Posamezna Številka Din 1. k 222. V Ljubljani, v četrtek 2. oktobra 1924. Poštnina v gotovini* Leto I« j mm Izhaja vsak dan popoldne. * | Mesečna naročnina: j | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. | J/eodvisen političen Ust. c —■ Uredništvo lu u pravni £tv o: Wollova ulica At. 1/1, Telefon 213. | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po larifu. ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | Račun pri poštnem čele. uradu št. 13.633. ! Tipjaerary. S prebarvanimi prapori, plapolajočimi v ozračju slepe seljaške udanosti, Prehaja Radič v tabor, ki ga je še včeraj naskakoval. Pred par meseci še žigosan kot izdajalec domovine namerava prevzeti soodgovornost v vladi in sodelovati pri konsolidaciji toiikrat zatajene Jugoslavije. Tako so odigrali svojo romantično vlogo vsi ti seljaški vojvode, moderni kmetski nekronani knezi: Averescu, VVitos, Stainbolijski, Michalache in končno naš Radič. Denarna in kreditna inflacija je povznesla razne Stinnese, Bosele, Castiglione, strankarska inflacija pa umetnike demofilskih iluzij. Njih zemljoradniški pokreti so morali že v svojem postanku biti obsojeni k tragikomičnemu razsulu, ker so bili zasnovani le na konjunkturalnih špekulacijah splošne povojne neopredeljenosti v notranji politiki novih držav. Borzni švirtdli cveto v dobah fiktivnih denarnih in stvarnih vrednot, v politiki pa se velikopotezno hazardiranje obnese začasno, kadar sporednost med sbcijalno strukturo prebivalstva in oblastnim posestnim stanjem ni izravnana. Ker je gospodarska naša organizacija že močno napredovala in je država v zunanjepolitičnem oziru utrje-03 kakor malokatera okoli nas, je odklenkalo tudi raznim notranjepolitič-eksperimentom. Nastopil je psiho-logični trenutek, od spretne uporabe katerega so odvisne glavne nadaljne sanse. Radič ni le političen lirik temveč tudi računar. Ne delamo si nikakih optimističnih Upov v bližnjo bodočnost, čeprav kot patrijoti pozdravljamo Radičev Damask. Preučiti se je težje nego se naučiti in mentalne usedline, nabrane tekom stoletij, se ne odpravijo od danes do jutri. Ne pozabljajmo, da so bili stiki med jugoslovanskimi - narodi do velikega preloma ponajveč vendar Preveč samo literarni in da je včasih le priložnostno vzplamtel tu pa tam kratkotrajen zubelj rasne vzajemnosti Realni Interesi navezujejo veliko počasneje eden na drugega tudi v okvirju Istih državnih meja. Vstopili smo bolj pozno v veliko zgodovino ter moramo v par letih izvršiti, za kar so Francozi in Nemci imeli časa celo sto-_ letje. Ko so 1. 1871 prišli Nemci Iz Pariza domu, so posledice ujedinjenja, proglašenega s takšnim navdušenjem v versailleskih dvoranah, jele prinašati Saksoncem, Bavarcem in drugim plemenom eno razočaranje za dragim. Toda Nemci so sprevideli. takoj, da bi gojitev fevdalnoseparatističnih atavizmov bilo neplodno početje. Ujedinjena Nemčija je bila tvorevina vojnih dogodkov. Sprevideli so položaj, v katerega so jih postavila neutajljiva dejstva ter so pričeli brez velikih medsebojnih prerekanj graditi na dani podlagi —- Tndl Jugoslavija je nastala predvsem na bojnih poljanah in Je kmalu pokazala, da Je pripravljena braniti svojo integriteto proti komurkoli. Da Radič ta njegov Štab nista vodila takoj spočetka dosti računa o tem dejanskem stanju ter skusila najprej z misijonarsko kampanjo v inozemstvu, nato z notranjimi spletkami ter s parlamentarno askezo priigrati državnopravne privilegije za hrvatsko ljudstvo, v tem je njih politični greh. Precenjevala sta 3ijaj hrvatskega imena v širokem svetu ter podcenjevala interes velikih držav na končni stabilizaciji v Srednji Evropi in tako je moralo priti, da le ostala končno odprta samo še pot v Beograd. Da Je podobno političnemu samo-umoru, ako hoče v parlamentarni državi velika stranka hoditi vedno le po abstinenčnih stezah, je sprevidel zagrebški seljaški patrijarh seveda že lavno, le da častne prilike za javno spokoro ni hotelo biti od nikoder in aikdar. Sedaj se je ta prilika nenadoma ponudila sama; Radič je sredi mostu, njegov temperament ga gotovo ne bo oviral, da ne prekorači ob drugi priliki še drugo polovico mostu ter poda roko tudi radikalom. Ako politična dosledna načelnost že v Viktor Hugo- Pred levimi političnimi dogodki« Beograd, L oktobra. Včeraj popoldne Je Maček ponovno posetii Korošca, Behmena, Spaho, Šumenkoviča in Pera Markoviča. Ob 5. pop. se je vršila v poslanskem klubu HRSS neke vrste konferenca med Mačkom, Bačiničem in Jagatičem. Jagatič je nato ob 720 zv. odpotoval v Zagreb, da poroča Radiču, Maček pa je imel nato konferenco s svojimi prijatelji v hotelu »Petrograd«. Maček je sinoči podal, novinarjem nekaj izjav. Poleg že znanega je rekel: Naš vstop v vlado ne znači nikake kapitu- lacije, ker obstoji med vladnimi skupinami še sporazum prejšnjega opozioi-jonalnega in sedanjega vladnega bloka, da vsaka stranka ostane pri svojem programu. Zato nam je dana možnost, da vstopimo ali pa ne vstopimo v vlado. Kar se tiče pisanja »Republike« in okovanega »Radnika«, ni dvoma, da bomo mi v bodoče zastavili ves vpliv, da se ukine zakon o zaščiti države, ki je »navadna reakcijonarna rugla«. in da se spremeni 7. točka člena 4. uradniškega zakona. Narodna skupščina se sestane 9. okt. Beograd, 1. oktobra. Predsednik vlade, Davidovič, je politikom izjavil, da je seja narodne skupščine sklicana za 9. oktober. Zato je predsedništvo skupščine včeraj požurilo s tehničnim delom. Prav tako bodo tudi v kratkem brzojavno pozvani vsi poslanci v Beograd. Konference vlade. Beograd, 1. oktobra. Danes dopoldne se je vršila konferenca vlade, na kateri so bili Davidovič, Nastas Petrovič, Marinkovič in Korošec. Na konferenci so razpravljali, kako naj kralju poročajo o položaju. Po seji bi moral Davidovič oditi h kralju, pa je odšel v klub, kjer se je vršila konfe- renca. OFICUELNI SPREJEM DR. MAČKA PRI DAVIDOVIČU. Položaj vlade stabilen. Beograd, 1. oktobra. Danes ob 9. dop.. se je vršila uradna konferenca med Davidovičem in Mačkom. Konferenca je trajala eno uro. Maček je izjavil novinarjem sledeče: Situacija v pogledu našega vstopa v vlado je popolnoma čista in bo to vprašanje rešeno še tekom današnjega dne. Položaj vlade je stabilen. Maček je potem šel intervenirat po raznih ministrstvih in nato v hotel Petrograd, kjer se je se* stal z Bačiničem. KOMENTARJI MACKOVE^SjAVeT Beograd, 1. oktobra. Včeraj so vsi politični krogi živahno komentirali izjavo dr. Mačeka, da radičeve! v takem položaju ne bodo stopili v vlado. Vsi politični krogi ugotavljajo, da ta izjava znači polom politike Davidovi-ča in pričakujejo z zanimanjem velikih sprememb in morebiti popoln preobrat v političnem položaju. Včerajšnji dogodki dokazujejo, da ni nič z vstopom HRSS v vlado. Zato politični krogi napeto pričal;;* jo, kako se bo situacija razvijala naprej in ali bo prišlo celo do krize. Beograd, 1. oktobra. Poslanec HRSS Bačinič je izjavil, da se čudi, da je izjava dr. JVlačeka izzvala v beograjski javnosti toliko vznemirjenja. HRSS ne more vstopiti v vlado, ker je tak položaj, in želi samo, da ostane položaj vlade čvrst. Radičevci bodo še nadalje podpirali vlado, ki se mora na vsak način vzdržati na površju, ker ima poverenje od krone. jevih Časih ni veljala kot čednost ljudskih voditeljev, mu bo kompromisna volja donesla danes gotovo več, nego večna zvestoba čovječanski republiki. Saj je politika v jedru vendar le boj današnjega due proti včerajšnjemu, t. j. poosebljena nedoslednost. Kajpada borba med državno-prav-nim ter državno-upravnim pojmom Hr-vatske z Radičevim ministerijalizmom še dolgo ni končana. Napredek je v tem, da se je borba prenesla na parlamentarno poprišče ter se bo definitivno smatrala kot izključno notranje vprašanje naše države. Da-li se razmerje političnih moči uredi tako, da postane Hrvatska močno samoupravna ali celo federativna edinica ali ostane zgodovinsko utemeljeni pojem za kompleks zgolj le prirejenih upravnih področij, to spada k prorokovanju, s čimer pa se v politiki priporoča pečati šele post factnm. Dolga, neznansko dolga je bila Radiču pot v njegovo Tipperary. Da sprovede tam najbrž marsikateri eksperiment, je od njegove »mnogostra-nosti« gotovo pričakovati. Ti eksperimenti pa upajmo, ne bodo tako nevarni, ker partije ne bo igral več sata s seboj. rgo. O SESTANKU NAR. SKUPŠČINE. Beograd, 1. oktobra. Zanimivo Je, da vlada izjavlja, da se bo vršila seja narodne skupščine dne 9. oktobra. Medtem pa predsedništvo narodne skupščine izjavlja, da še ni dobilo nobenega uradnega akta, niti ni še določilo dnevnega reda za sestanek skupščine. Tudi poslanci še niso bili'pozvani v Beograd. DEMOKRATJE ZADOVOLJNI Z DA-VIDOVICEVIM DELOM. Beograd, 1. oktobra. V demokratskem klubu se je vršila dopoldne konferenca, na kateri je Davidovič poročal o položaju ta zaslišal mnenja kluba. Klub ima zaupanje v Davidovi-ča in odobrava njegovo delo. Klub smatra, da ni nobenega povoda' za krizo vlade. Demokrati mislijo, da ni nobenih zaprek, da ne bi HRSS vstopila v vlado; tudi v tem slučaju, ako radičev-cl ne bodo vstopili v vlado, bo ostal položaj nespremenjen. Vlada ima parlamentarno večino in more delovati v nar. skupščini. Davidoviču so ostav-ljene prose roke, da sam razsodi, ali mora HRSS vstopiti v vlado ali ne. Upokojenci pri davidoviču^ Beograd, 1. oktobra. Danes je posetila Davidoviča deputacija vpoko-jencev in se mu zahvalila radi povišanja plač. CRNOGORCI PRI DAVIDOVIČU. Beograd, 1. oktobra. Danes je delegacija Črnogorcev iz Kolašina posetila Davidoviča in ga zaprosila pomoči za osiguranje javne varnosti v onih krajih in da se uredijo odnošaji med pravoslavnimi in muslimani. Davidovič je obljubil svojo pomoč. POSETI PRI ZUNANJEM MINISTRU. Beograd, 1. oktobra. Zunanji minister je sprejel sinoči bivšega hrvatskega bana dr. Matka Laginjo, ki Je predsednik naše komisije za razdelitev historijskega arhiva. Z Marinkovičem sta se razgovarjala o poslih te komisije. Beograd, 1. oktobra. Zunanjega ministra so včeraj posetili zastopniki trgovske in industrijske komore ta se z njim dalj časa razgovarjalL Pretresali so carinski del pogodbe z Madžarsko. Beograd, 1. oktobra, General Ljuba Milič, predsednik komisije za razmejitev Reke, je sinoči posetii Marinkoviča, kjer je dobil potrebne in-strukcije za daljne delo. Danes zjutraj je general Milič odpotoval na Sušak. RADIKALI UGOTAVLJAJO VLADNO KRIZO. Beograd, 1. oktobra. Radikali, ugotavljajo, da je nastopila kriza vlade. Ljuba Jovanovič se je radi tega dolgo razgovarjal s Pašičem na njegovem domu. Tej konferenci pripisujejo velik pomen. Radikali pričakujejo skorajšnjih .konzultacij y 4yoru< Avdiience pri kralju. Beograd, i. oktobra. Včeraj je kralj sprejel v avdijenco generala Hadžiča, ki je kralju poročal o stanju v vojski Avdijenca je trajala celo uro. Beograd, 1. oktobra. Včeraj dopoldne je bil v dvoru drž. podtajnik notr. ministrstva, ki je kralju poročal detajlno o svojem potovanju po južni Srbiji ■ - NASTAS PETROVIČ PRI KRALJU. Beograd, 1. oktobra. Sinoči Je kralj sprejel v avdijenco Nastasa Petroviča, ki Je bil glede izjav zelo rezerviran. Nastas Petrovič je po končani avdijenci takoj odšel v predsedništvo vlade, kjer je poročal Davidoviču in zbranim ministrom o poteku te avdijea-ce. Pri odhodu iz vlade pa nihče od mi nistrov ni hotel podati novinarjem o avdijenci nobene izjave. Samo vašemu do Pisniku je Nastas Petrovič na vprašanje, kaj je z vstopom HRSS v vlado, Izjavil, da bo to vprašanje prišlo kasneje nt dnevni red. DAVIDOVIČ BO SPREJET OD KRALJA, Beograd, 1. oktobra. Politični krogi pričakujejo, da bo popoldne predsednik vlade Davidovič sprejet pri kralju v avdijenco. Min. predsednik bo kralju poročal o položaju. Naia vlada in protest Albanije. Beograd, 1. oktobra. Povodom protesta albanske vlade pri Zvezi narodov radi spopadov v okolici Vrboša je naša vlada včeraj poslala potrebne instrukdje svojim delegatom, kakšno stališče naj zavzamejo v tem vprašanju pri Zvezi narodov. Po podatkih, ld so jih naše obmejne oblasti izročile vladi, so vse dosedanje spopade i»» zvali Albanci. To potrjuje dejstvo, da je v tej zadevi posetii skadrski prefekt našega konzula v Skadru in mu izjavil, da bo albanska vlada v bodoče skušala preprečiti vse spopade na albansko-, jugoslovanski meji. Na meji je sedaj naša vlada vzpostavila red in mir. ALBANSKA IZZIVANJA. Beograd, 1. oktobra. Iz Podgorice prihajajo poročila, da albanska vlada organizira ob jugoslovanski meji protestna zborovanja proti naši kraljevini in da plačani izzivači pozivajo ta-tnošnje prebivalstvo, da prekorači našo mejo. Boji med pristaši današnje albanske vlade in pristaši Ahmed bega se nadaljujejo. Cesta med Lješem ta Tirano je ogrožena vsled bojev, ki se vrše v bližini. INOZEMSTVO SE INFORMIRA RADI INCIDENTA NA ALBANSKI MEJI. Beograd, 1. oktobra. Zunanjega ministra sta včeraj posetila angleški poslanik na našem dvoru g. Young in rumunski poslanik Emandi Diplomata sta se informirala o poslednjem incidentu na albanski meji v zvezi s tožbo, ki jo je albanska vlada vložila pri Zvezi narodov. DELO* za'SPREMEMBO ^URADNIŠKEGA ZAKONA. Beograd, 1. oktobra. Delo komisije za izdelavo načrta o spremembi uradniškega zakona se nadaljuje. Komisija je definitivno končala prvih 5 členov in sledeče prehodne naredbe. Člani komisije nočejo podati o delu nobenih informacij in je vsa stvar tajna. Včeraj dopoldne je komisija v navzočnosti delegatov posameznih ministrstev razpravljala o razvrstitvi uradnikov. Izvršena Je bila danes razvrstitev uradnikov gradbenega ministrstva. Nove grupacije so mnogo ugodnejše, kakor so bile stare. ZA ENAKOPRAVNOST TRGOVSKIH SOL UNIVERZI Beograd, 1. oktobra. Danes Je delegacija profesorjev višje trgovske šole v Zagrebu posetila prosvetnega ministra in ga zaprosila, da se naj uvrsti trgovska šola v red univerze. Korošec je obljubil, da bo v tem pogledu podvzel primerne korake. »TISKARSKI« ŠKRAT? V uvodniku »Jutra« dne 30. septembra 1924. se nahaja sledeči odstavek: »Da pri zadnjih skupščinskih volitvah ni bilo toliko naprednih drobcev, bi klerikalci ne mogli dobiti v Sloveniji 21 mandatov. Tudi Ljubljana ne bi mogla nositi pečata črne sramote, da ni dr. Ravnihar s svojimi osebnimi ambicijami in s precenjevanjem svojih slabotnih moči preprečil, skupnega nastopa vseh naprednjakov. Kriv ni bil volilni red, da je Ljubljana padla, pač pa so bili krivi tisti, katerim so bile osebnosti več kot pa narodna stvar, katerim je politično vetrnjaštvo princip, mesto napredne načelnosti in značajnosti.« Ker se pošteni čitatelji prijemljejo za glavo, kako Je tako zavijanje resnice mogoče, bodi jim povedano v informacijo, da je »tiskarski« škrat zamenjal ime dr. Žerjava z Imenom dr. Vladimirja Ravniharja. KONFERENCA NAŠE IN MADŽAR. SKE DELEGACIJE. Beograd, 1. oktobra. Včeraj dopoldne je prispel v aeroplanu dr. Valter, šef prometnega oddelka v madžarskem ministrstvu in delegat Madžarske za pogajanja v Beogradu. Sinoči pa so z vlakom prispeli v Beograd tudi ostali člani madžarske delegacije s predsednikom g. Wodianerjem. Danes se bo g. Wodianer sestal z dr. $inko Peričem, šefom naše delegacije, da bosta določila program pogajanj. Borzna poroilla. Ljubljanska borza, dne 1. oktobra. Vrednote. Srečke. 2 in pol % drž. renta za vojno Škodo denar 114, blago 116. Delnic«, a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica denar 210, Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 233, Merkantihia banka denar 123, blago 130, Prva hrv. štedionica denar 916, blago 919, Slavenska banka blago 96. b) Podjetja. Strojne tovarne in livarne denar 135, bla-go 150, Združene papirnice denar 115, bia; go 120, zaključ. Založnice Itd.: 4 ln pol %t kam. zad. dež. banke blago 89. Produkti. Trami od 3/3 do §/10 monte od 4 do 10 m dolž. frko meja denar 395, trami od 4 du 13 m dolž. 8/8, 8/11, 11/11, 11/13, 13/16: 13/19, 16/19, 16/21, 19/24, 21/27 frko mete denar 425, deske I, II., 20, 25, mm frkd meja blago 700, štakete 1.40 m, na drob.' koncu 2H do 4 cm frko naklad, post tek. meter blago 0.50, hlodi smrekovi (10% jelovi) od 10 cm napr. deb. 4 m doli. zdravo blago irko Navotnesto kol. 3 vag. denar 325; blago 330 zaključi oglie la vilano Irko meja denar 114, drva suha bukova 1 m dolž. frko naklad, post frko meja kol. 5 vag. denar 26J50, blago 27, zaključ.. Jesenovi suhi plohi 20 do 100 mm frko Domžale blago 1400, bouls hrastovi 27.30 cm, 2K do 4 m dolž. frko Ljubi), biago 1500, pšenica domača frko Lj. denar 370, pienica bačka par. Lj. blago 415, suhe gobe srednje frko Lj. denar 60, fižol ribnlčan frko L). oTig. denar 525, fižol prepeliSaT frko Ll. orlg. denar 450, fižol mandaloni frko L{. orig. denar 325, laneno seme roadjimursko par. Lj. kol. H vag. denar 640, blago 640 zaključ,, konoplja man-džurska b/n frko Lj. blago 880, repica divja frko slavon. post. blago 255, krompir uzan-čni frko naklad, post. blago 120, orehi frko Lj. denar 400, la garant, banat čista svinjska mast za kg frko magac. LJ. blago 35, la soljena samo hrbtna slanina za kg frko magac. Lj. blago 34, la prekajena slanina frko magac. Ljubi), blago 36, koruza bački par. L), blago 325, oves bački pm. Lj. blagd 315. Trst, 1, oktobra. Predborza. Beograd 31.30—31.45, London 101.80—101.90, New-York 22.85—22.8750, Pariz 120.50—121, Praga 68—63.50, Curih 435-436.50. C ur ih, 1. oktobra. Beograd 7.2250, Dunaj 73.75—74.25, Italija 22.97— 23.1060, London 23.41—23.43, New*York 524, Pari« 27.68—27.80, Praga 15.60—15.70. Zagreb, 1. oktobra. Devize: Curih 13.915—14.015, Praga 217—220, Pari* 388 —390, New York 72.40—73.40, London 324.50—327JO, Trst 317.50—320,50. Dunaj 0.1022-0.1042. Valute: Dolar 71.50-73.50, Ura 215.50-31S.50. 35 letnica Mestne hranilnice ljubljanske. Dne 1. oktobra praznuje Mestna hranilnica ljubljanska 35 letnico svojega obstoja. Je to danes največji, najmočnejši in po svojem notranjem ustroju tudi najmodernejši denarni zavod svoje vrste v celi Jugoslaviji. Mestna hranilnica ljubljanska je spomenik proslave onega dne, ko je prišla uprava mestne občine ljubljanske prvič v slovenske roke. Kajti, ko je 1.1882 zmagala pri občinskih volitvah slovenska večina, je takoj v prvi seji dne 31. maja 1882 bil sprejet predlog dr. Mo-scheta, da se osnuje Mestna hranilnica. Namen tega sklepa je bil dvojen. Prvič dati slovenskemu prebivalstvu Ljubljane in tudi okolice priliko, da nalaga svoje prihranke in dobiva denarne pomoči pri slovenskem zavodu in drugič, da se ustvari za mestno občino lasten vir dohodkov. Predno pa se je mogel ta vele-važen sklep izpeljati, je bilo treba do-bojevati še mnogo hudih bojev na državnih upravnih mestih, kjer so naši nasprotniki skušali ustanovitev slovenske hranilnice preprečiti. Neustrašenemu nastopu nekaterih prvih slovenskih občinskih odbornikov, med temi v prvi vrsti dr. Tavčarju in Hribarju, se je končno posrečilo, da se je hranilnica odprla dne 1. oktobra 1889 v majhni temni sobici mestne hiše. Na podlagi deželnega zakona z dne 8. novembra 1886 d. z. št. 27 je prevzela mestna občina ljubljanska splošno poroštvo za vloge in njih pravilno ob-restovanje z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo, poleg tega pa tudi posebno poroštvo, položivši znesek 10.000 kron v državnih zadolžnicah. S tem so dobili vlagatelji Mestne hranilnice ljubljanske zakonito varstvo, da ie njihov denar, vložen v Mestno hranilni-eo, popolnoma varen. Hranilnici se je s tem prl2nala sirotinska varnost. Vsled tega smelo v njo nalagati tudi sodišča denar mladoletnikov, občine občinski in cerkve cerkven denar. Leta 1905 se ie hranilnica preselila iz mestne hiše v svojo lastno palačo v Prešernovi ulici. Njen poslovni delokrog se je vedno boli širil. Poleg navadnih vlog je upeljala vloge na domače hranilnike. S tem je prevzela važen del odgoje nežne mladine, navajajoč jo k varčnosti. Kmalu je postala velik dobrotnik kmečkemu ljudstvu, kateremu je nudila posojila proti nizki obrestni meri in ugodnemu odplačevanju dolga. Da pomaga slov. obrtniku in trgovcu v ajunem težkem gospodarskem položa- ju, je ustanovila 1. 1909 na podlagi vzajemnosti Kreditno društvo. V letu 1912 in 1914 so morali vzdr-žari denarni zavodi naskok vlagateljev, ki so zbegani vsled izbruha balkanske odnosno svetovne vojne, smatrali svoje naloike v denarnih zavodih v nevarnosti. Mestna hranilnica je oba naskoka sijajno vzdržala. Gospodarske posledice svetovne vojne so zahtevale še nadaljno razširjenje njenega delokroga. To se je zgodilo z uvedbo tekočega računa, v katerem daje posojila na menice in sprejema vloge proti odpovednemu roku po najugodnejši obrestni meri. Z razširjenjem poslovnega delokroga pa se je spreminjal tudi njen notranji ustroj v duhu modernosti. Namesto neokretnih knjig ie uvedla proste liste (kartoteko), opustila izdajanje vložnih knjižic pri sodnih naložbah; za hitra računska dela uporablja najmodernejše računske stroje itd. Tekom svojega 35 letnega obstoja je je pridobila Mestna hranilnica ljubljanska ugled in zaupanje vseh slojev slovenskega občinstva ne samo v mestnem okolišu ljubljanskem, marveč po vsem slovenskem ozemlju in med slovenskimi kolonisti v tujini. To kaže zlasti naraščanje njenega vložnega stanja. Koce*31 1 1890 j« lmtl« vlog t Din 433 017 „ „ 1900 ,. „ 3,692.380 „ . 1910 „ „ „ 9,871.391 „ „ 1980 „ „ „ 45,334.085 ., „ 1928 „ „ „ 97,141,550 Dn* 31. avgust* letos ., ,, 113,142 372 Mestna hranilnica ljubljanska je bila svoji ustanoviteljici mestni občini ves čas svojega obstoja najizdatnejša podpornica. Tega naj bi se zavedal vsak ljubljanski občan. Kot taka naj bi ostala Mestna hranilnica ljubljanska tudi dalje. To pa bo mogla le tedaj, ako ji ostane ono zaupanje občinstva, ki si ga je pridobila s svojim poštenim, vestnim in točnim poslovanjem tekom prvih 35 let Zato moia vsak ljubljanski prebivalec najstrožje obsojati poskuse nekaterih strankarskih nestrpnežev, ki si prizadevajo, da bi se to splošno zaupanje do Mestne hranilnice omajalo. Mestna hranilnica ni strankarsko podjetje, ona ie podjetje mestne občine, ki pa je družba pripadnikov raznih političnih strank. To si naj zapomnijo ob 35 letnici Mestne hranilnice ljubljanske vsi oni, ki hočejo imeti pri upravi mestne občine ljubljanske odločujočo besedo. fere v Evropi toliko zboljšala oziroma, da se vsaj zdi, da se je zboljšala. Tako ne želi nobena stranka novih volitev, vendar hočejo od štirih strank, ki so se izkristalizirale ob vprašanju ruske pogodbe, vsekakor varovati svoje javno razglašene principe. Toda nove volitve želi le radikalno delavstvo. Ti pa bi ne glasovali zoper vlado lastne stranke, čeprav bi bil Mac-donald pripravljen sprejeti kakšen kompromis. Govorili so, da je Asiuithovo pismo, kjer se je z Lloy Georgom strinjal v odklonitvi pogodbe, to pogodbo definitivno pokopalo, ker je jasno, da bodo združeni liberalci glasovali proti pogodbi. Zakaj? Asquith se je obnašal sicer radikalno, in je moral tako storiti, da je naglasil notranjo enotnost svoje stranke, v resnici pa je le on pokazal rešilni izhod. Asquith je kot načelnik li- beralne stranke izjavil, da bi ne soglašal niti s popolnoma splošno sankcijo posojila, če bi ne predvidevala gotove svote in gotovih pogojev. To pa ni absolutna odklonitev, pač pa indirektna obljuba, ki se opira na gotove pogoje. In te pogoje Macdonald prav lahko izpolni. Opozicija v spodnji hiši pravzaprav ne more reči ne, če ji dokažejo, da niti ratifikacija predložene pogodbe še ničesar ne odloči in ne privoli še v posojilo, ker je vse odvisno še od druge pogodbe, namreč od sprejema angleških zahtev. Ratifikacija pomenja v tej luči le prvi korak k ureditvi, ki jo opozicija samo želi, prvi korak k trgovski eksploataciji Rusije in zmanjšanju nezaposlenosti, ki se da po višini ruskih naročil skoro izračunati. Bilo bi čudno, če bi v teh okolšči-nah pogodba z Rusijo izzvala nove volitve. ,,Tarzanove živali" Politične vesti. Bol za pogodbo z Rušilo. Hitri podpis angleško-ruske pogodbe je Macdonald utemeljeval z izjavo, da'bi se moralo pozneje enkrat zopet pričeti znova, če se zdaj ne doseže sporazuma. V bistvu stvari ie, da bi še, če se pogajanja prekinejo, pozneje lahko ne le ena, ampak obe stranki premislili Ta zadnji stavek je posebno zanimiv, ker kaže, da bi nova pogajanja z Rusijo, če bi se 2daj doseženo soglasje zopet opustilo, ne bila eč tako lahka, dočim bi si liberalna stranka taka nova pogajanja očividno želela, ker vsak dan omenja, da bi sforsirala vsaj izprerai-njevalne predloge pri parlamentarni debati o pogodbi. Obenem se gre vsakemu angleškemu politiku za mnogo več, kakor za vsebino pogodbe. Bistvo ni: naj se dovoli Rusiji posojilo ali ne?«, pač pa: se lioeralci lahko drznejo izzvati zaradi tega vzroka nove volitve? Liberalci vedo, da bi za sedaj izgubili mandate, toda oni morda ne vedo tako dobro, da bi Jih pri volitvah, katerih datum bi določila delavska vlada prostovoljno in Po načrtu, izgubili še več. Konservativci so notranje razcepljeni in hočejo čakati še uspeha svoje jesenske campagne, predno jim bo jasno, kako so močni oziroma slabi. Macdonaldova popularnost je očitno narasla. Nihče, razen radikalnega delavstva, ne šteje idealnemu možu afer, ki jih Je časopisje brezokusno razkrilo, v zlo in vsak Čuti, da se je po Macdo* naldovi osebni zaslugi politična atraos- = Radič za monarhijo. Zanimive so izjave Radičeve r.a političnem shodu v Kra-Sicu, ki se je vršil v nedeljo. Tam ie Radič izjavil, da sta sc z Nastasom Petrovičem ra2govarjala o treh stvareh in sicer: 1. Kakšen pomen ima republtkanstvo HRSS, 2. kaj pomenja kmečka država, 3. kako bo rnogoč sporazum. Glede republike in monarhije je Radič Izjavil: Mi vemo, da moramo misliti na monarhijo; to sem jaz povsod povdarjal, v Londonu in v Moskvi. Priznavamo mednarodne meje in sporazum. Priznavamo tudi monarhijo kot znak našega mednarodnega edinstva. Toda kljub temu potrebujemo mi Hrvati popolno suvereni-teto, ker irtiamo preveč ceprilik s Srbi. Radič je tudi omenjal pota, ki vodijo k sporazumu in sicer: Tud! kralj je služabnik naroda, kakor ministri; sluiiti mora.kot simbol narodne suverenosti. Pot k sporazumu vedi le skozi parlament. ** Bolgarske odredbe proti naši državi. Bolgarska vlada je svoje čete premestila v Džumajo, kjer se nahaja sedaj 8 bataljonov, ki imajo nalogo onemogočiti prodiranje naših zasledovalnih oddelkov na bolgarsko ozemlje. Te stroge odredbe bolgarske vlade izvirajo iz tega, ker je Marko Cemovič, drž. podtajnik notr. ministrstva, i2javil da bo naša vlada zasledovala razbojniške tolpe na bolgarsko ozemlje ozemlje. Vladnim četam poveljuje geneial Protogerov. =* Plenarna seja trgovske komore. VSerai se je vršila plenarna seja trgovske kc-more za mesec september. V$a poročila odbora 9o b'la sprejeta na znanje. Danes se vrši seja komore za mesec oktober. = Hujskanja. Današnji »Balkan« v članku -Vladni tisk in vojska« ugotavlja, da se sedaj že vsi obračajo k republiki. Zato zahteva list od kralja, da vzame oblast današnji vladi. *= Odprava uvoznih in izvoznih prepovedi. V ponedeljkovi seji sveta Zveze narodov je belgijski zastopnik Hvmans predlagal. da bi se dosegel med državami- bodisi da so člani Zveze narodov ali ne, sporazum glede definitivne pogodbe v odpravi uvoznih in izvoznih prepovedi Ta predlog je živahno podpiral Salandra in priključil se mu je čehoslovaški zunanji minister Be-neš, ki je naglašal, da so razmere v posameznih državah res tako različne, da je treba Zvezi oficijelno to sporočiti. — Za odpravo potnih listov. Danes se ie sešla mednarodna konferenca 2a prosto trgovino. Zastopane so skoro vse države. Konferenca se je izrekla 2a odpravo potnih listov. == Razbojniške čete tudi v Rumenili. Rumu n slu vlada je v posebnem komunikeju objavila poslednje važne dogodke v Rumu-niji. Kakor poročajo, je 30 oboroženih ljudi upadlo v mesto Nikolajevka v Besarabiji, ki so pretrgali brzojavne žice, ubili nekoliko ljudi in pljačkali mirne meščane. Nato 30 razbojniki pobegnili v Rušijo. Trockij je izjavil, da si bo Rusija s silo pridobila Besarabijo. «= Desetletnica čehoslovašk« armad«. V nedeljo, na dan češkega potrona sv. Vaclava, je bila svečano proslavljena desetletnica osnutka čehoslovajke armade, ko je bila v Kijevu na trgu sv. Zofije blagoslovljena prva češka zastava. Svečanosti so se pričele že 27. U rn. s prenosom pepela enega prvih borcev 2a svobodo, polkovnika Wucb teria v grad v Troji pri Pragi. Isti dan se je vršilo slavnostno zborovanje starih borcev pod predsedstvom bivšega vojnega ministra Husaka. Glavna proslava se je pa vršila v nedeljo zjutraj s defilijacijo čeških borcev po praških ulicah. Pred parlamentom je pozdravil osvobodilca zbrani narod, zastopniki vlade, parlamenta in neštetih korporacij. Vojna čast prvi češki zastavi je bila izkazana z 21. topovskimi streli in čehoslova-ško državno himno. Po nagovoTih je pevsko društvo »Hlahok zapelo starobusitski koral »RdeŽ jste božf bojovnick, nakar so se borci Iti za njima vse korporacile poklonile prvi češki 2a$tavi. =» Težave v Genovi. Tik, predno je imel biti protokol o razorožitvi predložen skupščini, so se pojavile teikoče, ki prete izzvati krizo. Gre 2a članek 7. omenjenega protokola, ki določa, da se označi napadalcem ona država, ki prične s sovražnostmi v takih slučajih, kakoršne bi mednarodno razsodišče uvrstilo med notranjepolitična vprašanja. Japonska delegacija je zahtevala, da bi v takem slučaju posegla vmes Zveza narodov. Ker so japonski delegati vztrajali na svojem stališču In gro2ill, da ne bodo glasovali za protokol, ie postala situacija kritična. Pogajanja ž njimi doslej še niso rodila nobenega zaključka. Na predlog francoskega delegata je bil izvoljen pododbor, ki poskuša razrešiti to vprašanje. Tako je bilo onemogočeno, da bi bil protokol Že v pondeljek predložen skupščini. Kongres Italijanske liberalne stranke. Iz Genove poročajo, da je tajništvo liberalne stranke objavilo program kongresa, ki se bo vršil v dneh 4. 5, in 6. oktobra v Livornu. Na dnevnem redu so naslednje točke: poročilo vodstva stranke, poročilo o sindikalnem gibanju, poročilo o zunanji politiki: poroča prof. Arrlgo Solin. Dalje državne in lokalne oblasti, program stranke in končno slučajnosti. V splošnem prevladuje tnnenje. da se bo med obema strankama sklenil nekak kompromis in da se bo ustvaril nov centrum v stranki. Ta cetitrum bo sicer podpiral Mussolinijevo vlado, toda le pod gotovimi pogoji. Arkadil Averčenko: Zgodovina dveh kovfoflov. Sedeti smo v udobni kajuti angleške fadije, kamor so nas bili povabiti lju-beznjlvi Angleži na čašico čaja. — V 'saminu je prijazno in domače plapolal ogenj... Gostitelji in gostje, vsi smo se po-tazsedli okrog kamina, srebali iz malih kozarcev staro hereško vino ter se tiho razgovarjali, spominjajoč se raznih zanimivih, smešnih in strašnih dogodkov, ki smo jih bili doživeli. — Tudi meni se je zgodilo nekaj posebnega, je začel star, izkušen angleški pomorščak ter obrnil svoje rudeče, od vetra opaljeno lice proč od razžarje-aega premoga v kaminu. — Pripovedujte, pripovedujte! — AH mi pa tudi jamčite s častno jesedo, da boste verjeli mojim besedam? ... _ — Oho, to Je pa čuden pogovor! Potemtakem bo ta povest res nekaj prav izrednega... No, verjeli vam bomo — častna beseda! — Ta zgodba — spada med najbolj /ajinstvene in najbolj strašne v mojem življenju... Pred sedmimi leti sem odposlal iz Dublina v London kovčeg s svojimi '»tvarini kot prtljago... In pomislite! — No? ’ _ Do danes še ni prispel v London; (zgubil se je med potjo 1 No, in? — Kaj »no«? — Kje je ostala vaša čudna in nenavadna zgodba? — Saj tu Jo vendar imate! Samo pomislite: Kovčeg se je izgubil na poti! Zadeva je vzbudila mnogo hrupa; nekaj nižjih Železniških uslužbencev Je odletelo, ravnateljstvo .si je ruvalo lase .,... Stvar Je vzbudila veliko pozornost!... Ko je stari morski volk opazil, da se ml Rusi prav nič ne čudimo, temveč sedimo tu, molčeči in zamišljeni, nas je osupnjeno pogledal in utihnil. — Tudi jaz bi vedel prav zanimivo povest, je pričel inoj tovariš — novinar, ki se je odlikoval po tem, da Je vse vedel. — Angleži, bi mi morda še verjeli to resnično zgodbo', toda, kar se tiče Rusov, dvomim... Ali je pa tudi istinita? Častna beseda! — čista resnica! Stvar se ie dogodila nekemu bivšemu ministru... Ker je dogodek resničen — nočem imenovati njegovega imena. Nikar ne zavlačujte! — Saj ne zavlačujem. Kdo drugi bi morda zavlačeval, toda jaz ne. Nisem tiste vrste človek, da bi zavlačeval. Kdo drugi bi... Oh, gospod, nikar mi ne stopajte na nogo! Torej poslnšajte: V septembru 1. 1918 se je ta minister odpravljal na Krim ter je ob tej priliki spravil v kovčeg vse svoje dragoce-" nostl: carske rublje, zlato, briljante, kožuhovino — takrat je bila skupna vrednost vseh teh predmetov 60 tisoč, danes bi bila 120 milijonov. In ta bedak je odposlal svoj kovčeg po železnici v Sevastopol — kot prtljago. Pa ne, da bi se bil tudi ta kovčeg izgubil, j« planil stari morski volk, kot bi ga pičil gad. Saj to je ravno, da je v januarju leta 1920 prispel kovčeg na cilj cel in nepoškodovan. Razumete, kaj se to pravi? Skoropadski je vladal tam, Petljura ga je strmoglavil, za njim so prišli boljše-viki; mesta so gorela, prehajala iz rok v roke, kolodvori so bili porušeni do tal, prtljaga na železniških skladiščih je bila izropana, kovčege so praznili in jih polnili z opeko: ministrski kovčeg pa je lezel kakor pridna mravlja in je čez poldrugo leto srečno prilezel na končno postajo — popolnoma cel in nedotaknjen. In verujte mi, takrat, ko je eks-minister v prisotnosti kolodvorskih na-stavljencev odprl kovčeg — so si vsi ruvali lasč in nekateri so celo izgubili svoje službe! Ko je skladiščnik na postaji Vzlomorka izvedel o tem slučaju — se Je obesil na lastnih naramnicah in dva nakladalca sta se od jeze napila do mrtvega... To je bil krik in vik v celi južni Rusiji! Ta povest je uplivala na prisotne Ruse tako, kakor bi se pričo njih razpočila bomba. Angleži so ostali • popolnoma mirni ter nas gledati začudeno. Stvar jim Je bila nepojmljiva. Mi Rusi pa smo se smejali, smejali do solzž. In ko ie ena mojih solz kanila v čašo hereškega vina, se ml jc zdelo, da je vse vino v kozarcu dobilo grenko-slan oku. Petdesetletnica pisatelja Meška. Dne 28. oktobra t. 1. obhaja ljubljenec slovenskega naroda, koroški begunec župnik .n pisatelj. Fr. Ks. Meško svojo 50^ letnico. Drugi narodi ne puste nobene prilike mimo sebe. da ne bi počastili svojih velikih sinov. Mi sarm sicer tudi ne zamudimo radi takih priložnosti, manjka pa nam ali inicijativa _ali pa jih nevede prezremo. Glede proslave 50-letnice Ks. Meška prednjačijo ptujski Slovenci. Svoje Studiie je pričel namreč Meško na ptuiski gimnaziji, kjer je dovršil prve štiri razrede. Ptujčani cenijo to. V Ptuju danes vsak dijaček ve povedati, kje je pred leti pilil mali Meško prve pesmi in kje se je postavljal s pesniškimi kodri. Ptuj je danes prvi. k se resno pripravlja na slavlie Meško-ve 50 letnice. Kolikor mi je znano, bo celo mesto, tudi Nemci, proslavljalo dan 28. oktobra. Meško Pride osebno na to slavlje. Za vse druge nastane aktualno vprašanje, ali bodemo samo gledali kako ga častijo Ptujčani, ali pa mu mislimo tudi drugod ra njegove nevenllive zasluge pripraviti par lepih trenutkov. Plačila za svoje delo ima ■ do danes bore malo. Učimo harod hvaležen biti vsem, ki celo življenje žrtvujejo njegovi Izobrazbi in slavi! Tudi Meško Je eden tistih. Nai spozna narod velikega svojega učitelja! V proslavo MeškoVega jubileja bi se morebiti priredila poučna predavanja o njegovih delih, uprizorile njegove igre in na nalašč za to aranžiranih večerih citirale njegove pesmi in odlomki spisov. Med ljudstvo pa se naj poskusi spraviti njegova dela. Narod bi s tem bolje in globlje spoznal svojega tihega, neumornega in globokoču-tečega delavca, njemu samemu pa bi se v mrki hribovski samoti na ta način tudi olajšalo njegovo gmotno stanje, ki je mimogrede povedano tako, da si navzlic vsemu svojemu pisateljevanju ne moTe naročiti niti »Koroškega Slovenca«. Janko Arnuš. »Carjeva nevesta« je prva operna predstava v sezoni 1924-25 in se poje jutri v četrtek 3. t. m. zvečer ob pol 8. uri za red A. V operi nastopijo: ga Thlerry kot Ljubiš a, gna Rozumcrva Je Maria, Petrovna —• gna Ropasova, Dunja — ga Smolenska in Sabu-rova _ gna Assejeva. Sobakina poje g. Betetto, Grjaznova — g. Popov, Likova — g. Burja ostale moške vloge so v rokah gg. Puglja, Mohoriča in Perka. Opero dirigira g. Balatka, režira g. Bučar. V petek 3. t. m. je v dirami premljera Tolstojeve drame »Moč teme« v režiji g. Osipovlča. Predprodaja pri dnevni blagajni. Danes zvečer se vrši v dramskem gledališču premijera Rostandove heroične komedije: Cyrano de Bcrgerac. V tej komediji nastopita celotni naš dramski ansambel, precejšen del članstva celo v dveh ulogah. V glavnih nastopijo ga. Šaričeva, ga. Medvedova in gdč. Rakarjeva, gg. Putjata. Levar, Skrbinšek. Kralj, Drenovec in Lipah. Delo Je zrežiral g. Putjata. V četrtek dne 2. t ni. pa se poje kot prva abonma predstava za red A opeva »Carjeva nevesta« v »ti zasedbi kot dosedaj, le ulogo Ljubaše poie ga. Thierrv - Kavčnikova. . Permanentno razstavo svojih suk pu-redi dne 1. oktobra v »Narodni knjigarni v Ljubliani. slikar Franjo Kopač. Slik ie °Koli 30, olia in pasteli, po večini pokrajinski motivi. Drugi del romana o čudežnih Tarzanovih doživetjih, »Tarzan in svet« se bliža koncu. Zaključuje se burno razdobje življenja tega neobičajnega junaka in njemu dragih oseb. Pota trdega trpljenja so ga končno združila z edinim bitjem na svetu, ki ga ljubi, kakor se je sam izrazil. Ker sta oba romana o Tarzanu vzbudila v krogih naše publike resnično zanimanje, se je uredništvo »Narodnega Dnevnika« odločilo, da seznani vse Tarzanove prijatelje z njegovim nadaljnji® življenjem. Vsled tega opozarjamo, da prične i prihodnjih dneh izhajati v »Narodnem Dnevniku« tretji del Tarzanove istorije, in sicer »Tarzanove živali«. V romanu »Tarzanove živali« skoro presega sila in napetost dejanja drug. del. Gradivo je podano v tako trdni, krepki, izraziti obliki, da zasluži že zaradi svoje tehnične dovršenosti priznanje. Dogodki nas sprevajajo nazaj v čudeže živeče narave, kjer se nam odkrivajo sicer težko pojmljive skrivnosti. Tarzan, človek džungle, sin divje, zdrave narave, z nepokvarjenimi čustvi tu več sam. Tarzan najde prijatelje in tokrat v naturi, med divjimi živalmi, ki mu pomagajo v njegovem boju Z9P*r zlo. Danes ne najdemo med modernim čtivom junaka, ki bi bil tako notranje čist in otroški, kakor Tarzan. In t* stran njegovega značaja pride najbolj do izraza v romanu »Tarzanove živali«- Roman »Tarzanove živali* znači boj dobrega zoper slabo, boj divje, toda deviške narave zoper vse, kar ie vzbudila v človeku slabega civilizacija in pa zoper one stiupene kali, ki Jih je ta pokvarjena roka posejala v prirodo. Ta čudežni, silni boj uredi Tarzan, poosebljeno dobro, poosebljena moč. poosebljena čista človečnost. Motiv, M mu daje zanos in neupogljivo voljo j« svetla njegova ljubezen tovariša, očeta in soproga obenem. Ljubezen polni vse strani romana »Tarzanove žival!«, ljubezen dvoje src, ki nimata nikogar razven sebe, ki se zmirom znova očiščata v trpljenju in ki sta drug od drugega nevzdržno posvečena plamenom svojih čustev. V najhujših preskušnjah ta dva človeka ne kloneta, pač pa sta pripravljena voliti i smrt, če bi bilo treba, kot edino plačilo svoje velike zvestobe. In k tej. iz prave nepokvarjene človeške narave izvirajoči in zavedni ljubezni se v romanu »Tarzanove živali« druži nezavedno, topo, a toliko geniji* vejše nagnjenje divje narave, prijateljstvo živali do človeka. Žival povzroča človeku njegovo usmiljenje s prijateljstvom. divji prebivalci džungle vzljubijo svojega tovariša-človeka in s pw- kore njegovi volji, njegovi inteligenci, da mu pomagajo v njegovem bol«. Krog teh glavnih momentov nas * novega romana »Tarzanove živali« J® ovito pestro, bujno dejanje, ki se v em sami skrajno napeti Uniji prelije od «?; četka do konca. Tarzanove prednosti, fizične in psihične, kraljujejo. Tarzan se odmika v 9fero neizprosnega boia maščevanja za storjeno zlo. V nobenem romanu ne srečate toliko presenetljivih zapletljajev, toliko intenzivno podanih dogodkov, kakor v romanu »Tarzanove živali«. Nikjer ne praznuje človeška fantazija večjih zmag, ne da bi grešila proti realnostL Vse, kar se dogaja, živi. je res, in je v naravi sami utemeljeno. Prepričani smo, da bodo bralci z veseljem posegli po nadaljevanju Tarzanovih doživetij! Berite nadaljevanje: »Tarzanove živali!« Uredništvo: »Narodnega Dnevnika«. Predavanje o češkem moderne* slikar- stvu In kiparstvu. Predavanje z. dr. r. Mesesnela. ki se je vršilo v ponedeljek v mestnem domu, je bito razmeroma dobro obiskano in je lepo uspelo. G. predavatelj je s precizno očrtanimi karakterizacijami !>o$a-m e zn ih umetnikov podal jasno razvojno linijo češke upodabljajoče umetnosti od poba-ročnega mrtvila iožefinske dobe do današnjega dne. Pri vseh večjih osebnostih kakor je bil na pr. Jose! Manes. Premier. Myslbek itd. se je pomudil tnalo dalje In tako tudi narahlo očrtal Unije razvoja češkega duha, ki je posebno v XIX. stoletju tako mogočno razpel krila svetovni kulturi nasproti. G. predavatelj ie spremljal svojo razlago s številnimi, lepimi skioptičnimi slikami in Žel za svoja jedrnata izvajanja priznanje. Med obiskovalci smo opazili tudi g. gen. konzula če-hostovaške republike Beneša. Paderev>skl — častni doktor. Poznanj-ska univerza namerava imenovati znanega virtuoza na klavirju m bivšega predsednika poljske republike za častnega doktorja. Pači ere\vski se momentano mudi na Poljskem' in bo tamkaj tiajbrže ostal dalje časa. Priredil bo več dobrodelnih koncertov po večjih mestih Poljske. Koncort pianista Borovskega obsega sledeče velezanlmlve točke: 1. Bach-Bu- soni: Fuga iz Tocate, C-dur, Bach: Angleška suita v g-molu, Bach-Busoni: Dve koralni predigri za orgle. 2. Schuman: Slmo nične etude. 3. Bach: Whirligig, Poulenc: Promenada. 4. Medtner: Pripovedka ot* ‘4, Prokofjev: 5 Visions fugutives Sare®*®*; Skrjabin: Pesem op. 32, Stravinski: Ruski karneval. — Vstopnice v predprodali v matični knjigarni. Prosimo p. n. obcl«*tvo, tu v obilnem številu poseti ta koncert. Dnevne vesti. Občinske volitve v Ljubljani. •»Jutro« pripravlja tla za občinske volitve ljubljanske s tem, da po dolgem presledku zopet napada — dr. Ravniharja. Ponavlja stokrat premlete in stokrat ovrženo laž, češ da je dr. Ravnihar kriv, ako ni prišlo do skupnega nastopa pri občinskih volitvah ljubljanskih. Ce se ne motimo, se je »Jutro« radi te laži že moralo zagovarjati pred sodiščem, da pa je stisnilo rep med noge, ko je Imelo nastopiti dokaz za resnico svojih besedi. Znabiti »■Jutro« srbi kaka nova tožba in obsodba. Bodi še enkrat pribito: zmago klerikalno - komunistične večine imajo na vesti edino le mladinski generali, ker so z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi preprečili zmago Jugoslovenske zajednice, ki je edina Prišla v poštev kot resna tekmovalka Zvezi delovnega ljudstva. »Jutro« omenja to zadevo v zvezi z občinskimi volitvami v Mariboru in v Celju, češ, glejte, kaj je tam napravil složen in enoten nastop, kako vse drugače pa je Mio v Ljubljani. Menimo, da se to dvoje ne da sporejati in primerjati. Zakaj na eno Itopnjo stavljati mariborsko nemškuta-rijo in pa »klerikalce« v Ljubljani se nam vidi le prehud poper tudi za želodce »Jutrovih« bralcev, na dragi strani pa grda nehvaležnost napram SLS, ki Je — bodimo še toliko njeni nasprotniki — rešila slovenski Maribor. To priznanje jel moramo dati! In sedaj ti gre »Jutro« In meče štajersko nemškutarijo in ljubljanske »klerikalce« v en koš. V Ljubljani se vrše občinske volitve pod čisto drugimi avspicijami in pod drugimi vidiki kakor v Mariboru in v Celju ali v Ptuju. Pogrešno je reči: Mariboru in Celju naj sledi Ljubljana, Kajti, če naj bi n. pr. za Ljubljano uporabili mariborski recept, bi morali v blok privzeti tudi in predvsem — »klerikalce«. Do takega zaključka nas vodi »Jutrova« logika. Sicer pa, če bodo »Jutrovci« imeli kaj besede pri občinskih volitvah ljubljanskih, potem samo rečemo: Bog nas varuj nove polomije! — Amerlkanskl podadtniral — častni meSčan. Mesto Split je Imenovalo za svojega častnega meščana amerikanskesca pod-aamirala Andrewsa, ki si je stekel veliko ^slug ob priliki prihoda ameriške mornarice v Split. Ko ie namreč priplula ameriška flota v Splitsko luko, ie prišlo do spo-Pada nied splitčani in posadko italijanske bojne ladje »Gulli«, katere poveljnik ie ob tej priliki zgubil življenje. Andrews Je preprečil izkrcanje »Gullljeve« posadke In tako Zabranil neizbežno krvoprelitje. — Novinarski kongres na SuJakt!, Včeraj so se udeleženci novinarskega kongTesa po banketu v hotelu »Jadran« ogledali mesto. Ob 7. uri je bila v sokolski dvorani svečana otvoritev kongresa. Zborovanje le otvorfl predsednik nov. udruženja KreSirnlr Kovačič, ki je pozdravil zastopnike mesta, civilnih in vojaških oblasti ter mestnih korporacij. Nato se je spominjal v svojem govoru umrlih članov udruženja pok. Stojana Protiča, bivšega predsednika nov. udniie-nja Jovana nraniloviča, predsednika novosadske sekcije, MiJana Grčita, urednika >Srbskega Kola« in Asima Behrnena, ki je nedavno umrl v Moskvi. Sledile so volitve v verifikacijski odbor. Izvoljeni so bili vsi tajniki sekcij jugoslov. nov. udruženja. Za tem je bila sela zaključena. Kongres se danes nadaljuje na parobrodu »Zagreb«. Ob 11. uri se le sestal verifikacijski odbor, ki Je pregledal polnomočja delegatov. Sinod je bila v hotelu »Continental« svečana večerja, ki so Jo novinarji priredili na čast predstavnikom mesta Sušak in Primorja. Danes zjutraj ob 6. uri so udeleženci kongresa odpotovali s parnikom »Zagreb« mimo Reke na otok Krk, a zvečer prispejo na Rab. Med vožnjo se nadaljujejo seie kongresa. — Popravek. V včerajšnji številki se Je vrinila v poročilo o I. pravniškem kongresu v Zagrebu neljuba pomota in se mora konec 6. VTste ob začetku pravilno glasiti: na] se eni oprosti ta neskromnost, namesto nesramnost. — Brezplačna vožnja za invalide. Prometno ministrstvo je dovolilo brezplačno ' vožnjo na železnicah vsem članom ruskega In našega udruženja vojnih Invalidov. — Za poplavijence. Županstvo občine Trbovlje je nabralo v svoji občini za po-plavljence v ljubljanskem in kranjskem srezu lep znesek 4907 Din 75 para ter ga izročilo g. velikemu županu ljubljanske oblasti, da ga porazdeli med ponesrečence. Naj bt ta velikodušni čin trboveljskega županstva služil za vzgled In lzpodbudo našim ostalim županstvom. — Sociiulno . hlgljenska razstava v Zagrebu. Inšpektorat ministrstva narodnega zdravja v Zanrebu priredi s sodelovanjem zagrebškega otroškega am bul a torija v dneh od 16. do 31. oktobra socijalno - hlgljensko razstavo, ki bo popularno - poučna o negi ls zaščiti dece. — Tatvina konj v Hroševju. Pred kakimi 4 meseci sta bila posestniku Francetu Ogrizek v Hruševju obč. Hrenovlce pri Postojni iz zaklenjenega hleva ukradena 2 konja v skup. vrednosti 6000 lir. Eden Je mišje barve s črno grivo na VTatu in črnim repom, majhne postave, 10—12 let star, drugi pa rdeče barve z belo liso na glavi, eno zadnjo nogo ima na spodnjem delu belo. I« velike postave, nosi glavo pokonci ter Je S let star. Konja so ukradli cigani Hudoro-VifiL Glasom Izjave oškodovanca sta bila omenjena konja pred enim mesecem vidna v bližini Ljubljane. Za Izsleditev omenjenih konj je razpisana nagrada. Pozitivni uspeh naj se poroča na policijsko direkcjjo v Ljubljani, soba 12. — Ne veš, kam te pelje pot v življenju! Veš pa, da dobiš dva lista brezplačno na ogled, ako sporočiš svoj naslov upravi »Preporoda« in »Mladega Junaka«, Ljubija« na. Poljanski nasip 10. Ljubljana, dne 1. oktobra. — Strašna železniška nesreča med Postojno in Rakekom. Včeraj popoldne se je dogodila na italijanskem ozemlju med Postojno in Rakekom pretresljiva železniška nesreča, pr' kateri sta izgubila svoje življenje dva slovenska progovna delavca. Iz Rakeka se odpelje vsak dan v Postojno lokomotiva, ki potem vozi osebni vlak v Ljubljano. Včeraj pa je ta lokomotiva vozila po napačnem tiru iz Postojne proti Rakeku. Blizu čuvajnice št. 27, kjer je ovinek so popravljali delavci progo, keT so bili poučeni. da prde stroj po desni progi. In to je bilo za delavce usodno. Skočili so naravnost z brzino 50 kilometrov na uro drvečemu stroju pod kolesa. Dva delavca sta prišla pod lokomotivo, ki je nesrečneža popolnoma razmesarila. Enemu je prerezal stroj telo čez prsa. a drugemu noge pri kolenih. Prvi je takoj Izdihnil, drugi pa se je mučil še dober četrt ure, nakar je v grozovitih bolečinah umrl. Oba ponesrečenca sta bila Slovenca. Stroj se je na mestu nesreče za hip ustavU, nato pa nadaljeval vožnjo proti Rakeku. Iz Postojne je prišla na lice mesta tekom pol ure po nesreči posebna komisija. Med tem pa so trupi! stražili kabinjeTjI. Nesrečo so vsekakor zakrivili italijanski železničarji, kt so vsled nepazljivosti dirigirali lokomotivo na napačni tir in pozabil! o tem obvestiti delavce. — Drzen roparski naped na avtomobil, Te dni sta bila med Postojno in Kačjo vasjo napadena v avtomobilu Windischgratzov oskrbnik inž. Hoffmann in Italijanski komisar Carlucci iz Postojne. Avtomobil Je vozil s srednjo brzino. Nenadoma Je zapazil Šofer, da leži čez cesto neko deblo. Se preden Je šofer utegnil opozoriti na oviro, sta 1z gnnovja skočila dva maskirana moška, oborožena s puškami. Dvignila sta roke in zaklicala: »Stoj!« Nato sta energično zahtevala od fnženjerja naj Jima Iztoči denaT. Pobrala sta mu 22.000 lir gotovine in en ček, glaseč se na 1000 lir. Carlucdju sta odvzela listnico, v kateri je b'lo nekaj gotovine in različni dokumenti, med temi Izkaznica fa-šistovske stTanke. Roparja sta svoje delo opravila popolnoma tiho, brez vsakega hrupa. Po Izvršenem zločinu sta odstranila deblo s ceste in avtomobil Je nadaljeval vožnjo proti Postojni. Roparja sta pobegnila v gozd, odkoder sta prišla. Vest o tem napadu je vzbudila po Postojni veliko razburjenje. Orožniki ln detektivi so takoj 2ačeli zasledovati predrzna zločinca ki pa sta med tem poibegnila bogvekara. — Poslovne knjige je odnesel Ciril B6hm, brezposelni trgovski potnik Iz Gaberja pri Celju je odnesel te dni iz uredništva »Naprreia« v KrSkem proti volji odeo-vomlh čtrdteljev poslovne kniige. Uredništvo Je izročilo zadevo orožništvu v Krškem. — Družba sv. Cirila In Metoda je prejela od podružnice Št. Vid - Grobelno znesek Din 7.500 kot čisti dobiček prirejene tombole v korist CMD. — Od moške podružnice v Krškem pa vsoto Din 2.285, ki se Je nabrala koi dohodek keglania na dobitke. Vrlima podružnicama, ki tako krepko podpirata glavno družbo iskrena hvala! Želimo da bi tudi druge C. M. podružnice porabile pri raznih igrah in zabavah priliko, da se vsaj del dobička nakloni naši obrambeni družbi. — G. dr. Franc Hrašovec, sekretar Min. Umitr. Dela., Beograd je nakazal C. M. družbi rn-sok Din 1.500, katerega Je nabral med tamošnjhnl Slovenci mesto venca na grob umrlega Srečka Brezigarja, tajnika v ministrstvu. — Gdč. Tilka Leckerjeva, učiteljica v St. Vidu pri Grobelnem Je poslala Din 215. katere Je nabrala na odhodnici marljivega in delavnega odbornika tamoš-nje C M. podružnice gosp. Vinko Narata. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Zahvala. Tombola podružnice Jugoslovanske Matice v Novem mestu dne 21. septembra t. !., je uspela povoljno v vsakem oziru. Odbor podružnice se natiskre-neje zahvaljuje vsem, ki so v dejanskem bratoljubju pripomogli k lepemu uspehu: pred vsemi darovalcem dobitkov v Novem mestu ln okolici in nebiraikam dobitkov, nadalje marljivim prodafalcem in vnetim prodajalkam In požrtvovalnim kupcem tablic (dijak J. Gl. sam jih je prodal 900) in naposled vrcm, ki 90 kakorkoli Z besedo In dejanjem rodoljubno sodelovali. Naj jim mila usoda povrne žrtev in trud, naj Jih blaži zavest, da so sluifU narodu in domovini. — Odbor. — Razpis službe. Finančna prokuratu-ra razpisuje mesto pisarniškega uradnika. Prošnje Je vlagati do 15. oktobra t. 1. Na- le ,v, zayer: »Imamo staro prakso. Vsak stražnik pravi navadno: »Obtoženec je bil pijan, a uetollko, da bi se ne zavedal« — tega se uče že v svoji šola. — Mi imamo pa dovolj drugih momentov. Med drugim so priče povedale, da le obtoženec sicer mirne narave, da ne iJije in da malo prenese Če je spil pet četrtink in vse ostalo. kakor so priče izpovedale, je to taka količina, da mora tudi človek, ki kaj prenese, postati pijan. Stražnika sta pripovedovala, da ie jrovoril obtoženec logično. To ni nič posebnega. Govoril je v podzavesti. Iz izkušnje vemo, da žganje tako vpliva, da človek izgubi zavest in dela v podzavesti. Indic za njegovo popolno pijanost je tudi njegov jok na stražnici: Obtoženec se je nahajal v stadiju, ko se pijanec sam sebi smili. — Poleg tega mislim, da tudi objektivni dejanski stan zločina § 93 ni podan. Priče pravijo, da se je opotekal — tudi drugi straž- nik ne more vsega potrditi kar navaja stražnik Cetverčnik -- mož je dosedaj popolnoma nepporečen, nekaznovan. — Popolnoma razumljivo se tni zdi, da je stražniku neprijetno, da je biJ tako ozmerjan, zato se čuti tudi nekoliko osebno prizadetega. Pa teza bi ne smel tako natančno vzeti. — Ce bi pa sodni dvor menil, da dejanski stan ui dovolj pojasnjen, predlagam še priče X, Y, Z., dalje da se da obtožencu rok. da najde potom časoijisov priče, ki jih je vrgel policijski nadzornik Pavločič proč. Predlagam torej v prvi vrsti oprostilno sodbo.« Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik oprostilno sodbo, ki jo utemelji s tem, da je sodišče prišlo do prepričanja, da je bil obtoženec do nezavednosti pijan. Presenetljivi rezultati najnovoi&e kemijske analize obče znanega zdravilnega vrelca v Radencih. Prav ie imel oni pevec, ki je prvi vzkliknil: -Lepa naša domovina!« dasi takrat še ni bila ujedinjena. Res je občudovanja vredna ta zemlja posebno še radi tega, ker nam nudi na pravzaprav malem teritoriju na jugu bombaž in riž, medtem ko proizvaja na severu žlahtno vinsko kapljico, ki jo prekašajo samo še slovita renska vina. A ravno v tem kotičku države, na skrajnem severu imamo v globočini zaklad, ki je pravzaprav do danes še malo poznan in premalo uvaževan. Ta zaklad se nahaja globoko v zemlji pod Radenci, v Radenski Slatini ob žel. progi MariboT—Ljutomer, nedaleč od nekdanje avstrijske in ogrske meje, in daje že stoletja vodo, ki je glede rudninskih snovi ena najbogatejših mineralnih voda, če se primerja sestavo vode drugih vrelcev, ki dajejo alkalno - kislo mineralno vodo. Že v prejšnjem stoletju so se ljudje posluževali te vode v zdravilne s vrhe, čeravno niso vedeli, kaj je vzrok, da Je ravno ta voda tako zdravilna. Kasneje, ko so se metode preiskovanja mineralnih vod Izpopolnile tako, da so se dale določiti v vodah kvali- tativno In kvantitativno skoraj vse sestavine po eksaktnih metodah, se je spoznalo, kaj pravzaprav razlikuje posamezne mineralne vode. Ko so se našle v Radenski vodi v precejšnjih množinah nekatere snovi, ki jih ostale mineralne vode nimajo, se je moralo sklepati, da imajo ravno te sestavine poseben vpliv na človeški organizem. Sedaj, ko poznamo te snovi, Jih lahko rabimo tudi v taki obliki, kakor jih dobimo Iz kemijskih tovarn, vendar učinek pri Tabi takih snovi ni enak onemu, kakor pri vpora-bi mineralnih vod, ker se te snovi nahajajo v mineralni vodi v posebni obliki. Radensko zdravilno vrelo bilo je v prejšnjih časih že večkrat znanstveno preiskano, zadnjikrat pa L 1894. Od takrat je minuto že celih 30 let In je bilo Potrebno; da se ta miner. voda zopet enkrat preišče z ozirom na njene sestavine. Prvotna analiza pr. Reiben-schuha v Gradcu je bila za tedanje čase zadostna In se ni nanašala na razne sestavine, za katere je komaj novejši čas prinesel možnost določevanja s pomočjo eksaktnih metod. Letos 17. maja sta odvzela gg. Inž. Mohorčič in dr. Cazafura na vrelu mineralno vodo iti jo temeljito preiskala na drž. kmetijskem kemijskem zavodu v Mariboru. Zdravilišče Radenci je prejelo od omenjenega zavoda preiskovalno svedočbo, iz katere posnemamo sledeče: Temperatura vode ie 12.7° C, torej se ni tekom 30 let skoraj nič izpretnenila. ker je imela svoje dni temperaturo 12.8“ C. Voda je kristalno čista, brezbarvna in kaže pri omenjeni temperaturi gostoto 1.006563. V dotiki z zrakom ostane voda za nekaj časa malo kalna, dokler se ne vsede nastala oborina, nakar postane voda zopet kristalno čista. Ona voda, ki ni prišla v dotlko z zrakom ne postane kalna. Voda ima vonj in okus po alkalno raz-svežujoči nrneralni vodi, ki je zelo bogata na ogljikovem dioksidu. Radensko vrelo daje zdravilno vodo s sledečo sestavino v 1000 g vode: 0.374&7 g 0.23440 „ 0.79188 „ 0.00064 , 0.000007 „ 0.00002 » 5.84929 „ 0.06001 „ 0.71520 „ 0.39965 „ 0,02000 „ 0.00004 „ 0.020S9 * 0.00081 „ 0.00068 „ 0.00007 „ 0.00001 „ 3.46532 „ kalijevega sulfata natrijevega sulfata natrijevega klorida natrijevega bromida natrijevega jodida natrijevega fluorida natrijevega bikarbonata litijevega bikarbonata kalcijevega bikarbonata magnezijevega bikarbonata železovega bikarbonata manganovega bikarbonata kremikovega dioksida glinice žveplovega vodika titanovega dioksida aluminijevega fosfata svobodnega ogljikovega dioksida torej skupno tehtljivih sestavil) 11.93379 „ Zato je v enem litru mineralne vode 3.46532 gramov svobodnega dioksida, ki zavzema pri 12.7° C in 760 m/m barometer-skem pritisku prostor 1883.44 cc. Iz tega se more sklepati, da je mineralna voda, ki jo daje zdravilno vrelo v Radencih, če se primerjajo mineralne vode dragih alkalno kislih vrelov glede množine rudnin- skih snovi, ena najbogatejših izmed dosle: poznanih mineralnih vod. Množina ogljikovega dioksida, osobita litija je tako velika, da v tem oziru prednjači vsem ostalini vrelcem in se odlikuje od drugih se posebej ? tem, ker vsebuje izdatne množine joda. Dejstvo, da vsebuje vrelo iz Slatine Radenci poleg drugih snovi še litij in jod, katerim se pripisuje v obče veliko zdravilno moč, je presenetljivo in v toliko zanimivo, ker dosedaj ni bilo znano, da vsebuje to vre* lo tudi jod. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani I Vedno zadnje novosti i SAMO j GRIČAR & MEJAČ, f šeientmrgova ulica 8 s * Kar Vi heiete to je Elzafluid. To pravo dcmsče sredstvo, katero predene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Eug\ Feller Stu-bica Donja, Elzatrg 357, Hrvatska lili 117 fOGARM MROIKjHS: TARZAN IN SVET »Grem, kamor hočeš, mož moj, In storim, kar žeHšl« je odgovorila. »In Clayton?« Je vprašal on. Zdaj se Je šele spomnil, da nista sama na svetu. »Mislila nisva na tvojega moža.« »Jaz nisem omožena, Tarzan,« je kliknila ona. »In tudi. zaročena nisem več z Clay tonom. Dan poprej, predno so me ugrabili oni strašni ljudje, [sem govorila 2 njim o svoji ljubezni do tebe, in tedaj je uvidel, da ne morem izpolniti one nesrečne obljube, ki sem mu jo dala. Baš sva bila na čudežen način rešena iz levjih krempljev.« Naenkrat je umolknila in ga pogledala s sl-očmL »Tarzan,« je kliknila, »ti si ubil leva. Tega ni tinogel storiti nihče drugi!« On je povesil oči, ker se je sramoval. »Kako si mogel vendar oditi in me pustiti samo?« ga je očitajoč vprašala. »Ne bodi huda, Jane!« je prosil on. »Ne bodi ihuda! Tl ne moreš razumeti, koliko sem od takrat •;trpel vsled tega; najprej zaradi besnega ljubo-(sumja, potem pa zaradi usode, ki je nisem zaslužil. Vrnil sem se k opicam in nikdar več nisem hotel uzreti človeškega bitja.« Potem ji je pravil o svojem življenju, odkar se je vrnil v džunglo, kako je postal iz civiliziranega Parižana divji Wazir in se končno zopet spri-jateljil z opicami. Vpraševala ga je marsikaj in naposled tudi o »stvareh, ki jih je pravil Thuran, namreč o pariških iženah. Razložil je veliko podrobnosti o svojem jciviliziranem življenju In ni ničesar zamolčal, ker jse mu ni bilo treba ničesar sramovati, njegovo srce [ie bilo zmirom odkritosrčno njej darovano. Ko je končal, je sedel rnolče kraj nje in jo gledal, kakor bi pričakoval obsodbe. »Vedela sem, da Thuran ni govoril resnice,« ga je zagotovila. »Kakšen ostuden človek je to!« *Ti se torej ne jeziš name?« Dnevi so jima bili prekratki, ker sta bila res srečna. Če bi ne Jbila primorana hiteti Claytonu na pomoč, bi veselje tega čudapolnega romanja najrajše podaljšala v brezkončnost. * Zadnji dan, predno sta prišla do koče, Je Tarzan začutil duh ljudi in sicer črncev. Pridržal je Jane in ji dal znamenje, naj molči. »V džungli je le malo prijateljev,« Ji je poše-petal. Cez pol ure sta srečala malo četo črnih vojščakov, ki so šli proti zapadu. Ko jih je Tarzan zagledal, je radostno vzkliknil. Spoznal je namreč svoje lastne Wazire. Bu-zuli je bil ž njimi in še par drugih, ki so ga spremljali v mesto Opar. Ko so ga zagledali, so plesali in kričali od prevelikega veselja. Kakor so mu pravili, so ga iskali že več tednov. Črnci so se zelo začudili, ko so videli belo deklico pri njem, in ko so izvedeli, da je to njegova bodoča žena, so tekmovali med seboj, kdo ji bo Izkazal več časti. Srečni Wazirl so ga s smehom in plesom spremljali do drevesa, kjer so upali najti Clay-tona. Nikjer niso videli žive duše in na klice se jim nihče ni odzval. Tarzan je splezal na drevo, da pogleda v malo drevesno kočico. Takoj nato je prišel zopet ven. V roki je imel prazno pločevinasto škatljo, ki jo je vrgel Buzuliju, naj prinese vode. Potem Je pomigal Jane Porter, naj pride gori. Ko se je sklonila k shujšanemu človeku, ki Je bil nekdaj angleški plemenitaš, so ji solze zalile oči. Mladi, nekoč tako lepi obraz ni bilo mogoče več spoznati vsled upalih lic, vdrtih oči in potez trpljenja. »Še živi,« je dejal Tarzan. ^Storimo vse, kar je mogoče, toda bojim se, da je prepozno.« Ko je Buzuli prinesel vodo, .ie vlil Tarzan par kapljic med otekle, razpokane ustnice. Omočil mu je tudi čelo in roke. Tedaj je Clayton odprl oči. Slaboten smehljaj je razsvetlil njegov obraz, ko je zagledal Jano. Ko je pa uzrl Tarzana, se je pa zelo začudil. »Kako je, tovariš?« je vprašal opičji človek. »Našli smo vas baš še pravočasno. Zdaj bo kmalu boljše, ih spravili vas bodemo na noge, predno vi mislite.« Anglež je odkimal »Prepozno,« je šepetal. »Toda tudi tako Je prav. Boljše je, da umrem.« »Kje je Thuran?« je vprašala Jane. »Zapustil me je, ko se je poslabšala moja bolezen. On je živ satan. Ko sem ga prosil vode, ker sem bil preslab, da bi šel sam po njo, je pil prpd mojimi očmi, zlil ostanek na tla in se mi smeJaJ v obraz.« Ko se je spomnil tega zločina, se je zganila * njem zadnja življenjska sila. Oprl se je na komolci »Da,« je dejal naenkrat. »Se hočem živeti, vsaJ tako dolgo, da najdem to zver in jo ubijem!« Ta kratki napor ga je tako utrudil, da se J« zgrudil nazaj na suho travo in površnik, ki je Jani Porter svojčas služil za pogrinjalo. »Kar se tiče Thurana, bodite brez skrbi,« je dejal Tarzan in pomirjajoče položil roko na Clay-tonovo čelo. »To je moja stvar —, bom že sam i njim opravil. Nikar se ne bojte!« CIayton je dolgo ležal brez zgiba. Večkrat Je Tarzan prislonil svoje uho na upale prsi, da sli£i če srce še bije. Proti večeru se je Clayton zopet malo zavedel (Dalje prihodnjič.) KUPUJTE pri onib trgovcih ki oglašujejo v Marodnem Dnevniku Specialist za sorske čevlje in iahalne škornje P. LUKAS, Ljubljana, Sv. Petra c 7. je vprašal on. prav nedolžen, , Njen odgovor je bil na videz ;toda pristno ženski. »Je Olga de Coude res lepa?« je vprašala. Tarzan se je smejal in jo poljubih Ona je rahlo vzdihnila in položila glavo na njegovo ramo. Tedaj je vedel, da mu je odpuščeno.. Za prenočišče je pripravil Tarzan mično gnezdece visoko zgoraj v vejah orjaškega drevesa in tam je spala do smrti utrujena Jane, dočim je par vej nižje pripravil sebi ležišče, kamor je legel, zmirom pripravljen, da jo brani tudi v spanju. Več dni sta romala k obali. Ce je bila pot dobra, sta hodila roko v roki pod listnatimi oboki orjaškega gozda, kakor so v pradavnini rnenda hodili naši predniki. Ce je bilo pa grmovje preveč gosto, jo je vzel v naročje in jo lahkotno nesel skozi drevje. Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Priporočam na veliko In malo galanterijo, nogavice, razne sukance, sumbe, čipke, vezenino, kravate, srajce, "sprehajalne palice, krojaške In Čevljarske potrebščine. Najnižje cene! Postrežba točnaI Naznanjamo da se nahaja začasno nato podružnica v Mariboru v tobakarni Grajski trg št. 7 kjer se sprejemajo naročnine, oglasi in eventualne reklamacije. Uprava »Narodnega Dnevnika«. i 1-m Hajnovejše knjige tiskarne in « Ljubljani, Marijin trg St. 1. O. ZUPANČIČ, Veronika Deaenlik«, tragedija, »tr. 185 — »Splošna knjižnica« štev. 28 — V«z. Din 82’—, bros. Din 25 —, finejša Izdaja celo platno Din 00' -, pol platno Din 60’—, bro». Din 62 — luksuzna izdaja, v usnje vezana Din 130'—. F. ERJAVEC, Brezposelnost la problemi skrbstva za brezposelne, 80 str. — »Splošna knjižnica« itev 27 — Vez. Din 17’— brož. Din 12’—. L. ANDREJEV, Cm« maske, drama, str 82 — Splošna knjiž,* St. 20 — Vaz. Din 17‘—, br. Din 12-~- Zahtevajte cenik! E. L bulvver, Poslednji dnevi Pompejev, roman, »Splošna knjižnica« St. 24—25 — i. del ve*. Din 30‘—, broš. Din 30’—. II, del (v tisku). L. N. TOLSTOJ, kreutzerjeva sonata, ram. str. 186 »Spl. knjiž.* st. 22 — Vez. Din 20, broš. Din 14. J. zever, Gompečl In komurasakl, japonski rom., str. 154. »Spl. knj.< it. 20. Vez. Din 20, broš. Din 14. a. sic, Kmečke hlie In njih oprava na Gorenjskem. (Slovanski narodni slog) mapa ca finem papirju Din 90. Luks. izdaja na finem kartonu Din 140. Zahtevajte cenik! OO Gradbeno podjetje Arhitekt Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. MALI OGLASI e po ugodni ceni na prodaj. Natančneje se poizve v Ilirski ulici štev. 21, pritličje levo, Ljubljana. spii na se več boljših gospodov dobro domačo hrano. Naslov pove uprava Usta. 103 Sl nova. kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava Usta. Lepe lin solu a posebnim vhodom če le mo' goče v sredini mesta Išče mlad samostojen gospod. Ponudbe na upravo lista pod: ,.Separaten vhod**. Ha piodai je prav izborna harmonika firme „Lubas“. Natančneje se poizve: Pot v Rožno dolino 34. pri Štefanu, Ljubljana. z znanjem slovenskega in nemškega jezika, zelo gospodinjska In ljubi otroke, išče mesto upraviteljice tajnic«. Ponudbe pod „ Vestna moč" na upravo Narod. Dnevnika v Mariboru. r-s nagrade dobi, kdor preskrbi oženjenemu, marljivemu in zanesljivemu upokojencu mesto hišnika v Ljubljani ali r okolici iste. Cenjene ponudbe na upravo Usta pod „Hišnik“, Dola gosooioa. ki je v ponedeljek, dne 29. septembra zapazila, da jo na promenadi na Aleksandrovi cesti opazuje mlad gospod, naj ▼ svrho event, poznanstva javi svoj naslov upravi list* pod iifto „Qpa*ovan»“, za Izdelovanje damskih klobukov. Modni salon za damske klobuke Alo|zQa Vivod roj. Mozetlt. Ljubljana, Pred Skotilo 21/11. sprejema dame In gospodične v praktičen pouk ▼ svrho priučen}« za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan. prevzame kasiranje časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino. Cenjene ponudbo pod „In-kasant" na upravo lista. s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1600— K. Cenjene ponudb« na upr. lista pod „Čimpreje“. vstopim v katerikoli dobro Idoče podjetje s kapitalom 50,000 Din Resne ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo. i novr moški In žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda. Naslov pove uprava Usta. Kooet leta se bliža, kdor nima še v redu Svoje knjige, kdor ieli imeti pravočasno sestavljeno bilanco, kdor ima za urediti stare račune in bilance ali revidirati, dobi vsa potrebna navodila od prvovrstnega, natančnega in solidnega knjigovodja, ki je že dolgo bil zaposlen kot tak in kot revizor knjig. Cenj. ponudbo pod »Revizija« na upravo lista. se išče za november. Ponudbe c označbo cen* na upravo Usta pod „Pofc«b*“.; Prostovoljna javna dražba p9~ hištva, salonske garniture, gostilniških stolov, sodov do 100 1» sUk ter več drugih antikva-rij se vrši d*e 8. okt. 1924 od 9.—12. in od 2.-5. ure na Pttt* lah 17. Turški med, pravi Fortuna, šumeči bonboni na zalogi samo pri JOSIP VITEK. V Ljubljani, Krekov trg 3. trgovsko izobražena iSS* mesta v pisarni, bodisi za knjigovod-kinjo, kontoristinjo aU blagaj-, ničarko. Pripravljena j« iti tudi nekaj meseoev brezplačno. Ponudbe na upravo lista pod „Pi* sarniška mo5“.________ flapioiai je dobro idoča kavarna na novo renovirana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razpolago. Proda se radi prevzema drugega dela. Cenjene ponudb* prosim na kavarna Bristol, M*' ribor. PREfflOB Trboveljski •> Llbojski Ormolkl Trobnodolskl •••«• dobavi)« dom. Čebin trgovina • premogom LJUBLJANA il/aUova ulit« H. l.|U- Prevode le nemškega, italijanskega, francoskega in »rbBkega jezika n* slovenski in obratno, vsakovrstne korespondencije sprejme izurjen korespondent trg. alf*-demik. Cenj. ponudbe pod „N* tanim" s* upravo lista. _