PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—NO. 677. CHICAGO, ILL., dne 2. septembra (September 2nd), 1920. LETO—VOL. XV. IJpravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Lawndale 2407 VPRAŠANJE TAKTIKE. 0 nobenem vprašanju se med socialisti ne razpravlja toliko, kakor o vprašanju taktike. Nobena stvar ni delavstva tako razdvojila, kakor nesoglasja o taktiki. » Mi &mo socialisti, ker hočemo nadomestiti sedanji kapitalistični sistem s socialističnim sistemom. Mi se borimo proti sedanjemu sistemu" izkoriščanja, ki je odgovoren za profitarstvo, vojne, zločinstva itd., odgovoren za vsa zla, ki imajo svoje korenine v temeljih, na katerih sloni kapitalistični družabni red. Ta red je treba poraziti, iztrebiti ga v koreninah. Bolezni se zdravijo najuspešnejše, ako se odpravijo vzroki, ki jih povzročajo. Kapitalizem je vzrok bolezni, na kateri trpi človeštvo. Ta vzrok je treba odpraviti, toda kako? Bogastva, ki so danes v posesti peščice priviligirancev, naj se podružabi v korist splošnosti. Producenti, to "je delavstvo vseh strok, naj tudi uživa sadove svojega dela. In sedaj je tu vprašanje, kakih potov naj se delavstvo poslužuje za dosego tega cilja. Tu se pa razhajajo pota. Treba se je poslužiti najenergičnejših sredstev, če hočemo strmoglaviti obstoječi družabni red, pravijo ekstremisti. Konservativni elementi v delavskem gibanju so za počasen razvoj, od stopnje do stopnje. Realni socialisti pa so strategi v boju družabnega razvoja. Trezno in pazno pregledajo svoje moči, razmere v deželi, moč nasprotnika, pa si uravnavajo po tem svojo taktiko. Če moremo danes nekaj doseči, bomo priliko izrabili. Kaj tudi pomaga najbolj revolucionaren program, obris najre-volucionarnejšc taktike, če pa ni dovolj jake arma-re, ki bi jo izvedla. Besede ostanejo na papirju, ki je mrtva materija, boj pa potrebuje armado živih ljudi. Ameriška socialistična stranka je za volilni boj in veruje v politično akcijo. Ako je ameriško delavstvo zrelo za socialistično rev61ucijo, jo lahko izvede v jeseni na volilni dan. Ako ni, je manjšina v današnjih razmerah tudi na barikadah ne ibo izvedla. Z volitvami lahko dosežemo vsaj delne zmage. S prenapetim revolucioniziranjem pa se igra v roke reakciji. Delavstvo mora razumeti en nauk: Da ne more doseči ničesar, kar presega moči razredno ^zavednega delavstva. V boju podleže vedno slabejša sila. Socialisti delujejo za pridobitev mase delavstva v svojo organizacijo, da jo izobrazijo v socialističnih naukih. Na ta način se veča moč socialistične armade, ki pritiska na kapitalistične stranke za uvajanje reform; kakorkoli so te reforme neznatne, jih pametno delavstvo nikdar ne zametu je. Načrt za stavbo ni treba risati dolgo časa. Da se jo zgradi, pa zahteva število ljudi in več časa. Program in zahteve stranke se lahko sklenejo in spišejo v par dneh. Izvesti načrte pa vzame desetletja dela in bojev. V evropskih državah je zahtevalo delavstva volilno pravico. Dobilo jo je stopnjema, in po velikih bojih je doseglo splošno, enako in tajno volilno pravico, ki je bila za predvojne čase velikanska pridobitev. Tako je bilo tudi z drugimi reformami. V novejšem času se delavstvo -za uveljavljanje svojih zahtev zelo poslužuje industrialne akcije. Toda povsod, kjer se poslužuje te taktike, ne zametuje niti najmanj politične akcije. Ruska revolucija, ki se je razvila v svojih razmerah, ki pa niso enake razmeram v drugih državah, je glede na taktiko pospešila razdvojenje socialističnih organizacij. Ekstremisti so mislili, da se revolucija lahko povsod takoj izvede in proglasi diktatura proletariata. Na Ogrskem in na Bavarskem so t<- poskusili, kratki proletarski diktaturi pa je sledil polom. Ekstremisti so šli predaleč in zato je bil padec nazaj toliko večji. V Ameriški socfalistični stranki so med vojno in prvi čase po vojni dobivali ekstremisti vedno več moči. Zametavali so politično akcijo, blatili vse, kar se ni strinjalo z njimi in prisegalo njihovemu evangeliju, dokler ni prišla katastrofa. Posledice notranjih bojev v stranki iz tistih časov so znane Ustanovljene so bile dve komunistične stranke, kajti pri ekstremistih ni bila sloga še nikdar doma. V njihove vrste je prišlo veliko število provokaterjev in vohunov. Reakcionarji so izrabili komuniste za svoje namene, razbiti najprvo socialistično stranko, pozneje uničiti vse ostalo delavsko gibanje, voditelje in nedržavljane, ki so aktivni v radikalnem gibanju pa pozapreti in deportirati Mnogo aktivnih, poštenih sodrugov med ekstremisti je prišlo v neprilike. Progoni so bili na dnevnem redu. Malo število komunističnih lističev je prenehalo izhajati, in kar jih še eksistira, se razširjajo po "podzemskih" potih. Vodstvo obeh komunističnih strank je podajalo izjave, da ima komunistična stranka 40 tisoč in komunistična delavska stranka 30 tisoč članov. To je že precejšnje število, ki bi bilo v sedanjih bojih socialistične stranke lahko močan faktor, ako bi se njihovo članstvo držalo taktike, po kateri se v ameriških razmerah more delati. Toda stranka, oziroma vodstva stranke jim ni hjlo dovolj revolucionarno, zato so ji napovedali boj. Ameriškim kapitalistom in uradnikom justičnega departmenta je bilo to ljubo. Če se razbije stranka, ki je zgrajena na podlagi kot jo je imela socialistična stranka, bi končno ne bilo težko razbiti rahle organizacije komunističnih strank. V vodstvu socialistične stranke je ostala zmernejša struja, dasi se ni popolnoma iztrebila ekstremistov. Toda pro-cvitajoče organizacije socialistične stranke po raznih državah Unije so razpadle, ker jih je v to prisilil notranji boj, progoni, provokacije in nasilstva. Stranka mora sedaj takorekoč znova graditi svojo stavbo z velikimi napori in žrtvami. Pred par meseci pa se je nekje v Zedinjenih državah, ravno kje, tega ne ve niti Palmer, vršil sestanek zastopnikov obeh komunističnih strank. Okoli šestdeset delegatov je zborovalo tajno za zaprtimi vrati nekje v osrednjem zapadu. Za delegate so bili izbrani najzaupnejši člani, izmed katerih je bilo približno polovica inozemcev in polovica Američanov. Noben list ni vedel za to zborovanje in glasilo komunistov "The Communist", ki izhaja nekje, v katerem kraju, to vedo le izdajatelji, piše, da je to zborovanje doseglo vsaj ta uspeh, da ni bilo navzočih Palmerjevih agentov. Konvencija, če jo hočemo tako imenovati, je bila burna, in večkrat je bila v nevarnosti,da se vsled nesoglasij razbije predno bo storila kake zaključke. Ekstremisti so tudi na zborih med seboj ekstremisti. Po šestdnevnem zborovanju se je ustanovila iz obeh prejšnjih komunističnih strank "zedinjena komunistična stranka", v izvrševalni odbor pa so bili izvolili deset članov, po pet od vsake stranke. Vsa imena odbornikov so naznanjena v komunističnem glasilu s psevdoimi, da se jih varuje pred zasledovanjem oblasti. Komunistično gibanje v Ameriki je dobilo glavno zaslombo v tujejezičnih federacijah, ki so preje spadale k ameriški socialistični stranki, med njimi je imela prvenstvo ruska federacija. Toda zadnja komunistična konvencija je izključila te federacije in na zborovanju niso bile zastopane kot take, medtem ko se ga zastopniki ruske komunistične federacije niti niso udeležili. Zedinjena komunistična stranka noče imeti ničesar skupnega s federacijami jezikovnih skupin, "ker ugrožajo centralizem organizacije in edinstveno akcijo." Tujejezične federacije so torej ostale izven zedinjene komunistične stranke in kdor je bil navzoč na prvih konvencijah obeh komunističnih strank v Chicagi prošlo poletje, je lahko napravil zaključek, da bo do tega poloma prej ali slej moralo priti. Za sprejemanje novih članov je zed. kom. stranka sprejela sledečo točko: "Aplilkant bo sprejet z največjo pažnjo in le če bo priporočen po dveh članih, ki pa morata biti v stranki najmanj tri mesece, razun v krajih, kjer še ni organizacije. Vsak apli-kant bo član za poskušnjo skozi dva meseca, ki bo imel pravico govora ne pa glasovanja ... Aplikanfc bo sprejet le, če bodo člani glasovali soglasno za sprejem." Stranka se ne bo udeležila letošnjih volitev, ampak se bo omejila na.propagatorično in izobraževalno delo in na ustanavljanje delavskih odborov v tovarnah in vseh drugih obratih. Člani stranke, ki so tudi člani Ameriške federacije dela, morajo delova- ti z vsemi močmi za razbitje te organizacije. Mnogi delegatje so obsojali tudi I. W. W., ker se s taktiko te organizacije ne bo moglo izvesti revolucije, dasi-ravno je tudi konvencija zed. kom. stranke sprejela načelo industrijalnega unionizma. Ves kamoflažiran zapisnik te konvencije je žalosten pojav razdora v ameriškem delavskem gibanju in ob enem osvetljuje politične in gospodarske razmere v tej deželi. Z velikim pomjaom se je pričela konvencija komunistične stranke dne 1. septembra zadnje leto in z gromovitimi govorancami so nastopali delegatje na konvenciji levega krila, ki se je okoli 4. septembra zadnje leto nadelo ime "komunistična delavska stranka". Med delegati pa so se mešali provokatorji, nekateri so prišli celo v odbore, in so navdušeno propagirali za revolucijo. Mesto revolucije pa je prišla reakcija in ostanki komunistov se morajo zbirati v skritih prostorih, svoje časopise morajo tiskati prikrito in jih cirkulirati po podzemskih potih. Kakor v stari carski Rusiji! Ko smo mi pisali, da je ta taktika voda na mlin vladnih agentov provokaterjev, so nekateri trdili, da samo mi vidimo provokaterje, ki pa jih med komunisti v resnici ni. Mi smo rekli, da so med komunisti mnogi pošteni ljudje, ki so se utrdili v mnenju, da se s taktiko socialistične stranke proletarijat ne bo nikdar osvobodil, zato je treba vzeti stranko iz rok takratnega vodstva "za revolucionarni socializem": hoteli so pospešiti razvoj nenaravnim potom, zato so doživeli razočaranje, delavsko gibanje pa je trpelo posledice. Vsaka ekstremna taktika vzbuja odpor vladajočih in vladajoči so imeli moč, s katero so se komunisti in vse delavsko gibanje, vsi borci za delavske pravice, doibro seznanili. Mnogi sodrugi, ki so jih ekstremisti nazivali z izdajalci delavstva, so danes na delu, da vspostavijo organizirano moč socialistične stranke na staro stališče. V mnogih krajih Zedinjenih držav se še niso obnovile socialistične organizacije in kjer teh ni, tudi nima kdo voditi propagande za socializem. Organizatorji potujejo po deželi, da pomagajo ustanoviti nove postojanke. Fraz pijani ljudje se iztreznujejo. Butali so z glavo ob zid, ki je ostal nepoškodovan, medtem kc- za glave to butanje ni bilo zdravo. Socializem kot cilj je lahko povsod enak. To se pa ne more reči o taktiki, ki je vedno odvisna od razmer, ne pa od proglasov. Delavstvo v Ameriki bo izvojevalo socialistično družbo s taktiko, kakršno bodo narekovale ameriške razmere. Določiti taktiko, pa ne jemati v poštev obstoječih razmer, je absurdno. Organizirajmo maso in jo izobrazimo, da bo vedela, kaj je socializem, za boj pa se poslužimo potov in sredstev, s katerimi se v obstoječih razmerah lahko dosegajo uspehi. Če se ne upošteva tega, se doseže le neuspehe. Naša taktika v sedanjih razmerah je volilni boj in jačanje socialistične organizacije. Kaj bo naša taktika čez deset let, bodo narekovale razmere kakršne bedo takrat. Merodajna za taktiko mora biti edino njena uspešnost. Seveda se bodo kulturni ljudje rajše posluževali kulturnih sredstev, kakor barbarskih, rajše umnega, kakor krvavega boja; » ali razumeli bodo, da ni izbira sredstev vedno odvisna le od njih, temveč vplivajo na to mnogi in raznovrstni faktorji, ne v zadnji vrsti nasprotniki in njih način boja in odpora. Želeti je, da pride med delavstvo po dosedanjih izkušnjah več razumevanja za trezno delo. Šola izkušenj je včasi draga, toda je koristna, ako se prizadeti iz nje nauče spoznavati napake, in se ji ogibljejo v bodočem delu. Živimo v kritični dobi, ki zahteva treznega, premišljenega dela socialističnih elementov. Od ameriških sodrugov je odvisno, dali bodo obnovili vse socialistične postojanke širom Zedinjenih držav za socialistično delo. Od nas, vsega zavednega jugoslovanskega delavstva pa zahteva dolžnost, da se reorganizirajo vsi klubi, ki so nekdaj obstajali in kjer jih id bilo, naj se ustanove novi. Socialistična misel v Ameriki bo napredovala. Plodovito polje je tukaj. Obdelujmo ga,sejajmo socialistično seme, da bomo želi socializem. Svoboda žene. Šestintrideset državnih legislatur je končno ratificiralo devetnajsti dodatek k ustavi Zedinjenih držav in državni tajnik v Washingtonu slovesno razglaša, da imajo odslej žene volilno pravico v vseh zadevah kot moški. Po dolgem bo^u je žena politično svobodna. Ko so pred okrog stoinštiridesetimi leti delali ustavo ameriške republike, so zapisali, da ima le državljan moškega spola volilno pravico. Le mož je. bil tisto višje bitje, ki je smelo odločevati o zadevah javnega življenja; žena je bila v političnem življenju na stopnji zamorskega sužnja in Indijan-¡a. V stoštiridesetih letih se je torej ustava popravila v toliko, da se žena smatra za enakopravno bitje •l moškim. To je natančno v soglasju z razvoiem vsega življenja žene. Tisočletja je bila žena nižje, manjvredno bitje — bitje, ki ni za drugo na svetu, kakor da rodi in vzgaja otroke, opravlja najtežja dela in nasičuje zmagovalce. To vidimo v religijah, ki so najlepše zrcalo nekdanjih temnih časov. Krščanstvo, ki si je izposodilo stari testament od Židov, je prikazalo prvo ženo kot zapeljivko moškega. Prvi mož je bil po krščanski veri nedolžno dete in žena je bila tisti hudič, ki ga je zapeljal! ... Na ta način so degradirale ženo vse orijentalske vere, ki so več ali manj v sorodu s krščanstvom. Etnologi, ki opisujejo staro človeško družbo, pravijo, da je bila žena svobodna v barbarski dobi, to je v času rodovinsike organizacije in primitivnega komunizma. Ob pojavu civilizacije in politične države ter privatnega lastništva pa najdemo tudi ženo med privatno lastnino. V Atenah in Rimu, "dveh svetlih točkah" prve civilizacije, je bila že-' na sužniea moža, ki je bil v eni osebi njen soprog. absolutni gospodar, zakonodajalec, sodnik in rabelj, če je bilo treba izvršiti nad nio smrtno kazen. Tak je bil začetek civilizacije in vzvišene mo-nogamije za ženo. Krščanska cerkev, ki je bila glavni steber srednjeveški državi in fevdalistični organizaciji družbe, je ponižala ženo do skrajnosti. Doltro časa so se cerkveni očaki celo prepirali, dali ie žena sploh človek; končno so se zedinili, da ima tudi žena dušo in da je potemtakem človek, toda pritisnili so ji simbol vsega, kar so smatrali za najgrše in'najuma-zanejše v božjem stvarstvu. Velika doba reformacije, katero je zapečatila francoska revolucija, je sicer pretresla ves svet, ali ženi še ni dosti pomagala. Ko ie zavladal parlamentarizem s politično demokracijo vred, je žena toliko napredovala da je postala z možem enakopravna pred zakonom; to se nravi, da soprog ni smel več biti sodnik in rabelj svoie temveč je moral to "pravico" odstopiti iavnemu sodišču. In danes, ko pretresajo svet nove revolucionarne sile in ko se pojavlja na obzoriu industrijalna demokracija, je žena priplezala komaj do kantona volilne pravice, katero uživa moški že 140 let. Skoraj do zadnjega časa pred svetovno vojno je veljal nazor, da žena spada v kuhinio. Ampak kapitalistični sistem je že pred nekaj desetletji pognal ženo iz kuhinje v tovarno. Svetišče doma, v katerem je bila žena izolirana in kjer ji je bilo od kazano delo v kuhinji, pri otrocih, na polju — je že davno pogazil mamon kapitalizma, ki je ulklenil v mezdno sužnost tudi žene in hčere delavcev. Na stotisoče omoženih žena in deklet je uposlenih v raznih ameriških industrijah in ta ogromna armada narašča dnevno. Žena ima svoje mesto v kuhinji in tovarni — in prej v tovarni kot v kuhinji! Prišla je vojna. Miljoni očetov in sinov so odšli na fronto, matere in hčere so pa napolnile tovarne za strelivo. Brez malega vsa evropska industrija je bila v rokah ženstva. Nazadnjaški poli-tičarji v Angliji, ki so prej zasmehljivo odbijali su-fražetke, češ da morajo pokazati zmožnost moškega dela predno smejo zahtevati politično enakopravnost, so osramočeni priznali, da so angleške žene dobro prestale izkušnjo tekom vojne — in dali jim so omejeno volilno pravico. Žene v Ameriki niso zaostajale. Na vseh kon cih in krajih jim je bilo priznano, da so izvršile "njihov delež za zmago demokracije." Demokracija je zmagala in žene so dobile volilno pravico v — Nemčiji, ne v Ameriki! Ko je šlo za hinavsko, lažnivo prohibicijo, so legislature ratificirale dotični amendment v nekaj mesecih, ampak z žensko volilno pravico je bilo drugače. Treba je bilo dve leti ponovnega boja in pritiskanja na iiolitičarje starih strank, ki še zdaj pravijo, da žena ni zrela za državljanske pravice, čeprav priznavajo, da je zrela za garanje v tovarni. Naposled je moralo priti tudi to. Kakšen bo učinek ženske volilne pravice na ameriško politično • življenje? Število volicev se pomnoži za okroglo ^dvajset miljonov. Socialistični glasovi narastejo vsekakor za več kot miljon glasov. Eačunati je pa treba tudi z nazadnjaškim ženskim felementom, ki je gobovo večji od zavednega ženstva. | To pomeni, da na drugi strani naraste tudi volilna moč kapitalističnih strank. Zdi se, da so kapitalisti začasno dobili veliko rezervo volilne mase, ki jo izkoristijo proti delavski stranki. Velika masa žen-stva je po vzgoji konservativna in ta masa je na žalost doma v delavskem in farmarskem razredu. Socialistična stranka bp morala podvojiti svoje agi-tatorične sile, da vsposobi delavsko ženo za njeno politično nalogo, ako stranka hoče. da ne bo volilna sila delavskih žen služila reakciii. • • • Žena je dobila volilno pravico. Ali je zdaj svobodna? Ne! — Žena še ni emancipirana. Politične sile • danes več ne odločujejo, pač pa gospodarske. Politična demokracija je postala farsa. Kdor ni slep, lahko vidi. Voditelji kapitalističnih strank se najbolj zanimajo za miljone dolarjev, ki jih zbirajo v njihovih volilnih skladih. Čim več je dolarjev tem več bo glasov pri volitvah. Tako računajo. In ne motijo se. Velike industrijalne in denarne sile, ki kontrolirajo življenska sredstva miljonov ljudi, gredo za tem, da kontrolirajo tudi politično mišljenje in glasove teh ljudi. Politična demokracija je postala dekla gospodarske in industrijalne avtokra-cije. Volilna pravica ne bo osvobodila žene iz gospodarske sužnosti, ako dopusti, da bo ta njena pravica služila kapitalistom v podaljšanje njene lastne sužnosti. Svoboda žene je še daleč od nje — namreč svoboda proletarske žene. Veliko se govori in piše o gospodarski svobodi, toda malokdo se upa spregovoriti na glas, kaj pravzaprav pomeni ta svoboda za ženo. Prava svoboda žene pride še le tedaj, ko bo gospodarsko neodvisna od moža, ko si bo sama volila poklic, ki jo veseli, ko bo gospodar čez svoje telo in si bo sama volila materinstvo, ko bodo njeni otroci plod resnične ljubezni in ko ji družba odvzame najtežje breme s pleč — mukotrpno vzgojo otrok. O tej, svobodi se pa danes še ne sme govoriti! Žena sama ne veruje vanjo, kajti njena tisoč in tisoč letna sužnost jo je tako omrtvila, da misli, da je najbolj srečna, če more garati dvajset ur dnev-. no in prejemati udarce za plačilo . . . Saj so žene, ki so se protivile volilni pravici do zadnjega; niso je marale in so rekle, da se žena "ne sme umazati s politiko". Zakaj se čudimo? Ali niso bili med zamorskimi sužnji tudi taki, ki so prosili Lincolna, da jih naj ne osvobodi, ker nočejo svobode? Ali ni danes na tisoče mezdnih sužnjev, ki pomagajo kapitalistom, da jih obdrže v nadaljni sužnosti ? Taka je usoda sužnih duš! — O ne, žena^ne bo svobodna, dokler ne pade sedanji kapitalistični si- stem in dokler ne zavlada industrij alna in gospo> darska demokracija. Prava svoboda čaka ženo v bodoči družbi, ki bo socialistična. Socializem bo šele osvobodil ženo. Sedanja naloga razredno-zavednega delavstva pa je, da izobrazuje ženo in jo pripravlja za veliko dobo. Delavska žena in dekle mora uporabiti politično moč, ki ji je zdaj dana, za dosego resnične emancipacije. Slovenske žene in dekleta, naprej! Ne zaostajajte! V politično organizacijo! Pristopajte v socialistično stranko! ODSEVI DNEVA. Prvi dan y avgustu leta 1914 se je pričela vojna, ki se je pozneje razvila v svetovno vojno. Dne 10. avgusta 1920 pa je bil podpisan mir s Turčijo in s tera je bila svetovna vojna "tehnično" končana. Turčija, ki je podpisala mir, ne eksistira. Kar je še ostalo od nekdaj mogočne Turčije, je v vojni proti zaveznikom in njihovi demokraciji. Ko se je podpisal s Turčijo, to je s turško vlado, ki so jo postavili zavezniki, mir, se je na mirovni pogodbi eita-lo, da jo mir; originatorji pogodbe pa so morda po- motorno izpustili fakt, da je ta mir le na papirju. • V vojni za demokracijo je izgubilo dvanajst miljonov evropskih otrok svoje roditelje. Med temi jih ima Rusija 4,000,000 in Nemčija 3,000,000. Za-padna civilizacija smatra, da se Rusiji lahko privošči še več sirot in marljivo skrbi, da se njihovo število zvišuje. Noben mir, tudi carigrajski he, ne ublaži gorja, ki so ga doživeli miljoni sirot po krivdi monarhizma, avtokracije ih kapitalizma. Kadar ti otroci dorastejo, jim bodo socialisti pojasnili, kdo so krivci, ki so povzročili njihovo nesrečo. Ako bodo razumeli vzroke, ki so jih pahnili v največje trpljenje, bodo skrbeli, da ne padejo njihovi otroci po krivdi kfonanih in nekronanih vladarjev v enako gorje. 12 milijonov agitatorjev je že močna armada, ki bi bila v veliko pomoč sovražnikom sedanjega družabnega reda. Toda te sirote so danes večinoma v raznih sirotiščih, kjer jih vzgajajo za lojalne člane sistemu, ki je povzročil, da morajo biti v sirotiščih. In ljudstvo tako rado pozablja vse, kar je doživelo hudega in čaka, da pridejo nanj druga gorja. Samo, da je semintja kaka kapljica veselja, pa se pozabijo dnevi groze in trpljenja. ^ * Medtem, ko se vojna na rusko-poljski fronti nadaljuje s pomočjo najmodernejšega morilnega orodja, ko švigajo brezžične depeše okoli sveta, ko se izpolnjuje vožnja po zraku, ko astronomi odkrivajo nove svetove, se' gode v Templemoru na Irskem ču deži, ravno tako kakor takrat, ko svet še ni poznal elektrike, lokomotiv, tele'fona in drugih iznajd človeškega razuma, ampak je verjel samo v čudeže in v kazni božje. Ni dolgo tega, komaj dva meseca, ko se je nekim pobožnim prebivalcem južne Italije prikazala Mati Božja. Na Irskem so tudi pobožni ljudje in moderne ¡brzojavne naprave poročajo svetu vesti, kako krvave svetniki v stanovanju Tomaža Divana v Templemoru. Bolniki, ki prihajajo k njemu in prosijo pomoči od krvavečih svetnikov, nenadoma ozdravljajo. Tisoči in tisoči so prišli, da vidijo čudež. Vsa stanovanja so oddana, vse sobe prenapolnjene pobožnih ljudi in živilske zaloge so v mestecu izčrpane. Dobre oblasti so poskrbele, da se romarjem preskrbi živeža iz okoliških krajev; svetniki, dasiravno leseni ali iz kovin, čudežno krvave in ozdravljajo bolnike, nimajo pa moči preskrbeti živeža svojim častilcem. Zakaj nimajo svetniki tudi moči nasititi lačne romarje, naj mi pojasni Kazimir Bojeviti v poizvedovalnem kotičku svojega dnevnika, ki čudežno izhaja enkrat na dan, ki je 112 ur dolg. Tudi tak dan je čudež. * ' Dokler bodo krvavele vodiške Johance, svetniki v Templemoru delali čudeže in se prikazovala Marija, dokler bo Kazimir Bojeviti v "pohujšljivi" Av. Mariji prinašal zahvale o ozdravljenjih po pripo-šnjah Marije, dokler bo še toliko miljonov ljudi verovalo "te vraže, toliko časa bodo vojne mogoče in vir izkoriščanja kapitalizmu ohranjen. Gospodarji so tu radi hlapcev. Kadar hlapci ne bodo hoteli biti hlapci ampak ljudje, prekeha vlada gospodarjev. Hlapcev pa je še veliko, zelo, zelo veliko takih, ki hočejo ostati hlapci. Dne 28. avgusta se je svetemu očetu v Rimu poklonila deputacija ameriške katoliške organizacije Kolumbovih vitezov. Ko je papež prišel na svoj tron v sprejemni dvorani, so vsi ti vitezi klečali. Eden izmed vitezov je v pozdravnem nagovoru dejal poglavarju rimske cerkve, da reprezentira ta deputacija en miljon vernih ^užabnikov cerkve, ki so pripravljeni storiti vse, da se vrne človeštvu sveti mir in uduši nemir, ki se je naselil med ljudstvo doline solz. Pod imenom "nemir" mislijo vitezi starega reda vse, kar diši po socializmu. Vitezi hočejo, da ostanejo hlapci in gospodarji in so to papežu povedali. Potem so mu poljubili roko, on pa jim je dal papežki blagoslov. Za gospoda Garyja, Morgana, Armourja in njihove finančne tovariše je to razveseljiva vest. Katoliške organizacije v Ameriki pa bodo zopet dobile par miljonov; za propagando krščanskih idej, kar je kamoflažiran izraz za boj »proti socializmu. * * V krasotico Zizi Lambrino se je zaljubil ru-munski prestolonaslednik Kari Hohenzollern in jo poročil. Ampak nesreča je hotela, da je bila Zizi rojena kot navadna plebejka, tradicija dvorov pa zahteva, da si morajo princi poiskati družice na dvo-. rih. Ponos rumunskega dvora je bil s to poroko užaljen in gospa kraljica in dvorna klika je končno prisilila Karla, da je pustil lepo Zizi, ki bo dobivala iz rumunske državne blagajne $5000 letno pod pogojem, da se izogiblje notoriteti. Princa i>a so poslali na potovanje okoli sveta in pred par dnevi je odpotoval iz Zedinjenih držav proti domu. Enajst ljudi ga je spremljalo na potovanju, ki so zapravili ogromno svoto denarja podanikov t rumunskega kralja, vse z namenom, da princ na po- tovanju pozabi lepo Zizi in si poišče nevesto med visoko aristokracijo. Rumunska dinastija je globoko udana katoliški cerkvi in zato se ne bo duhovščina prav nič zgražala na takim razdiranjem svetega zakona, Ikakor se je dogodil v Bukareštu. Slikali bodo Karla vzor katoličana, pa napadali socialiste, ki rušijo dom, in boljševike, ki so "nacionalizirali ženstvo". * Dvesto deset ogrskih vojnih ujetnikov je bilo ustreljenih, ko so se vračali iz Rumunije proti domu. Ti ujetniki so bili izmenjani za rumunske ujetnike na Ogrskem. Na rumunski meji so bili zadržani in zato so nekoliko preglasno izrazili svoje nezadovoljstvo. Rumunski vojaki so jim hoteli pokazati, da so oni gospodarji njihove usdde. Poslali so jih s pomočjo svinčenk v domove, iz katerih se več ne povrnejo. Do mednarodnega bratstva je še zelo dolga pot. * Ameriško ženstvo je končno v vseh državah linije dobilo volilno pravico. Nekoč se je. smatralo revolucionarno in nevarno, da -bi imeli vsi možki pravico glasovanja. Svet vendarle napreduje. Kljub čudežem, moritvam in ljudski nezadevnosti gre evolu«ja naprej. Bili so časi, ko so posvetne in du-hovske gosposke mučile tiste ljudi, ki niso hoteli priznati vere vladajočih. Za kazen so jih sežigali na grmadah. Danes zapirajo tiste, ki hočejo z besedami strmoglaviti vladajoči sistem. Ampak ta sistem vendarle pada. Čarovnic dandanes ne sežigajo in sodišča za izganjanje hudičev so odpravljena. Papeževa proklestva so izgubila Svojo moč. Verski fanatizem je dandanes majhen v primeri z onim v preteklosti in tudi hlapci postajajo ponos-nejši. Današnje delavstvo ima vsaj nekaj pravic, v prošlosti pa je bilo brezpravno. Današnji šolski ' sistemi so še nepopolni, toda v časih, ko so se še na vsaki božji poti godili čudeži, sploh ni bilo nobenih šol. Kakorkoli je še svet barbaričen, je vendarle boljši kakor je bil. Morda ste že videli stroj, ki potegne 1000 konjskih sil. To je brezdvomno že jak stroj; toda stroji so, ki potegnenejo do več tisočev konjskih sil. Tehniki, ki postavljajo te vrste stroje v razne službe ,postavljajo te stroje vedno v odmerjene službe, ki odgovarjajo gotovim silam. Kjer se potrebuje do 1000 konjskih sil, vposlijo vedno stroj, ki more dvigniti vsaj to število konjskih sil, nikdar pa Ve-doma ne vposlijo strojev, ki potegnejo 1000 konjskih sil, kjer je treba stroja z 2000 konjskih sil, izvzemši, če so poleg kaki drugi pripomočki, ki to strojno pilo povečajo izven tiste sile, ki jo ima stroj sam. Kakor preračunjena sila pri strojih, tako nekako dela tudi sila delavske gospodarske in politične organizacije. Dokler ni naš politični in gospodarski stroj dovolj jak, da zmaga proti-silo, ki mu je odmerjena za preobrat, dotlej je treba delati na to, da bo ta stroj kos svoji nalogi. Zato pa pravimo —1 v organizacijo, kajti organizacija je ta stroj. Paul Birukov:*) Apel za Rusijo. V urah ko ne spim, pri delu in počivanju, med množico in v samoti, sredi otrok in pod pritiskom solnčnih žarkov me spremljajo in pode neprestano strašne sanje. Morje trpljenja vidim pred seboj — umirajoče, izdelane ljudi, starce, žene, otroke, delavke in delavce v najlepši življenski dobi, tresoče se in pogrezujoče pod težo bremen ,pod nagajko strašnih bolezni, pomanjkanja živeža, in vseh smrtnih bolečin, ki izhajajo iz te groze. Močni postajajo slabiči in oslabeli lezejo v grobove. Upali obrazi in izčrpani živci; duša okradena miru in napadena po obupu in sovraštvu proti povzročiteljem katastrofe. Nad vse žalostno in strašno je, ko se človek zamisli v vzdiganje suhih ročic otrok, prosečih hrane in začudeno, pritajeno povešanje oči, ker ni odmeva. "Zakaj?" To uničenje človeštva na debelo se godi v Rusiji. , Zavest te neskončne bolesti je strašna. In pri tem je še nekaj hujšega. Čisto naravno je za človeka, ki ni nestvor, da skuša trpljenje in uničenje odvrniti, kakor hitro se je o njem seznanil. Toda ni ga brezmernejšega obupa za ljudi, ki so željni odvrniti uničenje ter iščejo vzroke, da bi našli popravek, pa stoje pred dejstvi, ki pričajo, da ni nobenih pametnih vzrokov za vničevanje in da trpljenje, ki ga slednje povzroča, ne najde nobenih občutkov. S takim obupom sem napolnjen, ko vidim trpljenje, kateremu je izpostavljeno rusko ljudstvo, ne da bi imel kdo koristi od tega. Rusija pridela na miljone ton žita več kakor ga porabi za svoje potrebe. Pred vojno je bila ena največjih žitnic sveta in je redila vso Evropo. Zakaj mora danes umirati gladu? Zakaj ji je danes zaprta pot za izvažanje žita iz krajev, kjer se prideluje, v kraje, kjer ga potrebujejo? Pred vojno Rusija ni imela zadostno razvitih tehničnih pripomočkov, da bi ii bilo mogoče vzdržavati možnost za prevažanje. Številni stroji in nove naprave, ki imajo biti nameščene namesto starih, so prihajale iz inozemstva. Sedanja blokada to preprečuje. Prevažanje je odvisno od kuriva. Blokada onemogo-čuje dovažanje kuriva. Blokada je oropala Rusijo nafte in premoga. Vse kar ji ostaja je les, a dova-žanja lesu je vsled dolgih potov in velikanske količine ter slabih prevoznih zvez ¡skoraj nemogoče. Pomanjkanje kuriva je ustavilo stroje in indhstrije, in s prestankom industrije je ustavljeno vse gospodarsko in duševno življenje dežele .Taki industrial-ni stroji pa, ki obstajajo, trpe na pomanjkanju mazila. Blokada je oropala Rusijo za ves ta dragoceni material. Ne le pomanjkanje kruha, temveč tudi obleke, pristrešia in kulture nastaja. Prihodnja zima žuga z uničenjem neštevilnih žrtev vsled prehlada. Vzlic temu se blokada nadaljuje. Zakaj? _ #) Paul Birukov je spisal življenjepis Leva Tolstoja. Rusija je imela revolucijo. Kot rezultat je prišla na površje sovjetska vlada in je vstrajala dve leti. Zapadne sile gledajo nanjo kakor zverižena moralna družba na nezakonskega otroka. Dajmo, pravijo — iztrebiti ves ruski narod, ker trpi tako vlado. Po kakšni pravici ali logiki vse to? Reklo se mi bo, da propaganda, ki jo vodi ta vlada ugroža z zastrupi j en jem Evrope in svet misli, da je treba zastaviti temu zastrupi j evan ju pot. Ali je blokada ustavila to propagando? Ne; ideje* ki tvorijo temelj družabne organizacije sedanje Rusije, so se že zdavnaj razširile preko blokade in se razprostrle same svobodno preko vseh meja po svetip. Toda ve, zavezniške vlade povzročate zločin, ki je še večji od tega. Ve ščujete napram ruskemu narodu druga ljudstva. Ve jih opremljate z municijo. Ve spravljate ruski narod v bratomorstvo. Nekatere Ruse opremljate z orožjem za ta namen; drugim Rusom odrekate vse. Ve sejete med ljudstvo sovraštvo. Zakaj? Ali si morete predstavljati propadanje trpečih nesrečnikov, ki so bili po vaši volji, in proti svoji, gnani v boj drug proti drugemu, med tem ko je njih prošnja le, da jih pustite pri miru? Če Rusija še ni v popolnem potoku krvi, je to zasluga ruskega naroda, ki prehaja brez bojevanja in odprto v bratske roke k svojim bratom. Zakaj poskušate uničiti rusko ljudstvo? — Rusko vlado nemarate. — Dobro. Toda zakaj morite nedolžne ljudi? Strašne reči se dogajajo danes v Rusiji, to je res. Toda v njej je tudi svetlobe. Zadnjo spomlad, ko sem se mudil v Rusiji, sem videl in občutil utripanje žile novega duha in obnovljenega življenja. Videl sem mnogo mož, zlasti^ mnogo mladih mož, ki so dihali s polnim vzdihom življenje novega reda — spomladni čas človeštva. Videl sem nova in plodna podjetja javnih naprav. Videl sem ljudi, ki vladajo s herojstvom, braneč pred svetom nove, njim svete pravice delavcev in priprostega ljudstva. Videl sem zarodek novega duševnega živlejnja in prepričanja, ki kipi v srcu ruskega naroda. Videl sem v vseh plasteh ruskega življenja jako kljubovanje proti vojni sami, ne glede od kod prihaja. Še en drug "zločin' je, ki so ga po vašem mnenju zakrivili vladarji Rusije. To je zločin v Brest 'Litovsku. Ta zločin vas je razžalil, in oprali ste ga v krvi nedolžnih. V vaših očeh je bil to zločin, ki je dirnil vaš ponos, vaš prestiž. Zanje je bilo to dejanje herojstva, ki nima para v zgodovini. Napadeni od str&ni močnega sovražnika, ljudstvo in vlada razorožena, so odprli poizkuse za sklepanje miru ter vas povabili, da storite isto. Toda vi ste jim odgovorili le z zaničevalnim molkom. Od takrat ni ruska vlada nikdar prenehala s sugestijami za spravo, toda vi ste odgovarjali s "tanki" in drugimi stroji uničevanja. — Zakaj? Vzemimo, da vladajo v Rusiji zlobni ljudje, pa je potrebno, da se ohrani svetu red pred njihovim vplivom — vzemimo to vpoštev radi argumenta. Ali vi delate v vaši slepoti nasprotujoče reči. Vi se hočete zavarovati pred povodnjo z zidom. Voda naraste, pa preplovi vso deželo, preplovi ne le vse naokoli, ampak gre naprej in nadaljuje svojo pot prinašajoč seboj epidemijo, katero želite odvrniti, tudi če imajo zato trpeti nedolžni ljudje. Samo odkrito, ob vsi zori in dnevu resnice, se vam je mogoče boriti proti temu, kar je po vašem mnenju — zlo. Nič več ne govorim z vami, vladarji demorali-zirane sile. Za vas še ni prišla ura kesanja. Tudi za vas velja pomilovanje. Obračam se od vas proč. K vam se obračam delavci vseh dežela in narodov. Zlasti se obračam k vam, delavci Velike Britanije, tako močnih v svoji neodvisnosti in jakih v svoji kulturi. Upam, da med vami še živi moralno mnenje, da še verujete, da je človeški vesti mogoče klicati: Dovolj je tega zla! Vi ste tisti, delavci, bratje .stvaritelji življenja, h katerim se zatekam in zaupam usodo moje nesrečne domovine. V vaših rokah je njena spasitev. Spoznajte, prosim vas, ves zločinski teror ,ki je bil povzročen in ga ustavite. Toda tudi ko tako apeliram na vas, je moja duša teška in nesigurna. Po kakšni pravici si dovoljujem apelirati na vas? Nobene druge pravice nimam, kakor te, ki je zapopadena v človeški na-turi. V tem smislu imam izpolniti gotove dolžnosti. V teku mojega življenja, ki je že v letih, mi je bila dodeljena po nezasluženju velika sreča. Bil sem intimni prijatelj velikega mojstra Leva Tolstoja, katerega je svet že pred davnim spoznal kot vtele-šeno samozavest človeštva. In zato vem, da če bi bil danes živ, bi njegov glas grmel po vsem svetu in bi povzročil, da bi prišli močni na svoja kolena. Moj glas ni tako močan. Toda kakorkoli je slab, bi si štel za zločinstvo, ako ga ne bi povzdignil v imenu mojega starega velikega mojstra, z apelom na vas, bratje, delavci: Spasite Rusijo! Po "Reconstruction." Pravljica o ustvarjenju sveta. - Davno je temu. Naši bogovi so imeli dolg čas. Povsod tod, kjer stoji danes svet, je bila tedaj kalna voda in strašna tema. Tako vendar ne bo, je dejal Gospod, in pomig-nil je z močno svojo roko, in glej, nebesa so naenkrat oživela, angeljski kori so se mu priklanjali, mična godba se je razlegala in peli so hosanah. Ali petje je bilo vedno enako; vedno na čast in slavo božjo — tega se pa tudi sčasoma človek naveliča — ah je kaj čudnega po tem, da jih že Gospod ni več poslušal in je rajši nad vodami razmišljal, prav tod, kjer stoji sedaj naš svet? Mislil je: "Ti an-gelji so tako čednostni, tako pobožni, tako dovršeni — prav nič dela nimam ž njimi." In pomislil je dalje: "Enega takega tovariša bi si želel, s katerim bi se nekoliko psvetoval, nekoliko jezil in pa t, tudi nekoliko zabaval — ali angeljem bi ne smel biti podoben, kajti le-ti so predobri, vedno prikimavajo in kar delam, vse brez ugovorov odobravajo. Nič odpora, nič — niti kritizirajo ne." In glej, komaj je to mislil, že se je zaslišal glas: '' Tukaj sem in sicer takšen, kakršnega si si želel!'' Gospod mu je milostljivo pokimal in tovariš je bil vzprejet. Kakšen je ta družabnik pravzaprav bil, ne morem prav dobro povedati, kajti takrat še ni bilo fotografov, ali nekaj vem: imel je oster jezik kot meč in kar je mislil, to je rekel. In šla sta z Gospodom v nebesa, tovariš je prelezel in prevohal vsak kotiček, slišal vse koncerte ter plaval z Gospodom nad vsemi vodami. Dolgo časa je še bil miren. Ko sta pa postajala utrujena, prenehala sta na potovanju in rekel je tovariš Gospodu: Gospod, zakaj puščaš ta prostor tako prazen? Zakaj je tod povsod toliko vode? Po mojem mnenju bi se dalo vse to drugače narediti in vse prav imenitno izrabiti. Pod to vodo je brez dvombe trdna zemlja. Vodo razdeli v morje, jezera, reke in potoke, oblaki naj dajo dež, preje naj se pa zemlja osuši, da se bo mogla obsejati, in nebeški svod naj daje svetlobo." In Gospod je vzdignil roko k povelju, in vode so s,e stiskale skupaj, nastalo je morje, jezera, reke in potoki, zemlja se je sušila in zelenela, na nebeškem svodu se je pojavilo solnce, pošiljajoč svoje žarke na zemljo; v daljavi pa je bledel mesec: zrak pa je trepetal vsled razkošnega vetreca. ki je plaval po njem in že je bilo čuti petje krasnih ptičev. Zemlja je zardela nad svojo krasoto, potočki so veselo curljali ... "V resnici to ni slabo," hvalil,je tovariš in FGospod je ustvarjal dalje: "V vodovju naj se tudi razvije življenje, naj žive večji stvori, pa tudi manjši, eden naj živi drugega, mali velikega." Vso naravo je Gospod oživel, dal ji je golazen, zverine in ptice, posejal jo tudi s cvetkami in drevesi. Tovariš hvali zopet Boga, kar Gospoda zelo veseli in ustvarja le dalje. Ne vem," kako je že šlo vse po vrsti, ali mislim, da je vse* v svetem pismu zapisano. Na zemlji je nastalo gibanje, in Gospod vedno na zemlji, se malo briga za nebesa in tudi tovariša bolj pušča v nemar. Ali ta se priglasi vedno sam, vedno svetuje, četudi ga nihče nič ne vpraša — povsod si česa želi. Gospod, poln dela, je včasih zelo rad, da ima poleg sebe mislečega tovariša, četudi se mu zdi včasih preveč predrzen. Končno pa je bil vendar svet ustvarjen in krona njegova, človek, je bil tudi že tu! V blagem čutu izvršenega dela počiva Bog, tovariš pa med tem s kritičnim pogledom motri delo Gospodovo. V tem času pa, ko je imel Gospod polne roke dela, so se pa spuntali gori v nebesih angelji, in zlasti eden izmed njih, katerega je Gospod najbolj odlikoval, mu je izkazal največjo nehvaležnost. "Jaz teh vseh, ki večno le kimajo in ti hvalo prepevajo, nimam rad, takšni so hinavci in kažejo roge, kadar se je tega najmanj nadejati," zamrmral je tovariš in svetoval Gospodu: "Nekaj energičnega naredi ž njimi, to jim bo opomin, sicer ti kakšno zagodejo, da jo boš pomnil." Gospod se je porogljivo nasmejal. — In vendar se je to zgodilo tako, kakor je prerokoval tovariš. Oni uporni angelj je zapeljal človeka k neumnosti, in Gospod, razje- žen nad ravnanjem angelja, je kaznoval ljudstvo.* Poslal je nanj lakoto in žejo, duševne in telesne muke, bolezen in greh. Tovariš pa, videč vse to, se je obrnil od Gospoda proč in mu dejal: "Trd si, ostro kaznuješ, in riedopade se mi od Tebe, grem rajši doli med ljudi." — "Pojdi, kamor hočeš in ne pridi mi tako kmalu pred oči!" zavrnil ga je ne-voljno Gospod. Ali po dolgi dobi zaželel je Gospod svojega tovariša in poklical ga k sebi. Tovariš je prišel. "Kako se ti godi, nezadovoljnež? Ali je tam doli bolje kot pa tukaj pri meni?" vpraša ga Gospod. "0 bog, žal mi je, da sem ti svetoval ustvariti svet; beda je, beda, škoda govoriti. Ljudstvo ni dosti vredno. Malo časti ti dela. Potuhnjena tolpa je to. Bogatejši izmed njih so leni, grehu vdani, razkošni, ošabni, okrutni, ali vendar imajo že prostor v nebesih plačan. Reveži pa žive žalostno; kar srce me boli, ko vidim, kako jim je težko biti čed-nostnim. Kakor hitro pa takšen revež čednost za1 pusti, ga zapro; bogatega lumpa pa še časte. Kar tam doli nazivajo "Bog", to ima v vsaki vasi dru go podobo. "Dosti, dosti, ne tarnaj, saj tudi sam nisem s svojim delom zadovoljen," odgovoril mu je Gospod. "Vse te slabe stvari mi je naredil hudič in mi je vse moje delo pokvaril. Sedaj sem pa že vse popravil, poslal sem na svet svojega sina, k' je s svojo »smrtjo ljudstvo osvobodil od hudiča in s tem svet odrešil." "Hm, zamrmral je tovariš. "Prosim Te, Gospod, zakaj osvoboditi to ničvredno tolpo s svojim sinom? Ti si Vsegamogočni, kaj moreš premagati hudiča še-le s smrtjo svojega Sina, ali si ne moreš drugače pomagati? Uniči to pleme tam doli in ustvari drugo. Obdaruj pa novo porojeno ljud-stko z redko lastnostjo: Naj toliko ne laže, naj ne trga svojemu bližnjiku vsake drobtinice iz ust, naj ne rdi sramote, ako se mu daje poljubljati copata, pa če je tudi na njej prišit zlat križ; stori, da ne bo ljudstvo strahopetno, daj mu več ljudske sar. stalnosti, tolerantnosti in zmisla za pravičnost." Ali Bog ni poslušal svojega svetovalca: "Mogoče se to seme človeško le poboljša," dejal mu je v svoji d®brotljivosti, ali do danes čaka na to — zaman. Kardinal Gibons pravi, da se ameriško ženstvo ne bo posluževalo volilne pravice, ržlzun malega števila. Po njegovem mnenju je za ženske bolje, da puste drugim odločati in da se ne mešajo v politiko. Tako je mislila cerkev ves čas in tako so mislili tudi drugi mogotci. Evolucija žene pa je šla naprej in jo privedla iz starih suženjskih razmer na stališče enakovredne članice človeške družbe. Vloga ženstva v odločanju družabnih vprašanj se je tako-rekoč šele pričela. Sodrugi, razširjajte najboljšo jugoslovansko socialistično revijo "Proletarca." Svoboda in socializem. Veliko ljudi je, sicer dobrih in pametnih, ki jim je socializem sicer z ene strani simpatičen, ki pa se ga vendar naravnost boje, in če se ne bore proti njemu, vsaj ne ganejo z mezincem, da bi pomagali njegovemu gibanju in ga pospešili. Boje se, da prinaša socializem smrt svobodi. Pogostoma so to močne individualnosti, sposobne za velika dela, ki pa še bolj kakor poprečni ljudje čutijo potrebo svobode za svoje življenje in delovanje. Društvo, v katerem bi jim bilo od konca do kraja vse predpisano, kjer bi bilo vse njihovo življenje po'd večnim nadzorstvom, kjer bi morali vsako svojo misel podvreči misli večine, kjer jim ne bi ostal noben kotiček za njihove skrivnosti, ki so jim draga prav zato, ker so skrivnosti — tako društvo ne bi bilo zanje le neznosno trpljenje, ampak bi zdrobilo njihovo moč, ubilo njihov polet in uničilo najboljše, kar bi mogli dati človeški družbi. O socijalizmu je res precej razširjeno mnenje, da hoče stlačiti ves svet v nekakšno ogromno kasarno, kjer se bo vse človeško pleme gibalo kakor velikanska mašinerija in kjer bo za korist družbe vsakdo moral žrtvovati svojo osebno svobodo. Socializem spravljajo v nasprotje z individua-lizmom in mislijo ,da ni za človeštvo mogoča druga alternativa kakor ta: Absolutna pravica osebnosti ali pa absolutna pravica družbe. Kaj pomeni absolutna pravica osebnosti, nam približno kaže se.danja kapitalistična družba. Ta pravica vodi neizogibno do načela, da je močnec in brezobzirnemu vse dovoljeno. On sme uživati desetkrat, dvajsetkrat več kakor drugi; če ne more použiti vsega, kar nagrabi, sme nakladati kupe, polniti skladišča, bodisi da stradajo množice družili zaradi tega. Če ima moč, sme izkoriščati prirodo in ljudi, zatirati razrede in narode; tudi krasti, ropa' in ubijati sme. Zaradi pravice ene osebnosti lahko pogine vsaka pravica tisočerih drugih osebnosti. In ne more se niti trditi, da je taka absolutna osebnost res najmočnejša in boljša od drugih. Kajti moči za izkoriščanje ne daje v kapitalistični dr posamezniku priroda, ampak denar. Izkoriščevalec je lahko navaden slabotnež na duši in na teles; denarjem si lahko kupi glave, ki morajo delati zanj Lahko je napol slep, brez zmisla za barve in oblike denar mu dovoljuje, da napolni stene svojih salr nov z umotvori največjih mojstrov in okrade za t? užitek tisoč ljudi, katerim bi bil bolj namenjen. Grd in oduren je lahko, ali z denarjem si lahko kupi ljubezenske naslade, po prirodi namenjene drugim. Absolutna pravica osebnosti vodi v tirans* suženstvo. Ona ne daje svobode, temveč jo uničuje. Kdor ljubi svobodo, se ne more ogrevati za skrajni individualizem. Ali tudi absolutna pravica družbe bi bila neznosna. Tudi ona bi pomenila tiranstvo. Toda sociali-1 zem nima z njo nič opraviti. Človek je individualnost. Čim razvitejši je, tembolj čuti to. Individualnost zahteva svobodo in jo potrebuje kakor pluča zraka, kakor riba vode, kakor zemlje rastlina. Brez svobode zamre individualnost, kakor ovene cvetlica brez vlage. O tem ni bilo nikdar dvoma med socialisti. In socializem ne stremi po armadi na mrtvo dresiranih rekrutov?/temveč po organizirani družbi svobod ljudi, po družbi, ki bo individualnosti dala in za-jamčila toliko svobode, kolikor je le more uživati posameznik, ne da bi s tem škodoval družbi. Socializem je v prvi .vrsti in pretežn gospodarski problem. Anarhija kapitalističnega gospodarstva onemogoča izkoriščanje, zatiranje, brezpravnost, tiranijo, teptanje pravic in uničevanje osebnosti. Da pride osebnost do svoje naravne veljave, je treba gospodarskega sistema, ki prepreči dosedanje izčrpavanje množic v prid posameznikom; treba je sistema, ki bo služil družbi. To je sistem družabno organiziranega dela in ta je le tedaj mogoč, ako so delovna sredstva last družbe. V tem ni nič krivičnega, zakaj delo zahteva priroda. Torej ga sme zahtevati tudi družba, ki bo zato svojim članom delavcem dajala, kar potrebujejo, to se pravi, kar so družabno producirali. S tem bo družba človeku zagotovila najboljše življenje, ki bo po stanju vede, tehnike, kulture mogoče. In šele s tem bo individualnost dobila neodvisnost in podlago za svobodno življenje. Socializem ne uničuje svobode, ampak jo prinaša. UTRINKI. T-T RANČI JA in druge zavezniške sile še vedno dovažajo vojni materijal generalu Vranglu za boj proti sovjetski Rusiji, daslravno je Lloyd George podajal izjave, da ga Anglija ne bo podpirala in kazala svoje ogorčenje nad francosko vlado, ker je priznala Vranglove pustolovce za vlado južne Rusije. Ko je Vrangel prejel francosko noto, je izdal proglas, v katerem poziva rusko ljudstvo, naj se mu pridruži k boju za strmoglavljenje sovjetske vlade. Kmetom je obljubil zemljo, obljubil je, da v slučaju zmage razpiše volitve za ustavodajno skupščino, ki naj bo določila formo vlade, kakršno želi rusko ljudstvo. ' Kmetje, ki so si zemljo po revoluciji že prisvojili, pa so hoteli od Vrangla določnejše garancije, da jim ne bo odvzeta, ako pride na krmilo njegova klika. Določne garancije pa Vrangel ni mogel dati, Iker prevladujejo v njegovem štabu caristični elementi, ki zahtevajo povrnitev zemljišč prejšnjim posestnikom. Vrangel je s svojo taktiko in "demokratičnimi" obljubami za las podoben Koleaku in Denikinu in ga bo doletela tudi enaka usoda — preje ali sleje. Zastonj je vsako upanje, da se cari-zem še kedaj obnovi v Rusiji.. MIROVNA pogajanja v Minsku med Rusi in in Poljaki še niso prinesla miru, ki ga naj-brže ne bo še tako kmalo. Poljaki so s strategijo francoskih generalov» 'potisnili rusko armado od Varšave in Poljakom je zopet zrastel greben. Ponovili so zahteve o obnovitvi stare poljske države, ki je segala daleč v notranjost današnje Rusije in mesto narodnostne meje zahtevajo strategične meje na ruske stroške. Zavezniki ne smatrajo uspehov poljske armade za odločilen poraz ruskih čet, pa pritiskajo na Varšavo, naj bo v svojih zahtevah zmerna in sklene z Rusijo mir predno obnovi svojo ofenzivo. O ruskih, porazih prinaša časopisje gorostasne vesti in če bi bile vsaj napol resnične, bi danes ne bilo niti enega ruskega vojaka na poljskem bojišču, ki ne bi bil ubit ali pa ujet. Rusko vojno poveljništvo sploh ne prizna poraza in poroča, da so se ruske čete umikale v redu izpred Varšave. Pomanjkanje rezerve je bil glavni vzrok ruskega umikanja, no zatrdilu ruskih poročil. Vesti o ruskih porazih iz raznih evropskih mest so si tako nasprotujoče, da ie iz njih nemogoče napraviti jasno sodbo. Treba bo počakati, da prodro blokadni kordon tudi natančna poročila iz Rusije. V tistem delu Poljske, ki so ga zasedle ruske čete in ga pozneje izpraznile, so poljske oblasti pričele s teroriziranjem vseh, ki so osumljeni, da so simpatizirali z boljševiki. Poljska vojna sodišča so jih že mnogo usmrtila, fanatično poljsko ljudstvo pa vprizarja progone proti zidom. Zagovorniki vojne proti sovjetski Rusiji so zopet v ospredju in glasovi iz londonskih in italijanskih vladnih krogov za mirovna pogajanja z Rusijo so potihnili. Da ni danes Evropa zopet v ognju, se .ie zahvaliti nastopu delavstva proti nakanam evronskih in drugih reakcionarjev. "Odbor akciie". sestoječ iz zastopnikov delavskih organizacij v Angliji, je odločno proti vojni in skuša organizirati delavstvo vseh drugih zavezniških dežel za enoten nastop proti imperialističnim nakanam. Kliub kritičnni situaciji smatrajo mnogi politiki, da se bo v bližnji bodočnosti sklenil z Rusijo mir, ker ie to edina rešitev iz političnega in gospodarskega kaosa, v katerem se nahaja Evropa. DOLGO pričakovano zniževanie cen življenskim potrebščinam se je pričelo, poročajo vladni uradi iz Washingtona. Skladišča so prenapolnjena živil, ker so jih špekulanti nagromadili z namenom, da jim še bolj zvišajo cene. Vzrok znižanju cen je baje ta, da so banke odtegnile špekulantom kredite in jih s tem prisilile, da so vrgli živila na trg v velikih množinah. Letošnji pridelek sladkorja bo največji od leta 1914. Ob enem je vsled nizkih evropskih valut izvoz skoro onemogočen. Trgovci na drobno prodajajo živila še večinoma po starih cenah in oblasti jim groze, da jih bodo prosekutira-le, ako ne omeje čezmernih profitov. Tudi cene obuval, oblek, pohištva in več drugih potrebščin so znižane. Medtem pa prihaja v nekatere industrije tudi brezposelnost. Y raznih avtomobilskih tovarnah so znižali število delavcev in skraišali delovni čas. V predilnicah na vzhodu je odpuščenih na desettisoče delavcev. Vendar pa izjavljajo visoki finančniki, da ni nobenega vzroka za splošno krizo. Vsa teden-ca gre za tem, da sè znižajo delavske nlače in z njimi tudi cene potrebščinam. Kliub vsem olepšava-njem je gospodarski položaj Zedinienih držav kaotičen in je čisto mogoče, da pride do poloma in s tem do velike brezposelnosti. Pri iesenskih volitvah ima ljudstvo priliko, da pomete s kapitalističnimi strankami in izvoli na njihovo mesto socialiste, ki bodo varovali ljudske intere"A Ameriška federacija dela grozi. /U ,bo pretrgala vezi z evropskim delavstvnT". združenim v Mednarodni zvezi strokovnih organizacij, ker se ne strinja z radikalnim stališčem evropskega delavstva v pogledu socialnih vprašanj in stališča z ozi-rom na rusko vprašanje. Gompersova klika, ki je na krmilu A. F. of L., gleda sovražno na gibanje zavednega delavstva, ampak to giban™ ho šlo naprej kljub naporu reakcionarnih odb^^ikov ameriških unij, da ga ustavijo ali vsai omeie. Evropski delavci gledajo s pomilovaniem na starega Gom-persa in se čudijo ameriškemu delavstvu, da trpi tako'osebnost na krmilu svoje največje organizacije. Farmer-Labor Party mora najprv». osvojiti vlado A. F. of L., ako hoče doseči resn^ii uspeh za ameriško delavstvo. BOROŽEVANJE na suhem in na morju se na-^ daljuje, kljub temu, da je vojna trajen mir in demokracijo dobljena. Iz Washin*>+-«na poročajo, da bo imela vojna mornarica Zedinienih držav do leta 1923 35 drednavtov poleg raznih drugih bojnih ladij, ki se bodo zgradile do tistega časa. Sedaj imajo Zedinjene države 19 drednavtov in čez par let jih bodo imele še enkrat toliko. Svoje mornarice pomnožuje tudi Anglija, Japonska, Francija in druge manjše države. V armadi in mornarici so vposljeni različni strokovnjaki, ki izboljšujejo vojne naprave in izpopolnjujejo armadni in mor-narični sistem. Tudi to je dokaz, da ne bo miru preje, da nadomesti sedanji sistem socialistični, kajti trajen mir je pod kapitalističnim sistemom nemogoč in vanj verujejo le utopisti, ki ne poznajo tega sistema in vzrokov, ki povzročajo vojne. SLOVENSKA Svobodomiselna Podporna Zveza ima te dni v dvorani Pilsen Auditorium svojo konvencijo. Podporne organiganizacije vrše delo, ki spada državi, kajti njena dolžnost bi bila skrbeti za delavce v slučajih bolezni in nesreč, kakor tudi za niihove družine, kadar so v potrebi. Delavsko zavarovanje od strani države se v nekaterih evropskih deželah že uvaja. Tudi Zedinjene države bodo morale prej ali slej prevzeti posel, ki ga danes vrše podporne organizacije, ako ne preje, prav gotovo .takrat, ko dobe vlado socialisti. Dokler se to ne zgodi, so podporne organizacije potrebne. Na tiste delegate SSPZ., ki še niso aktivni v socialističnem gibanju, apeliramo, naj se mu pridružijo, kajti delo za socializem je najboljša podpora, ko jo bo deležno delavstvo, kadar pride do svojega cilja. Konvenciji želimo uspeh, delegatom in delega-tinjam pa kličemo: Dobrodošli! l^ONVENCIJA K. S. K. J., ki je zborovala v Jolietu, je dala veliko klofuto čikaškemu Za-krajšku, ki je ne bo tako lahko pozabil. Zadnji dan konvencije je prosil za vstop, ker je želel nagovoriti zbrovalce. Za predlog, da se mu ne dovoli vstop, je glasovalo čez sto delegatov, med njimi pet duhovnikov, in za predlog, da se mu dovoli, je glasovalo šest delegatov. Tako pada zvezda tega moža, ki je nekaj mesecev nazaj sanjal, da bo zakra-Ijeval v KSKJ. Duhovniki oznanjajo s prižnic, naj stariši ne dajo citati svojim otrokom njegovega nabožnega lista, ker prinaša pohujšljivo gradivo, par duhovnih sobratov ,ki jih je še imel na svoji strani, so ga pustili na cedilu, in tako je prišel "edini slovenski škofijski cenzor" v kritično situacijo popolnega moralnega poraza. G. Schneller iz Cleve-landa, nekdanji bos jednote, je doživel s to konvencijo isto usodo, kakor njegov "reinšuran" ibrat Kazimir. Upamo, da bodo Schnellerjevo afero pojasnili svojemu članstvu odgovorni faktorji jednote. da bo vedelo, kakšni karakterji so razni Schnellerji in bojeviti Kazimirji, ki so denuncirali vsevprek, grozili poštenim ljudem z ječami, deportiranji in in-terniranjem, sami pa so jemali denar od kraljevske propagande, za judeževe groše so služili kapitalistom v krajih, kjer je bilo naše delavstvo na štrajku za večji kos kruha, medtem pa so kričali: "Primite tata!" Božji mlini meljejo — tudi za klerikalne stebre. ENSKE Zed. držav so dobile volilno pravico, ki so jo imele do sedaj le v nekaterih državah. Ta zakon je sedaj inkorporiran v devetnajstem dodatku ustave Zedinjenih držav in je veljaven za vse države. Upati je, da se bodo ženske v bodoče bolj zanimale za politična vprašanja in vstopile v stranko, ki je od nekdaj zagovarjala volilno pravico za ženske, — to je socialistična stranka. Eksekutiva socialistične stranke, ki je pred kratkem zborovala v Pittsburghu, Pa., je pozdravila ta ukrep s sledečim komentarjem: "Republikanska in demokratična stranka sta bili od nekdaj nasprotnici ženske volilne pravice, in kadar je prišlo to vprašanje na njihove konvencije vsled prizadevanja sufragetk, se je o njem razpravljajo z dovtipi, zasmehovanjem in poniževa njem žene. Republikanska stranka je od leta 1854 pa do leta 1916, to je od njenega rojstva pa do pred krat kem, stalno zavračala zahteve žen po volilni pravici. t Le leta 1872 in pa leta 1876, se je govorilo na njeni konvenciji nekaj o "uvaževanju" ženstva. Demokratična stranka je molčala o ženskih pravicah do leta 1916, to je nad sto let. Leta 1916 šele so se obe — demokratična in republikanska stranka vsled pritiska sufragetk spomnile, da je treba dati ženi volilno pravico, in to le po državah. Vsled prizadevanja sufragetk po vseh državah, da postane ženska volilna pravica ustavni zakon Zed. držav, je prišel ta zakon v veljavo šele sedaj, toda zasluga zanj ne gre demokratični niti republikanski stranki, ki so mu vedno nasprotovale. Končno apelira eksekutiva socialistične stranke, naj se delavske žene organizirajo v socialistični stranki in naj glasujejo pri volitvah za socialistične kandidate, kajti njih interesi nimajo z interesi aristokra tičnih žena nobene identičnosti." Koliko glasov bo dobila Socialistična stranka pri predsodniških volitvah? To je vprašanje, ki se nemalokrat sliši v pogovornih. Med tem ko ni mogoče povedati števila socialističnih glasov, ki bodo oddani za socialistično kandidate ,se lahko reče, da če bi bilo ameriško delavstvo zavedno, bi lahko po-medlo obe stare stranke s svojimi glasovi iz površja in izvolilo socialistične kandidate v vse postavoda-je; saj je delavski razred najštevilnejši razred v družbi — le žal, da ni najzavednejši. Od kar je poslala Varšava proti rdeči ruski armadi 1000 policajev, se je začela ruska armada umikati. — Some police force! Ako v vaši naselbini še ni socialističnega kluba, ga ustanovite. Za pojasnila pišite tajništvu J. S. Z., 3639 W. 26th St. Chicago, 111. Današnji kapitalisti ijive skoraj tako, kakor je učil Kristus, ko je približno dejal: "Ne skrbite, kaj boste jedli, kaj boste pili, v kaj se boste oblekli, kajti ptice ne delajo, pa vendar eive, cvetlice ne delajo, pa so vendar oblečene itd., itd. — ker za vse skrbi ljubi Bog v nebesih." Kakor ne delajo ptice, pa vendar žive, in ne svetlice, pa so vendar oblečene, tako nekako izhajajo brez dela in žive vzlic temu v razkošju in sijaju tudi kapitalisti, samo s to izjemo, da zanje ne skrbi ljubi Bog v nebesih, ampak delavske roke in možgani na zemlji. Vladarji našega življenja ne bodo odstopili od svojega gospodstva- Nadaljevali ga bodo in po-množevali svojo gospodarsko moč, dokler ne bo večina ljudstva videla njihove "skrivnostne" moči v deželi. Proti tej nevarnosti je edina odpomoč v socialistični stranki. Današnje vladajnje je vladanje denarja, ne pa vladanje ljudstva. Da je temu tako, je vzrok v tem, ker je na krmilu kapitalizem. Kadar bo na krmilu socializem, bo šele vladanje ljudstva mo-Dolžnost vseh tistih, ki žele da pride ljudska vlada namesto denarne vlade, je, da delajo za Socializem. Če zmagajo pri volitvah republikanci ali de-mokratje — stranke ,ki zagovarjajo privilegij, sistem, ki daje privatnim lastnikom pravice izkori-ščevanja, bodo rekli delavcem to, kar so rekli do sedaj: "Vi delajte in služite kruh, mi ga bomo pa jedli." Če zmagajo delavci, to je Socialistična stranka, bodo rekli delavci: "Mi smo za demokracijo, in pod demokracijo mora vsak delati,, ali pa nima kaj jesti." In privatni špekulanti bodo šli delati. Ali ste že postali ameriški državljan? Če še niste, storite to takoj, čim vam je po zakonih mogoče. Kajti le tedaj, če ste ameriški državljan in volilec, bo vaše prizadevanje za resnično demokracijo štelo. Glasovi iz našega gibanja. POZIV NA KONFERENCO. Gross, Kans. — Kot je razvidno iz raznih poročil, ameriška socialistična stranka zopet lepo napreduje. Izgleda, da je prestana kriza in upati je, da se stranki s časoma pridružijo razne frakcije ,ki so se radi nesoglasij o taktiki ločile od nje. Končni cilj vseh struj je enak, zato ni vzroka, zakaj naj se ne bi zedinile tudi za taktiko. Več vpoštevanja razmer bi jih čisto lahko približalo k skupnemu delu. Naj si bodo že razlike o taktičnih vprašanjih karšnekoli, eno je gotovo: Brez organizacije ni uspeha. JSZ. je zopet v zvezi s stranko in sedaj imajo priliko povrniti se v organizacijo vsi tisti kritiki in brezi»rižniki, ki znajo toliko povedati čez kapitalistični sistem, toda sami ne store ničesar, da se ga odpravi. ' V Crawford County smo imeli lepo število slovenskih socialističnih klubov, toda razun par so vsi prenehali s poslovanjem. Vzrokov za to je več, ki pa jih ne bom tukaj navajal. Ker so se razmere precej spremenile, je sklenil slov. socialistični klub Št. 157, JSZ. v Grossu, da se skliče konferenco, na katero so vabljeni vsi naši nekdaj aktivni sodrugi iz okraja Crawford, da se na nji pomenimo o sedanjem položaju in o možnosti reorganiziran j a razpadlih klubov. Na tej konferenci bo podano tudi poročilo o knjižnici, ki jo ima sedaj v posesti naš klub. Konferenca se vrši v nedeljo 19. septembra ob 2. popoldne v Krenkarjevi dvorani v Franklinu. Sodrugi iz Breezy Hilla, Franklina, Edisona, Jacksonvilla, Frontenaca itd., udeležite se te konference! John Kunstelj, tajnik.. Cleveland, O. — Zanimanje za naš klub št. 27, JSZ., je boljše kot je bilo pred časom. Na zadnji seji je pristopilo šest novih članov, na predzadnji pa eden. Tudi v klubu samem se opaža več življenja Na zadnji seji smo med drugim sklenili, da bo naš klufo v bodoče prirejal vsako prvo in tretjo soboto v mesecu predavanja in diskuzijske večere. Vstop je vsakemu prost. Diskuzije so za sodruge najboljša šola, kajti v razpravljanju o raznih vprašanjih si jasnijo pojme, vzgajajo v govorništvu in s tem za agitatorje socialistične misli. Upam, da se bodo so-drugi zanimali za diskuzije in se jih udeleževali v obilnem številu. Z okrajno soc. organizacijo smo že tudi v indi-rektni zvezi. Sodrug Bogatay je bil parkrat na njeni seji in naš khib ji je že prispeval $25.00, ker je v finančnih stiskah. Anton Grden, tajnik. Iz Collinwooda poroča sodrug Joseph Durn, aa bo zopet prevzel zastopništvo Proletarca .katerega je moral pred nekaj meseci pustiti radi prezaposlenosti. Dosedaj je collinwoodske naročnike obiskoval sodrug A. Grden, kar je bilo za njega zelo težavno radi oddaljenosti od naselbine, in pa ker je bil za-posljen z agitacijo tudi v Clevelandu. Upamo, da se bo sodrugu Durnu posrečilo spraviti število naročnikov v Ccllimvoodu kmalu na staro višino. Delo za reorganiziranje kluba v Collinwoodu je težavnejše kot pa je bilo za desorganiziranje. Vendar pa bodo sodrugi premagali tudi te ovire in bodo postavili collirnvoodsko naselbino na mesto, ki ga je zavzemala v prejšnjih časih v JSZ. Sodrug John Murnick iz Forest City poroča, da prirede dne 11. septembra velik javen shod za predsedniško kampanjo. Na shod so povabili sodr. P. Likarja iz Buffale, N. Y., ki bo nastopil kot govornik. Upamo, da bodo sodrugi na'tem shodu razdelili letake, ki jih dobe in pridobili klubu novih članov, Proletarcu pa novih naročnikov. IZVLEČEK ZAPISNIKA SEJE UPRAVNEGA ODBORA "PROLETARCA" dne 25. avgusta 1920. Navzoči člani upravnega odbora V. Cainkar, F. Godina, Mary Aučin, F. Taucher, A. H. Skubic; upravnik in urednik Zajec; tajnik Zveze F. Petrich; člani odborov slov. sekcije .1. S. Z., F. Aleš, F. Gottlicher in F. Udovič. Predseduje Cainkar Sprejme se sledeči dnevni red: čitanje zapisnikov zadnjih dveh sej ;poročilo po zapisniku; poročilo upravni -štva; poročilo uredništva; poročilo tajnika upravnega odbora; poročilo blagajnika; poročilo nadzornega odbora; koledar; razno. — Zapisnika zadnjih dveh sej se sprejmeta kot sta bila čitana. — Upravnik poroča, da še niso .prišle naročene knjige propagatorične, znanstvene in druge vsebine, ki smo jih naročili iz Ljubljane, radi nesigurnih prometnih vezi, v katerih se Jugoslavija še vedno nahaja. Dobili pa smo večje število iztisov knjige "Za staro pravdo' in "Don Correa,' 'ki nam jih je poslala Kmetsko-delavska zveza iz Ljubljane. Knjiga."Za staro pravdo" je izvrstno delo in obdeluje agrarno vpraáanje v Sloveniji, oziroma v Jugoslaviji. Knjigi "Don Correa" ima povestno vsebino. V zalogi imamo par sto iztisov teh knjig in upravnik izraža upanje, da bodo kmalo razprodane. — Nadalje poroča o kampanji za nabiranje naročnikov in prispevkov listu v podporo. Več članov kluba št. 1 je pomagalo pri razpošiljanju pisem za to kampanjo. Število natočnikov lista se polagoma veča, toda ne v toliki meri, kakor nam tiskarna povišuje svoje račune za tisk lista. Da bi se list izplačeval z naročnino, bi potrebovali še najmanj tisoč novih naročnikov, če se vpo-števa, da moramo plačevati sedaj vtiskarni za tisk okoli $3,-'000 na leto več kot prejšnja leta, je razumjivo, da rabimo tudi toliko več dohodkov. Delno izgubo pri listu se je tudi letos pokrilo s prodajo knjig, koledarja, s prispevki listu v podporo itd. — Iz raznih krajev se oglašajo sodrugi s sporočili, da so pripravljeni prevzeti zastopništvo Proletarca za nabiranje naročnikov. V splošnem se med članstvom J. S. Z. in našimi somišljeniki zadnje čase opasža več zanimanja za list in se tudi zanj bolj deluje. Številni sodrugi so se odzvali na naš apel in pričeli z agitacijo za nabiranje naročnikov in prostovoljnih prispevkov. Med večjimi naselbinami so najaktivnejše Detroit, Cleveland in Chieago. Iz Collinwooda pa piše Jos. Durn, da se bodo v bodoče tudi v njihovi naselbini agilnejše poprijeli agitacije za list. Imamo mnogo energičnih agitatorjev v • manjših naselbinah, toda polje za agitacijo je v takih -krajih majhno. V Minnesoti imamo na Elyu aktivnega zastopnika v sodrugu J. Teranu, na Chisholmu pa deluje za list F. Klun. V drugih naselbinah imenovane države nimamo aktivnih agitatorjev. Agitacija Iza Proletarca v Pennsylvaniji se izboljšuje, ravno tako v Illinoisu, o Kansasu se pa tega še ne more reči. Kot nam kažejo dosedanja znamenja, je naše delavstvo, kar je zavednega, pripravljeno energičnejše delovati za stvar, ki jo zastopa list in J. S. Z. Čas za propagando je ugoden, ker je tu kampanja za predsedniške volitve. Na kratko rečeno: V splošnem naše gibanje med slovenskim delavstvom napreduje. — Upravništvo, kakor tajništvo J. S. Z. skrbi, da se poslovanje vrši točno in v redu. — Kar se tiče nasprotnikov Proletarca, delujejo le ustmeno po naselbinah pod raznimi krinkami. To so ljudje, ki bi bili pripravljeni storiti vse, da se uniči list. Dasi se z demagogiranjem vsaki dobri stvari lahko mnogo škoduje, je vendar med našim delavstvom toliko intelegentnosti, da se nasprotnikom lista škodoželjne nakane ne bodo posrečile, kar nam ravno dokazuje povečana aktivnost v zadnjih par mesecih. — Upati je celo, da bodo» nekateri tistih nasprotnikov, ki so bili preje aktivni v našem gibanju, prišli nazaj v naš krog in se pridružili delu za list in organizacijo. — Poročilo upravnika se vzame na znanje. — Uredništvo nima posebnega poročila. — Tajnik upravnega odbora pravi, da nima nič važnega poročati, in omeni, da v redu opravlja posle, ki so v njegovem področju. Blagajnik izjavlja, da so finance v redu. Nadzorni odbor poda detajlirano poročilo o ifnančnem poslovanju uprave Proletarca od 1. januarja do 30. junija 1920 in izjavlja, da je vse knjigovodstvo v najlepšem redu in vsi računi pravilni. Upravnik poda še natančno statistiko vseh dohodkov in izdatkov koledarja za leto 1920, za.zadnjo majsko izdajo in Proletarca. Poročila se sprejmejo na znanje. — Upravništvo in uredništvo Družinskega koledarja poda poročilo o dosedanjem deln, kar se vzame na znanje. — Pod točko razno se je razpravljalo o načinih in sredstvih za razširjenje naše literature in lista, o izboljšanj^ dohodkov itd. Vsled poznega časa se sklene nadaljevati z diskuzijo na prihodnji seji. Ob enem se'sklene priobčevati izvlečke zapisnikov tudi v glasilu, da se da našim sodrugom nekoliko slj-ke o notranjem delu pri listu in upravi. Tajništvo upravnega odbora. V PODPORU LISTU. Meadowlands, Pa. — Anton Martinčič, $1; Tony Semec, 80c; Štefan Križaj, 50c; John Vičič, 50e: po 25e.: Peter Dolenc, Matevž Premro, Jernej Bizjak, Leonard Lenassi, Anton Premro, skupaj................$4.05 Nanty Glo, Pa. — Alojz Telič, $3.40; Matevž Kle-mencic, $1; Anton Medvedšek( 35c; Jacob Likar, 75c; po 50c Matevž Kermavnar in Jacob Debevc; po 25e: August Orel, John Biber, J>cob Govekar, Joe Okicki, Andrej Drobnič, John Zaje, Blas Novak, Anton Kobal, Štefan Zabrie, Aleks Zabric, Andrej Meden, Frank Meden, Vencel Kovačič, Frank Kranjc, skupaj........10.00 Collinwood, O. — Filip Tomsich, $1.50; A. F. Ams-cheg, 50C; po 25e: Fr. Sterle, Frank Arko, John Novak, Fr. Gravst, Joseph Maicel, Tony Krostich, Louis Nago-de, Tom Zeleznik, John Zust, John L. Krehll, skupaj .........................................4.50 Herminie, Pa. — Po $1: Anton Zornik, An. Berti, John Mlakar ;po 50c: Jos. Gasperčič, John Knaus, M. Stern, Joseph Hrobat, John Strovasnik; po 25c; Jos. Bobič, Frank Smolič, John Areh, John Kachne, Alois Slebie, Frank Bachne, Anton Klabara, tToseph Barlič, Maria Urbas, Joseph Barlič; John Vrezel, lOe; Paul Kolesa, 15c, skupaj . . '.........1................,... 8.25 Limestone, Mich. — Jakob Petrie in Jernej Band iz Chathama, vsak po 50c; iz Limestona; Frank Kordi§, 75c; po 50: John Lurič, Josip Knaus, John Jamnik, John Knaus, Frank Mihich, Anton Zbaenik, Matija Lavrič, Jakob Lavrič, Matija Zgone; po 25c: John Godec in Joseph Kosmerl; Tony Zaje, $1, skupaj...... 7.75 Portage, Pa. — Frank Schmuck in Frank Zaman, vsaki 50c; sl$»paj ............................... 1.00 Collinwood, O. — ¿os. Dum, 50c; M. Pogorelec, 25c? Louis Ižanc, 25c; skupaj.....j................. 1.00 Nokomis, II. — Oswald Luschnig, $1; John Kriz- man, 50s, skupaj.............*................... 1.50 Chicago, H. — Peter Kokotovič, 50c; F. Bahovec, 50e; skupaj................................... 1.00 John Starovasnik, Klein, Mont.....................50 John Bedjak, Braddock, Pa.......................2.00 Frank Lustrick, Gardiner, Mont...................2.50 Math Prudich, Muskegon Heights, ^ttich........... 1.50 Tony Golobar, Ladysmith, B. C. Canada.............75 John Krall, Triadelphia, W. Ya. ....................50 John M. Stonich, Pino®, Colo.......................50 John Eepovsh, Mascoutah, 111........................50 Skupaj do 26. avgusta .....................$47.80 Zadnji izkaz....................................184.96 Skupaj ................'................: 4232.76 Ako prispevatelji opazijo kako pomoto v imenih, naj nam jo sporoče, da se popravi. J® t^ ¿i FOND PREDSEDNIŠKE KAMPANJE 1920. VI. Izkaa. Caridge, Pa.: Dr. Edinost št. 7 SDPZ. $3; po $1: M. Ee-gina, Mike Baloh; po 50c: J. Jam§ek in 'A. Lebar; po 25c: A. Šemrov, A. Šorla, F. Jazbec, A. Jercič, J. Pire, F. Ceku-ta, M. Polinšek, A. Behar, M. Nakič, J. Boznik, V. Mladenič, M .PuSnik, J. Zagorc, A. Tomažin, A. Likar, M. Straj-ner, F. Soba^ič, M. Kotar, J. Mavri in F. Zorman; J. Turen-jek 15c. — $11.15. Chicago, III. — Po $1.: F. Petrich, F. Zaitz, A. H. Sku-bic, A. Vičič, Mary Aučin, F. Grdanc, F. Ale?, F. Podlipec, J. Kocjan; po 50c: F. Godina, T. Putz in J. Srnel. — $10.50. Collinwood,—Cleveland, O.: Po $1: D. Blumel, T. Železni^ J. Gornik, J. Lokar in J. Košak; po 50c: M. Petrovich, 6. U. Kabaj, J. Kabaj, J. Matko, A. Kmet, L. Bušar, F. Ož-bolt, F .Barbič ,F. Žele, J. Kupamc, K. Laurič, J. Kunčič, J. Horvat, J. Hrvat, J. S. Durn; po 25ci G. O. Bleck, A. L. Praprotnik, F. Feude, C. Pahme, M. Snožnik, J. Kosetar, J. Česnik, F. Zupančič, J. Trček, F. Hreščak, L. Byeveo, V. Janši k, J. Krnel, F. Fende, F. Bučar, V. Legan 30c. — $16.55. ITAREC 13 « Oregon City, Ore.: Po $1: V. Jellenc, F. Jarc, F. Sajo-vic in J. Postenič; V. Kmetič 50c. — $4.50. E. Palestine, O.: Dr. SDPZ. št. 149 $2; po $1: Dr. SNPJ. št. 55, dr. SSPZ. št. 79, dr. JKJ št. 41. — $5.00. Skidmore, ( Kans.: Jugosl. socialist, klub št. 81 J. S. Z. $2; J. Lustrih $1; V. Wirtich 50c. — $3.50. Greensburg, Pa.: F. Šimovič $1, F. Pire 50e. — $1.50. Bear River, Colo.: Po $1: J. Gazvoda in J. Kreme; po 50«: Antonija Psfcilioiič, L. Medvedšček, J. Aubrich in P. Paulini