279. številka. Ljubljana, v torek 3. decembra 1895. XXVIII. leto lahaia vsak dan neeer, ieimfii nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman aa avstro-ogerske deiele ta vte leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jedem mesec l gld 40 kr. — Za Ljubljeno Irca pošiljanja na dom za vse leto 13 gld,, aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. lO^kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr na mesec, po 30 kr. »a četrt leta — Za tuje deiele toliko vec, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila plaCnje se od itiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., oe se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredaistvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 19, Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Preuredba domovinstva. Ta teden pride v državnem zboru na razpravo majhen, samo kakih deset paragrafov obsežen, zato pa za milijone ljudi j velevažen in globoko v socijalne razmere sezajoč zakon: novi načrt zakona o domovine! vii. Celih 32 let so se razne korporacije trndile, da dosežejo premembo sedaj veljavnega in siromašnim občinam velika bremena nalagajočega zakona. Že leta 1872. je poslanska zbornica naročila vladi, naj dožene tako razmeram primerno prenaredbo in sicer nkar najhitreje mogoče." To „kar najhitreje" je trajalo celih triindvajset let. Lansko leto, dne 1. maja, je poslanska zbornica skoro soglasno sklenila naročiti vladi novic, naj se brez odlašanja loti dela in to pot je vlada ustregla tolikrat izrečeni želji. Tedanji minister notranjih del marki Bacquehem je kmalu po rečenem sklepu predložil poslanski zbornici načrt zakona o preuredbi domovinstva. Ta vladni načrt je bil v jednem oziru jako krivičen. Določal je, da zadobi v gotovem roku vsakdo domovinstvo tam, kjer prebiva in sicer tisti, kdor plačuje kaj neposrednega davka, že po petih letih, kdor ga nič ne plačuje, pa šele po desetih letih, prav kakor da krvni in posredni davek ni nikaki davek. To je bilo brutalno kapitalistično stališče, katero je zavzemala takratna od slovenskih klerikalcev toli goreče podpirana koalicijska vlada, in poslanske zbornice odsek za preosnovo domovinstva si je pridobil resnično zaslugo 8 tem, da je to določbo premenil. Poročilo tega odseka se je že razdelilo. Odsek predlaga, naj se zopet uveljavi princip, kateri je bil I. 18G3. poteptan, princip, da naj vsakdo zadobi po gotovi dobi domovinstvo ondu, kjer prebiva. Domovinstvo se po odsekovem predlogu ne bo moglo nikomur več odreči, kdor prebiva računši od 1. ja-nuvarja 1891. leta deset let prostovoljno in nepretrgoma v jedni in isti občini. S tem zakonom se bo zadostilo stari in opravičeni želji prebivalstva. Toda domovinska pristojnost sama na sebi prav za prav ni jedro celega vprašanja. Tudi po starem zakonu ni bilo težko za- dobiti kjerkoli domovinske pristojnosti ; občine so jo odrekale le tistim, glede katerib so se bale, da bodo morale kdaj zanje ali za njih otroke skrbeti. Sedaj mora občina skrbeti za vse tiste, kateri imajo v njej domovinstvo, tudi če jih niti ne pozna. Koliko je občin, ki imajo velike stroške z ljudmi, ki so vse svoje dni živeli drugod, na starost pa prišli domov; koliko je občin, ki morajo skrbeti za otroke, često v drugih krajih rojene, katerih oče je bil vedno odsoten iz domovinske občine. To je očitna krivica, to pa je tudi prvi in poglavitni povod, da je ljudstvo sililo, naj se premeni zakon o domo-vinstvu in ž njim v nerazlocljivi zvezi stoječi zakon o preskrbovanju siromakov. Če pa je velika krivica, da morajo občine često za neznane ljudi skrbeti, je pa tudi krivično zahtevati, naj vsaka občina skrbi za vse tiste priseljence, kateri so slučajno deset let v njej prebivali. Prav s kmetskih občin silijo ljudje čedalje bolj v mesta in sicer zgolj siromašni ljudje. Silijo v mesta, ker je tu laglji in boljši zaslužek. Ko bi morala mesta preskrbljevati iz svojega ves kmetski proletarijat, kar se ga tam naseli, natovorilo bi se jim velikansko breme. Kmetskim občinam bi se seveda s tem izdatno pomagalo, ali to vender ne more biti pravično da bi se breme z jednega davkoplačevalca kar na kratko odvalilo na drugega. Avstrijska mesta so to nevarnost tudi spoznala in se na posebnem shodu izrekla za to, naj se jim da odškodnina, če bi se primorala preskrbljevati vse tiste, ka'eri bi po novem domovinskem zakonu dobili v njih domovinsko pristojnost. Vlada je pripoznala, da je odpor mest in velikih indnatri-jalnih krajev utemeljen in se zategadelj izrekla za tako premembo zakona o preskrbljevanji siromakov, da bi jeden del mestom naloženega bremena prevzele dežele , jeden del pa država. Odsek za premembo domovinstva pa ni pritrdil vladi, prvič, ker spada preskrbljevanje siromakov v zakonodajsko področje deželnih zborov, drugič ker ne gre, da bi materijelno bolje situvirane kronovine morale plačevati za materijelno slabo stoječe. Čim bode v državnem zboru vzprejet načrt zakona o preuredbi domovinstva, pride tudi v našem dež. zboru na vrsto vprašanje o preskrbljevanju si- romakov, morda že v prihodnjem zasedanju. Glede tega vprašanja si nasprotujejo interesi mest in malih občin, da bolj ni mogoče. In koj tu vidimo, kako velikanske važnosti je za naša mesta in trge, da niso klerikalci dobili večine v dež. zboru. Ko bi jo imeli, oprostili bi male občine vseh skrbij za siromake in mestom in trgom natovorili vsa bremena za kmetski proletarijat, kolikor ga bo dobilo domovinstvo v mestih. Narodna stranka zavzema glede tega vprašanja povsem pravično, vsem slojem jednako naklonjeno stališče. Nič se ne upira premembi zakona o preskrbljevanji siromakov, ker je to z ozirom na reformo zakona o domovinstvu neobhodno potrebno, ne more pa privoliti in tudi ne bo privolila, da bi se v 8 a velika bremena za preskrblj«vanje siromakov naložila mestom, nego mora zahtevati, naj se ta bremena pravično razdele na vse prebivalstvo naše kronovine. V IJiitilJttiil. 3. decembra. Državni zbor Vladi je pred vsem na tem ležeče, da se hitro reši budget. Seveda ni upanja, da bi se rešil pred novim letom, ker ne v budget-nem odseku ni rešen. Pomladi pride pa tudi volilna reforma na vrsto. Grof Badeni se nadeja, da dobi za svoj načrt potrebno dvetretjinsko večino, ker bode vladni načrt toliko razširil volilno pravico, da mu niti Mladočehi ne bodo ugovarjali, ako vlada zares kaj dobrega preti loži, pa saj tudi niso dosti nasprotovali Taatfrjevi volilni reformi. Ugovarjati pa utegnejo levičarji, nemški konservativci in veleposestniki, to so tiste stranke, ki se boje vsake količkaj pametne volilne retorme. Ob te elemente se je razbila volilna reforma Taaffeja in tudi koalicijska vlada je pri teh strankah glede volilne reforme zadela na nepremagljive ovire. — Če se bode ta državni zbor pečal z nagodbo z Ogersko, še ni gotovo. Klun — prijatelj delavcev. Naša katoliška stranka kaj rada naglasa svoje prijateljstvo za delavce. Seveda, kdor pazno zasleduje njeno delovanje, pač ve, da ni veliko resnice na tej prijaznosti. Najbolje je pokazal te dni nje vodja gospod kanonik Klun. Ko je bila v proračunskem odseku razprava o tobačnih tovarnah, so nekateri poslanci tudi ome- Armenija in Armenci. Armenija se imenuje gorata dežela na jugovzhodni strani Črnega morja. Ona je bila v starem in tudi še v srednjem veku samostalna kraljevina, ki je imela svoje lastne kralje, kateri so pa bili zaporedoma odvisni od Asircev, Medjancev, Perzjan, cev, Aleksandra Velikega, Selevcidov, Rimljanov Sasanidov, Arabcev in selčuških Turkov. L. 1522. jo je premagal Selim II., sultan osmanskih Turkov, in jo združil s turško državo; le vzhodni đel ostal je Perzijancem. Severno Armenijo z-čeli so osvajati Rusi 1. 1828. in 1. 1878. so vzeli Turkom tudi Batum ob Črnem morju in imenitno trdnjavo Kare. Tako spada sedaj Armenija k trem državam. Rusiji, Turčiji in Perziji. Dežela je zelo gorata, večinoma visoka planota od 800 do 2000 m visoka. Na njej pa se vzdigajo osamljene, stožčaste gore, tako na pr. Ararat do 5155 m. Od njega se vleče proti jugaza-hodu do Eufrata pogorje, ki deli Armenijo v severno in južuo. Vse gore so ognjeniške in zato so potresi kaj navadni, Armenija ima mnogo vročih j vrelcev in toplic. Gore nad 4000 m so z vednim snegom pokrite. Čez nje drži le malo porabljivih prehodov. K Črnemu morju spušča se Armenija stopnjevito, na drugi strani sveta pa strmo. Armenske planote imaj > zelo ostro podnebje, dolge zime in kratka poletja, a noči so vedno mrzle. Toplina se hitro spreminja, zato po zimi mnogo mete, a poletu toča bije. Na Črnem morju pa nastanejo močni viharji, katerih so se mornarji že od nekdaj zelo bali. V dolini reke Kur in ob gorenjem Tigridu pa imajo suptropično podnebje, da po zimi dežuje, mesto sneži. Po onih predelih raste tudi vinski trs in sadno drevje. Višje gori so pač gozdi, ali ne posebno obsežni. Mej rastlinami se nahaja več vrst marjetic, iz katerih napravljajo „kavkaski prah" proti mrčesom. Tudi naše črešnje so v Armeniji doma. Rimljani so jih našli v okolici mesta Cerasus in jih presadili v Evropo. Turška Armenija obsega vilajete (pokrajine) Van, Bitlis, Darsim, Erserum ter dele vilajetov Djarbekir in Karput. Ruska Armenija je razdeljena v gubernije Erivan, Jalisavetpol, Kars in deloma spada tudi k Tiflisu. Perzijska Armenija pripada pokrajini Azerbedžan, kjer so od nekdaj redili lepe konje. Najimenitnejše armensko mesto je Erserum (60 000 preb.) ob starodavni trgovinski cesti (imenovani „caraka ali genoveška cesta", ki je vodila iz Trapecunta ali Tarabasunu (45 000 preb) ob Črnem morju skozi Armenijo in Perzijo (Fabns in Teheran) v srednjo Azijo (Buharo in Samarkand) ter dalje na Kitajsko (skozi Urumči v Peking). Mesto stoji 18G0 nad morjem blizu izvirov Frata (Eufrata), ima zelo ozke, zavite ulice z zidanimi hišami, ki imajo ravne, z rušo pokrite strehe, po katerih se živina pase. V mestu stoluje armenski patrijarh in razni evropski konzuli. Vzhodno od tega mesta (cb gorenjem Arasu) je sedaj mnogo imenovani predel P as s in. Poprej je bil Erserum zelo važno kupčijsko mesto, kjer so karavane počivale; odkar pa je dograjena transkavkaška železnica (Poti-Baku) si je izbrala trgovina drugo krajšo pot. Vzhodno od Erseruma stoji v ruski Armeniji blizu imenovane ceste Erivan (12.500 preb.), kateri je premagal 1. 1827. general Paskjevič in si zaslužil zato pridevek „Erivanski". Blizu tega mesta je Armencem sveto jezero Gokča, na zahodni strani pa samostan Ečmijazin, kjer stoluje „ka-tholikos", t. j. patrijarh nezjedinjenih Armencev. Prastaro cerkev imajo za najsvetejšo po celi Arme- nili potrebo, da se zboljšajo plače delavkam v teb tovarnah. Temu ne pa ni uprl nikdo dru^i kakor vodja katoliške stranke kranjske g. Klun, češ, da bodo potem vsa dekleta drla v tovarne, če bodo bolje plačana, in ne bodo mogli drugi dobiti dekel in delavk. Omeniti pa moramo, da je strah gospoda Kluna popolnoma neopravičen, kajti Število delavk v tobačnih tovarnah je omejeno in bi se jih z zvišanjem plače tudi nič ne zvišalo. Tobačne delavke, ki so pri katoliškem društvu delavk, naj bi to stvar dobro premislile, da bi vedele, kakšni njih prijatelji no gospodje, ki navadno toliko govore o svoji skrbi in naklonjenosti delavskemu stanu. Nova pogodba z Ogersko je glavna naloga sedanje vlade, kakor se je naglašala že pri njenem nastopu. To delo pa ne bode lahko, kajti Ogri ae že pripravljajo, da kaj več dosežejo za bodočih deset let. Ogerska vlada je pozvala trgovinske zbornice, industnjelne in poljedelske korporacije, da naj naznanijo svoje želje zastran pogajanj z Avstrijo. Po dotičnih korporacijah se že razpravlja ta stvar in stavljajo jako pretirane zahteve. Ce bo ogerska vlada le nekoliko se ozirala na izražene želje, bodo pogajanja zadela na neizmerne težave. V ogerskem državnem zboru se sedaj razpravlja v budgetu in pri tej priliki govorniki izražajo tudi svoje želje glede nagodbe z Ogersko. Celo nagodbi pri* jasni elementi naglašajo, da se Avstriji ne sme krajcarja več dovoliti, pač pa se morajo izposlovati še koncesije glede užitninskega davka, ogerski ugaja-joče trgovske politike in popolna jednakopravnost v kreditnih in bančnih stvareh. Dogodki v Turčiji. V Makedonijo se je poslala posebno nadzorovalua komisija pod predsedstvom II ki beja. Komisija bode prepotovala vso Makedonijo. Hakija hvalijo kot poštenega moža, ki bode strogo postopal proti raznim zlorabam. Govori se, da se osnujejo nove bolgarake škofije v Make doniji. Bolgarski eksarb se ie pritožil pri vladi, da turska oblastva ovirajo bolgarske cerkvene funkci jonarje v njih poslovanju. — Turški sultan še sedaj ni dovolil v^levlastim poslati novih vojnih ladij pred Carigrad. Turčija je že bila deloma odjenjala, a se je zopet jela ustavljati. Sedaj trdi, da sultan ima v tej zadevi pravico odločevati popolnoma po svoji volji. Proti socijalnim demokratom postopa se sedaj v Berolinu z vso strogostjo. Razpustilo se je vseh Sest socijalnodemokratičnih volilnih društev, vse tri obstoječe tiskovne in agitacijske komisije in upravni odbor socijalnodemokratične stranke. Govori se, da se razpusti Ae več socijalnodemokratičnih društev v pokrajinah. Socijalnodemokratična stranka se je pritožila na upravno sodišče. Vlada očitno hoče pri bodočih volitvah preprečiti, da ne bi bilo voljenih toliko socijalnih demokratov, da bi potem še morda dobila večino za protisocijalni zakon, ka-keršnega želi cesar. Oe se bode to posrečilo, pokazale bodo šele volitve. Bismarck z vsem pritiskom ni mogel preprečiti naraščenja socialističnih glasov. To bode pa vlada dosegla, da bodo socijalisti bolj jedini. Sedaj so se že prepirali mej seboj. niji in njene bogate reči kažejo le za drag denar. V samostanu prebiva premnogo duhovnikov , ki imajo bogato knjižnico in svojo lastno tiskarno. Severozahodno od Kršenima stoji imenitna trdnjava K ar h, katero so I. 1878. Rusi osvojili. Južno od Krs»»ruma stoji vilajetsko mesto Bi 11 is (blizu Van-skega jezera), kjer so se začeli nemiri 1. 1894. Tu najdeš kraje: Muš (severozahodno od imenovanega jezera), Sašun in Bajazid (Bajesid), na podnožju Ararata. V kotu mej Malo Azijo in Sirijo seza zaliv Iskan deru u ali Aleksandrieta (severno od stare Antijohije. Malo višje gori stojita sedaj imenitna kraja Maraš (35.000 preb.) in (na visokem hribu) Sejtiin (Zeitun), kjer sedaj zapovedujejo uporni Armenci. Ne daleč od tam je ob gorenjem K i sil i r maku veliko mesto Kaisarje (50.000 preb.) in malo bolj proti severovzhodu S i vas (40.000 preb.) Po etnogninV-nih kartah v tem predelu ni zabelježenih nič Armencev, ali sedanji dogodki pa dokazujejo, da faktično iive Armenci tudi prav blizu Iskanderunskega zaliva. Nekako v sredi mej tu imenovanim zalivom in Vanskim jezerom se nahaja znano meBto Djar-bekir (48 000 prebivalcev) z veliko obrtnostjo (Ion- Dopisi. Is Novega aueMta, 30. novembra. Volilnih rekriminacij še vedno ni konec. Zdaj je še naš kaplan DenkoviČ vzel v delo potrpežljivi papir „Dolenjskih Novic" in udriha v tem revnem lističu po meščanstvu in uradništvu, kakor more le Človek, ki ima fiksno idejo, da je največji ženi j na Kranjskem, vsi dragi pa da so nevedneži. Nihče nič ne ve, nihče ne stori nič prav, ne trgovec, ne obrtnik, ne uradnik, ne jurist, ne profesor. Naš Benkovič hoče tekom .šestih let vse te ljudi v red spraviti. Kaj ni to res komična osebica? Kakor rečeno: gospoda Krajca papir je potrpežljiv, bralci .Dol. Novic" pa so dobri kristjani, ki devajo listič pomilovalno iz rok, ker je od začetka do konca poln neumnih pso-vanj na meščanstvo in uradništvo, ki našega B >n-koviča ni vprašalo za svet, koga naj voh. A če smo prizanesljivi glede Benkoviča, ker sploh ni resen, ne moremo biti s Schvveigerjevim v Novem mestu bivajočim zagovornikom, ki je minoli teden priobčil v „Slovencu■ dopis, s katerim je vse naše meščanstvo in uradništvo hudo razžalil. O.'ital je našim volilcem, da so za Judeževe groše, za 5 gld., prodali svoje glasove. Kdo je dal za kak glas le novčič in kdaj ? Ali ta človek ue ve, o kom je pisal to nesramno laž? Ali ne pozna naših mestjanov, uradnikov, profesorjev, ki polagajo toliko denarnih žrtev na žrtvenik domovine, da jih meče v jeden koš z ljudmi, kateri prodajo za par goldinarjev svoj glas? Kateri najrevnejših volilcev je za kak denar svoj glas prodal? Povedite imena, če imate kaj poštenja v sebi. V lice vam povemo, da ste prav klerikalno nesram 10 lagali, ko ste to o naših vo-lilcih pisali. Gospod dopisnik! Prišli ste v naše mesto, da se pri poštenem svojem A» i*u kaj naučite in naši meščani občujejo z Vami prijazno. Kaj Vam je storilo novomeško meščanstvo in uradništvo, da mu tako grdo nehvaležno vračate njegovo prijaz nost in ljubeznjivost ? Domišljate si sicer, da ste vso vedo z veliko žlico zajeli, da ste največji politični talent, kar se jih je kdaj zleglo na kranjskem, a ko bi to tudi res bilo, vam to še ne daje pravice nas Novomeščane grditi v farovškem listu. Dasi ste že precej v letih, se od vas ne bomo učili niti politike niti poštenosti. Prav tega nam je še treba, da bi take vrste ljudje, kakor vi, trosili o nas ne sramne laži po listih, da bi nas obrekovalo človeče, ki mora Boga hvaliti, da je dobilo pri nas prostor, vaditi se v pravdoznanstvu. — Več novomeških volilcev. Dnevne vesti, V Ljubljani, 3 decembra. — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes se bode predstavljala zabavna veseloigra „Maskerada". Zaradi priprav in skušenj za opero „Janko in Metka" (Hiinsel und Grethel") ne bo v četrtek predstave. Kakor smo že javili, je libreto, kateri je res vzgledno lepo preložil prof. Markič, že izšel v posebni knjižci in se dobiva v trafiki g. Češarka. — (Imenovanja.) Začasni okrajni komisar g. Fran Župne k je imenovan stalnim okr. komisarjem in lokalnim komisarjem za agrarne opera« c«je s sedežem v Ljubljani. Začasni koncipist gosp. Fr. Schitnik je imenovan stalnim dežeželnovlad-nim koncipistom. Učitelj na strokovni šoli za lesni obrt v Kočevju, g. Jos. K na bi, in učitelj na strokovni šoli v Ljubljani, g. Jos. Krainer, sta povišana v IX. plačilni razred. — (Klub slov. bioiklistov „Ljubljana") imel je dne 28. novembra t. 1. v Čitalničnih pro čenina, svilenina in usnje) in trgovino (ob cesti iz Bruse skozi Kajsarje v Mosul, blizu starega Niniva). Severno od Djarbekira stoji ob vzhodnem (prav za prav južnem) Eufratu m^sto Kar put (32,000 prebivalcev), kjer so Turki uničili američanski misijonski zavod. U r fa (30.000 prebivalcev), jugozahodno od Djarbekira se že prišteva k Siriji ter ima sirsko-latinskogi in sirsko-katoliškega škofa. Armenci so ljudje visocega stasa in zelo inteligentni, v obče jih hvalijo, da so razumni, mirni , delavni, zdržljivi in dobrodelni. Najbolj pa se razumejo na trgovino in imajo v tem oziru vse lastnosti „kramarskih" narodov. Zaradi tega potujejo in se selijo daleč po svetu, tako, da jih je v njih pravi domovini le še malo več, a raztreseno žive po vseh turških pokrajinah, po Perziji, Indiji in Rusiji ter po vseh velikih trgoviščih južne, srednje in celo zahodne Evrope. Mnogi si začnejo svoj kruh služiti kot prenaševalci tovorov (zlasti v Carigradu), kot obrtniki in kramarji, a povzdignejo se kmalu do trgovcev in celo do menjevalcev denarja, bankirjev in miljonarjev. Nikjer pa ne pozabijo svoje vere in svoje narodnosti. Povsodi imajo svoje ločene občine, ki so v vedni zvezi s svojo domovino in z voditelji i njih naroda (Konec prih.) štorih v „Narodnem domu" pod predsedstvom svojega podpredsednika, g. "Ivana Goru pa, ob zadostni udeležbi izvanredni občni zbor, ker so tekom leta iz odbora izstopili 3 odborniki, namreč tajnik, drugi rednik in odbornik. VzeraŠi na znanje poročilo odborovo volil je občni zbor 3 nove odbornike in sicer gg. Ivana Kavčiča, Ivana Nedeljka in Kornelija Goru pa, izmej katerih je v včerajšnji radi konstituiranja odbora vršivši se seji prevzel tajništvo klubovo g. Ivan Kavčič; novi drugi rednik je g. Ivan Nedelj ko in novi odbornik g. Kornelij Gorup; ostali dosedanji odborniki ostanejo na svojih mestih. Ko je bila dopolnilna volitev končana, pričel se je razgovor o dirkališču, katero se bo, kakor je sigurno upati, v kolikor mogoče kratkem času napravilo. Nadalje sklenil je izvanredni občni zbor prirejati v nedoločenih rokih v zimski sezoni v svrho zabave in potrebnih društvenih razgovorov jour fixe, za katerih priredbo imata skrbeti, za vsaki posebej, 2 reditelja. Klub napravi predpustom tudi primeren plesni venček; v ta namen volil se je poseben odsek. Ko se je rešila še točka o slučajnostih in so se razmotrivali raznoteri stavljeni predlogi, zaključil se je oficijelni del občnega zbora, nakar se je razvila živahna zabava, tako da so »dubovi člani konečno vzradoščeni zapustili prijazne prostore divnega našega „ Narodnega doma". — (Bivališča slovenskih pesnikov — porušena) Znano je, da je Valentin Vodnik bival zadnji čas tam, kjer je sedaj gostilna „ Pri Štefanu" za frančiškani. Gorenji del te hiše so odstranili letos; ista usoda čaka v nad tIjni bodočnosti tudi pritličje — oni dve sobi, kjer je zatisnil oči naš .mojster pevcev" zvečer 8. prosinca 1819. Minoli mesec so razrušili Romovo (prej Žitnikovo) hišo na Poljanskem nasipu št. 14, kjer je due 16. listopada 1887 umrl Fran Levstik. V istem stanovanju je bival nekdaj Fran Prešeren. — (Na podkovski šoli) se prične due 1. ja-nuvarja 189G. novo šolsko leto. S poukom v pod-kovstvu je združen tudi nauk o ogledovanju živine in meBa. Ubožni učenci morejo dobiti štipendije po 60, oziroma 50 gld. Šola bo trajala do konca junija 1896. leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po zakonu iz 1873. leta dobiti patent pod* kovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen. Vsak učenec si mora za čas šolanja skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na Spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še vedno premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boleznij, pa tudi premalo izurjenih živinskih in mesovnih zdravnikov, zato naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po jednega dobrega kovača in živinskega in in mesovnega oglednika. — Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. decembra t. 1., in sicer dne 27. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso hodili v pod-kovsko šolo, due 28. decembra pa za učence pod-kovske šole, i. s. iz podkovstva in ogledovanja klavne živino in mesa. Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo, naj ee oglase do dne 25. decembra t. I. pri vodstvu podkovske šole. — (Nasledki klerikalnega hujskanja.) Piše se nam: Kakor znano, so v Šmartnu pri Litiji namazali ponočnjaki klerikalnim volilcem hiše. Ti so vrgli krivico precej čisto po nedolžnem na odličnega narodnjaka. Ta pa ne bodi len, vloži tožbo zavolj razžaljenja časti. Preteklo soboto je bila aodna obravnava, pri kateri je jeden teh pobožnih obrekovalcev skesano prosi odpuščanja, katero se mu je tudi dalo. Druga obrekovalka pa, ki je posebno pritiskala na moža, da je klerikalno volil, pa je bila obsojena na 15 gld. globe oziroma tri dni zapora. Vkljub temu ima zopet sobotni .Slovenec" jednako obrekljiv dopis brez dvombe iz šmartinskega farovža, ter piše o tem, kakor je tudi narodnemu županu neki ponočnjak pomazal hišo tako-le: „Dognano je, da je to storil jeden pristaš Svetčeve Htranke." Će je to dognano, zakaj pa pobožni obre-kovalec dotičnika ne imenuje? Saj bi s tem gotovo omenjeno stranko veliko bolj udaril, kakor e samim sumničenjem. Toda mi vemo, da je to „dognano", spet jedna tistih laži, katerih se je klerikalna stranka v tako obilnem številu posluževala pri zadnjih volitvah. — (Dolenjsko pevsko društvo) Iz Novega mesta se nam piše: Odkar je vodstvo našega .Dolenjskega pevskega društva" v sedanjih spretnih rokah, deluje vkljub mnogim neugodnostim vedno krepkeje. Kakor pevska društva po vsem Slovenskem, osnovalo je tudi ono tukaj ženski „tamburaški zbor", ki se v t a m bura nji pridao vadi in se je že precej izvežbal. V poletnem času napravilo je društvo dva lepa izleta in sicer v prijazno Zatičino in v Belo cerkev. Vsem mnogobrojnim udeležencem ostala bo-deta v prijetnem spomina. Tudi „Preširnov večer", ki ga je društvo svojim Članom preteklo soboto v krasnih prostorih tukajšnjega „Narodnega doma* priredilo, se je jako lepo obnesel. Akoravno ni bila udeležba tako mnogobrojna, kakor pri druzih veselicah, vender se je ves vzpored tako dobro izvršil, kakor le mogoče. Ples, ki je za tem sledil, trajal je dol^o v noč. — (Človekoljuben ukaz finančnega ministra ) Kaj ne, da je naslov nekako čnden ? Finančni minister človekoljuben! Pa je vender tako. Finančni minister se je usmilil tistib revežev, proti katerim a« zaradi malib davčnih zastankov začne takoj realna eksekucija. Ukazal je, da pri realnih ekseku-cijah za zneske izpod 20 gld. ni smeti nič računati za tiskovine i t. d., in ob jednem prepovedal večkratno zavarovanje istih davčnih zaostankov, če so se pomnožili, na jednem in istem posestvu. — (Talijo za rešitev življenja) je deželne vlada podelila topničarju četrte baterije topničar-skega divizijskoga polka št. 9. Antonu S e š e k u, doma iz Spodnjega Kašlja, ker je 21. julija rešil Janez Ker na iz Leskovca iz Save. — (Roparski umor v Trojanah.) V včerajšnjo našo notico o dozdevnem morilcu se je uri nila tiskovna hiba. Storilec je bil nekako 1*66 m visok, ne 1 90 m kakor je bilo pomotoma tiskano. Pristavimo naj še, da je bil okoli 30 let star. Poživljamo novic, nsj vsak, kdor kaj o tem hudodelcu izve, to nemudoma naznani preiskovalnemu sodišču v Ljubljani. — (Nov roparski umor.) Iz Vranskega se nam 2. t. m piše: Nismo se še iznebili strahu, kojega nam je provzročil grozovit umor gospodarja Vrankarja iz Črnega Grabna, kar nas včeraj prestraši še strašne j i način umora. V vasi L ičica (pol ure od Vranskega) našli so o mraku v Martinčevem mlinu vse prebivalce umorjene: gospodarja v hiši, njegovo deklo v hlevu in njenega sina v listnici. Gospodar in dekla umorjena sta najbrž s sekiro, deček pa je zadavljen. Sumi se, da je bila pri obeh grozodejstvah jedna in ista oseba, katere pa ne mo rejo zaslediti vkljub murljivemu iskanju. Prebivalstvo pa je daleč na okolu toliko vzburjeno in preplašeno, da se še po dnevu v hiše zaklepa, ponoči pa vsled strahu spati ne more. Da bi zločinec kmalu prišel ostri pravici v pest! — (Novi sodnosvetniški tajniki) V področju graškega višjega sodišča se je ustanovilo petnajst novih mest eodnosvetniških tajnikov, katera so se že razpisala. Pri dež. sodišču v Ljubljani sta ustanovljeni dve mesti, pri novomeškem okr. sodišču pa jedno ; v Olji sta ustanovljeni dve mesti in v ('olovci tudi dve. — („Celjsko pevsko društvo") priredi dne 5. decembra v čitalničnih prostorih Miklavžev večer. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: za člane po 20 novcev, za nečlane po 30 novcev; za rodbino do 3 oseb 1 krono, za več 1 gld. — (Osobna vest) Oki. glavar dr. Ed. Herr-m a n ii je imenovan deželnovladnim svetnikom pri dež. vladi koroški in zajedno referentom v administrativnih in ekonomičnih rečeh pri dež. šolskem svetu — (Bogoslav Sulek f.) V visoki starosti 79 let je umrl v Zagrebu veh zaslužni hrvatski pisatelj in učenjak dr. Bogoslav Sulek. Pokojnik je bil rojen v Sobotištu, v nitranski županiji, bil je torej Slovak. Ko se je začelo na Hrvatskem ilirsko gibanje, se ga je Štilek oklenil z vso mladeniško navdušenostjo. Kot protestantski duhovnik• začetnik je zapustil svojo ožjo domovino in se preselil na Hrvatsko in I. 1841. vstopil v vrsto hrvatskih pisateljev. Še I. 1846. je bil urednik „Narodnih Novin* in v njih odločno branil pravice hrvatske države. Za časa Bacha se je odpovedal uredništvu in prevzel liberalni list »Slovanski Jug". Ko je nehal ta list izhajati, se je Sulek bavil samo s pisateljevanjem. Spisal je mnogo pedagogičnib in znanstvenih knjig, »osebno botaničnih, izdal pa tudi več političnih brošur in pisal za razne liste. V priznanje njegovih znanstvenih zaslug ga je izvolila jugoslovanska akademija svojim pravim članom, a bil je tudi mnogo let nje tajnik. * (Pogreb grofa Taaffea.) Včeraj popoludoe so bili zemski ostanki nekdanjega ministerskega predsednika grofa Taaffea pokopani v rodbinsko rakev. Pogreb, kateri je vodil škof ftiba, je bil ve-likansk. Sprevoda se je udeležilo mimo javnih funkci-jonarjev tudi nebroj ljudstva. Cesarja je pri pogreba zastopal prvi generalni adjutant grof Paar. * (Sovražnik kratkih hlad ) V včerajšnji seji proračunskega odseka je posl. Haase z giuljivimi besedami prosil vlado, naj se z vsem svojim uplivom potegne za — kratke hlače. Turški vali — neke vrste provincijalni načelnik — v Smirni je pred kratkim prepovedal nositi kratke hlače, kakor je kaže isto velikansko obzorje, kakor z vrha; diven je pogled tudi doli v Vrati. In kar je nad vse vredno: planica ta je tuli tedaj solnčnojasna, kadar zastira vrh neprijazna megla in ti zapira razgled naokolo. Če pojd»š odslej na Triglav, se gotovo ne bodeš več trudil zastonj, nego užival bodeš sigurno sud svojega napora: toliko zaželeni razgled. In kdor m dovolj trden, bode I. hko ostal na tej pltnici in odtod občudoval prekrasno stvarstvo božje brez nadaljnjega truda, ki ga mora prebiti, kdor p leza na vrh; do Kredarice pa piide vsakdor brez težave. V bližini se nahaja dragocena vola snežnica, ki je dokaj pripravnejša iu zdravejša za užitek, nego pusti sneg, pa tudi izvrsten od vodnik streli. Mimo te prijazne planica vodijo vsi glavni poti na vrh Triglava. Po izreku starih mož, ki so prehodili in do dobra poznajo vse pogorje Triglavsko, Bohinjsko in Bolsko, ima Kredarica najugodnejšo lego in je kakor nalašč ustvarjena za stavbo planinske koče. In to planico, na katero je hodil že Vodnik in se navduševal za dom in rod svoj, je „Slov. plan. društvo- izbralo in jo kupilo v svojo last, da na njej vzgradi veliko in lepo kočo po vseh trajno veljavnih pravildi za take stavbe. Gotova bode do avgusta meseca 1896. leta, blagoslovili jo pa bodemo prav slovesno ob obletnici stoletnice Vodnikove prve hoje na Triglav, dne 19. avgusta. Gostoljubno se bode isti dan odprla vsem turistom brez razlučka, domačim in tujim. Predragi Slovenci I Do vas vseh se obrača „Slov. plan. društvo", ko nam^ravn postaviti označeni planinski dom pod vrhom sivega velikana Triglava, ki gleda od davnine na veseljni rod slovenski, liudeč in krepeč mu s svojim veličastvoin ponos in samosvest. Iskreno vas prosi zastopstvo slovenskega planinstva izdatne domoliubne pomoči, da srečno izvrši to ve evažno delo. Jedino le plamt.eča ljubezen do domovine s ovenske, do nje vsestranskega trdnega in trajnega napredka nas je napotila, da smo zasnovali ta planinski dom, ki bode vsemu Slovenstvu v ponos in največjo čast In zato se veselo nadejamo, da gotovo ne bode nikogar, ki ne bi se rodoljubno odzval naši mili prošnji, katero iz dna srca oglašamo od meje do meje slovenske domovine in tudi zunaj nje do vseh naših prijateljev. Darove vsprejema in jih naznnja v „Plan. Vestoiku" odbor „Slov. plan. društva* v Ljubljaui. „Slovensko planinsko društvo". V četrtek, 5. t m., bicikliški „jour-fixe" v „Narodnom domu". Umrli so * I,jiibljaul: 27. novembra: Marija Černe, poBostnikova hći, 5 mesecev, Cesta na loko 6t. 11. — Angela Klopćic, Ćrcvljar-jeva hči, 5 let, Tržaška cesta fit 30. V hiralnici: 36. novembra: Marija Primožič, posestnikova žena, 42 let — France Gerhec, postač, HO let. 28. novembra: Ana KovnČič, mizarjeva vdova, 85lat, lif»(4*rijiir ureckc 30. novembra. V Gradci: 48, 32, 64, 2, 89. Na Dunaj i: 69, 26, 16, 11, 62. Meteorologično poročilo. Decembra Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 2. 9. zvečer 740*6 —2 6BC Br. jvzh. oblačno 3. 7. zjutraj 741« —6*9*0 ■r. jvzh. skoro jas. 0-0 n 2. popol. 742-8 +0 8'C sr. jvzh. jasno Srednja včerajšnja temperatura —29', za 3'1' pod normalotn. ID-u-r^SLJslca, "borza. dne 3 decembra 1896. Skupni državni dolg v notah.....100 gld 15 kr. Skupni državni dolg v »rebru .... 100 n 10 , Avstrijska zlata r?nta....... 120 , 95 , Avstrijska kronska renta 4°/0.....99 „ 75 , Ogerska zla'a renta 4°0.......121 „ 06 , Ogerska kronska renta 4"/„.....98 „ 20 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 1014 „ — » Kreditne delnice.........371 „ 75 t London vista...........121 , 05 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 59 „ 10 „ 20 mark............ 11 , 81 , 20 frankov........... 9 „ 60 „ Italijanski bankovci........45 „ — t C. kr. cekini........... 5 . 70 , Zalivala. Blagorodni gospod Viktor Globoonik, c. kr. notar v Kranju in deželni poslanec, blagovolil je podariti bolniški blagajni tukajšnjega prostovoljnega gasilnega druStva znesek BO goldinarjev. Za ta v<-ledufini dar izreka podpisano društvo blagemu dobrotniku najtoplejšo zahvalo. Prostovoljno gasilno društvo v Škof j i Loki dne 1. decembra 1895. (1588) Friderik Kramar, Andrej Jamnik, tajnik. načelnik. Izvod iz voznega reda v»i.i>.'.'r.«»(|f» odi 1. oktolora 189S Saatopao omenjeni prihajal ul In ouhajalul oul oaneuaiu to v v r ufpmham* fateai. Odkod Is LJubljane juž. kol.) ue I*, uri 5 »\it%. po mM OMbal ritk r Trhli, Pontabel, Beljak, Oe-Iovm, Fraueenafett«, bjttbno, oea Selathal v Aueaee, laohl, Oinun-dain, Soluna; red, Stajrr, Lino, Etadejerice, Plaenj, Marijina vero, Heb, Karlova vara, Kr»n io»e »ara, Prago, Lalpiko, DnnaJ Tla Amttetten. Ur> 9. uri tO mita. *J*ttron . popoJteatna . . Prihod v LJubljano (dr«. kol.). 3« min. ^tUtraJ la Kamnika tU . aToyx»laia1na . H« mwn>nmr (5—279) Licitacija. Dnć IO. decembra 1.1. ob 3. uri popoludne se bodo v skladišču c. kr. drž. železnic v Ljubljani (ib87-d 2700 kilogramov sls-dLlbzorj©- potom licitacije prodalo. a mosta len, 28 let star, trgovec z Dolenjskega stopil bi rad v dopisno zvezo z 22 do 24let.no goapico boljše dražbe, katera bi imela veselje do trgovine ter kakih 5000 gld. premoženja. — Pisma naj se blagovoli priložiti slika ter naj se posije apravništva .Slovenskega Naroda" pod imenom „A. Bogdan". — Diskretnost častna beseda. (1591—1) Učenec se vzprejme v trgovino z mešanim blagom: L. Fflr- sager v Radovljici. (1579—2) Od danes naprej! It o lir o primorsko vino. liter zopet (1578) 13 o 1^ r. kakor tudi izvrstni Tlroleo po 36 kr., Dolenjeo in sladak Prosokar po 48 kr., stara Zelenika in Toranoo po 6O kr., prav močan in zdravit Marsaleo po 80 kr. priporoča Kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice 52. ll^TOTrosti v bluzah in trikot-taljah spodnjih kikljah Echarpes svilnatih in volnenih priporoča (1493—6) V nit I v «*<*• j i l/.l»erl Alojzij Persche Pred Škofije 22 poleg mestne hiše. Lekarna Trnkoczj/, Dunaj, V. Doktor pl. Trnk6czy-jev protinski cvet je oI»|nii)i»n\ «•>.«'» hIiio in »hrt'p«llta, ovrah« preAlolh itd, ^e iia><>**Jo |«»il, mIh!m» prrbnvljtslo, isvmtno VHrovnlno sredstvo pruil kuiului boleanlm. fvna mnviUm a kr. (1224—20) Glavna zaloga in jedini izdelovatelj: ICarol TT^Tolf lekarnar v Vipavi, na Kranjskem, via Postoj ina in Gorica. Razglas. mesto c. kr. poštarja pri c kr. poštnem in brzojavnem uradu v Višnji gori (okr. glavarstvo Litija), proti službeni pogodbi in kavciji 500 gld. Dohodki podtarja so naslednji: 1.) Letna placa za opravljanje postne službe 500 gld. 2) Letna pla<"a za opravljanje brzojavne službe 120 gld. 3.) Uradni pavšal 120 gld. 4) Priklada za ieduega postnega ekspeditorja 150 gld. 5.) Priklada za postnega uradnega slugo 50 gld. 6.) Letni pavAal 800 gld. za vsakdanjo vozno poŠto (4krut. na dan) in za vsakdanjo pespodto (2kr