116 Otrok in knjiga 105, 2019 | Poročila – ocene prišli tudi, če starostno stopnjo bralcev dvignemo), ugotovimo, da so naši knjiž- ni junaki monobarvni – beli odrasli in beli otroci. Šele v zadnjem času se kažejo (založniške) težnje po upoštevanju raz- ličnosti na vseh možnih področjih, kar je bržkone posledica zahtev tujega trga. Če se še za trenutek pomudim pri bar- vah – ne kože, pač pa knjige; ilustratorka Maša Kozjek, ki ji upodabljanje prizorov iz družinskega življenja ni tuje, se je odločila za zemeljske tone, predvsem za oranžno, rdečo in rjavo. Po eni strani s tem zajame geografski moment zgodbe, lovi torej savanski afriški duh (ne smemo pozabiti, da bi bila sicer barvna paleta Kenije lahko tudi belo-modro-turkizna, saj je del države obmorski), po drugi pa ji to pride prav tudi pri ustvarjanju tople, prijazne, varne in ljubeče atmosfere, ki preveva Nalino zgodbo: »Zdaj smo sku- paj in nihče ne bo nikamor odšel. Ti boš ostala z nama in midva s tabo.« Legendarna knjižna zbirka Čebelica, ki redno skrbi za kakovostno razno- vrstnost, tako kar se tiče literarnih vrst kot nabora avtorjev, je torej letos postre- gla z dvema izstopajočima knjigama – na eni strani s prvencem, torej z Nalo, ki v naš prostor prinaša deloma novo in delo- ma redko naslovljeno in zato zelo dobro- došlo tematiko, ob njej pa še z Drevesom Tomaža Pengova in ilustracijami Polone Lovšin, s čimer so obeležili sedemdeset- letnico rojstva velikega kantavtorja. Gaja Kos 1000 uNd 1 BuCh 2018 Osrednja tema prve številke avstrijske revije 1000 in 1 knjiga je posvečena bla- gu, snovi v literaturi. V prvem prispevku Nachdenken über Stoffe (Razmišljanje o blagu) Annette Kautt osvetli nekatere značilnosti snovi v literarnih delih. V nekaterih delih se neka snov izrabi, v nekaterih ostane stoletja neokrnjena, kot so na primer mitološka, religiozna, zgodovinska dela, pa tudi v nekaterih sodobnih literarnih delih. Kar nekaj snovi iz preteklih del je uporabljenih, posodobljenih in prirejenih v sodobni literaturi, pri čemer pa nekateri avtorji niso bili uspešni in je vprašanje, kako taka dela sprejemajo današnji mladi. Kaj bodo npr. odnesli otroci od posodobitve Grimmove Rdeče kapice v slikanici iz leta 2017 Sebastiana Menschenmoserja Rotkäpchen hat keine Lust (Rdeča ka- pica nima nobenega veselja), v kateri Rdeča kapica nima nobenega veselja, da bi kaj nesla babici za rojstni dan. Volk je nad tem tako zgrožen, da sam speče babici pecivo, se z njo spoprijatelji in poslej tudi skupaj zaživita. Za skrbno posodobitev in uspešno predelavo snovi pa navaja zgodbo o svetem Martinu v verziji Heinza Janischa z ilustracijami brigitte Heiskel Der rote Mantel. Die Ge schichte vom Heiligen Martin (Rdeč plašč. Zgodba o svetem Martinu) iz leta 2015, v kateri je zgodba o svetniku pove- zana z otrokom Amirjem, ki je begunec. Susan Kreller opiše v svojem prispev- ku Eine Greisin am Altglascontainer (Starka ob zabojniku za staro steklo) nekaj del, ki jih povezuje rdeča nit. Ta- ko kot rdeča nit, starka, ki nese prazno steklenico v zabojnik, v filmski trilogiji Krzysztofa Kieślowskega Tri barve (Tri barve), so tudi v literaturi opusi ali pa posamezna dela avtorjev, ki jih pove- zuje rdeča nit, kot na primer pri Roaldu Dahlu, Janoschu, christini Nöstlinger, Benu Pludri in še nekaterih. Nemška pisateljica Holly-Jane Rah- lens opisuje v prispevku Ein Monster namens Plot (Pošast z imenom Plot) svoje dileme med pojmoma plot in story (zaplet in zgodba), ko snuje novo literar- no delo. Na koncu ji vendarle uspe, kot če bi šivala, iz velikih in majhnih vbodov 117 Otrok in knjiga 105, 2019 | Poročila – ocene narediti lepo novo obleko. Pisateljica je leta 2003 prejela Deutscher Jugendlite- raturpreis za mladinski roman Prinz Wil- liam, Maximilian Minsky und ich (Princ William, Maximilian Minsky in jaz), po katerem je bil posnet tudi film. V prispevku Massgeschneidert (Ukro- jeno po meri) piše nemška pisateljica Kirsten boie o izzivih, zgodbah, snovi, temah in motivih, ki jo vodijo, ko piše za bralce določene starostne skupine. Zaveda se, da vsak pisatelj, ko piše za določeno starostno stopnjo, piše po svo- jih nagibih, težko pa je reči, kateri način je tisti čisto ta pravi. H kreacijam iz blaga sta pravljično pristopili Michaela Weiss s celostransko ilustracijo in Tamara bach z zgodbo Schnittmuster (Kroj). V prispevku Lite- rarische Illustration (Literarna ilustra- cija) se je Michaela Weiss razgovorila v pogovoru s Silke Rabus in veliko po- vedala o svojem delu, knjižni ilustraciji. V pogovoru s Petrom Rinnerthaler- jem v prispevku z naslovom Der rote Faden im Sachbuch (Rdeča nit v poučni knjigi) predstavi strokovnjakinja za po- učno literaturo bettina Deutsch-Daber- nig po njenem mnenju nekaj najboljših poučnih knjig zadnjega časa in poudari njihove kvalitete, zaradi katerih so tudi dobro sprejete pri bralcih. Izbirala je med poučnimi knjigami, ki so prejele ali bile nominirane za najpomembnejše nagrade za mladinsko literaturo v Avstriji in v Nemčiji. V prispevku Harry Potter und die Flut der Mittelmässigkeit (Harry Potter in poplava povprečnosti) opozarja knji- garka Sandra Rudel na preusmeritev nemških založb iz kvalitete v kvantiteto, v kar konfekcijsko produkcijo mladin- skih knjig. Še 1997, v letu pred nemško izdajo Harryja Potterja, je izšlo v Nem- čiji 3090 mladinskih knjižnih novitet, dvajset let pozneje pa izide preko 8000 novih naslovov. Založbe, ki so imele prej vsaka svoj jasen program, so se v želji po izdaji uspešnic posplošile, za njihove iz- daje je postalo pomembno, da zablestijo, pa čeprav le za kratek čas. Jana Sommeregger v prispevku Pink (Rožnato) opiše množično uporabo rož- nate barve, ki je prevladala ne le kot barva oblačil za deklice. Industrija jo je razširila tudi na kozmetiko, prehrano, pohištvo, elektroniko, časopise, filme in tudi knjige. Kar je bilo prej preprosto za otroke, je sedaj ločeno po spolu, torej za deklice ali pa za dečke. Različnost je vidna že v zunanji podobi in v vsebini knjige. Je pa že opaziti, da se stvari spre- minjajo in nekatere založbe ne želijo več ločevati otrok po spolu, ampak želijo s svojimi izdajami doseči z zanimivimi vsebinami otroke obeh spolov. In roza zadnja leta postaja barva, ki se je za- vestno poslužujejo protestniki, politič- ni aktivisti, ne glede na spol. Tudi ime Roza, pri čemer se spomnimo na Roso Parks ali na Roso Luxenburg, nosijo tudi v literaturi, v številnih slikanicah in knji- gah za otroke, zanimive in samozavestne knjižne junakinje. Elisabeth von Leon analizira v pri- spevku Tapetenwechsel (Menjanje tapet) nekaj filmov, ki so nastali kot priredbe mladinskih literarnih del. Pozornost je usmerila na to, koliko se je priredba na platnu držala literature in koliko se je od nje oddaljila z upoštevanjem pravil literarnega in filmskega jezika. Tudi v mladinski literaturi so dela, ki opisujejo goloto. christina Pfeiffer-Ulm je za prispevek Nackt (Gol) izbrala nekaj knjig, v katerih je golota tako v tekstu kot v ilustraciji lahko prikrita na najraz- ličnejše načine ali pa odkrito prikazana, pa naj gre za biblijski tekst o Adamu in Evi ali za Andersenova Cesarjeva nova oblačila ali pa za sodobne zgodbe. Ingrid Tomkowiak v prispevku Prä- senz des Stofflichen (Navzočnost snov- nega) pokaže na pomen materialnosti v animiranih filmih. Že od začetka je animiran film povezan z ročnim delom. 118 Otrok in knjiga 105, 2019 | Poročila – ocene Sem sodijo risanje, slikanje, rezanje, gnetenje, šivanje, pletenje, sestavljanje. Materiali, kot so papir, karton, celu- loid, silikon, blago in volna, so vidni del scene. Asociacijo na ročno izdelavo s pristnimi in otipljivimi stvarmi ter draž improvizacije zasledimo tudi v računal- niško animiranih filmih. Rolf Erdorf prevaja iz nizozemščine v nemščino tudi mladinsko literaturo. V prispevku Von innen her die Form wie- dererschaffen (Iz notranjosti znova do oblike) opiše svoje prevajanje poezije, pri čemer je pozoren na to, da se sam poglo- bi in upošteva notranje občutke pesnika, ko je ustvarjal poezijo. Avstrijski pisatelj Heinz Janisch pa je v prispevku Mein Notizbuch und ich. Ei- ne komplizierte Beziehung (Moja belež- nica in jaz. Zapleten odnos) prisrčno opisal svojo odvisnost od beležnice. Med številnimi predstavitvami no- vejših mladinskih knjig je tudi lepa bera poučnih, med njimi tudi knjiga Karoline Kuhla Fake News (Lažne novice), ki je izšla leta 2017 pri založbi carlsen iz Hamburga. Franz Derdak jo priporoča v branje ne le mladim, ampak tudi od- raslim. V drugi številki so osrednji prispevki ubrani na avtobiografije in biografije. V prvem prispevku Was heisst ich für die Generation Selfie? (Kaj pomeni jaz selfi generaciji?) predstavi in pojasnjuje beate Grossegger, predsednica Inštituta za raziskovanje mladinske kulture na Dunaju (Institut für Jugendkulturfor- schung) številne mož nosti družbenih omrežij, v katere se vključujejo mladi, da bi predstavili sebe, in to tako, da bi izstopali iz povprečja. Strnjen pregled pisanja biografij in avtobiografij skozi zgodovino poda bir- git Dankerk v prispevku Biographie schreiben (Pisati biografijo). Pri tem posveča pozornost družbenim spremem- bam in potrebam časa, kar je vplivalo na pisanje življenjepisov tako pri izbiri oseb kot pri načinu pisanja, ki danes zahteva resničnost in preverjanje podatkov. Z ne- kaj izbranimi knjižnimi primeri pokaže uspešne sodobne biografije in avtobio- grafije, ki so namenjene današnji mladi generaciji. Simone Kremsberger je za svoj pri- spevek Her Story (Njena zgodba) izbrala nekaj zanimivih novejših biografij že- na, ki so namenjene mladim bralcem. Lahko so to biografije posameznic, kot na primer biografija o Astrid Lindgren Agnes-Margrethe bjorvand & Lise Ai- sato Astrid Lindgren. Ihre fantastische Geschichte (Astrid Lindgren. Njena fan- tastična zgodba. 2018) in več biografij o Malali Yousafzai. Lahko pa so v eni knjigi zbrane biografije več izjemnih žensk, znanstvenic, raziskovalk, poli- tičark, umetnic, ki so se izkazale na svojih področjih, kot v knjigi Kate Pank- hurst Fantastically Great Women Who Changed The World (Fantastične velike ženske, ki so spremenile svet. 2016) in v knjigi Luise berg-Ehlers Berümte Kin- derbuchautorinnen und ihre Heldinnen und Helden (Slavne mladinske pisateljice in njihove junakinje in junaki. 2017) in v še nekaj drugih knjigah. Francoski ilustrator benjamin La- combe je s svojim posebnim likovnim izrazom dal tudi poseben pečat biogra- fijam. O nekaterih Lacombovih slikani- ških mojstrovinah, v katerih je prikazal zanj pomembne detajle, ki osvetljujejo značaj osebe in čas v katerem je živela, in ki naj bi, celo na malo nenavaden na- čin, pritegnili pozornost bralcev in jim pomagali razumeti osebo, ki ji je posve- čena knjiga, piše christina Pfeiffer-Ulm v prispevku (Ab-) Bilder des Lebens (/Od-/slikave življenja). V zadnjih desetletjih se je prav v stripu pojavilo opazno veliko število avtobio- grafij. Kako so sami sebe predstavili ne- kateri vidni avtorji stripov, kot so Justin Green, Robert crumb, Art Spiegelman 119 Otrok in knjiga 105, 2019 | Poročila – ocene in Lynda barry, vsi iz ZDA, David b. (beauchard) iz Francije, in birgit Weyhe in Magdalena Kaszuba, obe iz Nemčije, opiše Martin Reiterer v prispevku Mein gezeichnetes Ich (Narisani Jaz). O svojem pristopu k ustvarjanju bio- grafskih stripov je v pogovoru s Petrom Rinnerthalerjem spregovoril Reinhard Kleist, eden najpomembnejših avtorjev stripov v Nemčiji. V naslovu prispevka Cave, Cash, Castro, Samia & ich so ime- na oseb, katerim je posvetil svoje delo. To so avstralski glasbenik Nick cave, ameriški country pevec Johnny cash, kubanski politik Fidel castro in somalij- ska atletinja Samia Jusuf Omar. Njegov opus izdanih in nagrajenih stripov, tudi biografskih, je še obsežnejši, snuje pa tudi že nove. biografska ali pa avtobiografska pri- poved je lahko podkrepljena in doku- mentirana s fotografijami. V nekaterih primerih je kombinacija fotografij in ilu- stracij, ki kot dokumenti in kot likovna govorica obogatijo zgodbo. V prispevku Das ist eine alte Geschichte! (To je stara zgodba!) opiše Silke Rabus nekaj slika- nic, v katerih imajo pomembno mesto fotografije. Nemška pisateljica Stefanie Höfler se v prispevku Ich, ich und noch mal ich? (Jaz, jaz in še enkrat jaz?) pogovarja s svojimi radovednimi knjižnimi junaki, pri čemer se razkrije, da je vsakemu od njih dala del sebe ali pa vsaj to, kar si je želela, da bi bila. Nemški pisatelj Nils Mohl je za svo- jo knjigo iz leta 2011 Es war einmal Indianerland (Nekoč je bila to dežela Indijancev) prejel leta 2012 Deutscher Jugendliteraturpreis. Po knjigi je bil leta 2017 posnet film, pri katerem je bil sam tudi soavtor scenarija. Osebno izkušnjo avtorja teksta in soavtorja scenarija pri prenosu tega literarnega dela na film ter moč izraza v literarnem jeziku in moč izraza v filmskem jeziku je opi- sal v prispevku Traumlandschaften mit Kopfkinofiguren (Sanjske dežele z umi- šljenimi liki). Za nagrado Ősterreichischer Kinder- und Jugendbuchpreis 2018 je kandidiralo 61 knjig. Slike naslovnic štirih knjig, ki so nagrado prejele, in desetih knjig iz ožjega izbora so objavljene na notranji strani platnic. V reviji so recenzije glav- nih nagrajenk. O nagrajeni knjigi avstrijske pisa- teljice Sarah Michaele Orlovský ich #wasauchimmerdasheissenmag ( jaz #kar koližetopomeni. Innsbruck/Wien: Tyrolya, 2017) piše več recenzentov. Zgodba o petnajstletni deklici, ki si za- stavlja vprašanja o sebi in svoji priho- dnosti, se optimistično konča z njenim spoznanjem, ko dobi sestrico. Jana Som- meregger uporabi v prispevku Leben- slänglich (Vse življenje) to knjigo ob razmišljanju o dolžini (avto-)biografskih tekstov. Z vprašanji mladih, ki si jih zastavljajo sami sebi pri iskanju svoje identitete, se sooča kar nekaj mladinskih knjig. Raz- nolikost jim omogočajo nekateri aspekti, kot so pripoved v prvi osebi, časovna distanca, zanesljivost pripovedovalca. Daniela Frickel in Thomas Mayerhofer sta to prikazala z analizo štirih novejših knjig, med njimi tudi nagrajene knjige ich #wasauchimmerdasheissenmag v prispevku Wer bin ich – und warum bin ich, wie ich bin? (Kdo sem – in zakaj sem, kot sem?). Heidi Lexe poudari v prispevku Pa- pertown und Staycation (Papirnato me- sto in brez počitnic) pomembno vlogo zapiskov pri odkrivanju in razpoznava- nju osebe. Kot primera navede knjigi: Margos Spuren (Margine sledi, v origi- nalu: Paper Towns (Lažna mesta) avtorja Johna Greena in ich #wasimmerdasau- chheissenmag avtorice Sarah Michaele Orlovský. O drugi nagrajeni knjigi Die Stadt war nie wach (Mesto ni bilo nikoli budno. Wien: Zaglossus 2017) pisateljice Lilly 120 Otrok in knjiga 105, 2019 | Poročila – ocene Axter, ki je namenjena bralcem od 14. leta naprej, in govori o prijateljstvu treh deklet in dveh fantov, med katerimi pride do problemov, ki lahko to prijateljstvo skrhajo, piše Franz Lettner v prispevku 5 mal 1 macht ALLE FŰNF (5 krat 1 da PETORKO). Tretja nagrajena knjiga je delo Tin- tenblaue Kreise (Kot črnilo modri kro- gi. Wien: Luftschacht 2017) Michaela Roherja. O knjigi se z avtorjem pogo- varja Klaus Nowak v prispevku Con un accento Italiano, si? (Z italijanskim poudarkom, ja?). Pogovoru v prispevku Ein bisschen speziell (Nekoliko poseb- no) doda še svoje mnenje o knjigi: to je zgodba o ljubezni in zgodba o mobingu in je namenjena bralcem od 12. leta sta- rosti dalje. O četrti nagrajenki, slikanici Duhuu? Hast du mich lieb? (Tiii? Me imaš rad? Innsbruck/Wien: Tyrolia 2017) avtoric Gabi Kreslehner in Verene ballhaus, namenjeni bralcem od 3. leta dalje, pi- še christina Pfeiffer-Ulm. Odgovor na vprašanje iz knjige je preprost: ja. In to vedno in ob vsaki priliki. Prvi dobitnik nagrade za otroško poe- zijo, imenovano po avtorju Josefu Gug- genmosu, je nemški pesnik in pisatelj Arne Rautenberg. Nagrado je prejel za pesniško zbirko unterm bett liegt ein ske- lett gruselgedichte für mutige kinder (pod posteljo leži okostnjak srhljive pesmi za pogumne otroke) z ilustracijami Nadie Budde. V prispevku Warum die Dinge so sind wie sie sind (Zakaj so stvari take kot so) s Franzem Lettnerjem razpravljata o nagradah, o literarnih srečanjih z otroki, o poeziji za otroke in o pomembni vlogi humorja v otroški poeziji. Med novejšimi mladinskimi knjiga- mi, ki so predstavljene v tej številki, je več otroških in mladinskih knjig z bio- grafsko vsebino. Malo pred izdajo tretje številke so v uredništvu izvedeli za smrt ene naj uglednejših in najpomembnejših av- strijskih mladinskih pisateljic christine Nöstlinger. Avtorji prispevkov se v tej števil- ki posvečajo temi, ki je prisotna tudi v mladinski književnosti in ki opisuje končnost nekega obdobja, končnost med- sebojnih odnosov. Končnost je povezana s predhodnim odštevanjem (countdawn), ki ga še posebej spremljamo od startov vesoljskih raket in je konec odštevanja pravzaprav pomenil nek nov začetek za človeštvo. Danes ta optimizem slabi, zaradi segrevanja zemlje pomeni odšte- vanje približevanje koncu. Anna Stemmann je za svoj prispe- vek Abzählen, runterzählen, hinerzählen (Preštevanje, odštevanje, štetje) izbra- la nekaj knjig, od slikanic do knjig, ki so namenjene mladostnikom, v katerih so dogodki v zgodbah povezani s šte- tjem. Lahko je to zgodba o potovanju več prijateljev, ki pa se med potovanjem izgub ljajo, lahko je zgodba o doživljajsko bogatih, od starša odmerjenih desetih minutah, ko mora knjižni junak biti v postelji, lahko je preštevanje pacientov in čakanje, da boš na vrsti pri zdravniku, lahko je štetje nekoga, ki čaka, pa niti ne ve, na kaj čaka. Alexander Pommer je za svoj prispe- vek Mein Avatar und ich (Moj Avatar in jaz) izbral in opisal nekaj knjig za mla- dostnike, v katerih igrajo računalniške igre osrednjo vlogo in v katerih so junaki razpeti med virtualnimi avanturami in resničnim življenjem. Distopija je v knjigah za mladostnike že nekaj let dobro bran žanr. Pojavlja pa se vse pogosteje tudi v slikanicah, ki so vendarle namenjene najmlajšim bralcem, čeprav se uveljavljajo tudi kot literatura za bralce vseh starosti. claudia Sackl je v svojem prispevku Apokalypse im Bil- derbuch (Apokalipsa v slikanici) pred- stavila nekaj knjig z distopično vsebino. Knjigo Shauna Tana Izgubljena stvar opredeli kot socialno distopijo, knjigo 121 Otrok in knjiga 105, 2019 | Poročila – ocene Torbena Kuhlmanna Maulwurfstadt (Mesto krtov) in knjigo Helen Ward in Marca crasteja Varmints (Malopridnež) pa kot ekološko distopijo. Izrazno moč nosi likovni del. Postapokaliptični čas je za vse, ki jih pa ni ostalo veliko, izjemno težak in mu- čen. V razmerah, ko vsakdo skrbi le za svoje preživetje, je težko komu zaupati, ni solidarnosti, ni povezovanja, prijatelj- stev se raje ne sklepa, mladi, ki ne vedo, kakšen je bil svet njihovih staršev, ki ne obstaja več, se še težje znajdejo. Manuela Kalbermatte je v prispevku Von der Lie- be in der Endzeit (O ljubezni ob koncu sveta) zbrala in predstavila nekaj del, ki opisujejo čas po veliki katastrofi. O knjigah, v katerih zgodba temelji na situaciji, kjer se mladi junak ali junakinja srečata z nasprotnikom, ki uničuje, s sa- mo smrtjo, in jo skušata premagati, piše christina Pfeiffer-Ulm v prispevku Ich bin Feuer, ich bin der Tod (Sem ogenj, sem smrt). V mladinski literaturi se pojavljajo tudi vsebine, ki opisujejo amok situacije. Heidi Lexe je za prispevek Sechs Minu- ten und zwanzig Sekunden (Šest minut in dvajset sekund) izbrala nekaj knjig in filmov, ki opišejo morilske pohode in posledice, še posebej preživelih, ki so jih grozljivi dogodki zaznamovali za vse- lej, in zgodbe, ki opišejo posameznika pred njegovim pobesnelim strahotnim dejanjem. V prispevku z naslovom Aus. Ende. Schluss. (Končano. Konec. Zaključek.) je Klaus Nowak izbral in komentiral zanimiv pregled zaključnih stavkov v nekaterih literarnih zgodbah. Stavki, ki zgodbo zaključujejo, so za bralca lahko sprejemljivi, lahko ga presenetijo, celo razjezijo, lahko pa pustijo zgodbo odpr- to, brez jasnega konca. Peter Rinnerthaler obravnava v pri- spevku Zurück … zum Start?! (Nazaj … k začetku?!) nekaj slikanic, med njimi tudi priljubljene slikanice iskalnice (die Wimmelbücher), ki so namenoma kre- irane tako, da spodbujajo otroke, naj jih, ko pridejo do konca, znova in znova preberejo in pregledajo od začetka do konca. Nekaj slikanic na zadnji strani kar direktno nagovori otroka ali tistega, ki otroku knjigo bere, s stavkom Še enkrat! ali Začni znova. Nemška ilustratorka Miriam Zedelius v pogovoru s Franzem Lettnerjem govori o svojem delu, o sodelovanju s pisatelji, s katerimi skupaj ustvarja knjigo, o svo- jem odnosu do mladih bralcev in kaj jim želi sporočiti, kadar je sama ustvarjalka zgodbe in ilustracije. Meni, da naj bi bila slika nekaj več kot le odslikava, naj bi opazovalca kot neke vrste skrivna vrata popeljala v brezmejen svet njegove fantazije. Ta njena misel je tudi naslov prispevka Welt ohne Seitenrand (Svet brez stranskega roba). Večkrat nagrajena umetnica je v reviji predstavljena tudi z eno od svojih ilustracij na celotni drugi strani revije. Revija 1001 knjiga praznuje 20-letni- co obstoja. Vsebina četrte številke je posvečena temu jubileju. Glavni urednik revije Franz Lettner v uvodniku predsta- vi sodelavce, ki prispevajo svoj delež pri vsebinskemu delu revije, in sodelavce, ki omogočajo, da revija izide štirikrat na leto. Sicer pa je tokratna številka revije številka seznamov, in to domišljenih in zanimivih. S prvim člankom Listen lesen (Branje seznamov) nas Agnes blümer povede v poetiko literarnih seznamov v knjigah za otroke in mladino. Seznami se pojavijo v poeziji za otroke, seznami so v slika- nicah, tudi v iskalnicah, seznami, ki so v zgodbah za mlade, odkrivajo svet reda ali pa nereda, pa tudi stisko mladih. Med več kot 40 seznami, ki so jih pri- pravili sodelavci magazina, so: – naj črke za Abc knjigo, – naj slušne knjige, – naj pesmi iz mladinskih filmov, – naj lite- rarne knjižničarke in knjižničarji, – naj 122 Otrok in knjiga 105, 2019 | Poročila – ocene biografije, – naj poučne knjige, – naj pretkani junaki, – naj stripi, – naj otroška poezija, – naj knjige christine Nöstlinger itd. Na prestižni drugi strani magazina objavlja nemška pisateljica Tamara bach seznam tridesetih razlogov, zakaj ima najboljši poklic na svetu. Med predstavitvami novejših knjig za otroke in mladino nam Franz Let- tner priporoča nekaj knjig poezije za mlade, saj poezija sodi v naš vsakdan, kot je naslovil svoj prispevek Poesie gehört in den Alltag. V prispevku poroča o srečanju avstrijskih in nemških pesnic in pesnikov v Mednarodni mladinski knjižnici v Münchnu leta 2016. Namen srečanja, z motom Mehr Gewicht fürs Kindergedicht (Več teže otroški poeziji), je bil, da spesnijo nove pesmi in jih v živo predstavijo publiki. Leto kasneje so bile pesmi obogatene z ilustracijami in nastala je antologija Ein Nilpferd steckt im Leuchtturm fest (Povodni konj tiči v svetilniku). Kako pa naj otroška lirika postane del vsakdanjika? Ena od možno- sti je tedenski koledar otroške poezije, ki ga od leta 2011 izdaja Mednarodna mladinska knjižnica in ki predstavlja pesmi v originalnem jeziku in v prevodu in pripadajoče ilustracije iz vsega sveta. Franz Lettner objavlja tudi ime do- bitnika nagrade Josefa Guggenmosa za poezijo za otroke 2018. Nagrajenec je avstrijski pesnik Michael Hammer- schmidt. Tanja Pogačar