številko 6), medtem ko Klara Milošič stoji (zadnja igralka na desni strani s številko 27). tako bom letos stara dvajset let in je članska reprezentanca zame še edina kategorija, v kateri lahko igram. Nika Milošič: Zelo sem vesela, da imam možnost treniranja na višji ravni, z zelo dobrimi trenerji. Želim napredovati in verjamem, da bo po napornem poletju trud poplačan. Igram še za svojo kategorijo U19, letos imamo veliko akcij. Najprej EYOF (olimpijske igre mladih) in v avgustu evropsko prvenstvo, kjer imamo visoke cilje. Katera je bila vaša prva tekma v reprezentančnem dresu? Klara Milošič: Moja prva tekma je bila tekma s Švedsko v juniju na Švedskem, kjer sem v tretjem setu prvič stopila na igrišče skupaj s soigralkami iz reprezentance. Vesela sem, da mi je trener po tako kratkem času treniranja z njimi zaupal in me postavil v to situacijo. Počutila sem se zelo dobro in sproščeno. Prvo tekmo sem v celoti odigrala proti Luksemburgu v juniju, ko smo zmagale s 3:0. Nika Milošič: Svojo prvo člansko reprezentančno tekmo sem odigrala proti Luksemburgu. To je bila tudi uvodna tekma srebrne lige. Začela sem v prvi postavi, na kar sem zelo ponosna. Vesela sem, da mi je glavni trener zaupal. Začetek seta je bil stresen, bilo je malo treme pred polno dvorano iz Mislinje, vendar sem prebila led in tekmo odigrala sproščeno. Zadovoljna sem s prikazanim in seveda vesela, da smo Luksemburžanke premagale z rezultatom 3:0. Kako bi na splošno ocenili treninge in igre odbojkarske reprezentance? Klara Milošič: Treningi se mi zdijo dobro zastavljeni, v času priprav veliko delamo na fizični pripravi in na tehniki z žogami. Pred začetkom tekem imamo veliko pripravljalnih tekem in tudi na treningih odigramo po kak set, zato se mi zdi, da se bomo zdaj v juliju zelo dobro pripravile ter avgusta dobro in samozavestno odigrale tekme kvalifikacij za evropsko prvenstvo, ki bo potekalo drugo leto. Nika Milošič: Treningi so zahtevni in na višji ravni; naporni so fizično in psihično. Smo perspektivna, mlada ekipa. Nimamo še veliko izkušenj, ampak se zavedamo, da je to odlično za naš razvoj in napredek. Veliko delamo na fizični pripravi ter kontroli žoge. Zdaj nas čaka cel mesec priprav, verjamem, da bomo dobro pripravljene za kvalifikacije za EP in da bomo dosegle želeno. Kakšne so vaše odbojkarske sanje? Klara Milošič: Zaenkrat si želim postati del prve postave v klubu Nova KBM Branik, saj bom naslednjo sezono tukaj četrto leto in mislim, da sem na to pripravljena. Za mano je veliko treningov, potrebujem tudi tekme, ki potekajo čez leto. Seveda so sanje igrati tudi v tujini, ampak zaenkrat razmišljam le o poteku letošnje sezone, ker verjamem, da bo pestra in zanimiva – mogoče še najbolj do sedaj. Nika Milošič: Že kot majhna sem si želela igrati v tujini. Te sanje in želje se niso spremenile. David Breznik Štajerski TEDNIK torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK Na sceni 16 torek z 19. julija 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Jureta Zajca V pričakovanju prve zgoščenke in novih projektov Leto 2022 je sedmo leto delovanja Ansambla Jureta Zajca, ki nadaljuje glasbeno tradicijo Nika Zajca, dedka harmonikarja Ansambla Jureta Zajca. Člani so še: pevka Maja Berce, kitarist Primož Logaj, pevec Domen Kovač in basist baritonist Nejc Vrhovnik. Jure dela v podjetju Lek, v prostem času se rad odpravi tudi na lov in ribolov, kjer se po napornem igranju spočije, Primož ima svoje podjetje (Logaj projects) in se ukvarja z obdelavo kovin, Domen je poklicni šofer, Maja ima svoj kozmetični salon v Škofji Loki, Nejc pa je ravnokar zaključil srednjo šolo. Vsem pa je glasba skupni hobi že dolgo vrsto let. Sedež ansambla je v Nožicah pri Domžalah. Narodno-zabavna glasbe jim zelo veliko pomeni, to je glasba, ki jo nosijo v srcu že od zgodnje mladosti, z veseljem in ponosom jo preigravajo doma in tudi v tujini. Repertoar Ansambla Jureta Zajca po večini sestavljajo Zajčeve in Miheličeve melodije. Seveda pa ne manjkajo tudi skoraj ponarodele Slakove, Avsenikove viže ter skladbe ostalih velikanov slovenske narodno-zabavne glasbe. V repertoar dodajajo pesmi, ki jim ležijo in jih lahko kakovostno izvajajo. Prepoznavni pa so po instrumentalnem triu. „Poleg tega, da radi obujamo stare Zajčeve melodije, ustvarjamo tudi svojo glasbo. Do sedaj smo posneli dve avtorski skladbi, za kateri sem spisal melodijo sam, tekst pa je za eno skladbo spisala nekdanja pevka Urška Lužar, za drugo pa priznana tekstopiska Vera Šolinc. Najbolj smo ponosni na skladbo Privij se Foto: zasebni arhiv Ansambel Jureta Zajca k meni, ki je delo mene in naše nekdanje pevke Urške Lužar, s katero smo tudi postali absolu- tni zmagovalci Festivala Števerjan 2017. Prejeli smo prvo nagrado in veliki pokal. Naša velika stran 16 uspešnica je tudi skladba Ne veš, kaj zamujaš. Festivalov se trenutno ne udeležujemo in tudi niso v našem načrtu,“ je povedal Jure Zajc. Izdajo prve zgoščenke so sicer napovedali že v letu 2018, zaradi menjave članov pa še ni izšla. Lahko pa obljubim, da se za naslednje leto pripravlja res nekaj lepega, luč sveta bo ugledalo nekaj zelo lepih projektov, med drugim tudi CD, je te dni napovedal Jure. Obdobje korone so v glavnem preživeli v družinskem krogu. Jure in Primož sta v tem času postala tudi starša, tako da je bilo zanju to obdobje nekaj tako posebnega in lepega, da se z besedami ne da opisati. Trenutno je njihov letošnji koledar nastopov zelo poln. Vse do septembra in še naprej bodo igrali na številnih veselicah in drugih veselih dogodkih. Veseli so, da se je življenje vrnilo v stare tirnice, da bodo lahko ljubitelje narodno-zabavne glasbe razveseljevali tako doma kot tudi v tujini še dolgo vrsto let s kakovostno glasbo in novimi avtorskimi skladbami. MG Podravje z Elektro Maribor nagradil dijake Ormož z Poletno branje: katere knjige so trenutno najbolj iskane S šolami sodelujejo že več let Od napetih kriminalk do nepogrešljivih romanov Družba Elektro Maribor je že enajstič zapored nagradila najboljše dijake srednjih elektro šol s Ptuja, Maribora in Murske Sobote, se pravi območja, kjer skrbijo za vzdrževanje elektro omrežja. Dijaki so prejeli finančne nagrade v znesku od sto do tristo evrov. Marsikdo si časa poletnega oddiha in dopusta ne predstavlja brez dobre knjige. Iz prve roke smo v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož preverili, katere vsebine to poletje najhitreje letijo s knjižnih polic in kakšno poletno dogajanje pripravljajo. Nagrajeni dijaki ŠC Ptuj so Tim Kosec, Matjaž Vaupotič in Nejc Strelec, ki so se v času izobraževanja na ptujski elektro šoli izkazali z izjemnimi uspehi. „V obdobju, v katerem živimo, so področja elektrotehnike, računalništva in mehatronike postala izrednega pomena. Prihodnost poklicev, za katere izobražujemo, je zelo svetla. Jasno je, da bomo potrebovali strokovnjake, ki bodo na različnih ravneh, tako s triletno šolo in veliko praktičnega znanja kot s štiriletno šolo in več teoretičnih znanj, obvladovali ta področja,“ je poudaril ravnatelj ptujske Elektro in računalniške šole Rajko Fajt. V knjižnici so tudi letos pripravili knjižno polico – izbor za poletno branje, na kateri so zbrane predvsem novosti ter kakovostnejše leposlovne in druge knjige, ki jih priporočajo knjižničarji. Kot sicer opažajo, bralci v tem času najraje posegajo po leposlovju, različnih žanrih, od splošnih romanov, napetih kriminalk do biografij. Zelo radi si izposodijo tudi novitete in druge knjige z lahkotnejšo vsebino, ki jih vzamejo s seboj na dopust. »V tem času je predvsem v dopoldanskem času zaznati nekaj več bralcev, ki pridejo in izberejo več knjig. Mladine je gotovo manj, razen otrok, ki so v začetni fazi branja in si skupaj s starši izposodijo slikanice. Sicer pa so starejši uporabniki stalni bralci, je pa več aktivnega, zaposlenega prebivalstva, ki ima ravno v poletnem času več časa za branje,« opaža direktorica Milica Šavora. Tudi to poletje vabijo k branju s ponudbo knjig in revij ob ormo- 10 najbolj branih knjig v ormoški knjižnici: Foto: Langerholc S ptujske Elektro in računalniške šole prihaja nagrajenec Tim Kosec (na fotografiji). Ob njem sta nagrado dobila tudi Matjaž Vaupotič in Nejc Strelec. Predsednik uprave družbe Elektro Maribor Jože Hebar je ob tej priložnosti povedal: „S srednjimi šolami, ki izobražujejo tehnični kader, sodelujemo že več let, dijakom tudi nudimo opravljanje prakse. S tem jim omogočimo, da povežejo teoretična znanja, ki so jih pridobili v šoli, s prakso. Družba Elektro Maribor si prizadeva širiti energetsko odličnost pri svojem delovanju. Zavedamo se, da je treba vložiti veliko truda v uspehe in odlične dosežke, ki so jih dijaki dosegli v času svojega šolanja, zato najboljše med njimi, iz srednjih elektro šol na našem oskrbnem območju, tudi nagrajujemo. Iskrene čestitke vsem nagrajencem za njihove uspehe. Želimo jim veliko uspeha tudi pri nadaljnjih izzivih.“ MZ Alenka Čurin Janžekovič, Sam bog naj jo bere: rojstvo – življenje – smrt Aljoša Bagola, Srečo, prosim Kristen Ashley, Zadnja želja Feri Lainšček, Kurji pastir Janja Vidmar, Legenda: Marcos Tavares Jedrt Lapuh Maležič, Napol morilke Avgust Demšar, Tajkun Ksenija Trs, Kdo se boji črnega moža? Kristen Ashley, Lebdenje Drago Jančar, Ob nastanku sveta Foto: MH Tudi letos so knjižničarji pripravili knjižno polico z izbranim gradivom za poletno branje. škem bazenu, ki jih lahko bralci odnesejo tudi s seboj. Med največjimi hiti tudi knjiga Urške Klakočar Zupančič Na vrhu njihovega seznama je delo domače avtorice Alenke Čurin Janžekovič z naslovom Sam bog naj jo bere: rojstvo – življenje – smrt; sledi ji več zanimivih knjig domačih in tujih avtorjev. Med 15 najbolj branimi je, zanimivo, tudi knjiga aktualne predsednice držav- nega zbora Urške Klakočar Zupančič Gretin greh. Sicer pa kljub skrajšanemu delovnemu času v poletnih mesecih v knjižnici skrbijo za pestro dogajanje. Ob četrtkih (vsakič ob 17. uri) pripravljajo že dobro poznane zelene popoldneve, ki so stalnica njihovega poletnega programa. Tudi tokratne teme so aktualne in življenjske. Nova znanja in spretnosti že pridno pridobivajo od strokovnjakov in drugih gostov. »Pripravili smo osem srečanj, ki odgovarjajo na potrebe lokalne Foto: MH Direktorica knjižnice Milica Šavora in bibliotekarka Marijana Korotaj. skupnosti in osveščajo o pomenu okoljskih in klimatskih izzivov, o nujnosti vzdrževanja trajnostnega, ekološkega in naravi prijaznega življenja in ravnanja. V okviru krožka je vzpostavljena knjižnica semen, ki je do sedaj zbrala že več kot 120 vrst domačih semen,« je pojasnila bibliotekarka Marijana Korotaj. Pestro dogajanje za majhne in velike Prav tako otroke in njihove starše vabijo k poletnemu bralnemu izzivu, k branju na svežem zraku na zunanji terasi ter v kotičke za sprostitev. Vsak torkov dopoldan pripravljajo igralne urice, v drugi polovici avgusta pa si bodo najmlajši lahko kar osem dni čas krajšali še s programom Deca vküp na knjižni küp, kjer bodo v pristnem prleškem narečju spoznavali pravljice ter raziskovali in ustvarjali na sproščenih delavnicah. V knjižnične prostore konec avgusta še zlasti pozivajo odrasle; na sporedu bodo namreč že dobro poznani Dnevi poezije in vina. Monika Horvat torek, 19. 7. 2022 Štajerski TEDNIK Nasveti torek z 19. julija 2022 Pravni nasvet Paradižnik in kalcij Kljub temu da je bilo o pomenu kalcija, težavah in o tem, kako pride do njih zaradi pomanjkanja kalcija že veliko napisano, se na družabnih omrežjih spet pojavlja veliko vprašanj, kaj se dogaja s paradižnikom in seveda slike poškodb plodov. Ker je tudi rešitev neskončno, pa skoraj nobena ne zadene bistva, bom vseeno še enkrat nekaj napisala tudi o tej težavi, ki je vedno posledica več dejavnikov. Kako torej prepoznamo pomanjkanje kalcija Zakaj pride do pomanjkanja kalcija Ker je od tega odgovora odvisna rešitev, je nujno vedeti, kako rastlina pravzaprav sprejema kalcij oz kako se kalcij premika po rastlini. Njegova pot je namreč nekoliko drugačna od poti drugih hranil. Rastlina ima dvoje prevodnih žil, po katerih se voda in hranila premikajo od koreninskih laskov do vsakega dela rastline. Večina hranil se premika po floemu, kjer je njihovo prestavljanje, dostava v tkiva odvisna tudi od potreb rastline. Kalcij pa se, raztopljen v vodi, premika večinoma po ksilemu. Njegovo premikanje po rastlini je zato odvisno tudi od preskrbe rastline z vodo. Molekule vode so vezane med seboj v nekakšno molekulsko verigo, nanjo so vezane tudi nekatere (ne vse) molekule kalcija. Ko se zaradi pomanjkanja vode v tleh pretrga vodna veriga, se ustavi stran 17 17 Zeleni nasveti Pomanjkanje kalcija ni samo težava plodovk, čeprav je tam najbolj vidno. Pomanjkanje kalcija je zelo pogosto tudi na solatnicah, nekoliko redkeje pa tudi kapusnicah in celo čebuli. Črni robovi solate, najprej rumenkasti, svetlejši, potem pa tudi rjavi robovi endivije, včasih tudi radiča, kažejo na pomanjkanje kalcija. Prav tako včasih vidimo sive obroče pri prerezu glav zelja, včasih tudi čebule. Celo rahlo nagubani listi v rastnem vršičku paprike, rahlo rumenenje zgornjih in srednjih listov fižola in sicer od roba lista proti sredini je lahko tudi posledica tega, da ima rastlina težave s presnavljanjem kalcija. Seveda pa najpogosteje poznamo trohnenje (to namreč ni gnitje) spodnjih delov plodov paradižnika, paprike, tudi kumar in bučk. Trohnenje je lahko rjave, sivorjave, povsem svetlorjave, najpogosteje pa črne barve. Torej tudi tukaj ni za vse rastline, vse plodove in pri vseh sortah enako. So pa lise vedno ostro ločene od zdravega tkiva, običajno vidimo rahlo svetlejši, včasih voden rob okoli njih. COLOR CMYK Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. Foto: Pravni nasvet Sodne počitnice Foto: Miša Pušenjak Netipično, a vendarle gre za prve težave s kalcijem. tudi dobava kalcija. Medtem ko se vodna veriga dokaj hitro vzpostavi, pa so tkiva, ki nekaj ur niso dobila kalcija, trajno poškodovana. Kalcij je namreč gradnik celične stene – v bistvu je kalcij opeka v zidu celičnih sten. Če je opeka slaba ali je ni, se stena poruši. V tem primeru se celična tekočina izlije v tkivo, mi pa to vidimo kot trohnenje, črnenje tkiva. Voda s kalcijem gre po rastlini skoraj brez energije, samo preko tega toka molekul vode. V koreninah se sprejema, skozi listne reže izhlapeva. Če je ta tok prekinjen, je prekinjena dostava kalcija do mladih delov rastlin, listnih robov in seveda plodov. Ko je zelo vroče, rastlina zapre listne reže, s tem pa tudi izhlapevanje vode in prenos kalcija. Seveda pa je treba vedeti tudi, da je sprejem vsakega hranila v rastlino povezan tudi z vsebnostjo različnih hranil v tleh. Nekatera hranila blokirajo sprejem drugih hranil v rastlino, tako je nepravilno, pretirano gnojenje pogosto dodaten vzrok težav Foto: Miša Pušenjak Črni listni rob solate je posledica pomanjkanja kalcija. tudi s kalcijem. Tako je pri preveč dušika, kalija, fosforja v tleh tudi pH tal pogosto dodaten vir težav. Torej samo gnojenje s kalcijem, posebej v času sajenja rastlin, seveda ne bo reševalo poletnih težav. Letos se je tem težavam priključil še res nenavaden, spremenljiv začetek poletja. Menjavale so se nizke in visoke temperature, voda ja, vode ne, premrzla zemlja skoraj do konca maja in podobno. Zato so koreninski sistemi letos slabši. Zato je rastlinam na razpolago še manj vode in hranil. Kako torej reševati te težave Upam, da je zdaj vsaj malo jasno, zakaj samo dodajanje jajčnih lupin v tla, zalivanje rastlin s koprivami, z mlekom ne bo pomagalo. Najprej preverite, kako je s pH tal vaše zemlje. Zagotovo bi svetovala, da se vsaj občasno (na 4–5 let) naredi analiza tal na vsebnost osnovnih hranil, pa ne kalcija, ampak fosforja in kalija ter organske snovi. Prenehajte z navado, dodajanje peščice hranil, da bo paradižnik bolje rasel, saj s tem povzročate dodatne težave. Če je pH prenizek, sami poznate rešitev. Vedeti pa morate, da je ta vzrok na vrtovih le redek. Pogosto pa je v tleh preveč fosforja, včasih tudi kalija. V tem primeru je treba rastlini kalcij dodajati izključno preko listov vse od takrat, ko so nastavljeni prvi plodovi. Začnemo, ko opazimo, da so prvi plodovi veliki nekje kot grahovo zrno. V začetku, dokler temperature ne presegajo 30 oC, bo zagotovo zadoščalo tudi škropljenje z razredčenim mlekom (1 : 1) ali koprivnim pripravkom. Sama pa bi že takrat dala prednost pripravkom, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Redno škropljenje pomeni vsaj na 14 dni, še bolje pa na sedem dni. Nekje pri četrti, peti etaži plodov pa pri visokih temperaturah to ne bo zadoščalo. Takrat je treba poseči po listnih gnojilih, ki so namerno narejena in formulirana tako, da vsebujejo več kalcija in so zato učinkovitejša. Če je poškodovanih plodov veliko, potem pojdite najprej trikrat zapored z nekoliko manjšo koncentracijo izbranega pripravka, razmik naj bo pet dni, potem pa do jeseni tedensko. Pri tem pa pazite, da se ne bo pojavilo pomanjkanje kalija. Ti dve hranili morata biti namreč v ravnotežju. Če opazite bele, trde dele v plodovih ali neenakomerno dozorevanje plodov, da ostajajo ramena (zgornji del plodu) zelena ali svetlejša, potem se je treba odločiti in uporabljati listna gnojila kalija in kalcija izmenično. A še enkrat naj poudarim, samo škropljenje ne bo zadoščalo. V rastlinjakih skušajte znižati temperaturo, tudi s senčenjem. Posebej pomembno je to, če so težave tudi s papriko. S senčenjem preprečite tudi, da sonce ne peče direktno po plodovih. Nujna, res nujna je redna preskrba z vodo. Dodajanje vode z zalivalkami pri temperaturah, ki smo jim bili priča pretekli teden, ne bo učinkovito. Čeprav sem sama pristaš redkejšega, a obilnejšega namakanja posevkov, pa to velja za temperature izven vročinskih valov. V času vročine namakamo prav vsak dan. Da je poraba vode manjša, pa bo zelo pomagalo tudi, da boste imeli prekrita tla z zastirko. S tem ohladite zemljo, pomagate koreninam, da delujejo bolje, manjše pa bo tudi izhlapevanje vode iz tal. A zavedajte se, če ste spomladi pretiravali z gnojenjem, bodo težave v takih vremenskih razmerah, kot jih imamo letos, kljub vsemu pogoste. Miša Pušenjak Slišal sem, da sodišča poleti ne delajo, ni obravnav in tudi roki za stranke ne tečejo. Ali se lahko na to informacijo zanesem? Obdobju od sredine julija do sredine avgusta v pogovornem jeziku še vedno rečemo »sodne počitnice«, se pa čas od 15. julija do 15. avgusta zdaj imenuje »poletno poslovanje sodišč«. V tem času sodišča sicer poslujejo, vendar v omejenem obsegu. V nujnih zadevah sodišča delajo, razpisujejo naroke in tudi vsi roki tečejo. Nujne zadeve so kazenske zadeve, v katerih je obdolžencu omejena ali odvzeta prostost, postopki v zvezi z izvrševanjem zaporne kazni, nepravdne zadeve o pridržanju v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah in po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, izvršba v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok, zadeve zavarovanja, spori za objavo popravka objavljene informacije, popis zapustnikovega premoženja, postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja ter druge zadeve, za katere tako določa zakon. V vseh teh zadevah postopek poteka in roki tečejo ne glede na poletno obdobje. V zadevah, ki se ne štejejo za nujne, pa lahko sodišče v času med 15. julijem in 15. avgustom opravi obravnavo oziroma narok le, če s tem soglašajo vse stranke. V takšnih zadevah ne tečejo procesni roki, ki so določeni po dnevih. Gre za zadržanje teka rokov, kar pomeni, da če je rok začel teči pred 15. julijem, bo od 15. avgusta tekel naprej in se bodo dnevi, ki so pretekli pred 15. julijem, všteli v rok. Takšen bo primer, če ste morda 10. julija prejeli poziv sodišča za odgovor na tožbo v nenujni zadevi. Rok bo tekel do 15. julija, nato pa od 15. avgusta naprej. Če prejmete sodno pisanje v nenujni zadevi v času med 15. julijem in 15. avgustom, pa bo rok začel teči z iztekom tega obdobja, to je 16. avgusta (ta dan se že šteje v rok). Prekinitev teka rokov velja le za tako imenovane procesne roke, ki so določeni po dnevih – to je na primer rok za odgovor na tožbo ali rok za pritožbo (seveda le v nenujnih zadevah). Za tako imenovane materialne roke (to so med ostalim roki, ki jih posebni predpisi določajo za vložitev tožbe) izjema ne velja in ti roki tečejo normalno. Tudi za procesne roke, ki so določeni v mesecih, prekinitev teka rokov v sodnih počitnicah ne velja. Enako velja tudi za rok za vložitev ustavne pritožbe. Ti roki tečejo normalno tudi poleti. Zaradi velikega števila izjem se je v zvezi s tekom rokov med sodnimi počitnicami razvila obsežna sodna praksa – odločitve sodišč o vprašanju, ali je določen rok med sodnimi počitnicami oziroma poletnim poslovanjem sodišča tekel ali ne. Zato brez podrobnosti konkretne zadeve ni mogoče zanesljivo odgovoriti na vprašanje, ali rok v določeni zadevi teče ali ne. Če ste ali boste v poletnem času prejeli sodno pisanje, vezano na rok, v pisanju ali prilogah pa ni izrecno, jasno in nedvoumno navedeno, da rok ne teče, se obrnite na odvetnika, ki bo presodil, ali rok teče ali ne. Če se je morda rok iztekel že pred 15. julijem, pa se vprašanje sploh ne postavlja, rok se je iztekel normalno. Potrebno je še opozorilo, da v upravnih postopkih, torej v zadevah, o katerih ne odločajo sodišča, roki tudi poleti normalno tečejo in ni posebne ureditve poletnega poslovanja. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 torek z 19. julija 2022 Podravje z 16. srečanje prostovoljk in prostovoljcev programa Starejši za starejše „Ne smemo biti tiho, ne moremo molčati!“ Po dveh letih, ko se zaradi pandemije koronavirusa niso srečevali, so se ponovno srečali prostovoljci programa Starejši za starejše na območju Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje. Na tem območju je v tem programu dejavnih 438 prostovoljk in prostovoljcev, ki skrbijo za 13.000 starejših nad 69 let, 128 pa so na srečanju, ki je julija potekalo v restavraciji Pan, podelili priznanja in zahvale za 10 in več kot 15-letno prostovoljno delo. Pomoč, ki jo nudijo pomoči potrebnim, tolažilna beseda, dober nasvet, je posebna vrednota, s katero pomagajo svoji generaciji, je na srečanju še posebej poudaril predsednik PZDU Viktor Kokol ter se jim iskreno zahvalil v svojem imenu in v imenu vseh tistih, ki so deležni pomoči. Imajo plemenito srce, vsak ne more biti prostovoljec, če mu srce in duša tega ne dopuščata. Srečanja se je udeležila tudi Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše pri Zvezi društev upokojencev Slovenije. Poudarila je, da je lepo delati na tem programu, a brez prostovoljk in prosto- voljcev, vseh je v Sloveniji okrog 3.500, ne bi mogel živeti že skoraj 20 let. Niti družba, niti svojci, niti mladi, ki imajo svoje probleme, ne morejo starejšim vedno pomagati, ko ti potrebujejo pomoč. V času, v katerem živimo, bo njihovo delo še kako potrebno „Program daje zelo jasno sliko, kakšno je naše življenje oz. je življenje uporabnikov. V času, v katerem živimo, bo ta program, naše delo, naše storitve, še kako potreben. Verjamem, če smo vzdržali skoraj 20 let, da bomo Foto: Črtomir Goznik V kulturnem programu so nastopili FS DU Sveti Tomaž (na fotografiji) in ljudski pevci DU Turnišče. skupaj še naprej. Zelo spodbudno je, da se je programu v Spodnjem Podravju pridružilo nekaj mladih prostovoljcev. Prihajamo v leta, ko bomo tudi mi sami potrebovali pomoč katerega od prostovoljcev. Zato moje iskreno povabilo tudi vsem drugim, ki imajo srce, da bi lahko opravljali delo prostovoljca, da se vključijo v program Starejši za starejše. Zavedati se namreč moramo, da bo uporabnikov, ki bodo potrebovali tovrstno pomoč, vedno več. Podatki tudi za Spodnje Podravje ne kažejo preveč spodbudne slike. Skoraj polovica vključenih v program je povedala, da ne bi zmogli plačevati potrebne pomoči, če bi jo morali plačevati. Velik pa je tudi delež tistih, ki so povedali, da težko preživijo mesec s svojo pokojnino. To pomeni, da bomo morali v prihodnje še veliko narediti, da bomo lahko pomagali vsem, ki nas potrebujejo. Vsaka še tako drobna pomoč, človeku, ki potrebuje pomoč, veliko pomeni,“ je povedala Rožca Šonc, ki se je ob tej priložnosti iskreno zahvalila vsakemu prostovoljcu posebej in vsem skupaj za vsa prizadevanja Foto: Črtomir Goznik Pokrajinska koordinatorica programa Starejši za starejše Silva Gorjup in Anka Osterman, ena od soavtoric programa Starejši za starejše: „Niti družba, niti svojci, niti mladi, ki imajo svoje probleme, ne morejo starejšim vedno pomagati, ko ti potrebujejo pomoč.“ Ptuj, Maroko, Ilkley z Slovenec in Anglež sta se po 50 letih ponovno srečala Slovensko-angleško-afriška zgodba z novim nadaljevanjem Bilo je pred petdesetimi leti v Maroku, kjer sta se srečala Vlado Zemljič iz Slovenije in Martin Doherty iz Anglije. Oba s popotno žilico, z željo po odkrivanju novega in spoznavanju novega, ljudi in kultur. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so bile razmere zelo drugačne, mladim, kot sta bila Vlado in Martin, so omogočale, da so tudi z malo denarja lahko potovali in spoznavali nove kulture in ljudi podobnih misli. Martin je bil v letu 1972 že tretjič na poletnem potovanju z avtostopom. Pot ga je vodila skozi Francijo, Španijo in Maroko, kjer se je tudi začela zgodba, ki novo nadaljevanje piše v letu 2022. Martin in Vlado, njena protagonista, jo pišeta skupaj z življenjskima partnerjema. Postavljata pa tudi temelje za nove zgodbe ljudi in obeh mest, Ptuja in Ilkleya. Vlado in Martin sta se srečala in postala nerazdružljiva v kampu mladih v Maroku. Čeprav jezika drug drugega nista govorila, sta se izjemno povezala in v treh tednih doživela marsikaj zanimivega. Nato je Martin moral nazaj v Anglijo, a sta medsebojni stik kar nekaj časa ohranjala s pismi. Nobeden od njiju še danes ne ve, zakaj sta stike nenadoma prekinila. Okrog Foto: zasebni arhiv Martin z ženo Jude 35 let nista imela nobenih stikov, videla se nista celih petdeset let. Staro pismo in Facebook zaslužna za srečanje po petdesetih letih „Ne bi ga spoznal, če bi ga kje srečal,“ je pred ponovnim srečanjem po 50 letih povedal Vlado, ki je po vrnitvi iz Maroka še nekaj časa potoval po Evropi. Tako kot vsi njegovi kolegi se je sčasoma umiril, uredil svoje življenje. Danes podobno kot Martin uživa v pokoju, lovi ribe, z ženo Tatjano veliko časa preživita na morju. V Angliji si je življenje uredil tudi Martin, ki je vedno tudi upal, da se bosta z Vladom ponovno srečala. „Ko se je pojavilo družbeno omrežje Facebook, sem mislil, da dejansko obstaja ta možnost, da se bova ponovno srečala. V preteklih letih sem opravil več iskanj, vendar neuspešno. Zato sem bil presenečen, ko me je kontaktirala Kerry Robinson, ki me je na Facebooku izsledila z informacijami o gospe iz Slovenije. Magija interneta,“ pove Martin, ki je šele po 34 letih izvedel, da je pismo, ki ga je leta 1988 napisal Vladu, ker je želel ponovno vzpostaviti stik z njim, Vlado prejel šele letos, pred nekaj tedni. Vladova hčerka je med iskanjem družinskih fotografij in pisem, ki jih je želel imeti, našla le Martinovo pismo. Vladova žena Tatjana je pisala na naslov s pisma, poklicala jo je gospa, ki danes živi na tem naslovu in povedala, da Martina pozna, da lahko pomaga in da bo poskušala dobiti kontakt. In tako sta se čez nekaj dni Martin in Vlado po 50 letih najprej videla preko videa, po dveh mesecih pa je že prišlo do snidenja na Ptuju. Martin z ženo Jude še danes veliko potuje. Leta 2007 so kupili in obnovili majhno hišo v Italiji. Pred desetimi leti se je upokojil, bil je učitelj umetnosti in oblikovanja. Slovenijo pa je prvič obiskal pred štirimi leti, ko se je za kratek čas ustavil v Izoli. Nepozaben sprejem na Ptuju „S povabilom na Ptuj smo dobili priložnost videti še več lepe dežele Slovenije. Ptuj je lepo in slikovito mesto z bogato zgodovino, arhitekturo in lego ob reki Dravi, ki poskrbijo za impozantne in dramatične posnetke. Vlado nas je popeljal na grad, kar je bilo fantastično Foto: Martin in Vlado v Maroku leta 1972 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 19 Ljudje in dogodki torek z 19. julija 2022 in opravljeno delo v programu Starejši za starejše. Društva upokojencev že dolgo niso več klasična oblika združevanja. Danes izvajajo številne druge aktivnosti, ki predstavljajo nadgra- torek, 19. 7. 2022 dnjo, kar je tudi program Starejši za starejše. To so programi, ki zagotavljajo dolgoživost, višjo kakovost življenja v starosti, druženje, aktivnosti v različnih sekcijah, izobraževanje. „Nobene socialne politike ne more biti brez starejših“ „Program Starejši za starejše na območju Spodnjega Podravja izva- Blizu 30 odstotkov upokojencev potrebuje pomoč vsak dan Veliko vprašanj je tudi o tem, kako bodo pomoč v prihodnje zagotavljali tisti, ki so sedaj izvajali pilotske projekte. Tudi Ptuj je med njimi, 240 ljudi, ki je imelo po tem projektu dve leti zagotovljeno nego, je 30. junija ostalo brez nje. Ostali so brez nege, sami si je ne morejo plačati, občine pa so prerevne, da bi to pomoč sofinancirale. »Ne moremo biti tiho, ne smemo molčati, glasni moramo biti na vseh področjih našega življenja, predvsem zato, da lahko zagotovimo kakovost življenja našim starejšim,« je prepričana Silva Gorjup. Skoraj 42 odstotkov upokojencev v Sloveniji ima nizke pokojnine, v Spodnjem Podravju je ta delež še višji. Nego in pomoč na domu, vsaj dve uri na dan, potrebuje 27 odstotkov upokojencev na območju Spodnjega Podravja, nekateri pa tudi celodnevno pomoč. Dolge čakalne dobe v zdravstvu so številnim upokojencem vzele še zadnje človekovo dostojanstvo, je še na perečo problematiko starejših opozorila koordinatorica programa Starejši za starejše pri PZDU Spodnjega Podravja. Aktivni so bili tudi v času pandemije, šivali so maske, jih razdeljevali, opravili so več kot 9.000 telefonskih pogovorov z uporabniki programa, se zanimali, ali potrebujejo kakršno koli pomoč. Vseh pomoči je bilo v letu 2021 4.200. Pri tem so imeli tudi vso pomoč humanitarnih organizacij, lokalne skupnosti, civilne zaščite. Vključil pa se je tudi Lions klub Ptuj, ki vsake tri mesece pomaga tudi s plačili elektrike, kurjave, zdravstvenih pripomočkov in opremo. Zelo so jim hvaležni. Dogovarjajo pa se tudi za dostavo hrane. Mercator bi na ta način lahko dnevno pomagal 40 ljudem v stiski. Foto: Črtomir Goznik Podelili so 128 priznanj in zahval za 10- in več kot 15-letno prostovoljno delo. jamo že 19 let oz. celo 20 let, ker smo na Ptuju skupaj z društvom Optimisti izvajali pilotski projekt, ko smo anketirali prvih 900 starejših od 69 let. Program je namenjen vsem starejšim, ne glede na to, ali so člani društev upokojencev ali ne. Prostovoljci jih obiščejo, ko nastane stiska, s ciljem, da jim jo pomagajo reševati, hkrati s tem pa jim omogočiti, da v svojem okolju ostanejo čim dlje. Domovi starejših so lepa stvar, ko nimaš kam. Najkakovostnejše preživljanje jeseni življenja pa je zagotovo doma, v svojem okolju, med svojci in sosedi, med znanci, kajti tudi to je eden od predpogojev za dolgoživost življenja starejših. Program Starejši za starejše je tudi pomemben vir podatkov načrtovanja socialnih programov in socialne politike v Sloveniji. Podatki so unikatni, edinstveni, tudi država nima vseh teh podatkov. Zato smo tudi aktivni na vseh področjih našega življenja in ko se sprejema sistemska zakonodaja. Tudi v prihodnje bo tako. Ugotavljamo namreč, da je bila ta koalicijska pogodba sprejeta brez nas. Ni nobene pogodbe, nobene socialne politike brez nas. Potrebno in dolžnost je prisluhniti našim potrebam in željam. Pred leti smo bili tudi predlagatelji in iniciatorji zakona o dolgotrajni oskrbi. 18 let je moralo preteči, da je bil sprejet lani v jeseni, a ga še ni mogoče izvajati v praksi. Trajalo bo še dve leti, da bo s sprejetimi dopolnili zaživel. Naši ljudje pa potrebujejo pomoč,“ je izpostavila Silva Gorjup, koordinatorica programa Starejši za starejše pri Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje. MG kjer učenje poteka v urejenem in umirjenem vzdušju. Sam sem delal v podobnih pogojih, tudi v mestnih šolah, v katerih so morali vrata učilnic zakleniti ob začetku pouka, da učenci ne bi odšli domov. V nekaterih šolah so celo policisti patruljirali po hodnikih in skrbeli za red. Iskreno moram povedati, da bi užival, če bi imel priložnost delati v šoli s takšnim vzdušjem.“ MG 19 Slovenija z Državno plesno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih Izjemni uspehi plesalcev Plesalci plesne šole Samba, ki od septembra lani deluje tudi v ptujskem Qcentru, so na državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih (MTP) dosegli izvrstne rezultate. Foto: arhiv plesne šole Samba Vanesa Majerič in Nejc Strelec sta bila v paru druga na državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih. Plesna zveza Slovenije je konec junija organizirala državno tekmovanje, na katerem je nastopilo skoraj 3000 tekmovalcev. »V močni konkurenci so plesalci plesne šole Samba ponovno dosegli vrhunske uvrstitve in nekaj zgodovinskih rezultatov,« je zadovoljen plesni učitelj Jure Krajnc. Velika skupina se je uvrstila na kar dve svetovni prvenstvi: v hiphopu (to bo oktobra v Gradcu) in Street Dance Showu (septembra na Poljskem). Oboji so na državnem tekmovanju dosegli peto mesto. Pridružilo se jim bo tudi veliko solistov in parov, ki trenirajo tako v Mariboru kot na Ptuju. Na državnem tekmovanju so si člani »priplesali« odlične rezultate: Vanesa Majerič in Nejc Strelec sta bila posamično tretja, v dvojicah pa še boljša, druga. Zelo dobre uvrstitve so dosegli še Taša Horvat, Mojca Šauperl, Larisa Bezjak, Nika Horvat in Nuša Salatnik. V dvojicah sta v močni konkurenci 16. mesto zasedli Izabela Lampret in Maja Urbančič. Mala skupina, v kateri so vsi plesalci s Ptuja, je bila deveta. Veliko plesnega znanja, vaje in truda je tudi soliste pripeljalo do uspehov. Gaj Vinter je bil 11., takoj za njim, na 12. mesto, se je uvrstila Alja Horvat, 13. sta bili Aneja Hojnik in Rosa Cafuta Gajšt, Izabela Lampret je bila 17. in Ana Angel 22. Med otroki je dober uspeh dosegla tudi Tinkara Kekec. Konkurenca na letošnjem državnem prvenstvu je bila izjemno močna, plesalci plesne šole Samba pa so dokazali, da imajo veliko znanja in talentov ter da se lahko mirno kosajo z najboljšimi plesalci iz države. DK Podravje z Šola zdravja tudi poleti ne miruje Gibalna veselica vsako jutro Ljudje si običajno naredimo žur v večernjih urah. Lahko se odločimo in gremo ven na potep po mestu, sami ali pa jo mahnemo na kakšno skupno veselico. Ampak vse to se dogaja šele zvečer! Šola zdravja organizira skupne veselice že zjutraj in to povsod po Sloveniji. Vlado in Martin tlakujeta tudi pot povezovanja Ptuja in Ilkleya Foto: zasebni arhiv Ilkley je majhno mestece z nekaj več kot 14.000 prebivalci, ki je na severu Anglije, na območju imenovanem AONB (območje izjemnih naravnih lepot). Po izboru National Newspaper Sunday Times je bil letos razglašen za najboljše mesto v Angliji za življenje zasebni arhiv doživetje, v katerem smo zelo uživali, nato pa še na voden ogled mestnega jedra in kot nekdo, ki ceni arhitekturo, sem bil navdušen nad številnimi zgradbami. Upam, da bodo fotografije, ki sem jih posnel, nekomu v navdih za kakšno umetniško delo, ko se vrnemo v Združeno kraljestvo. Vendar pa je treba mesto soditi tudi po ljudeh, Vladu, Tatjani in njihovih čudovitih prijateljih, ki so nam pripravili nepozaben sprejem. Nadvse smo uživali v čudovitih tradicionalnih slovenskih jedeh. Da bi mesto resnično doživeli, ga morate videti skozi oči ljudi, ki tam živijo. Tatjana in Vlado sta poskrbela, da smo to tudi doživeli. Počutili smo se bolj kot del kulture Ptuja, ne kot zgolj turisti v mestu. Ne moremo se jima dovolj zahvaliti,“ o prvem srečanju s Ptujem navdušeno pove Martin. Skupaj z ženo Jude želita Vladu in Tatjani čim prej povrniti njuno prijaznost, z največjim veseljem ju bosta gostila v Ilkleyu. Angleški učitelj navdušen nad OŠ Ljudski vrt Kot nekdanjega učitelja je Martina navdušil tudi obisk OŠ Ljudski vrt, kjer je ravnateljica Vladova žena Tatjana Vaupotič Zemljič. „Vse osebje, ki smo ga srečali med obiskom, je bilo izjemno prijazno in gostoljubno. Otroci so bili vljudni in so brez nagovarjanja pozdravili, kar je v današnjem času zelo osvežujoče. Tatjanino trdo delo in predanost skupnosti, ki ji služi, se kaže v tem, kaj je dosegla pri razvoju šole, da je postala velika šola po vseh standardih, ki daje občutek manjše in intimnejše ustanove, Martin je skupaj z ženo Jude prepričan, da bosta tako ali drugače ohranila stik z Vladom in Tatjano. V Ilkleyu ju že nestrpno pričakujeta. Skupna želja vseh pa je, da bi se mesti, ki imata toliko podobnosti, našli v katerem od partnerstev, na socialni ali izobraževalni osnovi. Kot upokojeni učitelj, ki je bil vključen v izobraževalne obiske tako v Združenem kraljestvu kot v tujini, se namreč v celoti zaveda pomena mednarodnih izmenjav mladih. Izobraževalne koristi so lahko ogromne, je prepričan. Obiskal pa bo tudi župana Ilkleya in ga poskušal navdušiti za povezovanje obeh mest. „Upam, da bi to lahko bil začetek sodelovanja med našima mestoma,“ pravi Martin Doherty. Podobno si bosta na Ptuju prizadevala Tatjana in Vlado. Foto: ČG Martin in Vlado po petdesetih letih od prvega srečanja Foto: arhiv Šole zdravja Gibalna veselica v okviru Šole zdravja na Panorami na Ptuju. Veselice se začnejo že ob 7.30 ali ob 8. uri. V Spodnjem Podravju Šola zdravja deluje v večih občinah: v Vidmu na dveh lokacijah, na Hajdini, v Kidričevem in Slovenski Bistrici na treh lokacijah, na Ptuju na petih različnih točkah, v Markovcih, ormožu in Staršah pa na eni lokaciji. Na poletnih gibalnih veselicah se dogajajo pomembne reči. Tam se vsako jutro zahvalijo novemu dnevu. Prvih 30 minut se gibajo in plešejo po metodi »1000 gibov«. Glasbo ustvarja orkester »Narava bend«, v katerem igrajo psi, mačke, ptiči, žabe, kokoši in še marsikdo, ki se znajde v bližini lokacije ene od številnih veselic na prostem. Kdaj pa kdaj zvoke popestrijo veter, dež in grmenje. Nič hudega, saj se v bližini vedno najdejo kakšne strehice pod katere se malo bolj stisnemo, kot se za veselico navsezadnje tudi spodobi. Tisti, ki redno hodijo na veselice Šole zdravja, radi poudarijo, da se na njih z veseljem oglasijo, saj se tam obenem gibajo in družijo, kar pa zelo dobro vpliva tako na fizično kot tudi psihično zdravje. Dobre besede o gibalnih veselicah so prišle tudi do Ministrstva za zdravje, ki jih zdaj podpira že osmo leto. Torej, recept za ohranjanje in krepitev našega zdravja je enostaven, čim več gibanja in čim več druženja. Letos se je tej podpori pridružila še Fundacija za šport. NG Štajerski TEDNIK torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK Križemkražem 20 stran 20 torek z 19. julija 2022 Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Ah, končno turisti Čeprav sva bila z Otom sprva precej skeptična, ali je sploh smiselno najemati avto za teh nekaj dni, se je odločitev izkazala za pravilno, saj je v Kapadokiji toliko odročnih in skritih kotičkov, ki jih drugače nikakor ne bi mogel videti ali doživeti. Najina gostiteljica je bila tokrat Japonka, saj sva prebivala v zasebni hiši v Avanosu, ki pa je znan predvsem po izdelavi izdelkov iz porcelana. In res, v vseh ulicah so imeli naložene gore prelepih porcelanastih kipcev, posode in spominkov, narisala pa sva se tudi k rokodelskemu mojstru v njegovo veliko prodajalno, ki pa je bila seveda pod zemljo. Seveda je ves čas prodajal zgodbo o tem, da je vse narejeno ročno, ampak če je on naredil za celo blagovnico izdelkov ročno, zraven pa še utegnil prodajati in animirati ljudi, pa grem tudi jaz za lončarja. Tudi po drugih prodajalnicah so imeli popolnoma Foto: Dani Zorko Parkirišče pred hotelom Foto: Dani Zorko neki mladci, ki so si zakurili kar na prostem in si pekli nabodala. Göreme je mestece, ki v Kapadokiji velja za turistično bombo, saj se tu začnejo in končajo vse avanture, doživetja in vse ostalo, kar spada k masovnemu turizmu. Kraja kot takega si ni kaj ogledovati, saj je po vseh ulicah nametanih ogromno agencij, kjer si samo zunaj po slikah pogledaš, kaj je vredno videti. Vsekakor pa sva se po ozkih ulicah, kjer kraljujejo hoteli, ki so tudi vklesani v živo skalo, mestoma pa dozidani, povzpela na hrib nad mestom. To mestece so namreč na silo umestili med vse skalne skulpture in to je najbolj vidno z višine, od koder pa vidiš še marsikaj drugega. Dan je bil tokrat res lep, zato sva si kar dobro pretegnila noge po teh hribih, saj je bilo mestece kljub zimski sezoni kar polno ljudi. Cene so bile tu opazno višje, a še vedno prijazne moji denarnici, zato nisva bila preveč izbirčna glede hrane. Ugotovila sva, da sva večino stvari, ki jih tukaj ekskluzivno tržijo, v bistvu že videla in doživela ob poti. Če bi imela čas, bi se zagotovo odpravila še na kak nekajdnevni pohod po vseh teh dolinah, ker je pokrajina res fantastična. Kot se spodobi, so imeli ob razgledni točki še manjši kiosk, kjer si dobil čaj in prigrizek, na vrh pa so privlekli celo star traktor, ki sicer neke pametne zveze nima, sva pa bila praktično edina, ki sva ga šla vsaj malo pogledat. Bila sva kar vesela, ko sva zapustila center kraja, saj te je enostavno vsakih nekaj korakov nekdo ogovoril s svojo ponudbo. Raje sva šla vnovič gledat prazne votline. Foto: Profimedia Mestece Göreme je prepleteno s skalnatimi formacijami, med katerimi potekajo ulice. enake izdelke, kar pa seveda ne zmanjša estetske vrednosti, saj so bili kavni kompleti ali krožniki res fantastični. Oto si je nabavil glineno džezvo za kavo, vendar mi ni znano, ali je prispela domov v celem kosu. Je pa bil Avanos zelo lepo okrašen in zvečer poln ljudi, ki so se porazgubili po butičnih barčkih in restavracijah. Imel sem občutek, kot da sem v kakšnem mestecu na Češkem, ker je celotna arhitektura tako srednjeveška, z visokimi arkadami in tlakovanim trgom. Tudi tu ni bilo najti pravega prostora z zahodnjaško hrano, čeprav bi to počasi pričakoval. So pa mi bili všeč Foto: Dani Zorko Vhod v podzemlje keramičarskega mojstra KOLOFON Je del obleke, ki ga katoliški duhovniki nosijo za vratom. Obročast ovratnik se vedno zapre na zadnji strani vratu. Je skoraj vedno bele barve in trdne oblike. Prvotno je bil izdelan iz bombaža ali lana, zdaj pa je pogosto izdelan iz plastike. V nasprotju z razširjenim mnenjem ni simbol celibata, ampak znak pripadnosti duhovščini. Imenujemo ga tudi duhovniški ovratnik. AKUPRESURA - zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa, LEKSEM - beseda kot nosilec pomena, leksikalna enota, REGLEMENT - predpis, pravilo, reglemá Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 19. julija 2022 COLOR CMYK torek, 19. 7. 2022 stran 21 Za kratek čas 21 Spodnje Podravje z Iz studia Radia Ptuj Orfejčkova parada – trideset let spominov V drugi polovici avgusta bo Ptuj znova dihal v ritmu prijetne domače glasbe. Posebej slovesno bo na Mestnem trgu v nedeljo, 21. avgusta, ko bo tam od 18. ure dalje potekala jubilejna, 30. Orfejčkova parada. Tri desetletja je oddaja Orfejček v programu Radia Ptuj poslušalcem ponujala izključno slovensko narodno-zabavno, zabavno in ljudsko glasbo, Luka Huzjan in Jože Ekart pa sta kot Luka in Pepi poskrbela tudi za obilico zabave. Vrsto let je Orfejčkova parada ljubitelje slovenske glasbe razveseljevala konec leta, tradicionalno 26. decembra. Zadnja parada v obliki, kot smo je bili vajeni, pa bo torej poleti, v okviru širšega dogajanja, ki ga bomo združili s finalno prireditvijo projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 18. avgusta in Festivalom narodno-zabavne glasbe 19.avgusta. Po treh desetletjih se priljubljeni voditeljski par Luka in Pepi poslavlja in oddajo Orfejček prepušča mlajši generaciji, ob slovesu pa se bodo na Orfejčkovi Foto: arhiv Radia paradi zvrstila najprepoznavnejša imena slovenske zabavne in narodno-zabavne glasbe. Zbrano publiko bodo zabavali Alfi Nipič, Ansambel Zeme, Poskočni muzikanti, Vzrock, Modrijani, Ansambel Braneta Klavžarja, Manca Špik, Atomik Harmonik, Dejan Vunjak. Foto: arhiv Radia Sudoku z Sudoku 4 7 8 3 2 9 3 2 6 7 1 5 6 4 1 5 9 1 8 5 6 1 7 4 9 www.radio-tednik.si Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 5 Vstopnice po ceni 12 evrov so že na voljo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ter preko sistema Eventim, za 17 evrov pa lahko kupite komplet vstopnic za Orfejčkovo parado in 53. Festival NZG, ki bo na Mestnem trgu potekal 19. avgusta. NŠ Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << < << <<< << < << <<< << < <<< < --------------- Denar € €€€ € €€ €€€ €€ € €€€ € €€ € €€ Zdravje ››› ›› ››› ›› › › ››› ›› ››› › ››› ›  1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  3HWHN  DYJXVWD  www.ptujski-festival.si Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 7 (velja za teden od 19. do 25. julija) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 25. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju.Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo.Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Monika Čuš, Sveti Tomaž. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK 22 torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila  stran 22 torek z 19. julija 2022 1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  www.radio-tednik.si ZZZWHGQLNVLZZZUDGLRSWXMVL Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob .0 xizili룫££ ¤«ëtm|ë{xwuqvw~ 9æ,921('(/-$$9*867$ REXUL0HVWQLWUJ3WXM www www.ptujski-festival.si w.ptujsk ki--ffestiival val al.s si si Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte p oletje z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu NOVI NAROČNIKI POZOR! za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 19. julija 2022 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete. Brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. PRODAM kamarunske ovce z mladiči za nadaljnjo rejo ali za zakol. Tel. 031 463 711. Umrli so Justina Krivec, roj. Krivec, Soviče 6, roj. 1928 – umrla 2. julija 2022; Marija Janžekovič, roj. Štebih, Slomi 8, roj. 1952 – umrla 5. julija 2022; Antonija Gabrovec, roj. Cafuta, Soviče 10, roj. 1935 – umrla 5. julija 2022; Franc Galovič, Cirkulane 14, roj. 1939 – umrl 7. julija 2022; Ludvik Merc, Ptuj, Ilčeva ul. 14, roj. 1942 – umrl 8. julija 2022; Sonja Plohl, roj. Lovrec, Krčevina pri Vurbergu 110b, roj. 1950 – umrla 8. julija 2022; Silva Žitnik, roj. Žitnik, Kidričevo, Čučkova ul. 7, roj. 1961 – umrla 8. julija 2022; Marija Drevenšek, roj. Ratek, Dornava 99, roj. 1952 – umrla 10. julija 2022; Marija Horvat, roj. Bezjak, Trgovišče 35, roj. 1955 – umrla 10. julija 2022; Herta Kramar, roj. Fuks, Janežovski Vrh 16, roj. 1943 – umrla 10. julija 2022; Zvonimir Pintarič, Ptuj, Štrafelova ul. 28, roj. 1969 – umrl 11. julija 2022; Marija Grajžl, roj. Grajžl, Ptuj, Rimska ploščad 17, roj. 1946 – umrla 11. julija 2022; Zlatko Hojnik, Bratislavci 53, roj. 1959 – umrl 12. julija 2022. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV 23 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre Ane Gajšt S PODLOŽ 55 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in molitev, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in gospe Roziki za poslovilne besede in molitev. Hvala Društvu upokojencev Ptujska Gora in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj vaju vodi tja, kjer so drugi že doma. V SPOMIN 21. julija bo minilo enajst let, odkar smo se poslovili od dragega očeta Jožeta Šmigoca (1929–2011) pred mesecem dni, 22. junija, pa je minilo deset let od smrti drage mame Justine Šmigoc (1933–2012) IZ TRŽCA 4 Hvala vsem, ki ju ohranjate v svojem srcu! Sinovi z družinami Mirno in spokojno sta zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno to popotovanje in pogosto vračajta se v naše sanje. V SPOMIN www www w .re .rrepor p ter.si si IZ NO ŠTEV VE ILKE IZ BERLINA Z LJUBEZNIJO Zakaj je nemški kancler Scholz bolj naklonjen Golobu kot Janši INTERVJU Dr. Anže Logar: Upam, da me vi vidite kot predsednika republike GREGOR BEZENŠEK Ozadje predsedniške kandidature glasbenika in humanitarca BEDA JANŠEVE TV Boris Tomašič na veliki nogi, novinarji pa na minimalni plači 21. julija mineva devet let, odkar smo se poslovili od drage mame Ljudmile Goričan (1933–2013) čez tri mesece, 22. oktobra, pa bo minilo 28 let, odkar je za vedno odšel od nas dragi oče Leopold Goričan (1934–1994) S POBREŽJA 124 Hvala vsem, ki obiskujete njun grob, jima prinašate cvetje in prižigate sveče v spomin. Hčerka Marija in sin Vitko z družinama Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ Štajerski TEDNIK torek, 19. 7. 2022 COLOR CMYK stran 24 Podravje z Številne nejasnosti in neodgovorjena vprašanja glede odstranjevanja ograje Mešani občutki ob odstranitvi ograje na slovensko-hrvaški meji Minuli petek so vojaki v Metliki začeli odstranjevati prve metre žičnate ograje. Kljub temu da so z delom že začeli, pa je odprtih veliko vprašanj. Na notranjem ministrstvu, ki vodi postopke, so z odgovori zelo skopi. Na terenu je čutiti mešane občutke županov obmejnih občin in tamkajšnjih prebivalcev; nekateri odstranitev podpirajo, druge pa skrbi, kaj se bo zgodilo potem, ko ograje ne bo več. Na notranjem ministrstvu ne želijo razkriti, kakšni so načrti glede odstranjevanja ograje in kdaj bo Slovenska vojska odstranila ograjo v Sp. Podravju. Pojasnjujejo, da gre za tajni dokument. Razkrili so le, da bo odstranjevanje potekalo postopoma, začenši z rezilno žico, nadaljevali pa bodo z odstranjevanjem panelne ograje. Po predvidevanjih vojske je mogoče dnevno odstraniti do 200 metrov žice. Tudi vprašanja, kdo bo izvajalec odstranjevanja, koliko bo to stalo državo oz. davkoplačevalce in kakšne bodo morebitne odškodnine lastnikom zemljišč, ostajajo neodgovorjena. V obmejnih občinah so občani ponekod izkazali interes, da bi namesto finančne odškodnine dobili (predvsem panelno) ograjo. Na Ministrstvu za notranje zadeve na tovrstne pobude odgovarjajo, da bo sestanek z župani (tudi na to temo) že ta teden: »Višino morebitne povzročene škode bomo presojali od primera do primera. Vsekakor bodo vsi lastniki, ki jim bo povzročena škoda, upravičeni do odškodnine. Na sestanku bo razprava potekala tudi o možnostih kompenzacije odškodnin z ograjami.« Foto: MH Dejstvo je, da ograje ne morejo zaustaviti migracij Ponekod je ograja na meji že popolnoma zarasla. Vlada Roberta Goloba, ki z odstranjevanjem ograje izpolnjuje eno od predvolilnih obljub, sicer poudarja, da bodo pri odstranitvi ograj upoštevali želje obmejnih županov in prebivalcev, da pa ograja ni dosegla svojega namena, saj ni zaustavila migracij. Dodajajo, da bo policija po odstranitvi ograje zagotavljala varovanje državne meje z vključevanjem različnih policijskih enot in tehničnih sredstev: »S tem bo zagotovljena ustrezna raven varnosti obmejnemu prebivalstvu, prebivalstvu v notranjosti države in EU. Strašenje posameznih političnih predstavnikov z velikim poslabšanjem varnostnega stanja v državi, kar naj bi umikanje nekaj deset kilometrov žice na 670 kilometrov dolgi meji s Hrvaško povzročilo, je populistično in neosnovano.« Mnenja glede odstranitve ograje so deljena, večinoma pa so prebivalci ob meji bolj za kot proti. Nekateri domačini na Kogu v občini Ormož, ki živijo celo ob dvojni ograji (tako rezilni kot panelni), trdijo, da je ta negativno posegla v medsosedske odnose prebivalcev na obeh straneh meje, otežila je tudi obdelavo kmetijskih zemljišč in prehajanje meje, povzročila škodo v turizmu, poleg tega pa je ograja popolnoma zaraščena in kazi okolico ter ogroža živali. Prebivalci o neučinkovitosti ograje Svoje glavne funkcije – varovanja meje – ne opravlja, kot bi morala, saj se preko takšne ograje lahko prebije tudi nekaj let star otrok, kaj šele migrant. Skrbi pa jih, da bodo po odstranitvi v okolju ostali nevarni koščki rezilne žice in deli ograje. V haloških občinah si želijo poostren nadzor Završki župan Slavko Pravdič pravi, da ima ob napovedani odstranitvi ograje mešane občutke. Meni, da so se nanjo kar »navadili« in da prebivalcem vendarle Za 200 kilometrov ograj porabljenih že 24,4 milijona Na državni meji je sicer postavljenih približno 196 kilometrov mejne ograje. Do 31. marca letos je postavitev ograje stala nekaj manj kot 22,9 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, celotni stroški vzdrževanja v tem času pa še dodatnih 1,5 milijona evrov. Namesto finančne odškodnine raje ograjo Foto: Sta/M24 Kdaj se bodo lotili odstranjevanja ograje v obmejnih občinah Sp. Podravja, se še ne ve. Rojstva: Alja Čeh, Krčevina pri Ptuju 81c, Ptuj – deklica Aria; Sabina Arklinič, Markovci 80a, Markovci – deček Jakob; Jasmina Gričnik, Zg. Ložnica 85, Zg. Ložnica – deklica Ela; Klementina Zorec, Grajenščak 12b, Ptuj – deklica Gita; Janja Kamenšak, Stoperce 4, Stoperce – deklica Julija; Monika Haložan, Mezgovci ob Pesnici 48, Dornava – deklica Ajda; Urška Leitinger, Srednja ulica 3, Orehova vas – deček Jaša; Alenka Meznarič, Bodkovci 9a, Juršinci – deklica Sofija; Iris Živkovič, Pionirska ulica 24, Pragersko – deklica Inaya; Melani Ferlež, Sv. Florijan 2, Rogaška Slatina – deček Gal; Doris Horvat – deček Maks; Polona Kangler – deklica Zala; Anja Toplak – deklica Loara; Monika Lukman – deček Anej; Maruša Cimerman – deklica; Tina Veronik – deklica Emili. Poroke – Ptuj: Jožef Belšak in Sonja Majcenovič, Hrastovec 39; Andrej Malinger in Flavia-Florina Vilsan, Gerečja vas 76a; Leon Požar in Maja Kolednik, Lancova vas 60a; Danijel Vogrinec in Jasmina Dominko, Hajdoše 76b; Matic Grušovnik, Gornji trg 21, Lovrenc na Pohorju, in Ana Roj, Rimska c. 6, Laško. daje večji občutek varnosti ob nenehnih prehodih prebežnikov. Po drugi strani pa je kot lastnik obmejnega zemljišča, po katerem teče 300 metrov ograje, vesel, da je ne bo več, saj jim bo to omogočalo lažje stike s prijatelji in sosedi preko meje. Po njegovem mnenju bi morali dobro razmisliti, kje je ograjo smiselno odstraniti in kje ne. »Ko bo Hrvaška vstopila v schengen, bi bil čas bolj primeren za odstranitev ograje,« še dodaja. Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar, kjer sicer nimajo ograje, pravi, da prebivalci ves čas migracij živijo v strahu. To velja zlasti za ženske, ki živijo same in na osamljenih predelih. Zaklepajo se v hiše. Obenem pa priznava, da ograje niso zaustavile migracij, ki so zdaj le precej bolj organizirane, saj prebežnikom za dobro plačilo pomagajo člani organiziranih kriminalnih združb. Kljub temu tudi ona meni, da bi bilo smiselno, da bi ograja ponekod ostala. Nedvomno pa si bolj kot ograje želijo poostrenega nadzora na meji. Kaj bo, ko bo ograja odstranjena, zlasti ob vstopu sosednje Hrvaške v schengen, pa se sprašuje središki župan Jurij Borko, ki se boji poslabšanja varnostnih razmer. Njihova občina je kljub ograji vseskozi na udaru migrantov, ki za seboj puščajo gore odpadkov, krajani pa poročajo o sumljivih prevozih in nočnih pohodih po tamkajšnjih gozdovih. Podobno se sprašuje podlehniški župan Sebastian Toplak, ki s strani vlade pogreša več informacij glede napovedane odstranitve ograje. Zanima ga predvsem, kako bo država okrepila nadzor na meji, potem ko bo ograja odstranjena. »Po nekih napovedih in statistiki naj bi migracije v prihodnje porasle. Mi smo se že soočali s primeri, ki si jih nikakor ne želimo. Naj omenim primer otroka, ki je v zimskem času na poti v šolo v temi srečal skupino 70 beguncev. Imeli smo kar nekaj težav, da smo pomirili občane in njihove želje po namestitvi dodatnih svetilk ob cestah, dodatnih avtobusnih linijah ... Če bodo odstranili ograjo, pričakujemo povečan nadzor, prav tako pa tudi povračilo stroškov za vzdrževanje naših cest, ki jih bodo v ta namen uporabljali,« je še dejal. Monika Horvat Nekateri župani obmejnih občin zaskrbljeni za varnost občanov 30 občin na zunanji schengenski meji, med njimi tudi občina Podlehnik, je pred dnevi na urad vlade naslovilo pismo glede odstranjevanja varovalne ograje, v katerem opozarjajo na nelagodje občanov zaradi odstranjevanja ograj. Zanima jih tudi, s katerimi ukrepi namerava vlada nadomestiti umaknjene varovalne ograje, pri čemer se zavzemajo za povečan nadzor policije na mejah. Hkrati vlado pozivajo, da jih vključi v izvajanje odstranjevanja ograje, saj menijo, da čas ni najprimernejši za celotno odstranitev ograje, ker se napovedujejo povečani tokovi nezakonitih migrantov. Foto: Sta/M24 Danes bo jasno. Jutranje temperature bodo od 12 do 17, na Primorskem do 23, najvišje dnevne od 29 do 32, na Goriškem do 35 °C. Na Krasu in v Slovenski Istri je razglašena velika požarna ogroženost v naravi. V sredo bo jasno in še bolj vroče. V četrtek bo sončno, popoldne ali zvečer bodo posamezne vročinske nevihte. 3-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO