„Gor'ca* izbaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana pisma se t\e sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vačajo. GOmCA TBLBFON it. 201. «ttonci stanitta ieto 10 K, za pol leti 6 K.iza četrt leta 2 50. Opravnlitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. In ogla.se se plačuje od čvetetostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis priraeren popust. Posamezne Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriSkih trafikah. St. 67. V (iorici, v torek dne 20. avgusta 1912. Leto XIII. Trializem ali Nemci v strahiL Avstrijska drz.ava obstoji iz vccih krouovin, katerih obseg in oblika sega večinoma daleč nazaj v one Case, ko sc jedržava šele oblikovala, fonnulirala, ko je dobivala današnjo podobo. Naše kro- novine niso bile vedno take kot danes; v teku časa so svoj obseg veekrat sprc- menile in veekrat menjale obliko. 'ic spremembe so bile navadno posledice vojsk ali tudi mirnih dednib pogodb, ka- koršne so sc v onih časih veekrat skle- pale med kralji, eesarji in njini podlož- 11 inli pleiuenitaši. Tako so nase avstrij- ske kronovinc postale polagoma take kot so danes, zadobile so šele tekoiti ča- sa svojo nadasnjo obliko in svoj obseg. 'I'a razvoj nasili provinc iiiieiiujeiiio z g o d o v i n s k i, historieen. Pri črtaiiju in stavljenju dczelnili mej se pa v onih časili niso prav nič ozi- rali na to. kakšni narodi stannjejo v tei ali oni de/.eli ali kronovini. Nekateri na- rodi so pri teni ostali skupaj, zgodovin- ske meje jib se danes nc loeijo, drugi pa so bili razkosani na več delov, ker so zacrtanc meje razdelile več kronovln na več de/.el. Tak narod snio tudi nil Slovenci. Zgodovinske meje nas cepijo na več delov. (ilavna niasa je na Kratil- skem. drugi so na Priiuorskem, Štaier- skein, Koroskein, Ogerskem in nekai celo \r Italiji. Svoj čas te razdelitve niso imele to- likega pomena kot dandanes. Ljudstvo jt bilo zc tako ali tako brez pravie, na] živi v tej ali oni deželi. Oraščak je Lo- spodaril po svoje bodisi na Kranjskeni ali na Koroškem. Dandanes je seveda stvar eisto drugače. Novi časi, nove po- trebe. Ljudstvo je prišlo do veeje stopi- nje izobrazbe, doseglo je na sploh večje politiene praviec in tok easa sili se ved- ! no naurej. Liirlstvo ni vec topo za raz- ;v knviee, ki se mu ^(xJijo, ^e že ogla.ša in protestira ter zahteva, kar mn pritiče, v eiiaki meri kot to done drugi. Tako snio prišli v Avstriii do sploš- ne volilne pravice, ki pa vendar ni izpol- nila tega, kar so nekateri numjši narodi pričakovali. Tak primer je n. pr. na Ko- roskc-ni. Tain zivi preccjšnje število na- .ših bratov, ki pa niniajo skoro nikakor- šnili politienib ugodnosti od nove volil- ne reforine. Y teni oziru je bila mero- dajna razdelitev volilnili okrajev, ki so scstavijeni tako, da so koroški Slovenci porazdeljeni po mill ill množinah po nemskih volilnili okrajib, kjer so seveda brez mod, ker velja absolutna večiir.i. Dosti boljsi ni tudi na Stajerskem, kjer si nc inorejo priboriti Slovenci profi absolutni neinški veeini nikake posebiic veljave. To se nam je zdelo vredno poveda- t>, da se nekoliko la/.ie razunie poiav trializma. katera ideia po^taja v zad- ujeni času dokaj aktualna. V avstro- o(„rerski državi velja od 1. 1M)7. princip dualizma, to se pravi. da imamo d\"c skoro samostojni polovici. \saka ima s\oi iKirlament, svoja niinisterstva, s\'ojo deželuo branibo itd. I.e \' vojas- kili, nekaterib finaneuili in /unanjib za- devab imamo tudi skupue ministre. — Otfrom je nazadnje še to preveč in radi bi bili še bolj samostojni, najrajsi seve- da popolnoma. In iz tell razmer je na- stala inisel trializma. Ce je že država razdeljena na dva dela, zakaj bi ne bila ua tri. Ta tretii del nai bi b,\ ves ju^o- slovanski del avstro-ojjerske tnonarbije. SloveriLi, Hrvatje in Srbi naše države naj bi tvorili v okviriu Avstriie nekako tretje telo kot so sedaj O^ri drugo. Ta miscl ni ravno nova, čitali in slišali snio jo že veekrat in tudi debatiralo se je o njej po časopisju že neštetokrat. Izšlo ie \- zadnjib letib tudi par zeinljevidnib kart, ki so prinesle južiie avstrijskt kronovine z novinii, recimo narodniim niejami in >o vzbudile med Nemci čisto brezpotreben in nezaslužen ropot. Histvena točka glede inej bi v teh slu- eajib namree bila narodnost in ne stare zgodovinske meje, ki so danes v velja- vi. Na Koroškem in Štajerskem bi se- veda Nemci izgubili lepo število slo- ve?\skib drža /Ijanov, ki jim služijo se- daj za štatažo in v ponemčevanje. Za Nemee bi te nove meje seveda bile skrajno neprijetne, četudi jim drugačj Slovenci niso bogsivedi kako pri srcii. Sicei pa ie za neniško iezo in nevoljo dovolj ze samo dejstvo. da bi mi za slu- Caj, da bi se kjdaj te niisli sploh vresni- cile, Ie kako malenkost pridobili. Oni vse, mi nie, ali vsaj kolikor mogoee ma- lo, to je ^eslo nemške politike. Ukljub temu. da je trializem še L ideja, misel, ki nima še niti prav izkle- sane, zrele oblike, ki se morda sploh nc bo nikdar uresničiku se je' graška »Ta- gespostc dne 10. avgusta t. 1. že precei iiudo raztogotila nad vsemi onimi. ki so tej niisli količkaj prijazni. Po^lejmo ne- katere niisli omenjenega članka, ki že v svojem nasiovu govori o premikanju mej --¦ (irenzverscbiebungen. Z vese- Ijem konstatira člankar. da so se začeh tudi avstrijski merodajni krogi bolj bri- gati za ta jugoslovanski pojav, ki pome- ni nekako »smrt« alpskih Nemcev. Sto in sto ljudi je baje ined Jugoslovani v Avstriii na delu za to »pogiibonosno« K-Jejo, ;,i ni ne\arna !e Nemcem samiii!. ampak tudi dinastiji, češ. na jugu sc krijejo neinški in dinastični Interesi po- polnoma. To se sliši nekako tako. kot da da bi Slovenci in Hrvati ne bili udani in zvesti Avstrijci. Oni Slovenci bi ne bili lojalni državljani. udani do smrtr svojemu vladarju, oni Slovenci, ki so prelivali ž njirn kri po benečanskih pla- njavali. oni Slovenci. ki so šli za Av- strijo proti slovanskim vojakom v Bo- sni? In Hrvat, ki je z Jelačičem na čelu rešil I >unaj in državo madiarske objest- nosti, oni Hrvat naj bi ne bil udan dina- stiji in prestolu? Ne, gospodje pri Ta- gespost«, ne nemštvo, ne germanizaci- ia, ampak zvesti slovanski državljani so na jugu najboljši varuhi Avstriie in di- nastije. Ali so vsi nemški žurnalisti res tako pod vplivom šovinizma in narodne nestrpnosti, da ne morejo vec najna- vadnejših dnevnih vprašanj presoditi brez strankarske primesi? Ako sodijo pošteno, potern bi si ne upali pisati v ta- kem tonu o svojih slovanskih sodržav- ljanib. ki so bili in so vedno gotovo med najudanejšimi avstrijskimi podaniki. Ako piše ))Tagespost« nadalje, daje nemštvo podlaga vse trgovske politike na morju, se nam zdi to precej ošabno, da ne rabimo hujšega. neparlamentar- nega izraza. Kaj pa pomeni to: alpski Nemec in morje? Večji monstrum skoro ni mogoč. Ravno na morju so naši južnl Slovani. posebno Hrvatje naravnost idealni, vzorni možje. Hrvat v Dalma- ciji in morje. to je eno in isto. Seveda na račun alpskih nemških dežela zanemar- jati ves promet, vso kulturo in blaginjo v Dalmaciji, potem pa zabavljati čez kmetsko »neotesanost« — katere bajö med nemškimi kmeti ni — to je lahko. Ob koncu člankar še nialo poropo- ta in pravi, da brez Nemcev se vpraša- nje o trializmu ne bo dalo resiti. Ka] prav za prav briga to vprašanje Nemce, to je zopet vprašanje zase. Njih se na vse zadnje niti iz daleka ne tiee. \ko pride do tega, da politični in vladni kro- gi morda kedaj to stvar izvedejo. Nemci kot taki ne izgubijo popolnoma nič. — Sicer pa zakaj taka skrb za nas? Mi snio Nemcem Ie nievredna masa, ki ni kulturno. ne politično, še manj gospo- darsko za kako rabo. Mi Ie zahtevamo od države sole, razne podpore, vseučl- lišče in kaj vem še kaj. Mi snio v vseh kronovinah Ie na škodo, kajti ves d a- v e k plačujejo Ie Nemci. F. S. Finžgar: Naša kri. Slavnostna predstava kat. narod. dija- stva v proslavo rojstnega due Nj. Veli- čanstva presvetlega cesarja Franca Jo- žeia 1. Težki in bridki so bili dnevi uasih dedov za casa Francozov. Francoz je odpravil tlako, a naložil je naseniu ljud- stvu drugih breiucn, katera so ga str- ia. Dajaj in dajaj. to je bilo geslo. Nasa niladina je močila s svojo krvjo laske planjave in ruske stepe, tako da se je bilo bati, da izumrje rod, narod, in da se näsele tujci med naniL Štiri leta so go- spodovali Francozi našiiii deželain, a ljudstvo jib ni Ijubilo, jib ni spostovulo. Sicer so dali Slovencem nekaj šol v do- nuičem jeziku, a vse to Francozov ni 1'iiljubilo pri naših ljudeb. Oni so vidcli v njih Ie uzurpatorje, ki si brez pravice laste deželo, ki jim ue priticc. Nazaj so si želeli pod avstrijsko vlado, nazaj pod starega cesarja. »Stara vera, star denar in stari • cesar« pravi kmet, seljak v očigled francoskim zahtevam. Ljudstvo naše, n a š a k r i, se ni moglo tedaj na noben način sprijazniti z novim gospo- darjem, ker ta ni prišel k nam z Ijubez- nijo v sreu, ampak z mečem in s puško v roki. Sovražilo je naše ljudstvo Fran- coze kot nasilnike, roparje in jib ni mo- glo trpeti v svoji sredi. Miljone vojnega davka je bil že na- ložil Napoleon kranjski deželi in vedno je hotel se in se. Nov kontribucijon sl- i obeta tudi mali vasici ua