8554 A
60100200
1SRE0NJA KN J 1 ZNI CA
PRnviuhtSKI DNEVNIK
Cena 200 Ur
Leto XXXIV. Št. 272 (10.184)
TRST, petek, 17. novembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK .le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
LAMA, MACARIO IN BENVENUTO NA ZBOROVANJU V NEAPLJU
Splošna stavka bo neizbežna, če vlada ne bo zajamčila delovnih mest na Jugu
Za novo politiko gospodarskega načrtovanja in investicij je včeraj prekinilo delo štiri milijone delavcev južne Italije
NEAPELJ — Sindikalno gibanje je naveličano. Zato ne bo trpelo Jetike zavlačevanja, ki je osnovna značilnost zadnjih mesecev vladne ^javnosti. To je dokazala predvsem poldnevna splošna stavka, ki je skoraj štiri milijone delavcev in brezposelnih v južni Italiji in Kot dokaz solidarnosti pa so eno uro stavkali tudi vsi italijan-rj industrijski delavci in dokazali, če je kdo o tem še dvomil, da je "tiavsko gibanje prej ko slej enotno in namerava prav z »južnim vpra-aujerns začeti sindikalno jesen.
“iutisočglavi množici delavcev, u-rjjjjakov, žensk, mladine in brezpo-rtinih so v Neaplju (glavnem mestu J^Poselnih) spregovorili tajniki jljaiikalne federacije CGIL - CISL -■‘C Lama, Macario in Benvenuto.
, k njihovih posegov jasno izhaja, sindikati naslavljajo vladi «ulti-tiab: splošna stavka bo neizogib-?a’ če vlada ne bo v najkrajšem 'asu zajamčila strogega gospodarja načrtovanja investicij in u-barjanja novih delovnih mest, pred-VSe*n na Jugu.
hlo0 sindikalno jesen,s> je pouda-1; Benvenuto, «začenjamo z delov-9° Pogodbo največje italijanske stro-® ~~ brezposelnih delavcev. Od te-P’ kako bo to vprašanje rešeno,
P. odvisen tudi potek pogajanj in ^°'!ev za ostale pogodbe, ki zadeli0 9 milijonov delavcev in urad-
Ne grg, iorejj za vojno med re-., *• kot je kdo zapisal, pač pa za fateško izbiro sindikalnega gibajo (tako imenovana «platfcrma , UB*>), da postavi v ospredje vpra-zaposlovanja na Jugu in po-j/tii' kjer prihaja zaradi krize do aza eksplozivni problem odrinje-Psn. To je povsem logično, kajti jjtinada brezposelnih* lahko postaja v doglednem času dejavnik izsi-rfVan.ia delavskega gibanja, točneje lahko celo izniči pomembne do-italijanskih sindikatov, sindikalisti, tudi Macario, so o-Stilizirali vlado in vsebino «tri-kakor si jo zamišlja Pan-
, ^osebn0 oster je bil Benvenuto, .,° ib spregovoril o spornem mini-jTu za industrijo, Carlu Donat Cat-. P' «Ta gospod je zelo dober, ko Je zdraho, ni pa vedel, kako u-jjptiiti področne načrte za posa-j. ne veje industrije.* Od tod tu-, i stalna politika, ko je vlada do-(WuVa!a južnim pokrajinam zgolj j°btinice ali pa gradila faraon-,e objekte, ki niso bili gospodar-9 upravičeni.
e omenjenemu ultimatu in grož-s. splošno stavko je Macario do-,?e zadnjo, ki je naslovljena v Cefkijneri na vlado in na industrij-
■ «Dokler ne bomo prejeli ustrezni; jamstev za investicije in zapo-ev na Jugu, ne
o. jomsiev za investicije in zapo-l :ev na Jugu, ne bomo zaključili ],Ja in pogajanj za vse ostale de-tiie pogodbe.*
S temi besedami se je v Neaplju zaključilo veličastno delavsko zborovanje, ki ga ni motila niti skupinica «avtonomistov», Ti so skušali izžvižgati Lamo, vendar so jih delavci pregnali in nato predali najbolj prenapete izmed njih policiji. Na Trg Plebiscita so delavci, ženske in brezposelna mladina prišli v dveh sprevodih. V enem je skupina mladincev nosila krsto, v kateri je bila lutka z Andreottijevimi potezami. Nad krsto pa so bingljale vislice s Pandolfijem.
Morda je to najostrejše opozorilo vladi, da lahko tudi premosti notranje strojarske spore za porazdelitev ministrskih mest, a bo neizbežno padla, če se ne bo lotila naglo in stvarno perečih gospodarskih vprašanj, (st.s.)
Lucian« Lama na sindikalnem zborovanju v Neaplju
(Telefoto ANSA)
..............................
NAJHUJŠA NESREČA V ZGODOVINI ČARTERSKIH POLETOV
Nad 200 žrtev letalske nesreče pri Colombu Zrušil se je DC 8 z indonezijskimi romarji
Reaktivec, last islandske letalske družbe, je med neurjem pristajal, da bi se oskrbel z gorivom
pa je poudaril, da je e-Buf^t delavcev na Severu in Ju-i :.ki je prišla do izraza med vče-.Jsujo stavko, najboljši dokaz, da delavci razumeli «platfcrmo H», se pravj platformo nujnega siw)Zovania širših družbenih in gobarskih ciljev s politiko možnih ■ronih odpovedi. Vendar morajo ►J vedeti, da to ni kapitulacija, pač dj, ^ej ofenzivno stališče, kajti sinkih * ^Liajo namesto velikih mezd-dri ..^vtikov predvsem dragocene ene dobrine: nova delovna me-I;.,: ^ialno in davčno pravičnost, tev ''■e reforme družbenih stori-p’ načrtno gospodarsko politiko.
M^lede »triletke* je Lama bil zelo b«^g do vlade. «V ponedeljek se srečali,* je dejal, «in obrav-la-splošne gospodarske proble-VpJ ,Yendar pa mora vlada jasno Som 3’ da bomo podprli triletni go- j j' ' Ibarski načrt, če nam bo vlada 'lovktL a veliko število novih de-nih mest. In to takoj.*
Razbitine islandskega «DC-8» v kokosovem gaju nedaleč od mednarodnega letališča pri Colombu	(Telefoto ANSA)
*"......................................
NENAPOVEDAN KROG POSVETOVANJ PREDSEDNIKA REPUBLIKE
PERTINI SPREJEL BERLINGUERJA
y XD je struja «forze nuove» utišala polemiko
■— Predsednik republike Sandi
v Pobtično dogajanje s po-•>: »m Ozirom nn nrvlemikp v ZVe-
~ Predsednik republike San-Bertini je na svojstven, čeprav Po^no strogo neoporečen način,
Zi ozirom na polemike v zve-?fe- napovedano preosnovo vlade.
dnevi se je o tem pogo-dfe«H- •s predsednikom vlade An-ksi,, tlJem, tokrat pa je na Kviri-Er,,. Uradno sprejel tajnika KPI UTJ, Berlinguerja. tani s 0 zg0*j 28 protokolarno sre-Posv, 1)36 pa za pravo politično h*Juvanje z enim izmed najpo-katppVj^ih političnih voditeljev, od Politi^3 ^ odvisen obstoj in razplet h« be8a okvira. Pertini je jas-dru?°Ved<il, da se bo srečal tudi z jKimj strankarskimi tajniki, blic,ti|nguer je predsedniku repu-ho j' Poudaril predvsem, da KPI »krize zaradi krize*, pač pa Sčih otn° vztraja pri svojih stali-ŠtoVa"? nepopustljivo zahtev« spo-dogovorjenega vladnega
Kar zadeva vladno preosnovo je Berlinguer najprej orisal znano stališče KPI, da je namreč vlada, taka kot je, neustrezna in da bi vsekakor bil storjen korak naprej, če bi Andreotti imenoval vanjo več izvedencev, ki ne ustrezajo zgolj notranjim logikam KD. Berbnguer je tudi poudaril, da mora biti osnovni cilj sestave ministrskega sveta koordinirano in skladno uresničevanje programskih smernic vladneveči-ne še posebej kar zadeva gospodarstvo, kjer te usklajenosti doslej ni bilo. žito je Berlinguer ponovil to kar je že napisala «Umta» in sicer da mora Donat Cattin zapustiti vlado, na njegovo mesto Pa dreotti imenuje sposobnega človeka.
Beriinguer je končno s Pertini-jem govoril o nekaterih perečih vprašanjih in v prvi vrsti o reformah, ki so na dnevnem redu, se pravi reformi kmetijskih pogodb, zdravstva in univerze.
Pertini ni dajal, ker tudi ni za-
to pristojen, političnih ocen, vendar je ponovil tajniku KPI, da po ustavi pripada odgovornost za imenovanje ministrov samo predsedniku vlade, kar je polemično izzvenelo glede na dejstvo, da namerava Andreotti reševati ta problem skupaj s parlamentarnimi skupinami KD.
Kar zadeva notranje odnose v KD velja poudariti, da je po zasedanju, ki je trajalo vso noč, struja «forze nuove* nekako prisilila Donat Cat-tina, da je omilil svoje polemike, obljubil podporo Zaccagniniju in na koncu napovedal, da odstopa in ne zahteva več za svojo strujo ministrstvo za industrijo. Skratka, Zaccagniniju je uspelo, da strujo «for-ze nuove* utiši. Nič čudnega, zatorej, če je časnikarjem dejal, da jemlje na znanje ta stališča. Tem spravljivim besedam pa je dodal še en stavek: »Gorje, če se kaj takega še ponovi, sicer se bo to odražalo v notranji enotnosti stranke.* (st.s.)
COLOMBO (Šri Lanka) — Pred-včerajšnjun, v zgodnjih jutranjih u-'rah, je med hudim neurjem strmoglavil islandski «DC - 8», ko je bil v pristajalni fazi oddaljen le 800 metrov od najbližje steze mednarodnega letališča v Colombu.
Islandski reaktivec je v Geddi vkrcal 246 Indonezijcev, ki so se vračali z romanja v Meki; na letalu je bilo še 13 članov posadke, med potniki pa je bilo ogromno število žensk in otrok. Po prvih vesteh je bilo v nesreči ubitih 195 o-Seb (189 Indonezijcev in 6 članov posadke), od teh jih je dvajset podleglo poškodbam v bolnišnici ah pa med prevozom. Sedemdeset oseb naj bi torej preživelo strahotno nesrečo. vesti pa so protislovne, obstaja resna nevarnost, da so v tej številki vštete tudi osebe, ki jih pogrešajo, saj se je letalo pri padcu razpolovilo, trupla pa bi lahko ležala pod razbitinami letala. Prav tako zdravniki ne skrivajo, da bo med hudo ranjenimi marsikdo podlegel poškodbam.
Prvim reševalcem, ki so prihiteli na prizorišče letalske nesreče, se je nudil srhljiv prizor. Reaktivec je dobesedno zaoral v kokosovo plantažo, se razpolovil in vnel, vse naokrog so ležale razbitine in trupla. Kot rečeno je dvajset preživelih kmalu izdihnilo zaradi hudih zlomov in opeklin. Požar pa je kmalu pojenjal, saj je bilo na letalu le malo goriva, reaktivec bi moral obnoviti svoje zaloge prav na letališču v Colombu, edinem postanku na poletu Gadda - Sura baja. 195 trupel so že spravili v zasilne lope v neposredni bližini nesreče, sedaj pa se začne težko delo identifikacije, saj so btili številni potniki obglavljeni, nekatera trupla pa so zoglenela.
Tragedija v Ari Lanki je že sprožila vrsto polemik, saj se je nekaj podobnega pripetilo decembra 1974, ko je v fazi pristajanja strmoglavil nizozemski «DC - 8», ki je prav tako imel na krovu indonezijske muslimane na romanju v Meko. Letališče v Colombu naj bi imelo zastarel in pomanjkljiv sistem radarskega vodenja, ki ne more zagotoviti pravilnega usmerjanja ob pomanjkanju vidljivosti. Vsekakor pa bo končni odgovor dala «črna škatla* islandskega letala, v katerem bi morala biti registracija vseh faz paleta.
Sedanja nesreča, najhujša v zgodovini čarterskih poletov, pa zastavlja tudi vprašanje prenatrpanosti letal. Pri tem je najbolj > značilno, da prav islandski letalski družbi vkrcata prekomerno število potnikov, obe družbi nista namreč včlanjeni v mednarodno zvezo LATA in ne spoštujeta njenih določil, zato so storitve pomanjkljive, so pa temu primerno tudi cene nižje. Romarjev pa neugodje ne moti, če lahko na cenen način izpolnijo Mohamedovo zapoved. Letos doživlja Indonezija pravi «boom», saj bo nad 72 tisoč romarjev odpotovalo v islamsko sveto mesto Meko. Prvi taki skupini, pa ni bilo usojeno, da bi se vrnila na rodne otoke, na pol poti jih je v Colombu dočakala smrt.
,(voc).
Tragični obračuni
Sedanja nesreča v šri Lanki, najhujša v zgodovini čartrskih poletov, pa zbledi pred tragičnim obračunom dveh drugih letalskih nesreč. 3. marca 1974 je pri Ermenovillu nedaleč od Pariza strmoglavil turški «DC-10», v nesreči je umrlo 345 oseb. Najbolj črn dan za svetovno letalstvo pa so zabeležili 27. marca 1977 na letališču Los Rodeos glavnega mesta Kanarskega o-točja, Santa Cruz de Tenerife. Tudi takrat kot sedaj v Šri Lanki je bila vidljivost omejena; orjaški boeing 747 letalske družbe «KIM» je pri vzletu trčil v drugi boeing 747 ameriške družbe «PAN», pri trčenju in v požaru je bilo 582 žrtev.
Številke so srhljive, najbolj srhljiva pa je ugotovitev, da bi se lahko število 'nesreč zmanjšajo; saj ne botruje vsem zgolj naključje, v veliki meri je krivda v prenatrpanosti zračnih koridorov, . v neprimerni lokaciji letališč in v pomanjkljivem sistemu vodenja letal ob zmanjšani vidljivosti.
Današnje stavke
RIM — Danes so na sporedu stavke medmestnih avtobusnih prog, na trajektih in lokalnih železniških progah.
Osebje avtobusnih koncesijskih družb bo stavkalo od 14. do 18. ure, kar velja tudi za lokalne železnice. Na trajektih med Sicilijo in Kalabrijo pa se stavka nadaljuje
ROMUNSKI PREDSEDNIK CEAUSESCU NA URADNEM 0B1SKD V SFRJ
Jugoslovansko-romunski odnosi zgled balkanskega sodelovanja
Tito in romunski voditelji so se pogovarjali o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dvostranskem gospodarskem sodelovanju
BEOGRAD — Romunski državnik in partijski voditelj Nicolae Ceause-scu je pripotoval včeraj dopoldne na prijateljski obisk v Jugoslavijo. Slovesni sprejem so mu pripravili na ploščadi pred «Eelim dvorom* na Dedinju, kjer ga je prisrčno in toplo pozdravil predsednik Tito, medtem ko ga je na beograjskem letališču sprejel in pozdravil sekretar predsedstva ZKJ Stane Dolanc. V romunski delegaciji so tudi predsednik vlade Manea Manescu, podpredsednik vlade Virgil Trofin, zunanji minister Stefan Andrei, ki i-majo vsi tudi visoke partijske funkcije, ter drugi predstavniki romunskih oblasti in komunistične partije.
Že dopoldne so se začeli politični pogovori. Sporočili s ■, da so razgovori potekali v vzdušju prisrčnosti, prijatejstva in vzajemnega spoštovanja. Tito in Ceauseseu sta se seznanila z glavnimi smermi notranje graditve in družbenoekonomskega Tazvoja ene in druge države ter na široko izmenjavo mnenja o razvoju dvostranskih odnosov in sodelovanja. Razvoj odnosov sta ocenila pozitivno in izrazila pripravljenost, da se sodelovanje med državama še naprej vsestransko izboljšuje. Pooblastila sta predsednika obeh vlad in oba zunanja ministra, da na ločenih pogovorih nadaljujejo razpravo o dvostranskih vprašanjih.
Med pogovori so opozorili, da je treba določiti možnosti za nadaljnji napredek gospodarskega sodelovanja med državama in v tem smislu pripraviti ustrezne konkretne rešitve. Predsednika Tito in Ceauseseu sta podčrtala pomen nadaljnjih prizadevanj za povečanje blagovne menjave in celotni razvoj gospodarskih stikov med državama.
Že na včerajšnjem srečanju Tito -Ceauseseu se je začela izčrpna izmenjava mnenj o aktualnih vprašanjih s področja mednarodnih odnosov ter o dejavnosti obeh držav in partij na mednarodnem prizorišču-Pri .tibm sn.-fx»ebn'> pozoruest. namenili splošnemu položaju v svetu, popuščanju napatosti ter evropski varnosti in sodelovanju. Poudarili so, da je treba odpravljati nastale težave v procesu popuščanja in opozorili na pomen poglabljanja sodelovanja v Evropi na vseh področjih. Beseda je stekla tudi o balkanskem sodelovanju v dvostranskih in večstranskih okvirih.
Predsednik Tito je svojemu gostu, generalnemu sekretarju romunske KP in predsedniku SR Romunije Ni-colau Ceauseseu včeraj izročil visoko jugoslovansko odlikovanje «Red junaka socialističnega dela», s katerim ga je odlikoval ob njegovi 60-letniei.
Ob koncu slovesnega kosila, ki ga je v «Belem dvoru* Tito priredil na čast Ceausesca, sta državnika izmenjala zdravici. Jugoslovanski predsednik je med drugim dejal: «Naši sosednji socialistični državi imata zares najboljše prijateljske odnose, naše sodelovanje pa stalno napreduje. Plodovi našega sodelovanja so vidni in široko cenjeni. Vzemimo za primer sam takšna velikana, kot sta Djerdap 1 in Djerdap
2.	Na to smo lahko ponosni. To je očiten dokaz, kakšne pozitivne rezultate v dobro vseh nas in tudi širše skupnosti je mogoče doseči na našem balkanskem prostoru, če so odnosi zasnovani na načelni podlagi, na enakopravnosti in popolnem vzajemnem spoštovanju, s tem pa tudi na zaupanju in prijateljstvu. Ko tako ravnamo, dajemo konkreten prispevek in spodbudo za konstruktivno sodelovanje med sosedi nasploh. Narodnosti v Jugoslaviji in Romuniji dajejo našim stikom še več tesnosti in postajajo most stalnega medsebojnega spoznavanja in
zbliževanja, kar je v obojestranskem interesu. Vse to nas navaja, da po tej poti nadaljujemo in stalno bogatimo sodelovanje med našima državama in našima partijama.*
Predsednik Tito se je v zdravici dotaknil tudi žgočih mednarodnih vprašanj in v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu podčrtal veljavnost znanih jugoslovanskih stališč, pri tem pa posebej poudaril jugoslovansko prepričanje, da samo celovita in pravična rešitev krize, katere bistvo je palestinski problem, lahko omogoči trajen mir, varnost in sodelovanje vseh držav in narodov tega območja. Tito je spregovoril tudi o socializmu kot svetovnem procesu in ob koncu naglasil pomen sedanjega srečanja s Ceausescom za nadaljnji razvoj sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Romunijo.
V odgovoru na Titovo zdravico je tudi Nicolae Ceauseseu spregovoril o uspešnem razvoju odnosov in sodelovanja na vseh področjih in dejal, da je utemeljena trditev, da so «romunsko - jugoslovanski odnosi zgled plodnega sodelovanja med sosednjima socialističnima državama na podlagi popolne enakopravnosti, spoštovanja, vzajemnega upoštevanja in tovariškega zaupanja*. Tudi
romunski voditelj se je pridružil Titovemu prepričanju, da bo njuno sedanje srečanje še bolj spodbudilo razvoj prijateljskega sodelovanja med partijama, državama in narodi Romunije in Jugoslavije.
Ceauseseu je v zdravici orisal tudi romunske poglede na sedanje mednarodne razmere in pri tem med drugim dejal, da «mednarodno življenje dokazuje, da je bistveno vprašanje, od katerega je odvisen svetovni mir, strogo spoštovanje pravice slehernega naroda, da sam odloča o svoji usodi, v odnose med vsemi državami pa je treba uvesti načela neodvisnosti in nacionalne suverenosti, popolne enakopravnosti ter odpovedi sile in grožnje z njo*.
Predsednika Jugoslavije in Romunije Tito in Ceauseseu ter njuni sodelavci bodo danes nadaljevali politične pogovore.
VLADO BARABAŠ
NEW YORK — Carterjeva uprava se je odločila, da dovoli prodajo posebnih naprav in »detektorjev* za ugotavljanje kovinskih predmetov Sovjetski zvezi. To je prvič, da se ZDA odločijo za podoben korak. Naprave bodo namestili na sovjetskih letališčih in v vseh o-limpijskih športnih objektih.
iitmimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiinumiiiiiittiiHiiiimuiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiniiiimiiiii
OD «KRKACA» 00 DANAŠNJE RTV
V Ljubljani proslavili jubilej radiotelevizije
Slavnostni govornik Mitja Ribičič poudaril vlogo povezovalca narodov in manjšine z matico, ki Jo opravlja slovenska radiotelevizijo '
LJUBLJANA - Slovenski radio in teletnzija sta sinoči proslavila 50. oziroma 20-letnico delovanja. Osrednja proslava je bila v velikem studiu RTV Ljubljana in udeležili so se je najvišji predstavniki slovenskega družbenega, političnega in kulturnega življenja, med njimi Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Pepca Kardelj, Milan Kučan, dr. Anton Vratuša, Mitja Ribičič, Josip Vidmar in drugi. Na proslavi so bili tudi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in sicer je delegacijo vodil predsednik SKGZ Boris Race, in predstavniki koroških Slovencev.
Ob obeh visokih jubilejih je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval kolektiv RTV Ljubljana z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Osrednji slavnostni govornik, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, je podrobno orisal hrabro vendar trnovo, pot Radia Ljubljane, ki se je prvič o-glasil leta 1941 v zasužnjeni Sloveniji kot «Kričač» in je kot pomemben člen v boju za obstoj slovenskega naroda vztrajal kljub silovitim sovražnikovim napadom. Mitja Ribičič je nato orisal pot Radia
zije, pri tem je poudaril, da je danes v Sloveniji 600 tisoč radijskih sprejemnikov, da je radio postal naravni spremljevalec slehernega slovenskega človeka, vlogo slovenske televizije, ki je nastala pred 20 leti, pa je ocenil kot pomembno sredstvo zbliževanja med narodi, ki ruši pregrade najrazličnejših vrst. Pri tem je tudi poudaril njeno vlogo v povezovanju manjšine z matičnim narodom.
Poudaril je potrebo, da ti dve sredstvi množičnega obveščanja še bolj utrdita svoj položaj, kot resnično učinkovita moč v službi samoupravnega gibanja, ki vodi k osvoboditvi človeka.
Delavski svet RTV Ljubljana je dodelil ob tem jubileju zlati plaketi predsedniku republike Josipu Brozu Titu in članu predsedstev Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije Edvardu Kardelju, več kot sto posameznikom in kolektivom pa plakete v priznanje za njihove zasiti, ge pri razvoju slovenske radio • televizijske mreže.
Uradnemu delu proslave je preko ekranov slovenskega televizijskega programa sledil prikaz mnogovrstne
Osvobodilna fronta, ki je ponesel dejavnosti radia in televizije, pri-
resnico o partizanskem boju v najoddaljenejše dele slovenskega ozemlja in celo do prekomorskih brigad. Govoril je našemu narodu, vsej novi Jugoslaviji, pa tudi svetu, kjer so Slovenci z ramo ob rami in z drugimi jugoslovanskimi narodi bili boj za priznanje nove države, za nove me-ie in za združeno Slovenijo.
Slavnostni govornik je nato orisal današnjo vlogo radia in televi-
.....................m.................................... ■11111111111
Protestni shod dijakov «Galvanija»
Slovenski in italijanski dijaki zavoda »Galvani* so včeraj v sprevodu krenili po mestnih ulicah, da bi opozorili javnost na mnoga nerešena vprašanja, ki tarejo to šolo, obenem pa zahtevali od pristojnih o-blasti, da preuredijo prostore sekcije v Ul. Campanelle, zagotovijo 2. razredu MRA teoretični in praktični pouk in uredijo prostore za odoutotehmčno sekcijo	(Foto Mario Magajna)
kaz, ki je temeljil na neposrednem vključevanju v vsakodnevno delo 2300-članskega kolektiva. V proslavi je na svojstven način sodeloval tudi TPPZ pod vodstvom Oskarja Kjudra, ki je pred domom RTV v Kopru zapel dve borbeni pesmi — eno slovensko in eno italijansko.
JURE PENGOV
SALISBURY — Predsednik rodezijske prehodne (mešane) vladavine lan Smith je sinoči sporočil, da se imenovanje nove vlade s temnopolto večino odgodi do aprila 1979. Reakcije afriških domoljubov na to za sedaj niso znane.
Možen rov vrh v Čamp Davidu
TEL AVIV — «Jerusalem post* v svoji včerajšnji številki objavlja vest, po kateri naj bi predsednik ZDA Jimmy Carter sklical ponoven vrh med Sadatom in Beginom v Čamp Davidu, da bi tako premostil sedanje počasno napredovanje v razgovorih za sklenitev mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom. Čeprav uradni glasnik Bele hiše tega ni potrdil, pa vendarle obstaja možnost, da bi do vrha prišlo, predvsem v tistem trenutku, ko bi obstajala nevarnost da J)i se razgovori v Washingtonu prekinili.
Po drogi strani egiptovski predsednik Sadat ponovno naglasa, da na Bližnjem vzhodu ne bo mogoče nikoli vzpostaviti miru, ne da bi se rešilo vprašanje Palestincev. Torej še enkrat potrjena zahteva, da je treba na razgovorih v glavnem mestu ZDA ostočasno in skupno obravnavati vsa vprašanja glede vzpostavitve miru, torej tudi vprašanj* Cisjordanije in Gaze.
NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Z VZDRŽANJEM KD ODOBREN PROGRAM POKRAJINSKE UPRAVE
Za program so glasovali predstavniki KPI, PSI, SSk in PSDI Panizon (KPI) o nujnosti po globalni zaščiti slovenske manjšine
ni mogoče istovetiti volivcev z izvoljenimi predstavniki. Zavrnil je vsakršno možnost sodelovanja med KD in KPI v odborih in napovedal vzdržanje pri glasovanju o programu.
Proslava obletnice oktobrske revolucije
Ob 61. obletnici oktobrske revolucije bo pokrajinska avtonomna federacija KPI priredila jutri od 17. do 23. ure, v dvorani v Ul. Madon-nina 19, internacionalistično ljudsko zborovanje.
Ob 19. uri bo deželni komunistični
Tržaški pokrajinski svet je sinoči potrdil zaupnico predsedniku Gher-siju in odboru, ki ga sestavljajo predstavniki KPI, PSI, SSk in PS Dl; s 14 glasovi predstavnikov teh štirih strank je namreč svet izglasoval sklepno resolucijo, s katero je odobril programsko izjavo predsednika Ghersija. Proti resoluciji so glasovali le neofašisti, medtem ko se je šest od desetih demokristjanov vzdržalo; trije so manjkali, četrti, Calandruccio, pa je dejal, da ne soglaša s sklepom o vzdržanju in je iz protesta zapustil dvorano.
Manjkali so tudi svetovalci PRI,
PLI in MIT.
Seja se je začela s posegom predsednika Ghersija, ki je v odgovor svetovalcem, ki so posegli v razpravo, poudaril, da jj danes zelo pomembno vprašanje zaupanje prebivalstva v inštitucije. Prišlo je namreč do nezaupanja, zamud in kriz, kar je privedlo do današnjega položaja, v katerem še vedno prihajajo do izraza inaipendentistični pojavi in iz bruhi neofašizma. Ghersi je nato poudaril politični pomen demokratične solidarnosti, ki pa ne more biti edina rešitev iz krize in zanjo torej ne moremo stremeti za vsako ceno. Predsednik tržaške pokrajine je zaključil svoj poseg z ugotovitvijo, da je treba ohraniti enotnost dežele, v okviru katere pa se mora Trst še posebej uveljaviti.
Sledile so glasovalne izjave. Prvi je posegel socialdemokrat Devesco-vi, ki je odklonil stališča Liste za •Trst in iznesel vrsto predlogov za konkretno izvajanje programa novoizvoljenega pokrajinskega odbora. Carbone (PSI) je začel svoj poseg z omembo skorajšnjega prehoda celotne psihiatrične oskrbe v pristojnost deželne uprave in je nato prešel k proučevanju odnosov pokrajinske uprave z občinami v tržaški pokrajini. Osrednji del svojega posega pa je Carbone namenil političnemu položaju na Tržaškem in poudaril, da danes ni časa za frontalne bitke, ampak je treba voditi enoten boj in enotno politično linijo.
Danes morajo pokrajine proučevati novo tematiko, kot ekologijo in gospodarska vprašanja in morajo torej krepko razviti spektrum svojih pristojnosti. Ob koncu je Carbone ponovno naglasil, da je Ghersijev program odprt in povabil ostale demokratične stranke k sodelovanju.
Komunist Panizon se je v uvodnem delu svojega posega še zlasti obširno zaustavil pri problematiki slovenske manjšine v Itajijj, Dejal je, da je rešitev manjšinskega vprašanja stvar vesti vseh in ne zanima samo predstavnikov manjšine, nato pa se je odločno zavzel za odobritev zakona za globalno zaščito manjšine, da se konkretizirajo pričakovanja Slovencev v Italiji. Ob koncu je tudi Panizon povabil ostale demokratične stranke k sodelovanju.
Zadnji je spregovoril demokristjan Locchi, ki je dejal, da je treba poglobiti vlogo, ki nai jo imajo politične sile v Trstu danes. Locchi je dejal, da je frontalno zaganjanje v Listo za Trst neuspešno in da
..........................................................MMiiminit.iiiiiiiiiiitniii«
PRIPRAVE NA KMEČKO DEŽELNO MANIFESTACIJO
podtajnik Tulio Paiza govoril o sedanjem mednarodnem položaju, o zavzemanju KPI za mir, za opredelitev Trsta kot centra prijateljstva med narodi, za obnovitev Evrope, za svobodo iranskega naroda in vseh narodov, ki se borijo proti imperialističnemu zatiranju.
Sodeloval bo tudi zbor krožka AR CI «Tina Modotti*.
• Predsednik deželnega odbora Antonio Comelli je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega poveljnika divizije Mantova gen. Alberta Daneseja. Generala je nato sprejel tudi predsednik deželnega sveta Ar-naldo Pittoni.
UVODNI POROČILI PASCOLATA IN MAGRINIJA
Deželno vodstvo KPI razpravljalo o proračunu dežele za leto 1979
V sredo se je sestalo deželno vodstvo KPI, da bi razpravljalo o dveh izredno pomembnih vprašanjih za bodočnost Furlanije - Julijske krajine: predmet razprave sta bila deželni proračun za leto 1979 (prvi proračun, o katerem se mora izreči nova večina) ter vprašanje obnovitve in razvoja območij, ki jih je prizadel potres.
Po poročilih načelnika deželne svetovalske skupine Pascolata ter deželnega svetovalca Magrinija se je razvila obširna debata, ki se bo zaključila na eni prihodnjih sej. Iz posameznih posegov je jasno izšlo dejstvo, da je komunistična partija zaskrbljena tako v zvezi z zelo resnim družbenogospodarskim položajem celotne dežele kot z njenim finančnim položajem, kjer beležijo dokajšen primanjkljaj, ki ne
dovoljuje nobenega takojšnjega posega. Vse to bo nujno močno pogojevalo proračun. Treba se bo spoprijeti s posledicami 14-letne politike in upravljanja, ki bosta imela hude posledice za daljše obdobje, saj je omejena vsaka možnost posega, tako na področju gospodarskega in produktivnega razvoja kot na področju družbenih storitev.
Komunisti zato zagovarjajo potrebo po koreniti spremembi smernic, po katerih so do sedaj sestavljali proračun, da bi tako premostili njegovo že tradicionalno področno strukturo, ki je vir razmetavanja in neusklajenih posegov posameznih odborništev. Proračun je treba izdelati na podlagi globalnih potreb ter ob upoštevanju sedanjega dejanskega resnega stanja. Ob tem se komunisti zavedajo, da bo
treba žrtvovati nekatere partikula-ristične interese v prid splošnim interesom delavcev.
Istočasno izražajo komunisti pripravljenost na lojalen, resen in odgovoren dialog z vsemi silami večine in z deželnim odborom ter izražajo upanje, da bodo proračun in prizadevanje za obnovitev Furlanije prvi konkreten korak k novi politiki, ki izhaja iz programskih sporazumov in ki jo bo mogoče izvesti samo kot posledico naporov vseh demokratičnih političnih sdl ter z u-stvarjalnim prispevkom družbenih sil.
Stališče komunistov o teh vprašanjih bodo orisali na tiskovni konferenci, ki jo je deželno tajništvo sklicalo za ponedeljek, 20. novembra.
Goldonijev «Nergai» na našem odrt
Drevi bo Stalno slovensko gledališče v Trstu predstavilo v Kulturnem domu svojo drugo letošnjo premiero. Gre za Goldonijevega *Ner-gača», to je skopuha, ki ga sicer odlikujeta domišljavost in trma. No,
iiiiiiiiniiiiiiif .......■■*<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiii!iiiiiiiitiliiiiilii,ii|il|i||||||iil|ili,|||ll|„il„lllml) n n ■iiiiiiiiiiiiihii ............................................................................iiim,iiiiiiiiiiitiiiiiiimtllllimillimiiiiHmiHMiiiimniiiiitiiiiiimiiiiiiiiiillllltimillllllltm:imiilm
S SESTANKA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE OB VČERAJŠNJI STAVKI
Pomembni pridobitvi: avtonomni slovenski poklicni zavod in uspešna rešitev vprašanja otroških vrtcev
Vrsta šolskih vprašanj ostaja nerešena - Zahteva po priznanju vseh predvidenih smeri višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom
Včeraj je bila na Tržaškem splošna stavka slovenskih šol, ki jo je proglasil Sindikat slovenske šole. V jutranjih urah je bil v Gregorčičevi dvorani članski sestanek, na katerem so šolniki razpravljali o zahtevah, ki so privedle do stavke. Poudariti je treba, da ima Sindikat slovenskih šol poleg specifičnih zahtev tudi splošne zahteve konfederacije CGIL, CISL in UIL.
Na včerajšnjem zborovanju so prisotni zabeležili dve pomembni zmagi na področju šolstva. Ministrstvo za javno vzgojo je namreč z začetkom šolskega leta 1978/79 ustanovilo avtonomen državni zavod industrijske smeri s slovenskim učnim jezikam, ki se tako oddvoji od poklicnega zavoda za industrijo in obrtništvo Galvani v Trstu. Ustanovitev avtonomne slovenske strokovne šole v Trstu je sad dolgoletnih prizadevanj vse slovenske narodno-
ZAIIVALA
Dijaki, starši; učno 4or neuč-no osebje poklicnega zavoda za industrijo in... obrtništvo . s slovenskim učnim jezikom v Trstu, se prisrčno zahvaljujejo slovenskim kulturnim in gospodarskim organizacijam, Sindikatu slovenske šole, občinskim upravam tržaške in goriške pokrajine, Kraški gorski skupnosti, tržaški pokrajini, političnim strankam in njihovim predstavnikom, tisku, radiu in televiziji za podporo in solidarnost v večletnih prizadevanjih za osamosvojitev šole.
Tudi vrtnarji s Kolonkovca branijo svoje delo in zemljo
Prizadevanja kmetov podpirajo tudi repen-tabrska, zgoniška in nabrežinska občina
Td velike kmečke protestne manifestacije nas loči le še teden dni, priprave nanjo zato potekajo v polnem ritmu. Odločitev kmečkih sindikatov, deželne Kmečke konfederacije in obeh Kmečkih zvez in Trsta in Gorice, ki sta njeni članici, da pozovejo kmetovalce na tržaške trge in ulice in s tem pokažejo pristojnim oblastem, da je njihovo potrpljenje na koncu in aa je zato vendar treba preiti rod besed k dejanjem*, je bila deležna odobravanja in podpore tudi v naših krajih. Vrstili so se in se še nadaljujejo javni sestanki po vsem podeželju in v mestni okolici, na katerih naši kmetje in polkmetje izražajo soglasje s smotri manifestacije in pripravljajo organizirano udeležbo na niei.
Sinoči je bilo javno srečanje na Kolonkovcu, ki ga je otvoril domačin, podpredsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš. V svojem kratkem pozdravu je naglasil splošno nezadovoljstvo obdelovalcev zemlje spričo dolgoletne zapostavljenosti in potrebo, ki so jo izpričali na uspelih že izvedenih krajevnih shodih, da združijo moči v o-dločni zahtevi po spremembi nevzdržnega stanja in po pravilnem upoštevanju njihovega dela in družbene vloge. Tajnik Edi Bukavec je v svojem poročilu obravnaval razmere krajevnega in deželnega kmetijstva, razloge za resno krizo, v katero je zašlo zaradi za
Danes v Križu sestanek KZ
Nadaljuje se vrsta vaških sestankov, ki jih prireja Kmečka zveza kot pripravo na deželno protestno manifestacijo kmetov, ki bo v našem mestu v četrtek, 23. t.m. Danes bo javno srečanje v Križu, in sicer ob 20. uri v prostorih osnovne šole <Albert Sirk*.
postavljanja, kateremu je bil kmet podvržen v primerjavi z drugimi delovnimi kategorijami (pri čemer je omenil še posebej nepravične razlastitve in stanje pri kmetijskem in gozdarskem nadzomištvu) in zahteve, ki jih bodo kmetje iz vse dežele postavili na manifestaciji.
Med številnimi prisotnimi vrtnarji se jih je mnogo oglasilo v razpravi, med katero so zlasti obsojali ponovno znamenje nerazumevanja tržaške občine, ki namerava zopet žrtvovati najboljše vrtnarske površine za gradnjo stanovanj in za športno središče, kar bi u-ničilo zgledne kmetijske obrate in specializirane vrtnarske družine.
Danes bo o organizacijskih vprašanjih v zvezi z deželno manifestacijo razpravljal glavni svet Kmečke zveze, obenem bo javni vaški sestanek v Križu, jutri v Repnu, v ponedeljek v Šempolaju, v torek pa v Zgoniku. Pokroviteljstvo nad srečanji so prevzele repentabrska, nabrežinska in zgoniška občina, ki uradno podpirajo manifestacijo.
stne skupnosti v Italiji. Slovenski sindikat, stranke, slovenske organizacije, učno osebje, starši in dijaki tehničnega zavoda so si celih o-sem let neutrudno prizadevali za rešitev tako pomembnega vprašanja, kot je bilo priznanje samostojnosti slovenskega zavoda industrijske smeri. Predstavnica omenjene šole in članica Slovenskega sindikata prof. Živka Marc se je na včerajšnjem sestanku zahvalila vsem, ki so pripomogli k pomembni pridobitvi, saj je izredno važno, da slovenski mladini zagotovimo čim popolnejšo strokovno šolstvo in možnost poklicnega izobraževanja. O postopkih, ki so privedli do usta novitve samostojnega zavoda so spregovorili člani sindikata Nerina Švab, prof. Marta Ivašič in prof. Samo Pahor.
Na včerajšnjem sestanku je članica sindikata Vesna Jogan seznanila prisotne z drugo pomembno pridobitvijo. Ministrstvo za javno vzgojo je namreč uradno dovolilo tržaškemu, šoJsketpu, t skrbništvu redno, letno namestitev druge učne moči v vseh vrtcih na Tržaškem. S tem še izpolnjuješ, člen zakona 463. "ki pnšdvideva, da' naj imajo posamezne sekcije otroških vrtcev dve učiteljici in se tako omogoči red- j ni, osemurni pouk. Kot je znano, na Tržaškem 32 vrtcev, od katerih 15 slovenskih, ni razpolagalo z drugo, redno nameščeno učiteljico, kar je onemogočalo izvajanje predvidenega urnika.
Po vztrajnem skupnem prizadevanju šolskih sindikatov CGIL, CI SL in UIL, Sindikata slovenske šole, staršev in učnega osebja je končno ministrstvo za javno vzgojo dovolilo namestitev potrebnih učnih moči.
Dve zahtevi Sindikata slovenske šole sta se torej včeraj in predvčerajšnjim uresničili .ostaja pa odprtih še več vprašanj. V včerajšnji številki našega dnevnika smo objavili izjavo Sindikata slovenske šole, kjer je zapisana ugotovitev, da osnutek reforme višje srednje šole, ki ga je poslanska zbornica sprejela. ne daje pravega jamstva za razvoj in obstoj slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Zelo nevarna je dvoumna formulacija člena 12, ki ne zagotavlja več pouka v materinem jeziku. V tem smislu je na včerajšnjem sestanku Sindikat slovenske šole sklenil poslati predse ckiiku in podpredsednikoma komisije za javno šolstvo v senatu izjavo, kjer sindikat ugotavlja, da je člen 12 osnutka reforme višje srednje šole za slovensko narodnostno skupnost nesprejemljiv. Senatna komisija, ki razpravlja te dni o osnutku, mora upoštevati zahtevo, da člen 12 izrecno priznava pravico do vseh smeri višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom.
Omenjeno stališče je Sindikat slovenske šole že obrazložil senatni komisiji na sestanku, ki je bil junija letos.
Na včerajšnjem sestanku so prisotni potrdili še zahteve za popolno vsebinsko in oblikovno dvojezičnost v vsem šolskem uradovanju in za posebne doklade za znanje drugega jezika. Ponovili so zahtevo o samostojnem šolskem okraju in o odpravi samovoljnosti pri nameščanju in v odnosih uprave do osebja.
Na sestanku je tekla tudi beseda o odnosih med Sindikatom slovenske šole in šolskim sindikatom CG
KMEČKA ZVEZA
priredi
S POKROVITELJSTVOM OBČINE REPENTABOR
JUTRI, 18. NOVEMBRA 1978, OB 20.30 V OBČINSKI KOPALNICI V REPNU
JAVNI SHOD
o perečih vprašanjih krajevnega kmetijstva
—	Načrtovanje kmetijstva v okviru umne uporabe ozemlja
—	Problem razlastitev
—	Delovanje kmetijskega in gozdarskega nadzomištva
—	Reforma socialnega in zdravstvenega skrbstva
—	Uzakonitev globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji
SHODA SE BODO UDELEŽILI UPRAVITELJI REPENTABR-SKE OBČINE IN PREDSEDSTVO KMEČKE ZVEZE Vabljeni vsi kmetje in občani k številni udeležbi
Zadovoljstvo pokrajinske uprave
Pokrajinska uprava izraža zadovoljstvo ob ustanovitvi avtonomnega industrijskega zavoda s slovenskim učnim jezikom. Za ugodno rešitev tega vprašanja sta se 13. oktobra zavzela pri ministru za javno šolstvo pokrajinska odbornika za šolstvo Spa-daro in za probleme kulturnega in gospodarskega razvoja slovenskega prebivalstva Brezigar. Predstavnika krajevnih uprav — pravi nadalje sporočilo — sta ob isti priložnosti zahtevala uvedbo slovenskih tečajev za elektrotehnike in geometre pri ustreznih italijanskih zavodih, za kar se pokrajinska uprava zavzema že od leta 1973. To vprašanje je tesno povezano s preosnovo sistema srednješolske izobrazbe, s čimer se prav v tem času ukvarja senat. Ministrska okrožnica, s katero je bil ustanovljen avtonomen industrijski zavod s slovenskim učnim jezikom — pravi na koncu sporočilo — vliva upanje, da bodo v prihodnje ugodno rešene’ tudi druge zahteve, ki se nanašajo na izpopolnitev srednješolskih struktur za slovensko prebivalstvo v tržaški pokrajini.
Izjava Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
Slovensko deželno gospodarsko združenje je vzelo z veseljem na znanje norico o ustanovitvi samostojnega poklicnega zavoda industrijske smeri; ker dosedanji oddelek priključen,,šolisGalvani ni mogel zaživeti pravega življenja pri oblikovanju mladih v poklicnem izobraževanju. Prav na tem področju pa smo Slovenci zaradi dolgoletnega pomanjkanja primernih šolskih struktur v gospodarstvu slabo prisotni, kar povzroča tudi neenakomeren gospodarski razvoj vseh panog.
V bližnji perspektivi industrijskega razvoja Trsta pomeni ta pridobitev dodatno možnost, da se bo manjšina lahko vključila v to dogajanje kot aktiven faktor z lastnimi kadri.
Kljub temu, da je to precejšnja pridobitev, ki so jo zahtevale vse manjšinske komponente in še zlasti gospodarske organizacije, pa bo treba še veliko truda in prizadevanj, da bo lahko slovenska šola nudila tako široke možnosti pri poklicnem izobraževanju mladine, kot lahko to danes nudi italijanska šola.
S SINOČNJEGA POSVETA OB OKROGLI MIZI
Proizvodni zastoj v tovarnah prizadeva tudi manjše obrate
industrijska cona v Žavljah «predraga» za male podjetnike V kratkem sestanek prizadetih kategorij z deželno upravo
V sejni dvorani zavarovalnice »Assicurazioni Generali* je bil sinoči širši posvet o problemih male in srednje industrije ter obrtništva na Tržaškem s posebnim ozirom na možnosti, da se takšna podjetja oziroma delavnice umestijo v ža-veljski industrijski coni.
Za združenje industrijcev so spregovorili predsednik L. Franco, tajnik dr. G. Ciani ter obrtniki Novak, De Marchi in Brezzi, za tržaško občinsko upravo je nastopil odbornik A. Seri, za združenje industrijcev ravnatelj dr. Susmel, za združenje malih in srednjih industrij prof. Flo-rit. za dolinsko občino župan Edvin Švab in za sindikalno zvezo CGIL -CISL - UTI, član tajništva A. Gerli. Razpravo, kateri je prisostvoval tudi direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič, je vodil glavni urednik italijanskega dnevnika F. Borio.
Prisotni so orisali težave, s katerimi se danes v Trstu srečujejo mali industrijci in obrtniki predvsem zaradi krize, ki je zajela večje proizvodne obrate in zaradi postopnega prehajanja enega dela tržaškega podjetništva k terciarnim dejavnostim. Težave so predvsem finančnega in kreditnega značaja, nemalo preglavic Dan&jitaja zaradi pomanjkanja kvanfleirahe delovne sile in vajencev. Premeščanje ma lih podjetij v industrijsko cono pri Žavljah pa otežuje zlasti pomanjkanje prostora (čeprav je v coni več opuščenih obratov) in visoka cena, ki jo vodstvo EZIT zahteva za zemljišča. Položaj se bo nekoliko izboljšal, ko bo EZIT uredil območje okrog 13 ha v Osapski dolini oziroma v dolini pri Orehu, kjer bo dovolj prostora za vrsto
IL, CISL in UIL. Velika večina prisotnih je izrazila potrebo po tesnejšem sodelovanju. Sindikat slovenske šole osvaja splošne zahteve sindikata CGIL, CISL in UIL, bori pa se še za specifična vprašanja slovenske šole. Primer plodnega sodelovanja med sindikatoma je bilo prav uspešno prizadevanje za rešitev vprašanja otroških vrtcev.
Sindikalna vprašanja s področja trgovine
Pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL za trgovino na drobno je na včerajšnj, seji o-bravnavalo vprašanje delavcev, zaposlenih pri zasebnih profesionistih in v zasebnih lekarnah ter zavzelo stališče, da je treba za ti dve kategoriji čim prej obnoviti delovno pogodbo, ki je zapadla že pred leti in ki jo zdaj nadomešča nekakšen začasni sporazum. Na seji so nadalje obravnavali problem manjših podjetij in poudarili potrebo po raztegnitvi načela o odpuščanju osebja le »iz pravičnih nzlogov* tudi na podjetja z manj kot 15 zaposlenimi močmi. Končno so sklenili zahtevati poseben sestanek z županom Ceco-vinijem in odbornikom Percom, da bi skupno obravnavali vprašanje delovnega urnika trgovin na Tržaškem ob skorajšnjih decembrskih praznikih.
Danes ponoči manj vode v Križu in Nabrežini
Občinsko podjetje ACEGA sporoča, da bo zaradi vzdrževalnih del na vodnih napravah v Nabrežini lahko prišlo od drevi ob 19. uri do jutri zjutraj do zmanjšanja pritiska ali pomanjkanja vode v Nabrežini - center in Križu ter v hišah pod obalno cesto.
MLADINSKI KROŽEK TRST
Ulica Glnnastlca it 72
prireja danes,
17. t.m., ob 20. uri,
v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20
RAZPRAVO O REFORMI VIŠJE SREDNJE ŠOLE
Vabljeni vsi!
•iiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiifitiiitiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiamn
ŽALNA SEJA ZA DR. TONČIČEM
Pokojnega dekana tržaških slovenskih odvetnikov dr. Franeta Tončiča so se sinoči ponovno spomnili na žalni seji, ki je bila v mali dvorani Kulturnega doma. Uvodoma je odv. Mitja Bitežnik orisal lik pokojnega Tončiča, kot ga je spoznal v dolgih letih osebnega poznanstva ter sodelovanja na pravniškem področju.
Bitežnik je ugotovil, da se v zamejstvu pogosto ni moglo mimo njegovega tehtnega nasveta, kadarkoli je ih za dogajanja in za skupne nastope, združene s pravnimi, kulturnimi in političnimi problemi. Iz pregledovanja arhiva društva »Pravnik* izhaja, da najbrž ni društva ali organizacije v zamejstvu, katerim ne bi dr. Tončič v svojem imenu ali pa kot predsednik »Pravnika* kdaj sestavil ali vsaj pomagal sestaviti kako spomenico ali vlogo pravnega značaja.
Pokojni odvetnik Tončič je vodil tudi korespondenco z Aldom Morom, ko je slednji leta 1965 obiskal Jugoslavijo, kot predsednik italijanske vlade. Bitežnik je omenil tudi dopisovanje s takratnim zunanjim ministrom Pietrom Nennijem ter z biv-
i predsednikom republike Sara-gatom in pravosodnim ministrom Zagarijem. Vsa ta pisma in pro testne note odsevajo Tončičev značaj. ko je v uglajenem, a istočasno odločnem, tonu opozarjal italijanske državnike, da niso v zvezi z manjšino še ničesar ali bore malo storili.
Na lik dr. Tončiča se je spomnil tudi predsednik odvetniške zbornice SR Slovenije dr. Ivan Japelj, ki je na žalni seji zastopal tudi združenje
pravnikov Slovenije. Poudaril je Tončičeva prizadevanja, da bi med pravniki v zamejstvu ter onimi iz matične domovine prišlo do čim tesnejšega sodelovanja.
Openski pevski zbor Tabor je za zaključek v čast pokojniku, ki je ljubil petje, zapel tri pesmi.
novih gospodarskih pobud. Kar zadeva razne oblike pomoči, ki naj bi jih bila deležna manjša podjetja na našem območju, je v kratkem predviden izreden sestanek predstavnikov prizadetih kategorij z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino Rinaldijem.
Zaradi bolezni odložili današnji Natalijev obisk
Predvidenega obiska ministra Natalija, podpresednika izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti, v naši deželi ne bo. Tajnik ministra Natalija je namreč sporočil predsedstvu deželnega odbora, da je podpredsednik EGS nerazpoložen. Datum obiska v Furlaniji - Julijski krajini so odložili in ga bodo sporočili kasneje, ko bo Natali okreval.
V DEŽELNEM SVETU
Nezadovoljivi odgovori na vprašanja svetovalcev
Včeraj je zasedal deželni svet, ki je nadomestil predstavnika Liste za Trst Cecovinija z inž. Pellisom. Predstavniki te liste v deželnem svetu so izvolili Giuricina za predsednika njihove svetovalske skupine.
Na dnevnem redu so bili še odgovori raznih odbornikov ter imenovanja v razne ustanove. Slednjega vprašanja zaradi pomanjkanja časa niso obravnavali. Kar zadeva odgovore odbornikov, je Biasutti, odbornik za javna dela, odgovoril na vrsto vprašanj o regulacijskih načrtih nekaterih furlanskih občin, medtem ko je odbornik za turizem Bomben odgovarjal na vprašanja o novih vojaških služnostih v občinah Morsano, San Vito al Tagliamento, Osoppo in Ronchis. Bomben je poudaril, da so glede tega vprašanja vojaške oblasti zahtevale za postavitev nekaterih vojaških objektov približno 11 hektarov, vojaške služnosti pa zadevajo od 300 do 350 hektarov. To je bilo treba tudi u-resničiti dokaj hitro, da bi lahko dobili prispevek NATO v znesku 10 milijard lir. Povedal pa je, da je na tistem področju še vedno možna omejena poljedelska dejavnost. Večina svetovalcev, ki so postavili s tem v zvezi vprašanja, so izjavili, da so z njegovimi odgovori povsem nezadovoljni.
Izredni občni zbor združenja časnikarjev
Združenje časnikarjev in enotni časnikarski sindikat F-JK sklicujeta v sredo 22. novembra izredni občni zbor, ki bo na sedežu na Korzu Italija 12 ob 15. uri, kjer bodo člani preučili predvsem položaj v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe.
Izrednega občnega zbora se bo u-deležil tudi vsedržavni tajnik združenja časnikarjev Luciano Ceschia.
ob sitnem možakarju nastopajo . di karakteristični in komični h-j Gledalce čaka zabaven večer, pa seveda ni samo zabaven, saj J Goldoni mojster pikrih pripono 0, de napak ljudi in družbe. je sicer že tradicionalen d0S^unaLt ga odra, tradicionalen in oben^ hvaležen gost, saj je f venski ansambel zabeležil z up0*" rjanjem del beneškega komediotrf fa že več uspehov. Tokrat je Pf‘"T stavo režiral Adrijan Rusija, jr stopajo pa Jožko Lukeš, Livio jr gatec, Lidija Kozlovič, Miranda y harija, Stane Starešinič, Stojan Ija, Bogdana Bratuž, Zlata šek, Aleš Valič, Silvij Kobal in šan Jazbec. Sceno je izdelal Kra Vecchiet, kostume je pripravila M. ria Vidau. Komedijo je v sloveni no prevedel Miroslav Košuta.
• Pokrajinski sindikat CGIL za &
stvo sporoča, da bodo danes in tri volitve predstavnikov suplentov upravni svet tržaške univerze, 'j0 tve bodo v učilnici «0» na se°.e { univerze na Trgu Europa 1 in s,c , danes od 10. do 16. ure, jutri Pa
>. Sindikat poziva vs* se udeležijo volitev.
9. do 12 .u suplente naj
BANCA 01 CREDITOiPI TR!Est£ TRŽAŠKA KREDITNA BANK'
' S. P. A.
THRT - ULICA F, KILZMO •-
TEČAJI VALUT V MILANU
DNE 16. 11. 1978
Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
839.— 1656.— 500 — 191-—
26.75 438.—
60,25
660.—
403.—
155.—
183.—
165.—
18."
38.-
38.75
menjalnica
vseh tujih valut
EES!ES3i^0
Ob 60-letnici poroke darujeta ja in Franc Ukmar 20.000 1& Dijaško matico.
Ob 8. obletnici smrti Franca
Muh'
*»
sa daruje žena Anita Dijaško matico.
10.000 lir
Kav
Ob 8. obletnici smrti Franca . sa daruje teta Viktorija 3.000 lir Glasbeno matico.
Slovenska kulturno
gospoda^
zveza izreka prof. Josipu Tavc* , predsedniku upravnega odbora j* nega slovenskega gledališča, 8*°®° sožalje ob izgubi drage mame.
Upravni svet združenja slovensko gledališče« izreka i*n F Ije sožalje ‘predsedniku prof. ■’<> Tavčarju in družini ob težki 1**" predrage matere.
Predsedniku upravnega sveta ^ nega slovenskega gledališča Prof' j>-sipu Tavčarju in družini izrekam® ( čuteno sožalje ob izgubi Pre<“ matere.
Kolektiv ,.jy Stalnega slovenskega gleda*1
iD Polet izreka trenerjema ke Sergiju in Lorisu Tavčarju i®* sožalje ob izgubi drage nonc.
Naše nadvse ljubljene mame in none
MIHELE TAVČAR
ni več. Pogreb bo izpred cerkve na Opčinah jutri, v soboto, 18. t.m., ob 12.45.
Žalostno vest sporočajo: otroci Mimi, Pepl z ženo Irmo, Nada z možem Brunom, Edi * ženo Glno, vnuki Serglo In Lorls, Peter In Otto, Ani in Roberto, Mlchele In Pletro ter
pravnuki
Opčine, 17. novembra 1978
GORIŠKI DNEVNIK
Sredi decembra odprtje doma v Ricmanjih
f ’	.......
NA SPLOSNI STALNI SKUPŠČINI V OBRATU
Nadškof Cocolin prinesel izraze solidarnosti tekstilcem v Sovodnjah
Sindikati obsojajo pritiske na delavce ■ Interpelacija svetovalcev Brajnikove in Coceamja
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM	SEZONA 1978/79
CARLO GOLDONI
NERGAČ
komedija v 3 dejanjih (2 delih)
PREVOD
KOSTUMI
SCENA
LEKTOR
REŽUA
MIROSLAV KOŠUTA MARIJA VIDAU FRANC VECCHIET ANA MLAKAR
ADRIJAN RUSTJA
NASTOPAJO: Jožko Lukeš, Livio Bogateč, Lidija Kozlovič, Miranda Caharija, Stane Starešinič, Stojan Colja, Bogdana Bratuž, Zlata Rodošek, Aleš Valič, Silvij Kobal, Dušan Jazbec
Danes, 17. novembra, ob 20.30
ABONMA RED A — premierski Jutri, 18. novembra, ob 16. uri
IZVEN ABONMAJA in ob 20.30
ABONMA RED B — prva sobota po premieri
V	nedeljo, 19. novembra, ob 16. uri
ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
V	sredo, 22. novembra, ob 20.30
ABONMA RED D — mladinski v sredo
Gledališča
Verdi
pb&nes ob 20. uri tretja ponovitev fuccinijeve opere »Tosca*. Vstopnice "°. na razpolago pri gledališki bla-Kjni (tel. 31948).
* * *
KOSSETTI	Mivn-o
Danes ob 20.30 red prostj »La du-„ di Amalfi» Websterja, v iz-?^>i Teatra Stabile iz Turina. V _™»maju: kupon št. 2. Rezervacije ostale ponovitve, srede, 22. t.m., Athaydeva «La P>Wina Margherita* z Anno Procle-■ Režija Giorgia Albertazzija. Iz-abonmaja: abonenti od 30 do 20 ... Popusta. Rezervacije pri osred-1 blagajni v Pasaži Protti 2. AVDITORIJ
, Danes, ob 18. uri, jutri ob 20.30 v nedeljo ob 16. uri zadnje po-vitve recitala Jole Silvani »El trie-Vefl' *n careša». Režija Filippo Cri-*a. Za abonente izjemno 50 od sto ®Busta. Rezervacije pri osrednji bla-8a^n> v Pasaži Protti 2.
Uanes ob jq uri »Marionette in erta». Predstava za šole.
Izleti
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
V torek, 21»>«n«veqn.bra, ob 15.30 in v četrtek, 23. novembra, ob 15.30	tUittl
ERIK VOS
PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska Igra
SPOT prireja v nedeljo, 19. t.m.,
Izlet
J'" na Kras. Zbirališče je na u-fdankovem trgu (pred postajo vt°busa štev. 25) ob 8.15 ali pa ? Ključu ob 9. uri. Izlet bo po-‘kal od Ključa po stopnicah pro-Bazovici ter nato po razgledni j ti mimo Frlugov na Opčine in ^ek. Vabljeni vsi, posebno dru-
Kino
*“aDPcIla Underground 18.00 -^ 00 - 22.00 »Gran bollito* Maura oologninija. Igrajo Shelly Win-pls' Laura Antonelli, Renato , °zzetto in Max von Sydow. Vst«n 17.00 «Hi Mom*. Roberto b,. e Niro. Barvni film.
16.00	»Pari e dispari*. Ter-b.ence Hill in Bud Spencer.
,e° 15.30 »F.I.S.T.* Silvester Stal-Ech°nu’ Steiger. j Ce 16.00 »Sinfonia d’autunno». ngrid Bergman in Liv Ullmann. NaTvn> film.
"«ionaie 16.30-20.45 »Dottor Živa-,,0i- Omar Sharif, Julie Christie, ^i ^ialditie Chaplin, Barvni film. ■ittacieio 16.30—-22.15 «Squadra ntimafia*. Režija Sergio Corbuc-, i, Knzo Cannavale, Tomas Mi-fx, n' Eli Wallach.
ne si,lr 16.00 »Urease* (Brillanti-i ,a)- John Travolta in Olivia New-Mi!n John. Barvni film. d*™on 16.00_22.00 «U piccola gran-
h.	8uerra». Jean Lefebvre. Barvaj,.1 film.
b*,lll|° 16-30 »In cerca di Mr. Good-m|r>- Diane Keaton. Prepovedan Elin i n* Bod 18. letom. Barvni film.
Burammaticii 10.00--22.00 «1 pia-
r' Privati di mia moglie*. Pre-n Vfdan mladini pod 18. letom M,Z'1" film.
fy rn°, 16-30--21,30 »Paperino sto-*' Barvna risanka.
i,	0ra 16.00 «2000 -
Koordinacijski odbor prosvetnih društev iz občine Dolina priredi jutri, 18. novembra, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu koncert moškega zbora SKUD »Svoboda* iz Kočevja pod vodstvom Ive Staniča ter instrumentalnega tria.
Vabljeni!
PD RDEČA ZVEZDA SALEŽ
sklicuje danes, 17. novembra 1978, ob 20, uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v občinski ambulanti v Saležu
redni občni zbor
DNEVNI RED:
1.	otvoritev
2.	poročila
3.	razprava
4.	volitve novega odbora
5.	razno.
Odbor
V	torek zvečer je bil v dvorani PD Slavec v Ricmanjih javni sestanek, ki sta ga sklicali domače društvo in koordinacijski odbor prosvetnih društev dolinske občine. Na dnevnem redu sta bili dve točki. V prvi točki so razpravljali ustanovitev občinske glasbene šole za vse inštrumente na pihala. Glasbena matica bo odprla podružnico v Ricmanjih v prostorih novega doma. Predstavniki koordinacijskega odbora bodo imeli do konca tega meseca sestanke po vseh vaseh občine, da bi pridobili čim-več mladincev. V glasbeno šolo se bodo lahko vpisali vsi mladi, ki imajo veselje do glasbe od 9. do 17. leta starosti.
V	drugi točki dnevnega reda je bilo na sporedu odprtje novega doma. Predsednik društva Enij Kuret je orisal zgodovino obnovljene hiše in zanimanje Ricmanjcev in dolinske občine, da bi prišli do primernih prostorov za prosvetno, kulturno in družbeno delovanje v vasi. Uradna otvoritev bo 17. decembra, nakar bo v galeriji »Babne hiše» odprta tudi kolektivna likovna razstava. Popoldne bo v novi dvorani doma prva kulturno -prosvetna prireditev za javnost.
V	razpravo je poseglo več domačinov, kar je dokaz, da se Ric-manjci vneto zanimajo in pripravljajo za otvoritev novih prostorov, ki so vaščanom bili zares potrebni za delovanje na prosvetno - kulturnem področju v tej vasi.
Na sestanku poleg številnih domačinov sta bila prisotna tudi župan Edvin Švab in podžupan Marino Pečenik.---
Mali oglasi
PRODAJAM zemljišče 2.900 kv. metrov pri avtocesti pri Križu.
MARKET S. Andrea v štandrežu išče vajenca.
KUPIM knjige — Italija, zemljepisni pregled — Sodobna aritmetika, diagrami in osnove algebre, za srednjo šolo — Eksperimentalna geometrija za srednjo šolo. Te), od
8.30	do 12.30 na 54-390.
VVV GOLF LS 1600 75 Ht> letnik 1976 v odličnem stanju prodam zaradi preselitve. Telefon (040) 826759.
IŠČEMO družino, ki bi sprejela gostilno v najem. Telefonirati na štev. 418395.
VINSKO PODJETJE išče delavca z vozniškim dovoljenjem. Tel. urad 762286, dom 93689.
SLOVENSKA UPOKOJENKA, zdrava, srednjih let, brez otrok nudi slovenski družini pomoč v hiši dopoldan ali pa tudi popoldan. Govori hrvaško in nemško. Pisati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Poštena*.
ZBIRATE ZNAMKE? Potrebujete kla-sifikatorje in ostali filatelistični pribor? Vse to vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi poleg vseh e-ventuelnih pojasnil: dr. Bogo Senčar, filatelistična trgovina. Ul. Tor Bandena 5, TRST (za Questuro), tel. 68-152.
PRIVATNO ugodno prodam odlično ohranjen volvo 144 letnik 1973. Tel. 212417.
ZA GIBČNOST in v zabavo smo za telovadbo pravo. Vsak torek in petek ob 20.30 v dvorani pri »Zlatem pajku* v Gorici telovadba za odrasle.
POTREBUJEM kuharico v popoldanskih urah. Restavracija Sonja — Domio 47. Tel. 820229.
#iiiiiiiiiiHiH.<tiiiitiiiMwiiiiiiit.................................................uh..............
Včeraj - danes
i ■" io.uu »zuuo — Odissea nel-Ci,»|.sb,|zio*. Barvni film.
16.00 »Appuntamento con... Vit,'0* Barvni film.
no Venelo 16.30 »Good bye amo-», m'o». Richard Dryfuss, Malsha
a Shangai*.
Irt	Barvni film.
Q.e 16 00 »Katatč V>v°i film. p. 17.00 »l.uomn venuto dalla (y6*'a». Charles Bronson. Barvni
Danes, PETEK, 17. novembra LJUBA
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16 33 — Dolžina dneva 9.26 — Luna vzide ob 18.55 in zatone ob 9.13. Jutri, SOBOTA, 18. novembra MILKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura
13.3	stopinje, najnižja 8,3, ob 13. un
13.3	stopinje, zračni tlak 1029,9 mb rahlo pada, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, veter 10 km na uro severozahodnih morje skoraj mirno, tempe-ratura morja H,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 16. novembra 1978 sta se v Trstu rodila dva otroka, umrlo pa je 11 oseb.
RODILI STA SE: Valentina Pau-lich in llaria Pečar.
UMRLI SO: 86 letni Romano Lam-berti, 74-letni Giovanni Grgurich, 65-letna Iolanda Riosa por. Salvagno. 81 letna Paola Merlak, 98-letna Luša Fabris, 42 letna Francesea Ur-sieh. EUsabetla Scherian vd. Henri,
42-letni Renato Bazzeu, 85-letna Antonia Dardi vd. Zaccaria, 58-letna Clelia Ranzini vd. Ferri in 64-letna Bruna Coffou.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 10. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7. Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228 124:	Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 - Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596;	Nabrežina: tel.
200 121; Sekljan: tel 209 197; žavlje: t«l. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Včeraj popoldne je delavke in delavce tekstilne tovarne Manifattura Goriziana v Sovodnjah obiskal go-riški nadškof Cocolin. Prinesel jim je svojo solidarnost ter voščila, da bi se boj za ohranitev delovnih mest, ki ga bojujejo že toliko časa, uspešno zaključil. Nadškof je dejal, da je tekstilna kriza dodatni aspekt splošne gospodarske krize, ki je za Goriško še posebno hud, ker zaposluje tekstilna industrija zelo visoko število delavcev. Dejal je, da se njegova zavzetost pridružuje prizadevanjem, ki jih sindikati in družbene sile vlagajo za obnovitev proizvodnje in ohranitev delovnih mest. V imenu slovenskih delavk in delavcev, ki so v zelo velikem številu zaposleni v tem obratu, je nadškofa Co-colina pozdravila Vilma Bregant. Nadškof se je v slovenščini zahvalil za pozdrave ter izrekel najboljše želje za uspešen zaključek spora.
Prihodnji teden je na sporedu srečanje z župani goriške pokrajine in političnimi predstavniki. Stalna skupščina tekstilcev sovodenjske tovarne ponuja priložnosti za pogovore s sindikalisti in delavci ter za osvetljevanje različnih aspektov gospodarske krize. Pri tem prihaja vedno bolj do izraza ugotovitev, da je slovenska delovna sila že nekaj časa pod udarom. Začelo se je s tovarno LA CEGO, sedaj pa se nadaljuje s so-vodenjsko tekstilno tovarno. V obeh obratih je slovenska delovna sila zelo močno prisotna. To dejstvo daje zaposlitveni krizi nove, narodnostne razsežnosti.
Pobudniki akcije zbiranja podpisov pa so nam včeraj dostavili daljše tiskovno poročilo, v katerem pojasnjujejo razloge, ki so jih privedli do take odločitve. Zbrali so 200 podpisov, kar pomeni podpise večine zaposlenih, da ! i tovarniški svet razpisal tajno glasovanje, na katerem bi se delavci izrekli za nadaljevanje stavke ali pa za njeno prekinitev. Menda je bil podoben predlog že postavljen rred dnevi, točneje 9. t.m., vendar ga do daj tovarniški svet ni upošteval.
Predlog, ki ga odobrava vsaj 200 delavcev (tisti, ki so dali svoj podpis) objavljamo v celoti, kakor tudi pojasnila pobudnikov na včerajšnje izjave tovarniškega sveta.
Predlog so poslali delavskemu (tovarniškemu) svetu, v vednost pa vodstvu pokrajinske sindikalne organizacije ter vodstvu tovarne. «Mi podpisani delavke in delavci goriške tekstilne tovarne Manifattura Go-riziana.' KbUže izraženo ob priliki tovarniškega delavskega sveta dne 9. 11.1978 naprošamo za možnost da bi izrekli svojo mišljenje s tajnim' glasovanjem, ali nadaljevati s stavko, ali pa začeti z delom. Zato zahtevamo, da tovarniški svet (CUF) na podlagi člena št. 21 Delavskega statuta skliče »referendum*.
Gorica, 14. 11.1978
V šestih točkah nato pojasnjujejo razloge:
1.	Pobudniki zbiranja podpisov so s tem podprli predlog, da bi se na splošni supščini s tajnim glasovanjem delavci sami izjavili glede nadaljevanja sindikalnega boja. Tak predlog je bil predložen že 9. novembra in sindikalne organizacije so zagotovile, da ga bodo upoštevale, vendar se to do 14. novembra ni zgodilo.
2.	Pobudniki akcije so prepričani, da so ravnali v duhu Delavskega statuta. Glede tega velja poudariti, da so bili že sami v zadostnem številu, da bi lahko predložili sindikalni organizaciji zahtevo, ki jo je kasneje prostovoljno podpisalo 200 delavcev tovarne Manifattura Goriziana.
3.	Pobudniki nadalje izjavljajo, da so uradno odposlali sindikalni organizaciji ter tovarniškemu svetu zahtevo s seznamom podpisov ter jo i-stočasno neposredno predložili tudi tovarniškemu svetu, kot edinemu zakonitemu organu za zaščito delavskih pravic. Tovarnišk' svet pa zahteve ni sprejel z utemeljitvijo, da ni prisotna večina članov (bilo jih je 5 od skupnega števila 12.)
4.	Pri zbiranju ]-odpisov so prostovoljno sodelovali tudi nekateri delavci in pri tem ni prišlo do izvajanja kakršnih koli pritiskov. Pobudo je sprejelo 200 delavcev z odobravanjem in zanimanjem.
5.	Pobudniki zavračajo grobe obtožbe, ki so se pojavile v tisku ter si pridržujejo pravico pravno nastopati proti avtorjem tiskovnega poročila.
6.	Pobudniki smitrajo za potrebno sporočiti celotno vsebino zahteve, ki je bila postavljena v italijanskem in slovenskem jez;’ • ki so jo delavci podpisali in ki je naslovljena tovarniškemu svetu in v vednost sindikalnim organizacijam in vodstvu podjetja.
Gorica, 16. novembra 1978
Občinska svetovalca KPI Vilma Brajnik in Boris Coceani opozarjata župana na napovedan odpust 64 delavcev in delavk, med katerimi so tudi nosečnice in invalidi. Seznanja-
ta ga s pritiski, da bi se delavci tajno izrekli za nadaljevanje boja ali proti njemu. Njihove podpise zbirajo celo ponoči, ko že spijo. Podpisnika pozivata župana, da se za problem zavzame, predvsem pa naj skliče občinski svet ter odbor za obrambo delovnega mesta v goriških občinah, ki mu predseduje.
Medtem se nadaljujejo pogajanja, da bi našli rešitev za podgorsko tekstilno tovarno. Obstajajo namreč možnosti za bančno kreditiranje in za preosnovo proizvodnje.
Sestanek aktiva sovodenjskih komunistov
V	tem tednu se je sestal aktiv sovodenjskih komunistov, ki se ga je udeležila tudi senatorka Jelka Gerbčeva. Razpravljali so o nekaterih najbolj aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih. Tako so razpravljali o trenutnem položaju v nekaterih tovarnah na Goriškem ter še posebej o krizi v podjetju Manifattura goriziana, kjer je zaposlenih veliko delavcev iz sovodenjske občine. Komunisti so izrazili vso podporo stavkajočim delavcem, posebna delegacija pa je obiskala tovarno ter se dalj časa zadržala v pogovoru s člani kolektiva, ki so zbrani na stalni skupščini.
Nu sestanku so sprejeli tudi sklep, da bodo v občinskem svetu zahtevali razpravo o položaju v tem podjetju. V nadaljevanju razprave so se dotaknili vprašanja dvojezičnega napisa na spomeniku, ki ga bodo postavili pred ladjedelnico v Tržiču. Soglasno so sklenili poslati odboru za postavitev spominskega obeležja zahtevo, da bo na spomeniku poleg italijanščine enakopravno zastopana tudi slovenščina, ob spoštovanju tistih idealov, ki so vodili padle borce v skupnem boju proti skupnemu nacifašističnemu sovražniku.
V	organizacijskem pogledu velja opozoriti na priprave za obisk sovodenjskih komunistov v Škofji Loki, kjer bodo navezali tesnejše stike s člani tamkajšnje Zveze komunistov. Na področju informiranja članstva in javnosti nasploh pa so na sestanku sprejeli sklep, da bodo v sovodenjski občini v kratkem začeli s širšo akcijo seznanjanja z vsebino zakonskega osnutka o globalni Zaščiti Slovencev V TtšTiji, ki ga je izdelala KPI in že tudi predstavila v parlamentu. - " ~
pred športno dvorano v Tržiču je nato v sprevodu krenila na trg pred županstvom, kjer je bilo zborovanje. Govoril je Gianni Santin, ki je obrazložil pomen stavke v široko zasnovanem sindikalnem boju za ureditev italijanskega gospodarstva, za ohranitev in ustvaritev novih delovnih mest. Kritiziral je zlasti Pandolfijev načrt, ki obljublja nekaj sto tisoč novih mest, medtem ko je položaj v gospodarstvu iz dneva v dan slabši, saj stalno narašča število tistih, ki so ostali brez dela in brez stalnega zaslužka. Ob zaključku govora je omenil tudi vprašanja, ki pobliže zadevajo gori-ško in tržiško gospodarstvo posebej, kakor vprašanje ladjedelnice, podjetij Maraldi, vprašanje krize v velikih tekstilnih tovarnah, kjer se položaj še zmeraj zaostruje.
• Okrog poldne včeraj so goriške gasilce poklicali v Gradišče. Vnele so se saje v dimniku stare hiše v Ul. Zorutti 4, ki je last Luigija Cat-tarinija. Zaradi toplote so se vnele tudi deske in tramovje v neposredni bližini dimnika, škode je za o-krog 600 tisoč lir.
OB 35-LETNICI USTANOVITVE PRVE BRIGADE
JUTRI V NOVI GORICI SREČANJE PREKOMORCEV
Pomemben delež prekomorskih enot v bojih za osvoboditev
Ob 35-letnici ustanovitve prve prekomorske brigade narodnoosvobodil ne vojske Jugoslavije priredi domicilni odbor prve prekomorske brigade, ki ima sedež v Novi Gorici, partizansko srečanje, ki bo jutri, 18. novembra, ob 10.30 v kinodvorani v Novi Gorici. Na njem bodo spregovorili dr. France Kočevar, nekdanji prvi komandant partizanskega taborišča Gravina, ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine. Prireditev bo hkrati predstavljala počastitev 35-letnice priključitve Slovenskega primorja, Istre in otokov k Jugoslaviji.
V prekomorskih enotah NOV Jugoslavije so se borili povečini primorski Slovenci. Na naši strani Goriške je živih okoli 120 prekomorcev, na Tržaškem, zlasti na Krasu, jih je še več, preostali pa živijo v Jugoslaviji. Sodijo, da je živih okoli 2.600 prekomorskih borcev. Njihov delež v bojih za osvoboditev Jugo-
Ob 25-letnici poroke
DARINKA
in
LILIJANE TERPIN
jima iskreno čestitajo hčerki z družinama in sinovi
slavije in naših krajev je bil zelo pomemben, saj so nosili veliko težo v bojih kot tankisti, mornarji in letalci.
Na programu je, poleg govorov, nastop Goriškega okteta, recitatorjev novogoriške gimnazije ter predvajanje dveh filmov o vojni tematiki.
Razna obvestila
Slovensko planinski, društvo v Gorici obvešča, da se je te pričelo vpisovanje za smučarski tečaj na Neve jskem sedlu. Vpisovanje se bo zaključilo jutri, 18. novembra. Na sedežu v Ul. Malta 2 bodo interesenti dobili podrobnejša pojasnila.
Jutri, 18. novembra 1978, bo na sedežu SPD v Ul. Malta 2. od 15. do 18. are. tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme.
Slovenski fotoklub »Skupina 75» priredi v nedeljo. 19. novembra, celodnevni »fotografski* izlet v Chioggio. Odhod z lastnimi avtomobili s Travnika v Gorici ob 7. uri. Vabljeni vsi ljubitelji fotografije.
Sindikat slovenske šole sklicuje za jutri, 18. novembra, ob 11. uri v prostorih šole v Ul. Croce v Gorici, sestanek učiteljev doberdobskega in go-riškega okrožja.
■illillliniiiiiimiiimiliiilllillllHiiliiiiiililiMiiiiiiliiiiiHiiiiiiiimiiiimiiiiHMilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiilluiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiililllillllimiiiHiiiiiiiiiiiliiillillHI
SEJA TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ ZA GORIŠKO
Vključevanje mladih v prizadevanja za dosego globalne zakonske zaščite
Sestanek Mladinskega odbora SKGZ z mladinsko sekcijo SSk - Delovanje ženskega iniciativnega odbora - Problemi šolstva - Občni zbor ZSŠDI v Gorici
V OKVIRU VČERAJŠNJE STAVKE
Množična manifestacija kovinarjev v Tržiču
Kovinarji goriške pokrajine so se včeraj zjutraj množično odzvali triurni stavki, ki jo je v okviru vsedržavnega sindikalnega boja oklicala pokrajinska sindikalna federacija. Kovinarjem pa so se v veliki protestni manifestaciji na osrednjem Trgu republike, pridružili tudi dijaki ter delegacija delavcev sovodenjske tekstilne tovarne, ki se ž? dalj časa borijo za svoje delovno mesto, potem ko je vodstvo odpustilo petino delavcev.
Delavci dnevne izmene so stavko izvedli med 9. in 12. uro, medtem ko so se tisti ki delajo v popoldanski in nočni izmeni vzdržali dela
zadnje tri ure v vsaki izmeni.
Ogromna množica, ki se je zbrala I ga naroda in da bo zato potrebno
Na seji teritorialnega odbora Slo venske kulturno gospodarske zveze za Goriško, ki je bila v sredo zvečer v Gorici, je tekla beseda o akcijah, ki jih slovenska narodnostna skupnost ter njeni predstavniki e-notno vodijo, da bi v čimkrajšem času Rim izdelal zakon za globalno zakonsko zaščito. S tem v zvezi je predsednik Mirko Primožič poročal o obiskih v Rimu, člane teritorialnega odbora pa je seznanil tudi s sestanki, ki jih je zveza priredila po vaseh in v Gorici, kakor tudi c programu nadaljhjiK^khČčanj,1'da bi pripadnike naše skupnosti podrobno informirali o sedanjem stanju na področju boja za- zaščito kakor tudi o političnem položaju v naši deželi, zlasti ob upoštevanju nekaterih posebnosti.
Da bi tudi mladina prispevala svoj delež k tej akciji, je mladinski odbor SKGZ pripravil program »tedna mladih za globalno zaščito*. Gre za vrsto konkretnih pobud, ki naj omagajo aktivizirati mladinske odseke ter vzporedno s tem spodbuditi tudi prosvetna in športna društva. O namenih »tedna-, kakor tudi o njegovi praktični izvedbi je poročal predsednik mladinskega odbora SKGZ Igor Komel.
V program so s takšnimi ali drugačnimi pobudami vključili domala vse kraje r.a Goriškem, želja pa je, ca bi z enotnimi akcijami, ki bi jih bilo potrebno šele izoblikovati, mladi svojo besedo o globalni zaščiti povedali tudi v Gorici. Poseben poudarek so dali potrebi, da se o tem, za nas sedaj poglavitnem vprašanju, seznanijo tudi pripadniki večinske-
poiskati najrazličnejše oblike, kako to doseči tudi s sredstvi množičnega obveščanja. V razpravi je bilo izrečeno priznanje mladim za njihovo prizadevnost pri mobilizaciji okoli tako važnega vprašanja ter izražena želja, da bi akcija uspela.
Igor Komel je nato poročal o prvem srečanju, ki ga je mladinski odbor imel z mladinsko sekcijo SSk na Goriškem, ter napovedal takšna srečanja tudi z mladinskimi sekcijami drugih demokratičnih strank.
Tajnik Aldo Rupel je nato sezia-nil odbrir s' pobudami ženskega iniciativnega odbora v zvezi z družinskimi posvetovalnicami ter zdravstvenim konzorcijem, s posebnim poudarkom na vključitev osebja z znanjem slovenskega jezika.
Edmund Košuta in Karel Černič, odgovorna za šolska vprašanja, sta obžalovala, da sta Sindikata slovenske šole za Trst in Gorico zavzela razhčna stališča o stavki in da je do tega prišlo zaradi nepovezanosti.
O pripravah na prvi občni zbor, ki ga Združenje slovenskih športnih društev prireja v Gorici 8. decembra, je poročal Vili Prinčič.
Sinoči sestanek o pokrajinski upravi
Predstavniki petih strank, ki sestavljajo večino na pokrajini, so se včeraj zvečer na sedežu KD v Gorici pogovarjali o političnih in upravnih vprašanjih, ki zadevajo to ustanovo. Sestanka so se udeležili politični tajniki KD, KPI, PSI, PRI in PSDI ter načelniki svetovalskih
iiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiKiiiiiiiiiiiHiiiiimiifiniiisuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimuituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ ZJUTRAJ NA KRMINSKI GORI
Vojaške vaje v senci orožnikov
Identificirali in prijaviP sodišču 33 oporečnikov, ki so zasedli strelišče
Strelske vaje na področju Krmin-ske gore, na kraju, ki je v deželnem ragulacijskem načrtu predviden kot naravno zaščiteno področje, so včeraj, čeprav ne brez incidentov, le izpeljali. Za to so poskrbeli orožniki goriškega poveljstva, ki so okrog 8. ure izpraznili strelišče, ki ga je že prejšnje dni zasedlo kakih 30 do 40 mladih radikalcev.
Orožniki so skupino, ki je s svojo prisotnostjo hotela preprečiti vaje (do zdaj jih je vojaško poveljstvo že trikrat odpovedalo) naložili na tovornjaka (menda so nekatere morali odvleči s silo) ter jih prepeljali na poveljstvo v Krmin, kjer so jih identificirali, nato pa izpustili. Menda jih bodo prijavili sodišču pod obtožbo kršitve člena 650 kazenskega zakonika, ker pač niso upoštevali točno izdanega ukaza, oziroma predpisa. Za ta prekršek jih lahko ob-
GLASBENA MATICA
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ABONMAJSKA SEZONA 1978-79
Program: TRIO TARTINI iz Ljubljane; ORKESTER, ZBOR IN SOLISTI LJUBI.JANŠKE OPERE; KLAVIRSKI RECITAL MARINE HORAKOVE; PEVSKI ZBOR COL-LEGIUM MUSICUM iz Beograda; koncert, ki ja je treba določiti.
PRVI KONCERT BO V TOREK, 21. NOVEMBRA 1978, V PALAČI ATTEMS S TRIOM TARTINI.
Abonmaji; redni 8.(XX) lir. znižani 4 IKK) lir Posamezna vstopni ca 2.000 lir, vstopnica za opero 3 (I(X) lir Abonmaje lahko kopi mo v pisarni SPZ, Ul Malta 2 in v pisarni Arturja Kosr hute, Ulica Mameli 5.
sodijo na zaporno kazen do treh mesecev. Orožniki so prijeli 33 o-porečnikov, medtem ko je nekaterim uspelo pobegniti.
Zadeva glede strelskih vaj za Kr-minsko goro pa s tem še ni zaključena. Včeraj zjutraj je krminski župan, preden se je vaja začela, izročil poveljniku vojaškega oddelka resolucijo, ki jo je izglasoval občinski svet, ki je kot izraz razpoloženja velike večine prebivalstva, izrazil neugodno mnenje glede nadaljevanja vojaških vaj na tem področju. Vendar tudi ta protest ni zalegel in vojaški oddelki so kljub temu opravili predpisano vajo v streljanju in metanju ročnih bomb.
Trenutno je na delu paritetna komisija, z nalogo poiskati ustrezno rešitev. Upati je le, da bo končno zmagala zdrava pamet in da bodo strelišča na Krminski gori za zmeraj odpravili, ali pa vsaj močno o-mejili. Zaenkrat ostaja grenek vtis, da je pojem o krajevnih avtonomijah bolj prazna faza in da je spoštovanje volje večine prebivalstva, (ki se je v tem primeru nedvoumno izreklo proti nadaljnji uporabi strelišča) še zmeraj premajhno.
Pojasnilo pokrajine o razsodbi
sodišča za mladoletne
Pred dnevi smo objavili vest o primeru nekega otroka, ki mu je zaradi neurejenih družinskih razmer sodišče za mladoletnike oskrbelo javno varstvo. V zvezi s to
vestjo, ki smo jo sestavili na podlagi pismenih opozoril matere in nekega odvetnika, smo prejeli od pokrajinske uprave pojasnilo, da sodišče za mladoletnike prvenstveno tirani interese mladoletnikov, če prihajajo navzkriž z interesi starejših. Zato je vsaka razsodba, četudi povzroča neprijetnosti otroku ali odraslim, izrečena v izključno korist otroka ter objektivno ocenjena v odnosu na sedanjost kakor tudi na prihodnost,
V konkretnem primeru je sodišče skušalo zadovoljiti koristi otroka in matere, vendar pa so možnosti za zavarovanje otrok, ki živijo v težavnih razmerah, nezadostne tako v Gorici kakor tudi v drugih pokrajinah. Zaradi tega razloga otroka ni bilo mogoče obdržati v Gorici in ga vpisati v slovenske šole. To bo mogoče prihodnje leto, ko bo v Trstu lahko obiskoval nižjo srednjo šolo. Razumljivo je, da se otroku stoži po domu in domačem kraju. Pri odločanju so mu to žrtev skušali prihraniti, vendar druge rešitve ni bilo. Villaggio del fanciuilo v Trstu, ki je znan po svoji resni obravnavi psiholoških ter vzgojnih vprašanj dečkov, mu bo prav gotovo znal pomagati v tem težavnem trenutku.
Starši otroka v tem zavodu lahko obiskujejo ob vsakem trenutku in sc z njim pogovarjajo v skladu z njegovimi šolskimi obveznostmi. Sporočilo pokrajinske uprave se za-'jučuje s pravnim podukom, da o-sebe, ki nimajo dovolj sredstev pri sodišču za mladoletne lahko zahtevajo in dobijo cradnega prokuratorja, da jim pomaga v prizivnem postopku proti odločitvi sodišča.
skupin. Seja se je zavlekla pozno v noč ter bomo o njej poročali prihodnjič.
• Goriško županstvo obvešča, da bo novi občinski odbornik Antonio Jakončič, ki je pristojen za vprašanja mestnih redarjev, urejevanja prometa, trgovine in za demografska vprašanja, na razpolago občinstvu vsak ponedeljek med 17. in 18. uro.
Jutri koncert Goriških madrigalistov
Ob 300 letnici rojstva Antonia VT-valdija in 150-letnici smrti Franza Schuberta, prirejala gorička občina in ansambel Goriških madrigalistov, jutri ob 21. uri koncert v počastitev omenjenih obletnic.
Nastopil bo zbor Goriških madrigalistov ob glasbeni spremljavi. Solisti: Ada Merni Morico, sopran, Luigi Croci, tenor, Paolo Sonson, bas, Giorgio Marcossi, jlavta. Zbor bo vodil O.lando Dipiazza. Na sporedu so dela Vivaldija, Ghedinija, Carissima in Schuberta. Koncert bo v deželnem avditoriju.
Namišljena atentatorja
Tržiški orožniki so prišli na sled dvema mladoletnikoma (P. G. in G. L., stara sta manj kakor 14 let), ki sta se v zadnjem času večkrat pozabavala ter policiji po telefonu sporočila, da je v nekaterih šolah rodtpknie^a bomb)-
Prireditve
l\a stutžu goriškega fotogratske-ga krožka CIFI, v Ul. Santa Chiara 15. bodo drevi ob 20.30 predvajali barvne diapozitive ter predstavili knjigo o Triglavu.
Ženski iniciativni odbor vabi v sredo, 22. t.m., ob 20. uri na predavanje ginekologa dr. Pušnarja. Predavanje bo v prostorih kluba Simon Gregorčič.
Kino
it urica
CORSO 17.15-22.00 «1 4 delToca sel-vaggia*. R. . Burton, R. Moore. Barvni film.
VERDI 17.15—22.00 »Grease* (Brillan-tina). J. Travolta in Olivia Nevvton - John.
VITIORIA 17.00—22.00 »E se tu non vieni*. C. De Carrie, N. Coreille. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržii1
PRINCIPE 17.30—22.00 »Disposte a tutto*.
EXCELSIOR 16.30-21.30 »Formula 1 - febbre della velocita*.
A ura iiorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Pocestnica». Francoski film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Ifigenija». Grški film.
DESKLE 19.30 »Novembrski plan*. A-meriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89. tel. 24-43.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Calisto Cosulich 117, tel. 72-480.
tmmmm
V počastitev spomina Ivanke Mozetič. darujeta sestrični 20.000 lir za Dijaško matico.
PO PODATKIH ZAVODA CENSIS
V ITALIJI DELA PETSTO TISOČ TUJIH DELAVCEV
V deželi Furlaniji-Julijski krajini 20.000 obmejcev
Nevarne igrače katanške mladine
Zunanje ministrstvo je naročilo specializiranemu zavodu CENSIS (Centra studi investimenti sociali) poizvedbo o zaposlitvi tujih delavcev v Italiji. Po našem mnenju sicer precej površni rezultati ankete so bili pravkar objavljeni.
Neupoštevanje zaposlene iz držav, ki so članice evropske skupnosti, (le teh naj bi bilo 55.000) naj bi delalo v Italiji od 290.000 do okoli
410.000	delavcev. Od teh je največ Eritrejeev, Somalcev in Filipincev (od 70 do 100.000), nato Marokancev, Tunizijcev in Alžir-cev (40 do 60.0C0) ter Egipčanov (30 do 40.000) ter Grkov (35 do 40.000). Med poslednjimi naj bi bili Jugoslovani (po oceni 20 do 40 tisoč). Okoli 20.000 je političnih pribežnikov iz raznih dežel.
Navedena slika je presenetljiva, če pomislimo, da je po zadnjih podatkih centralnega statističnega zavoda v državi skoraj 1.550.000 brezposelnih, kar pomeni približno 7,2 odstotka vseh zaposlenih.
Največkrat gre za «črno zaposlitev*, brez registracije na delovnih uradih in brez ustreznega socialnega zavarovanja. Zaposlitev tuje delovne sile je podvržena precej strogim predpisom (pristanek delovnega urada). Toda še po izpolnitvi te formalnosti policijske o-blasti ne izdajajo rade tem rednim zaposlenim dovoljenja za bivanje (glej oblasti na Goriškem).
Anketa je pokazala, da italijanski delavci odklanjajo nekatera težavnejša dela, pa tudi zaposlitev v poklicih, ki jih smatrajo «na dnu družbe*.
V	prvi vrsti je veliko povpraševanje po hišnih pomočnicah. V Milanu je zaposlenih na tem področju veliko Eritrejk in Filipink. Če bi ne bilo za zaposlovanje strogo prepovedano posredništvo, bi a-gencije prav gotovo imele na račun tujega delavstva,- velikanske zaslužke. Tako je ugotovila anketa. V Milanu so v restavracijah zaposleni pretežno Egipčani in Maročani. Isto velja za težaška dela v hotelih in na postajah.
Nikakor ni najti domače delovne sile za težka in odbijajoča dela, kot so na primer obdelovanje drobovja, snaženje svinjakov v predelovalni prehrambeni industriji itd. Na proseški postaji, da omenimo vsaj krajevno značilnost, je skoraj nemogoče prodobiti delavca, ki bi čistil in pripravljal vagone za prevoz prašičev.
V	Emiliji postopno spodrivajo domače delavce v livarnah in v kotlarnah severni Afrikanci. Doslej je dobilo zaposlitev že več sto tovrstnih industrijskih delavcev.
Anketa obravnava tudi položaj skoraj izključno obmejne delovne sile na področju naše dežele. Dvomimo o točnosti navedb, vendar jih bomo tukaj povzeli.
V	celoti naj bi bilo v naši deželi okoli 18-21.0C0 stalnih ali nihajočih delavcev. Od tega dobi zaposlitev 5-6.000 hišnih pomočnic največ v Trstu v razmerju 50 odst.).
V	gradbeništvu je okoli 4-5.000 delovnih mest, ki se sčasoma pomikajo proti potresnemu območju v Furlaniji. Računajo, da bo še dolgo časa obnova teh področij zahtevala prisotnost skoraj 20.000 gradbenih delavcev, ki jih danes Furlanija ne premore. Poročilo omenja, da je pri obnovi dežele že veliko mesecev sodelovalo nad 500 jugoslovanskih gradbincev.
Okoli 3.000 delavcev je v deželi na codročju mehanske stroke, tako v Trstu kot v videmski pokrajini. Značilna je tradicionalna, redna zaposlitev delavcev z bližnjih področij v rabeljskem rudniku in v belopeški tovarni verig. Tujih de-delavcev na kmečkih delih je vedno manj, saj jih je po anketi manj kot tisoč.
Zaposlovanje tuje delovne sile prinaša mnogo problemov, predvsem na področju socialnega varstva. Odpraviti bi bilo treba podtalno, skrito vrsto dela. Delodajalec ima še vedno ob «čmem delu* nemajhen profit, ker ne plačuje socialnih prispevkov, ki znašajo nad eno tretjino polne plače.
Če ostanemo v razmerah zaposlovanja delovne moči v naši deželi. je spodbudna težnja, ki je vsebovana v pred kratkim siglira-nem dogovoru Foschi - Lučič med sosednima republikama na poti u-reditve zaposlitvenih pogojev.
Prihodnje leto bo v Stockholmu sklicana na pobudo evropske gospodarske skupnosti mednarodna konferenca o izseljenstvu, kjer bodo obravnavali pred vsem za delavce negativen pojav pri zaposlovanju tuje delovne sile.	S O.
Marsikje v zaostalih predelih sveta porabijo veliko več za vojsko, kakor za šolo. Kjer nimajo dovolj denarja za pravo orožje, dajo svoji mladeži v roke kar lesene puške, kot kaže gornja slika, ki prihaja iz afriške Katange

Na filmskih platnih
Popolna ameriška hegemonija
«
Grease», «Primo amore », De Palma, zadnji Bergman in ostalo
V najzanimivejšem ameriškem in italijanskem filmu, ki so ju predvajali prejšnje dni, vidimo dva sorodna prizora, ki takoj opozarjata na razpon med tema dvema kinematografijama. V delu Kleiserja «Grease» si protagonistka zamišlja pevca 50 let Frankia Avalona, ki se ji približuje po stopnicah fantastičnega odra, v Risijevem «Primo amore* pa protagonist Tognazzi zagleda «v realnosti* Ornello Muti na vrhu stopnic in si jo potem zamišlja kot zvezdo stare glasbene revije, ki stopa po stopnicah. Gre v obeh primerih za subjektivna kadra, ki poudarjata »nostalgični* značaj filmov.
Že po zgodbi se ta značaj precej razlikuje, saj je »Grease* film o skupini mladih, ki so pravzaprav kot gledalci, katerim je film namenjen, današnja mladina, ki odkriva «musical» 50 let in njegovo ikonografijo. »Primo amore* pa pripoveduje o starem, življenjsko in umetniško poraženem igiSalcu tarega avanspektakla, ki se zaljubi v mlado dekle in si jo skuša predstavljati kot zvezdo spektakla, katerega skuša zaman o-živeti: ona se bo uveljavila kot zvezda «sexy» programov privatnih televizij, medtem ko bo on ostal osamljen. V obujanju starega spektakla lahko italijanski film zabeleži le njegovo smrt, lahko le da «točno» sliko njegove sedanje krize, medtem ko ga ameriški film popolnoma reinventira. Čudno je pa, da ves reklamni material Ri-sijevega filma temelji na tistem subjektivnem kadru, v katerem vidimo Mutijevo v bogati scenski ikonografiji. «Grease» tega ne potrebuje, saj vseskozi objektivira subjektivno «nostalgijo».
Razlika je vidna v razvoju omenjenih kadrov. V italijanskem delu je med »objektivnim* začetkom in koncem pravi subjektivni vložek, za katerega pa so morali avtorji filma pripraviti posebni, «objektivni» prizor. Pri »Grease* je sam začetek sanjski, potem pa sanje brez prelomov stopajo v «realnost» in jo presnavljajo: protagonistka tu stopa v spektakel, medtem ko je Tognazzi dokončno izključen iz njega. Ironija spremlja vseskozi Risijev film kot zunanji pristop k materiji, med-
tem ko je pri Kleiserju stalno povlečena v sceno: omenjeni prizor se zaključi z angelčki, ki «letijo», jasno obešeni na drogovih.
«Grease* se mi zdi uspelo delo prav zato. ker tvega vse: tudi to: da ga gledalec tolmači popolnoma ironično, medtem ko je ta ironija le skrajno sredstvo, s katerim preveri vrednost vizuelnih materialov, ki jih obuja. Kleiser ne o-pusti ničesar, ne TV sloga, ne pogleda v kamero ne sovrimpre-sije slik. In preko vsega zmaga moč žanra, melodrame in musi-cala obenem.
Medtem ko je «Grease» lepo presenečenje je «Primo amore* le zanimiv, a manjši dosežek mojstra italijanske komedije Dina Ri-sija, ki je bil najpogumnejši v svojem predzadnjem filmu «Ani-ma persa*.
Če «Grease* dokončno dokazuje, da je ameriški film danes spet polnopravna »kinematografija*, z bpgatirn in stimulativno spornim Imaginarnim svetom, nam Risije-va nihanja žal potrjujejo, da italijanski film ni kinematografija, pač pa le vrsta filmov, od katerih nobeden ne pušča vidnih sledi. Saj se producenti spuščajo le v posnemanja zadnjih uspehov, dokler se občinstvo upravičeno ne naveliča serije, ki ni nikoli zaživela v bogatost žanra. Bolj uspeli filmi so le izjeme, kot čudoviti Olmijev «L’albero deglj zoccoli*, v katerem kritika zaman išče rešilno alternativo v obliki sodelovanja med televizijo in filmom, ako ne celo v kakem obujanju neo-realizma.
Olrni je pri nas izjema, «Grea-se» je pa le eden izmed dokazov vitalnosti sodobnega ameriškega filma. V začetku sezone so nam prispele kar tri velike mojstrovine. »Furv* je najboljši film Briana De Palme, ki mu končno uspe združiti v eksplozivnosti vsakega kadra (do zaključnega climaxa) centrifugalni sili svojih prejšnjih filmov: ljubezen do klasične pripovedi in želja, da preizkusi vse modeme izrazne rešitve.
Naj se ne zdi paradoks, če izrazim hipotezo, da so danes najzanimivejši italijanski režiserji A-meričani italijanskega rodu (kot nekoč Minnelli, katerega zadnji
•■IIIMIMIIIIIIIIIIMMIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilMIIIIIimilllllllllllllinillllllllllllllllllllllllia
Odkrivanje spomenikov žrtvam medjimurske «male revolucije»
Nihče točno ne ve, koliko je ljudi padlo ■ Krleža meni, da 200
V teh dneh odkrivajo širom Me-djimurja spominska obeležja tisam hrvaškim rodoljubom in revolucionarjem. ki so se v novembru in decembru 1918. leta, torej koj ob koncu prve svetovne vojne dvignili v upor proti »madžarom* in zemljiški gospodi.
Predolga bi bila zgodovina Me-djimurja in njenega prebivalstva, s katerim so v času Avstroogrske trgovali med Dunajem in Budimpešto, seveda na račun Hrvatov in hrvatstva tega področja. Toda v ljudstvu je rastel odpor. Socialno nezadovoljstvo in razredno tlačenje, povezano z nacionalno dušitvijo, vse to je prišlo nenadoma na dan in brž. ko so se začeli bivši avstroogrski vojaki vračati iz Rusife, kjer so dcživljali oktobrsko revolucijo, so ideje, ki so jih prinesli s seboj, začeli uveljavljati tudi doma in v prvih dneh novembra 1918. leta so kmetje, ki so jih vodili ti bivši vojaški ujetniki, napadli veleposestva in cerkvena posestva in se jih polastili. Napad se je nato razširil tudi na vojne špekulante, bogate trgovce in razne oderuhe. Upor, kateremu so nekateri rekli tudi mala revolucija, se je razširil celo na občinske uprave in žandarmerijske postaje, celo na gostilne in trgovine. Vsi madžarski napisi, madžarski grbi in v»e, kar jt* spominjalo na madžar-
sko, je končalo na grmadi. Celo državni arhivi so v nekaj dneh izginili v plamenih.
Šlo je za revolucionarni akt, ki je odražal upor stoletja tlačenega medjimurskega človeka proti tujcu in gospodi. Tisti sociologi in zgodovinarji, ki so ta pojav sledili in ga proučevali, so ugotovili, da pravega vodstva ta upor ni i-mel in da uporniki niso umorili nikogar, pa čeprav so rušili vse, kar je održalo gosposko in tujca. Šlo je torej za izbruh kmečkega nezadovoljstva proti madžarskim oblastem in vsem tistim, ki so se na račun kmeta obogateli.
Madžarske oblasti so bile v prvih dneh nepripravljene in prešibke, da bi se uporu postavile po robu. Toda madžarskim silam so se pridružile domače reakcionarne sile in ko je skozi Čakovec vozil vlak madžarskih mornarjev, so jih poklicali na pomoč in iz Velike Kanjiže je tudi prišla na pomoč vojska. Ustanovljeno je bilo tudi vojaško sodišče, ki je nastopilo s skrajno surovostjo. Začel se je pravi pravcati pokol, kateremu so tedanje madžarske oblasti hotele dati nekakšno uradno in pravno o bliko. Kazenske ekspedicije so se odpravile po medjimurskih vaseh in čeprav bi naj delovalo vojaško sodišče, se madžarska soldateska ni niti zmenila za to sodišče in je
kar sproti streljala in obešala vsakogar, ki se je kakorkoli pokazal kot sovražnik starih oblasti. Prve žrtve so padle že 4. novembra 1918. v Vukanovcu in Kotoribi. nato so ljudje viseli še v Čakovcu, Belici, Dekanovcu, Domašincu, Donji Du-bravi, Donjem Kraljevcu, v Goričanah, Jalšovcu, Draškovcu, na Zeleni gori in drugod.
Madžarski žandarji in mornarji niso dovolili, da bi ljudje, da bi svojci žrtve pokopali, pač pa je moral biti vsak obešenec vsaj tri dni viseti «v strah* ljudem. Še več, ko so po treh ali več dneh ljudje smeli svojca sneti z vešal, ga niso smeli pokopati na pokopališču, «na blagoslovljeni zemlji*, pač pa so te žrtve pokopavali kot «mrhovino»
Ni še točnih podatkov, koliko žrtev je ta upor v Medjimurju zahteval. Govorijo pa, da so madžarski žandarji in vojaki tedaj pobili ali obesili okoli 160 ljudi, hrvaški pisatelj Miroslav Krleža pa govori celo o 200 žrtvah. Vsekakor se sedaj medjimurske oblasti ukvarjajo s tem vprašanjem in postavljajo žrtvam madžarskih oblasti v Medjimurju spominska obeležja, ki so jih te dni odkrili v vseh naseljih, koder se ve za imena domačinov, ki so tedaj izgub i življenje v boju za nacionalno in socialno svobodo v Medjimurju.
film nesrečna in vrhunska mojstrovina «Nina», posnet v Italiji, predstavlja tudi srečanje z drugim i-talijanskim velikanom, ‘ Rosselli-nijem). Danes torej De Palma, Martin Scorsese (katerega «Ulti-mo valzer* je vizuelno očarljiv) in pa Francis Ford Coppola, katerega film o Vietnamu «Apoca-lypse Now» bomo še vso sezono čakali.
Poleg «Fury» sta mojstrovini še Cassavetesov «Una moglie* (A Wo-man Under the Influence) in A-lana Rudclpha «Welcome to Los Angeles*. Prvi dokazuje, da je ameriški film sposoben tudi naj-modemeje predelati klasične in žanrske komponente, kot so v tem primeru scenografske in situacijske prvine melodrame. Ru-dolphov film je produkcija Roberta Altmana in predstavlja z ozirom na eksperimentalizem te ključne osebnosti sodobnega ameriškega filma dosledni «modemi» dosežek, medtem ko je drugo Alt-manovo delo. Roberta Bentona «L’occhicr privato* nekakšen obrat- -ni ekstrem, «klasični» dosežek.
Da doživlja ameriški film svoj čas, dokazuje tudi novejši film režiserja. Hala Ashbyja «Tornan-do a časa*, ki v okviru serije «povietnamskih» filmov spaja svoja čustveno-napredna zanimanja z zanimivimi pripovednimi rešitvami.	,
V momentu, ko igra ameriška filmska industrija spet tako osrednjo vlogo, je morda neizogibno, da se sam koncept avtorskega filma spreminja in z njim proizvodnja najuglednejših avtorjev, Bertolucci npr. snema v Ameriki «La luna*, in radoveden sem, ali bo napredoval glede na «Nove-cento*.
Važen pojav je novejše delo Šveda Ingmarja Bergmana. Že pred kakim letom je bil njegov film «L’adultera» ameriška koprodukcija, in po mojem je bil zelo podcenjevan film, morda režiserjev najzanimivejši. Sledila je televizijska izkušnja, kj smo jo šele sedaj v Italiji v celoti spoznali («Scene da un matrimonio*), nato pa skoraj nekakšna reakcija s strani avtorja, pri kateri je poudaril svoja eksistencialna razglabljanja na malo zadovoljiv način («Sussurri e grida*. «Immagi-ne allo specchio* in ironični ekvivalent «11 flauto magico*). Danes ponovno srečanje z ameriško industrijo, na katero kritika gleda spet nezaupno, kljub zanimivim rezultatom, kakršna sta «L'uovo del serpente* in predvsem novi »Sinfonia d’autunno», kjer gre za zelo občutljivo uporabo zvezde švedskega porekla, a ameriške slave Ingrid Bergman. Ali se (Ing-mar) Bergman igra tudi s homo-nimijo? Po mojem da, ko gre za film, ki privede do najskrajnejšega zanikanja subjekta, medtem ko je doslej v Bergmanovih filmih motilo prav razkazovanje avtorskega subjekta, ki je v zadnji instanci jamčil in opravičeval vse.
Ključni prehod za razumevanje tega novega filma je verjetno prav filmsko delo «Scene da un matrimonio*, ki smo ga pred kratkim gledali v televizijskih nadaljevankah. Medtem ko «normalni» Bergmanovi filmi želijo vsiliti gledalcu topli pristop k problematiki, ta televizijski pristop temelji na hladni komunikaciji, ki jo (kot že v «L’adultera») ogrevajo prav žanrske, melodramske prvine. 0-grevajo jo, (»čeprav*) jih Bergman vseskozi redči in odšteva.
Ameriški žanrski film srečno temelji na topli komunikaciji e-krana s publiko. To komunikacijo si je avtorski film, kakršen je Bergmanov, pravzaprav vedno želel, ne da bi jo dejansko dosegel.
Bergman seveda ne prehaja k čistemu žanru, česar tudi od njega ne smemo pričakovati. »Pravilno* je, da nas pri njegovih novih filmih' (»Scene da un matrimonio* in «Sinfonia d’autunno*) ekran ne očara povsem vizuelno in emocionalno, kot je bilo prej — proti volji avtorja — pravilno, da nas ni očaral z avtorskim nadzo-
rovanjem ekranu. Najboljši in najbolj «tragični avtorski film je pač danes tisti, ki ne zbuja ljubezni do ekrana (katero prepušča žanru) ali do avtorja (v katero ne verjame), pač pa prepušča gledalcu samega pred ekranom: Godard, Straub, Antoniom, Paso-lini, Bresson. . . Seveda Bergman ne preide k temu, čeprav je dokončno zapustil »fellinijevsko* varianto avtorstva.
Ta Bergmanova proizvoda sta prav zato tako presunljiva, ker najdemo v njih obenem «ne več* starega Bergmana in «ne še* novega avtorstva. Zato se opira na žanrske prvine: a medtem ko te pri ameriškem filmu privlačijo ljubezen gledalca k ekranu, jo Bergman pusti neodločeno in le ponekod izziva. Medtem ko dialogi samostojno oživljajo, kar Bergmana preganja, nam slike prikazujejo maske in telesa, scene in zvoke, ki nas prepuščajo družinski sceni pred televizorjem ali pa temi filmske dvorane. Posebno v tej postane neznosno, ako gledlfM? "he u-smerja drugam svojih misli in svoje ljubezni. Kar je vendar pravilno.
SERGIJ GRMEK
Iz umetnostnih galerij
Claudio Furlan v «A1 Bastione» Cregliova v «Arle moderna»
Po razstavi Laure Rccco je v galeriji «A1 Bastione* razobesil svoja dela njen mož Claudio Furlan. Če je prav tam pred meseci razstavljal pestre slike, polne nenavadne oblikovnosti iz umetnosti stare Mehike, se je tokrat pokazal v raznolikosti naprednega ustvarjanja ter v različnih načinih slikanja, začenši s tradicionalnim gladkim slikanjem v olju kot na primer v sliki «Fiat lux», na preko skoro polimateričnega ustvarjanja zemljastih površin ter ekspresionistične abstraktnosti po zgledu ameriških udarnih slikarjev vse do odličnega posnemanja ostankov starinskih fresk na pe-skastih podlagah.
Toda tu, menimo, so najboljša dela tista, ki jih je Claudio Furlan z nakapavanjem tekoče črne barve umel vdihniti višjo umetniško raven z neposredno razgibanimi golimi figurami, ki pa jih je podal le v skopih obrisih teles.
Razen te likovne obilnosti je razstavil tudi ljubka majhna dela, v katerih posnema reliefe iz davne bronaste dobe, gre za dela, ki se zdijo kot izrezi iz starih bakrenih situl. Vse to priča, da je Claudio Furlan zelo nadarjen in da se zna prilagajati trenutno prevladujočim tokovom, v katere pa vnaša nekoliko premalo lastne izvirnosti, ki mu je verjetno, ali bolje, zagotovo ne primanjkuje.
Vse drugače in enotno usmerjeno izključno v predmetno slikanje pa je ustvarjanje Marie Cre-glia, ene najodličnejših učenk To--stijeve šole.
Če so pri njej nekoč prevladovale pokrajine, ki bi jih bili mogli zamenjati s Tostijevimi deli, se je v zadnjih letih verjetno prav zaradi tega posvetila raje slikanju tihožitij in še posebno bujni lepoti cvetličnih šopkov. In tako je tudi sedaj v galeriji «Arte modema* razstavila veliko cvetja, da je razstavišče kar zažarelo barvnega bogastva. In med slike s cvetjem je umno razporedila tudi nekaj tihožitij s sadeži, vrči in podobnimi predmeti, med katerimi je prav gotovo presenetila slika z belimi grozdi. Vse to priča, da je Creglieva kot tenkočutna ženska na pravi poti, ko se je odločila za prikazovanje cvetja in drugih tovrstnih lepot.
Megi Pepeu
V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16. torej pri Ljudskem vrtu, kjer je do nedavnega razstavljal svoje grafike češki likovnik Jan Jedlička, ki živi že nekaj let v Švici, je dala v ponedeljek na o-gled svoja nova clelg'znana tržaška likovnica Megi Pepeu, ki se po obilnem letu ponovno predstavlja tržaškemu občinstvu z večjim številom barvnih risb in jedkanic.
aiiiiiitiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zelo ugodno vzdušje za uresničitev zamisli. Spoštovanje, ki ga uživate, vam bo nudilo zadoščenje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Jutro je primemo za poklicne zadeve. Posvetite dan študiju in premišljevanju.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.)
V	poslovnem pogledu vaše možnosti danes ne bodo najbolj ugodne. Ne bodite nezaupljivi.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Če neka ponudba ni posebno prepričljiva. skušajte pridobiti na času. Nekdo vam bo pomaeal.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Temelji, ki ste jih postavili pred časom, vam ne bodo olajšali naloge.
V	čustvenem pogledu boste imeli srečo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne vztrajajte na tem, da bi naglo rešili neko zadevo. Glede čustve-
ne zadeve se ne prenaglite.
TEHTNICA (od 23. 9. d0 23. 10.) Dobro premislite, preden začnete finančno špekulacijo. Spor v družini se bo izgladil.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Če hočete doseči uspeh, bodite vztrajni. Napetost v družinskih odnosih.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pazite, da ne pridete navzkriž s predpisi. Ne ustvarjajte si iluzij.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) V vaši poslovni organizaciji bo postavljeno vprašanje novih interesov.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite previdni tudi v primeru, ko bodo vse okoliščine vam v prid. Z nasvetom boste koristili neki osebi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ves razvoj bo potekal tako, kot bo vam prav. Sreča je na vašj strani.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti Energija bodočnosti
13.00	Predniki — risani filmi
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: Francoščina
17.00	Otroška glasbena prireditev «ZECCHINO D’ORO» Generalka
Neposredni prenos iz gledališča «Antoniano» v Bologni
18.00	Problemi in raziskave sodobne znanosti
Iskanje življenja
18.30	Dnevnik 1 — KRONIKE SEVER KLIČE JUG, JUG KLIČE SEVER
19.05	Programi pristopanja 19.20 Woobinda
LOV NA NAGRADO — film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.40	PING PONG
Konfrontacija aktualnih dogodkov in problemov
21.35	OMOTIČNOST
Film, ki ga je režiral Otto Preipinger
22.45	Velike razstave
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim: Knjige
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Stari poklici, nova šola
17.00	Program za mladino Fred Bassetto — risani film
17.05	Mladina z otočja Lov na zaklad — film
17.30	Petnajstdnevna rubrika o zdravju
18.00	Posvečeno staršem 5. nadaljevanje
18.30	Iz parlamenta
18.30	Iz parlamenta
DNEVNIK 2 — ŠPORT 18.50 DOBER VEČER Z. . . RENATOM RASCLOM Ob koncu Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	PORTOBELLO Petkov sejem — Oddajo vodi Enzo Tortora
21.50 Skrita življenja: Scrim
22.45	Felice Andreassi v
«ČLOVEK SAM* — drugo nadaljevanje
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00, 10.00, 14.45 TV ŠOLA
17.05	DNEVNIK
17.10	Zverinice iz Rezije:
VOLK JE BRANIL KOKOSI PRED LISICO
17.30	Vojne zgodbe:
Islandija
18.00	OBZORNIK
18.10	SREČANJE OKTETOV
18.40	Izbira študija in poklica: Arhitektura
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	ODRSKE LUČI — zabavno glasbena oddaja
21.40	DNEVNIK
21.55 BARETTA — serijski film
22.45	DNEVNIK
Koper
20.00	Otroški kotiček — risanke
20.15	DNEVNIK
20.35	Muke po Mateju celovečerni film
22.05	Ekonomska sporočila
22.20 Prizori iz vsakodnevnega življenja žensk Gledališka predstava France Rame Zagreo
18.15	Obramba	in zaščita
18.45	Prijatelji	glasbe	.	..
21.05	Kako je	bil osvojen	Divp
zahod —	serijski film
22.10	Dosie našega časa:
LETO 1964
ŠVICA
19.05	Odmevi godbenega koncerta kantona Tie no
19.35	Tobak in pomaranče za P°' lovično ceno — film
20.45	Reporter
21.45	R ide a Rock Horse
22.15	Narečno gledališče:
Obisk stare gospe
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia; 9.05 Vam u-
Jazzovska glasba: 14.30 Stare popevke; 15.05 Sindikalna tribuna^ 15.50 Rally — Oddaja z Barbaro Marchand; 16.10 Popoldanska srečanja: 17.05 Radijska drama: 18.05
gaja jazz; 9.30 Iz beležnice Zore Program z Mino; 19.30 Nabožna
Tavčar; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra: 11.00 Nenavadne življenske zgodbe; 11.35 Plošča dneva; 12.00 V starih časih; 12.30 Glas in glasba narodov; 13.15 Zborovsko tekmovanje «C. A. Seghizzi*; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.10 Mladi znanstveni ra-
oddaja; 19.35 Glasbena oddaja s Claudiom Villo; 20.25 Sodniške razprave: 21.05 Simfonični koncert 23.18 Lahko noč z. ..
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00. 11.30, 12-30. 13.30. 16.30, 17.30, 18.30 Poročila: 6 00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45
ziskovalci; 14 20 Pesmi iz polpre- Kino včeraj, danes in jutri; 9-32 tekle dobe; 15.00 Jugotonov ex- Lord Byron; 1012 Telefonski po
press; 15.35 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Mi in glasba; 1-8:05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30. 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30 20.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.32
goVori';11^^ Petkova pripoved: 13.00 Novejše popevke- 13.40 R°' mabza; 16.37 Boljše od najboljšega; 17.55 Četrta pravica: 18.33 Prostor X; 22.30 Večerni program.
LJUBLJANA
5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11-00-12.00, 14.00, 15.00, 18.00 19.00 Poročila: 6.00 Dobro jutro, rojaki na
6.20 RekreS; 6^50 Do-
Plošče; 9.32 Pisma Lucianu-, 10.15 La Vera Romagna; 10.35 Popevka dneva: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14,10 Glasbeni utrinki; 14.33 Skladbe Vilija Čakleca; 15.00 Plošče; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Srečanja: 17.45 Zabavna glasba;
18.00	Melodije na tekočem traku; 18.35 Naša pesem — Maribor '78;
20.00	Glas in zvok; 20.32 Nedeljska oddaja z G. Dagano; 21.17 Orkester M. Dibango: 21.32 Simfonič-
i koncert; 22.45 Pianist Friderich Gulda.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Sinoči, davi; 8.40 Včeraj v parla-
bro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola zf nižjo stopnjo; 10.15 - 11.00 Kdaj. kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Znano jn priljubljeno: 12.10 Z orkestri in solisti; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.	;:re;	13.30 Priporočajo
vam. . .: 13.50 Človek in zdravje: 14.05 Glasbena pravljica: Vrbova niščal: 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo: 15.45 Naš gost: 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Moment mušicah 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Mj nute z ansamblom Janeza Jerši-novca s Planšarji; 20.00 Stop pops 20; 20.15 Oddaia o morju in P°;
mentu; 8.50 Glasbeni utrinki; 9.00 morščakih; 22.20 Besede in zvoki Razmišljanja, glasba, dogodki in iz logov domačih; 23.05 Literarni
osebnosti; 11.30 Na vrsti je dežela: Sicilija; 12.05 Vi in jaz '78; 14.05
nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
...."".............................. H.«,...........m...,..,.,.,,,,,,,,,,,..................
Ameriški «vesoijski avtobus je včeraj stopil v zadnjo fazo svojega zelo dolgega potovanju
Prva sonda se je od njega že ločila, v nedeljo zvečer se bodo ločile še preostale tri
MOUNTAIN VIEW (ZDA) - Letošnji december bo ostal v zgodovini astronavtike. V začetku meseca bodo preizkusili svojo tehnologijo Američani, konec meseca pa Sovjeti. V teh dneh pa se dokončujejo ustrezne priprave. Ameriški »Pioneer Venus 2» ali tuko imenovani »vesoljski avtobus*, kot so ga imenovali Američani, je odklopil prvo in največjo sondo, o-stale tri pa nosi dalje s seboj in jih bo »odklopil* v nedeljo zvečer.
Ločitev velike sonde od »vesoljskega avtobusa* ni šla tako gladko, kot je bilo pričakovati, kajti prišlo je do nekih motenj v računih. Kljub temu so v Mountain Vievvu v Kaliforniji znanstveniki zadovoljni s potekom, saj je direktor programa »Pioneer Venus* Gary Thorley v zvezi s tem rekel, da je kljub vsemu š>o za povsem normalno operacijo in sicer tako, »kot smo predvidevali i smo zato zadovoljni z uspehom in upamo, da bo tako tudi v nedeljo zvečer*.
In vendar je prišla ločitev sonde od »vesoljskega avtobusa* kar 5 ur in pol »prepozno*, kajti tele metrični računi se niso ujemali. Eden izmed glasnikov kalifornijskih laboratorijev pa je rekel, da se bo zamuda petih ur in pol odražala pri vstopu sonde v atmosfero planeta Venere le za kakih 5 sekund
in pol, kajti le toliko bo znašala konkretna «zamuda» po potovanju 11,2 milijona kilometrov, po potovanju, ki bo trajalo še 24 dni.
Glasnik laboratorijev Pete Wal ler je rekel, da so z impulzi, ki so jih poslali z Zemlje ob 18.37 proti »vesoljskemu avtobusu*, najprej prekinili kable, torej vezi, ki so pritrjevale sondo, nato pa so s impulzi prižgali več malih raket, ki so sondi dali nekoliko večjo br-zino od brzine, ki jo je v tistem trenutku irnel »vesoljski avtobus*.
Omenjeni Pete Waller je tudi dodal, da so morali za izvedbo tega procesa obrniti »vesoljski avtobus* «z glavo* proti soncu ti>da zato so sončni žarki močno udarjali ob občutljive dele vesoljske ladje in zato so morali njen položaj takoj spremeniti.
Bolj zahteven proces bo proces v nedeljo zvečer, ko se bo na impulz z Zemljo ločilo od »vesoljskega avtobusa* več sond hkrati. Gre za tri sonde, katerih vsaka tehta približno 90 kg in ki bodo morale prodreti najprej v ozračje nato na površino Venere na razdalji 9.600 km druga od druge, in to na oni strani Venere, ki je > obrnjena proti Zemlji.
»Avtobus* bo zgorel ob trenju z atmosfero Venere, medtem ko bodo že omenjena velika sonda in
nadaljnje tri sonde prodirale proti površju Venere. Skozi atmosfero Venere bodo te sonde prodrle verjetno brez težav in okvar, ker so ustrezno zaščitene proti vročini in ker bodo s (»močjo zaviralnih naprav prodirale počasneje.
Vstop »vesoljskega avtobusa* — ladje »Pioneer Venus 2» v ozračje Venere se predvideva za 9. de-dember, za nedeljo zvečer pa se predvideva že omenjena ločitev treh sond, ki se bodo ločile od pravkar omenjenega «avtobusa» v intervalu tisočink sekund, kajti le tako bodo pristale na vnaprej določenih točkah Venere. Iz dosedanjih računov kaže, da bo ta poskus spuščanja sond na planet Venero povsem uspel.
«Vesoljski avtobus — Pionefer Venus 2» so izstrelili iz Cape Ca-naverala 7. avgusta, »Pioneer Ve nus 1» pa je bil izstreljen že 20. maja, le da je njegova naloga drugačna, kajti vtem ko Pioneer 2 vozi proti Veneri štiri sonde, je Pioneer Venus 1 dobil nalogo, da le kroži okoli Venere in od daleč proučuje zanimivi planet. Pioneer Venus 1 bo prispel na svojo tirnico okoli Venere 4. decembra, pet dni pozneje, 9. decembra, pa bodo prispele štiri sonde, ona, ki se je ločila od »avtobusa* včeraj, in one tri, ki se bodo od njega ločile v
nedeljo.
Vse te sonde imajo nalogo P1**" učiti gostoto atmosfere plane*" Venere, nadalje toploto, ki jo |Z-žareva planet, intenzivnost žarčem in razna magnetna polja. Kot J znano, je Venera pravzaprav naj' bolj sorodna Zemlji v vsem soj1®* nem sistemu. In vendar sta ta m" planeta, ki bi si morala biti ?e‘ sorodna, v bistvu zelo razlik*1 kajti vtem ko je Zemlja primer1* za življenje, se je Venera obda' z vročo atmosfero povsem drugac nili plinov kot jih imamo n Zemlji. Zakaj?	.
Sovjetska zveza je tudi proti Veneri dve svoji sondi in sta ti sondi mehko pristali na v®-nori v zadnjih dneh decembra.
« » •
Nekoč, pred kakim desetletje111, smo se čudili, ko so na Anglešker*1’ v ZDA in drugod operativno «sp>y minjali* spol pri moških in skah. S takimi operacijami in ** devnimi medicinskimi in psi*10?! škimi problemi na sploh pa se " kvarjajo tudi mnogo bližje, v Lju*( ljani, kjer trije moški in dve žen ski čakajo na kliničnem centru P, operacijo za spremembo spola. treh so vse predoperativne priP1.® ve dokončane, kajti pred operah^ nlm posegom je *e tako imenovan hormonska terapija.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
nogomet
KVALIFIKACIJE ZA EP
ŠPANIJA VODI
Premagala je Romunijo z 1:0 - Španci veliki favoriti za končno zmago v 3. skupini
VALENCIA — V tretji tekmi kvalifikacijskega dela za evropsko ?gometno prvenstvo v tretji sku-je Španija po predvidevanju Premagala Romunijo, a le z 1:0. Kot je znano, v tej skupini igra P<a Jugoslavija, ki pa je doslej brez točke. «Plavi» so namreč “Šobili s gpanij0 doma in v go-!eh z Romunijo. V tej skupini nakopa še Ciper, ki pa doslej ni o-®gral Je nobene tekme, vseeno pa Nogometaši Cipra preskromni, a bi se lahko enakovredno borili ^ostalimi reprezentancami te sku-
zmago v Valencii proti Romu-®>]i so Spanci napravili lep korak %° Poti, da se uvrstijo v sklepni loin tekmovanja, ki bo leta , v Rimu. Edini gol v tem sre-?n10 je dosegel Asensi, ki je z . o premagal romunskega vra-Ta zadetek bi lahko bil zla-? vreden, saj so tako Španci po-favoriti v tej skupini. . ,a jih namreč le eno nevarno toanje, in to v gosteh proti Ro-Ur|iji. Obe tekmi proti Cipru bi Stoiki. z*abka osvojiti, pa tudi v ^ju z Jugoslavijo doma so fa-
LESTVICA 3. SKUPINE Španija	2	2	0	0	3:1	4
Romunija	2	1	0	1	3:3	2
Jugoslavija	2	0	0	2	3:5	0
LlPer	0	0	0	0	0:0	0
prihodnja tekma (13. 12.) sPa.nija - Ciper.
gralci, ki so pred leti bili v samem vrhu jugoslovanskega, evropskega in svetovnega namiznega tenisa. Zmaga je pripadla bivšemu svetovnemu prvaku v dvojicah, Ljubljančanu Bojanu Kernu.
Vedno v okviru proslav 50-letni-ce namiznega tenisa v Sloveniji je v ponedeljek bila v Kranju mednarodna prijateljska tekma med Jugoslavijo in Kitajsko. Pri moških je nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo zmagala Jugoslavija s 5:4 pri ženskah pa so slavile Kitajke s čistim 5:0. Naj omenimo, da si je srečanje ogledala tudi delegacija zamejskih športnikov in namiznoteniških delavcev.
W. P.
KOŠARKA
PO TURNEJI CIBONE PO ZDA
Novosel: Izredna preizkušnjam
Navdušeni nad iuiiusom Ervingom - Vseučiliške ekipe igrajo klasično košarko - Odlična organizacija - Novosel pri nas
Košarkarski prvoligaš Cibona iz Zagreba je opravil daljšo turnejo v ZDA, kjer so Novoselovi varovanci v 12 dneh bivanja v «domovini košarke* odigrali kar 11 prijateljskih tekem z vseučiliškimi moštvi.
Cibona je osvojila pet zmag, izgubila je pa šest tekem. Glede na kvaliteto ameriških ekip je obračun Novoselove peterke torej povsem zadovoljiv.
, Novosela smo pozvali po telefonu.
— «Si s turnejo zadovoljen?»
NOVOSEL: «Bila je za nas to izredna preizkušnja. Naj ti povem samo to, da je trenutno na turneji po ZDA kar 11 ekip in reprezentanc iz vsega sveta. Poleg nas igrajo in so igrale v ZDA Sovjetska zveza, Kitajska, Poljska, Brazilija pa še dru-
'M........
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNO PRVENSTVO SFRJ
MLADINSKO EP
Jugoslovani igrali neodločeno
^Monte CARLO — V nadaljevalni evr°pskega mladinskega nogo-vetnega prvenstva je Jugoslavija , p skupini igrala neodločeno 1:1 2 Anglijo.
: v drugem srečanju te skupine pa 2 an>ja odpravila Portugalsko
.	. LESTVICA
2 AJJSlija in Jugoslavija 3, Španija ’ Portugalska 0.
Schon se je poslovil
FRANKFURT — Dolgoletni zvez-j, trener nogometne reprezentance eimut Schon se je uradno poslovi, od nogometa med prijateljsko Ktn,) zrn — Madžarska, ki so jo uredili prav v čast tega slavnega !nei;ja.
srečanje med ZRN in' Madžarsko, kin v°ra i zaradi gost« megle pre-Ir^ti pol ure pred konejem' regularna časa.
HOKOMET
SP C SKUPIN I
«Azzurri» zadnji na lestvici
. SpRlCH — Tudi v tretjem kolu p e"°vnega rokometnega prvenstva Skupine je Italija izgubila. a/ tem za vrtljaju jo je premagala stnja z 20:16. Po tem, ponov-, ?, spodrsljaju so »azzurri* na onjem mestu lestvice.
°B 50-LETNICI NAMIZNEGA TENISA V SLOVENIJI
Našemu dnevniku zlata plaketa
Div! Kranju je potekala osrednja oslava 50-letnice namiznega te-s a v Sloveniji. Zjutraj je bila na Zruu -u svečana seja odbora Nami-joteniške zveze Slovenije v dvora-skupščine občine Kranj, na ka-f.tl so poleg komemorativnih goveji/,	spominske plakete za-
znim namiznoteniškim in šport-delavcem, igralcem,' klubom nJ>rganizacijam ter sredstvom javil ?a .obveščanja za pomoč pri raz-Oo,1.tvi namiznega tenisa. Najvišje jej J*. ta je zlato plaketo, je NT ppodelila tudi našemu dnevniku.
Uj °P°ldne je bil na sporedu tur-2j.. Veteranov, katerega so se udele-1 nekateri zelo znani starejši i-
Jugoslovani v ospredju
Izredno huda konkurenca - Za Italijo je nastopala tudi Sonja Milič
BOROVO — Na namiznoteniškem mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v Borovu, kjer nastopa 150 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 držav, je bila ženska reprezentanca Italije (za katero nastopa tudi zamejska tekmovalka Sonja Milič) izločena že v drugem kolu, saj je z gladkim 3:0 izgubila z Anglijo. Za podvig v prvem kolu istega tekmovanja je zopet poskrbela Sonja Milič, ko je z osvojitvijo vseh treh točk z Nigerijo v dobršni meri poskrbela, da je Italija preskočila prvo oviro. V tem nastopu je Miličeva osvojila obe igri in še v dvojici z igralko Bevilacqua. V drugem kolu pa so italijanske reprezentantke naletele na hudega nasprotnika in tako tudi gladko izgubile s 3:0.
Jugoslovanske ekipe so se v tem začetku dobro obnesle, saj so v moški konkurenci napredovale v četrtfinale obe ekipi, isto pa tudi v ženski konkurenci, v tej pa je izpadla (kot je bilo tudi pričakovati) ekipa mladink.
MOŠKI
Jugoslavija A - Poljska	3:1
Jugoslavija B - Francija B	3:2
Avstrija B - Nigerija B	3:1
Nigerija A - Italija A	3:1
rPoljskaovČSSRonogA vo.v,.	3:1
Madžarska - Romunija1)!	3:0
ŠvedsfcavB«- ZRN	3:2
'Franciji'A"*- SZ • '!«•*'*•*	3:0
Kitajska B - Turčija	3:0
Kitajska B - Japonska	3:0
Kitajska B - Avstrija	3:1
Francija A - Anglija	3:0
Jugoslavija A - Avstrija B	3:0
Jugoslavija B - Poljska	3:0
Madžarska A - Nigerija A	3:0
Švedska B - Japonska B	3:1
Madžarska B - Švedska A	3:2
ŽENSKE
Jugoslavija A - Turčija	3:0
Jugoslavija B - Švedska	3:2
Madžarska B - Jugoslavija (Mladinke)	3:2
Romunija - Avstrija	3:0
Italija - Nigerija	3:1
Posamezni izidi
Mil;č - Lavval 2:0 (21:17, 21:13) Milič - Adenuga 2:0 (21:14, 22:20) Milič in Bevilacqua - Adenuga in Lawal 2:1 (21:19, 18:21, 21:10)
2.	KOLO
Kitajska A - Poljska	3:0
Kitajska B - Švedska	3:0
Jugoslavija B - ČSSR	3:1
Anglija - Italija	3:0
Posamezni izidi
Hammorsley - Bevilacqua	2:0
(21:14, 21:13)
Hovard - Milič	2:0 (23:21, 21:9)
Hamersley in Hovard - Milič in Bevilacqua	2:0 (21:8, 21:17)
Jugoslavija A - ZRN	3:1
Madžarska A - ZDA	3:0
Romunija - SZ	3:1
Francija - Madžarska	B	3:1
TENIS
PALM SPRINGS (Kalifornija) -V drugem kolu mednarodnega ženskega turnirja v tem kraju so vče-
raj dosegli naslednje izide:
Stove (Niz.) — Tumbull (Avstral.) 2'6 7:5, 7:5
Evert (ZDA) — Ružiči (Rom.)
6:1, 6:3
Navratilova (ČSSR) — Wade (VB)
6:2, 6:1
Gardena v vodstvu
CORTINA D’AMPEZZO - V sedmem kolu prve italijanske lige v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide:
Bolzano - Merano 11:1; Gardena - Alleghe 10:6; Cortina - Brunico 4:3; Valpellice - Diavoli 7:9.
LESTVICA
Gardena 12; Bolzano 11; Merano
ge ekipe. Že to dejstvo jasno kaže, da so ZDA še vedno košarkarska meka za vse države, ki želijo napredovati v tej športni panogi, In to je bilo tudi za nas. Moji fantje so se med raznimi tekmami veliko novega naučili. Vse to pa nam bo še kako prišlo prav pred začetkom našega prvenstva*.
—	«Kaj je novega v ZDA?*
«Vseučiliška moštva so še vedno
najboljša šola za naše ekipe. Ameriški študentje igrajo klasično košarko, pri čemer pridejo do izraza vsi osnovni elementi igre, taktike in tehnike. Ogledali smo si tudi več profesionalnih tekem.
Pri tem pa smo lahko uživali ob pravem košarkarskem spektaklu. Videli smo igrati Juliusa Ervinga, o katerem pravijo, da je trenutno naj-bojši košarkar na svetu, videli smo tudi igrati Gervina, najboljšega strelca profesionalne lige. Bila je to poslastica za moje fante in zame*.
—	«Koj pa med amaterji?»
tVse ameriške vseučiliške ekipe so izredno močne. Igrajo v obrambi zelo agresivno, v napadu pa se odlikujejo zaradi izredno točnega meta. Med posamezniki pa so me navdušili trije košarkarji, ki so že sedaj kandidati za olimpijske igre v Moskvi. Ti so: Brooks, Perry in Bouye.»
—	«Pa ostale preizkušnje.. .*
«Povsod smo bili deželni edinstvenega sprejema. Organizacija je bila sijajna. Pa imel sem tudi možnost, da vzpostavim nove prijateljske in športne stike z ameriškimi trenerji in košarkarskimi delavci. Že sedaj lahko napovem, da bo meseca aprila prihodnjega leta v Zagrebu gostovala najboljša ameriška amaterska selekcija, ki bo leto kasneje nastopala na olimpijskih igrah. V Zagrebu bomo tedaj priredili izreden troboj: ZDA, Sovjetska zveza, Jugoslavija.*
Kaj več o Novoselovih izkušnjah bomo verjetno izvedeli že prve dni decembra, ko bo ŠZ Bor priredilo «košarkarski večer* z Mirkom Novoselom. Ugledni gost pa bo našim poslušateljem odgovarjal na vprašanja v zvezi z velikim uspehom Ju-
govih izkušnjah v ZDA.
— učakamo te decembra v Trstu.i NOVOSEL: «Gotovo bom prišel.* Mirko Novosel se je torej obvezal. ..
B. LAKOVIČ
POKAL PRVAKOV
Tesen poraz Bosne
BRNO — V nadaljevanju evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je včeraj sarajevska Bosna v gosteh izgubila z Zbrojevko z 89:90. Sarajevčani so bili v prvem polčasu boljši, saj so vodili z 49:40.
Naj omenimo, da je jugoslovanski prvak igral brez poškodovanega Mirze Delibašiča.
ATLETIKA
V KATEGORIJI DEKLIC
NAŠE TOKRAT SLABŠE
Zastopnice proseškega Levstika nekoliko odpovedale - Borovke napredovale
Pred kratkim se je končalo tekmovanje za «Trofejo pomlad 1978». Tekmovanje, ki se prične maja in traja do oktobra, vsebuje 12 tekem, v katerih so všteta tudi pokrajinsko, deželno ter prvenstvo v troboju in štafetah.
DEKLICE
KATEGORIJA A (letnik 1964-65)
80 m:
V tej disciplini nismo imeli letos boljših atletinj, vseeno pa so časi Andrejine Menegatti in Klare Štefani še kar zadovoljivi.
1. Anna Peschier (SGT)	10”5
18. Andrejina Menegatti (Lev.) 11”6 29. Klara Štefani (Levstik)	11”9
59. G. Mastronuzzi (Bor)	12”9
80 m ovire:
1. Sandra Puppo (SGT)	13”4
1000 m:
8; Diavoli in Alleghe 6; Cortina 5; -------- ---------------------r---------
Brunico in Asiago 4; Valpellice 0.1 goslavije na SP v Manili in o nje-
Ženska ekipa Sokola, ki je nastopila na turnirju v «mini-odbojki», ki ga je priredilo ZSŠDI
NOGOMET
ZAMEJSKE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
M. Kralj: «Važno je, da mladi igrajoč
.	! -frirt imet Bq b	- I ,r*	-'	:	r'.. M-	mulama ,„wb-iqonioq
Naše ekipe so v minulem kolu na splošno slabo igrale - Prva točka začetnikov Primorja

Nedeljski zavrtljaj je bil za naše enajsterice v raznih mladinskih prvenstvih zelo skromen, saj sta od deset odigranih tekem le Primorje in Breg v prvenstvu kadetov osvojila obe točki. Zabeležili smo kar sedem porazov in remi, ki ga je o-svojilo Primorje v prvenstvu začetnikov. «Rdeče-rumeni» so namreč osvojili prvo točko v letošnjem prvenstvu in sicer z ekipo Opicine Supercaffe.
Bazoviška Zarja je v prvenstvu naraščajnikov ponovno izgubila in je sedaj na spodnjem delu lestvice.
Med najmlajšimi je bila tekma v A skupini med Vesno in Intel jem S Sergio odpovedana, ker ni bilo sodnika. Kljub temu pa so Križani še vedno prvi na lestvici. V C skupini iste kategorije pa so vsi štirje naši predstavniki, Primorec, Kras, Breg in Primorje izgubili in zato je njihovo stanje na lestvici ostalo nespremenjeno.
Cicibani Primorja in Brega so morali v nedeljo pustiti nasprotniku obe točki. Predsedniku Primorca Marčelu Kralju smo zastavili naslednje vprašanje:
«V katerih mladinskih prvenstvih nastopate v letošnji sezoni in kaj mislite o dosedanjih rezultatih, ki ste jih dosegli?»
»Letos nastopa naše društvo v prvenstvu kadetov in najmlajših. Kadeti niso v letošnjem prvenstvu osvojili še točke, toda rezultati so za nas postranske važnosti. Važno je, da igralci osvojijo elemente igre. Nakar tudi dobrih rezultatov ne bo manjkalo. Istega mnenja je tudi naš
novi trener kadetov Dario Vremec. Pri kadetih imamo vsaj tri ali štiri nogometaše, ki bodo prišli prav kmalu v poštev za prvo ekipo in to je seveda tudi naš prvi cilj. Tudi pri najmlajših imamo nekaj res o-betajočih igralcev, katerim pa manjka še izkušenost. Pri Zarji imamo na posodo dva igralca, in sicer Maura Finessija in Franka Kralja, ki igrata zelo uspešno v prvenstvu naraščajnikov. Kar se tiče mladih sil smo torej še kar zadovoljni*.
KADETI
SKUPINA E IZIDI 9. KOLA
Primorje - Čampi Elisi 7:4 Cave - Stock	2:2
Op. Supercaffe - Portuale 2:1 Primorec - S. Marco 0:2 Chiarbola prosta
LESTVICA
Stock, Op. Supercaffe 13; S. Marco, Cave, Chiarbola 9; Primorje 8; Portuale 7; Čampi Elisi 4; Primorec 0.
SKUPINA F IZIDI 9. KOLA
Libertas - Edera	1:2
Ed. Adriatica - Rosandra	2:1
Breg - Fortitudo	2:0
Domio - S. Giovanni	0:2
Zaule proste
LESTVICA
S. Giovanni 13; Ed. Adriatica 11; Zaule, Libertas 10; Edera, Domio, Rosandra 6; Breg, Fortitudo 5.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA B IZIDI 9. KOLA
CGS - Montebello	10:1
Rosandra - Giarizzole Costalunga - Zarja S. Andrea - Blue Star S. Vito - Inter S. Sergio LESTVICA Inter S. Sergio 16; Giarizzole 15;
2:3
4:1
0:5
1:3
Ponziana - Campanelle 1:2 Op. Supercaffe - Primorje 0:0 Giarizzole proste
LESTVICA
Campanelle 10; Soncini B, Forti-
inter b.	, o! tudo 9; Chiarbola, CGS, S. Andrea
Rosandra, CGS 11, Costalunga 8, ? Q Supercaffe, Ponziana 6; Gia-Blue Star, S. Vito 7; Zarja 6, S. f ..	c Giovanni Pri_
Andrea 2; Montebello 1.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A IZIDI 9. KOLA
Chiarbola - S. Nazario	3:0
Campanelle - Don Bosco	prek.
Olimpia - Esp. S. Giovanni prek. Costalunga - Blue Star	4:1
Vesna - S. Sergio	prek.
LESTVICA
Vesna, Costalunga 13; Campanelle 10; Chiarbola 9; Don Bosco 8; O-limpia, Inter S. Sergio, Esp. S. Giovanni 7; Blue Star 4; S. Nazario 0.
SKUPINA C IZIDI 9. KOLA
Giarizzole - Primorec	5:0
Ponziana - Kras	M:1
Zaule - Libertas	1:6
Breg - Triestina	1:2
Primorje - Fortitudo	1:2
LESTVICA
Libertas 17; Triestina 15: Giarizzole 13; Breg, Ponziana 10; Fortitudo 8; Zaule 6; Primorje 5; Primorec 4; Kras 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A IZIDI 7. KOLA
CGS - Chiarbola	1:1
Fortitudo - Soncini	1:1
S. Andrea - Esp. S. Giovanni 4:2
rizzole 5; Esp. S. Giovanni, Primorje 1.
SKUPINA B IZIDI 7. KOLA
Zaule - Chiarbola	0:0
Inter S. Sergio - Soncini	1:1
Esp. S. Luigi -Esp. S. Giovanni	0:1
Portuale - S. Giovanni	1:0
Don Bosco - Domio	0:1
Breg prost
LESTVICA
Soncini A, Domio 10; Esp. S. Giovanni, Portuale 9; Inter S. Sergio 8; Don Bosco 6; Esp. S. Luigi 5; Chiarbola, S. Giovanni 3; Breg 2; Zaule 1.
CICIBANI
IZIDI 7. KOLA *
Chiarbola - Inter S. Sergio 4:0 Ponziana - Giarizzole	1:3
Breg - Fortitudo	0:3
CGS - Muggesana	2:4
Domio - Zaule	3:0
Fulgor - Soncini	0:2
Primorje - S. Andrea	1:3
LESTVICA
Soncini 13; S. Andrea 11; Chiarbola 10; Giarizzole, Fortitudo, Muggesana 9; Campanelle 8; CGS 7; Primorje, Domio 5; Fulgor 4; Inter S. Sergio 3; Ponziana, Breg 2; Zaule 0.	W. HUSU
1. Elena Apollonio (CSI) 3’08"8 300 m:
1.	Luisa	Furlan	(Edera)	43”1
8.	Klara	Štefani	(Levstik)	49”6
10, Karmen Menegatti (Lev.) 51”9 Višina:
I.	Sandra Puppo	(SGT)	1,56
Luisa	Furlan	(Edera)	1,56
13.	Klara	Štefani	(Levstik)	1,20
Daljina:
1. Susanna Furlani (Edera) 5,28 23. Nadja Menegatti (Levstik) 3,83 47. Andrejina Menegatti (Lev.) 3,43
Krogla (3 kg):
V tej disciplini so naše atletinje pokazale lep napredek. Borovka Tatjana Milkovič je na zelo dobrem 3. mestu.
1. Roselia Marino (S. Giac.) 10,60
3.	Tatjana Milkovič (Bor) 8,14 10. Karmen Menegatti (Levstik) 7,23
II.	Klara Štefani (Levstik) 7,21
Kroglica (300 g):
Pokrajinska prvakinja je postala a-tletinja Levstika Karmen Menegatti, ki pa je na končni lestvici na drugem mestu.
1.	Marina Cergol (SAAT) 36,84
2.	Karmen Menegatti (Lev.) 25,26 j 6. Tatjana Milkovič (Bor) 20,64
Disk (1 kg):
Bor je imel v tej disciplini vedno dobre atletinje in tako je tudi letos obdržala tradicija in je s Tatjano Milkovič na 3. mestu. Za samih 20 cm pa najdemo na 4. mestu Karmen Menegatti.
1. A. Tommasini (SGT) 22,58
3.	Tatjana Milkovič (Bor) 19,40
4.	Karmen Menegatti (Lev.) 19,20
Troboj:
1. Susanna Furlani (Edera) 1448 15. Klara Štefani (Levstik) 716 38. Nadja Menegatti (Levstik) 514 53. Karmen Menegatti (Levstik) 442 67. Tatjanp Milkovič (Bor) 282 štafeta 4x100 m:
1. Edera	51”4
štafeta 3x800 m:
1. SGT	8’12"5
DEKLICE
KATEGORIJA B (letnik 1966-67)
60 m:
Ker se je v drugem delu sezone naša najboljša sprinterka Tiziana Na-tural posvetila drugim disciplinam, je ostal nespremenjen njen najboljši dosežek 9”1, ki jo postavlja na dobro 5. mesto.
1. Elis Rovina (Chiarbola) 8”6
5.	Tiziana Natural (Bor) 9”1
27. Irena Kebar (Bor)	9”8
50. Ivana Gerdol (Bor)	10’’3
60 m ovire:
1. Alessar.dra Dreossi (CSI) 11”9 1000 m:
1. Arianna Sedmak (CSI) 3’23”9
ena'!/;:- .	■ OTN
L, jUessandra Dreossi. (CSI) 1,30
se Je posvetila borovka Natural v drugem delu sezone, je bila prav daljina, v kateri zaseda zelo dobro 10. mesto tudi tukaj med več kot 60 atletinjami.
1. Marina Casaretto (SGT) 4,37 10. Tiziana Natural (Bor) 3,63 26. Ivana Gerdol (Bor)	3,20
Krogla (3 kg):
1. Consuelo Brandolin (SGT) 7,07 5. Tiziana Natural (Bor) 6,02
Kroglica (300 g):
V tej disciplini nam je največje zadoščenje prinesla borovka Irena Kebar, ki je poleg pokrajinskega
osvojila tudi deželni naslov.
1.	Eleonora Tichic (SAAT)	23,12
2.	Irena Kebar (Bor)	20,78
Troboj:
1. Marina Casaretto (SGT)	616
11. Tiziana Natural (Bor)	314
17. Irena Kebar (Bor)	228
Štofeta 4x100 m:
1. CSI	59” 1
Štofeta 30x800 m:
1. CSI	8’32”9
Drušivena lestvica za deklice
Edini naši dve društvi, ki gojita žensko atletiko, in sicer Levstik in' Bor, sta na končni lestvici na predzadnjem oziroma zadnjem mestu. Medtem ko je uvrstitev Bora logična posledica naporov, ki jih je društvo dalo za ojačitev predvsem moške sekcije, pa preseneča zelo slaba uvrstitev proseškega društva, ki je po zelo uspešni lanskoletni sezoni letos popolnoma odpovedalo.
1.	Edera	19.620
7.	Levstik	2.120
8.	Bor	1.564
R. F.
KOŠARKA
LEIDEN — V nizozemskem mestu Leiden je včeraj v tekmi četrtfinala F skupine pokala prvakov domača peterka Paker Leiden (Oil) premagala Juventud iz Badalone s 101:89 (48:46).
NOGOMET
LONDON — V prijateljskem srečanju v Londonu je včeraj sovjetska enajsterica Dinama iz Moskve premagala ekipo Chelsea z 2:1.
Mate odstopil
TREVISO — Romano Matč, trener italijanskega nogometnega tre-tjeligaša Treviso, je odstopil.
OBVESTILA ŠD Breg
obvešča, da se bo v ponedeljek, 20. novembra, začelo vpisovanje za otroško telovadbo, in to od 16. do 17. ure.
« * *
SK Devin
obvešča, da se je pričelo vpisovanje za smučarski tečaj, ki bo od 17. decembra do konca januarja v Ovčji vasi. Interesenti se lahko o-brnejo na odbornike kluba ali se zglasijo ob torkih in četrtkih v občinski telovadnici v Nabrežini od 18. do 19. ure, kjer hodo dobili vsa potrebna pojasnila.
* ft ft
SPDT
obvfešča, da se vpisovanje za smučarski tečaj SPDT nadaljuje na sedežu SPDT (Ua. sv. Frančiška 20, 3. nadstropje) vsak dan od 19. do 21. ure do jutri, 18. t.m. (od 10. do 12. ure), ko se zaključi.
Tečaj bo trajal šest nedelj v decembru tega ter v januarju prihodnjega leta.
« • •
ŠD Polet
obvešča, da so treningi v minl-basketu ob ponedeljkih In četrtkih od 15. ure do 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
3
Mladinska košarkarska ekipa Jadrana
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
Samota in zapuščenost me grizeta kakor mrčes. Oglo-me bo takšno življenje, če se je treba boriti to rer>esem, vajen sem in tedaj mi ni dolgčas. Kar pozabim a,Se- — časi se pomirjajo, mi stari borci ostajamo na >bu življenja,* se je nasmehnil, «kakor nepotrebni, ne-ib«i predmeti. Ne misli, da sem nestrpen do ljudi! Mo-sem še preveč popustljiv. Nisem vajen komandirati ar tako.., zaradi komande. Skušam razumeti vse ljudi. °d& včasih se mi prav kot staremu borcu vse upre. In l^rat postajam samo še bolj utrujen. Pobegnil bom, v )varno,» je ponovil svojo staro željo. «Zdi se mi, da je ravo življenje le še tam doma. Pri vsem tem bi potre-0val koga ob sebi.*
, ‘Oženi se, čimprej,* mu je spet svetovala. «To te muči, 1111 Poišči si žensko, ki te bo rada imela. Rodila tl bo tr°ke, srečen boš.*
•Ko pa mi samo ti živiš v mislih,* je odvrnil. *Ne '0rem mimo tebe.* Nadaljeval je strastno, a tiho, kakor * govori zase, zadržano, kakor da premišlja vsako be-edO; .čudne so te stvari. Nekoč jih nisem poznal. Vse
je bilo vsakdanje. Človeku se ni nikamor mudilo in se ni čutil osamljenega. Imel sem cilje. Zdaj pa, kot da jih nimam več. Nekdanja borba se spreminja v uradniško natančnost in ta ne more več zadovoljiti človeka.*
•Moral bi med ljudi,* mu je dejala resno kakor zdravnik bolniku, ko mu svetuje sprehode. «Ne smeš se vsemu odmakniti.*
«Med ljudi?!* je vzkliknil. S pogledom je šel po kavarni, kot da ji razkazuje vse te ljudi, kamor ga pošilja. .Med katere? Kakšne? Kaj naj počnem med njimi? — Nekoč sem bil,* je obujal spomine, da bi z njimi nekaj potrdil, -masovik... masovni človek. Znal sem govoriti ljudem, sicer preprosto, a sem jih navdušil in bil sem ponosen na to. Užival sem, če sem videl, kako se v ljudeh nekaj prebuja, kako so postali zavzeti! Zdaj me je strah pred temi ljudmi. Če jim že govorim, opravljam to kot naloženo dolžnost brez pravega ognja, brez prepričeval-nosti. In zdi se mi, da tudi besede, ki so bile nekoč tako drage in svete meni, drage in svete ljudem, nimajo več v sebi prave vsebine. Prazne so, zoprne. In ljudje sami nimajo več tiste otroške vere v sebi, kakor so jo imeli nekoč. Gredo na sestanek, ker je to postalo dolžnost. Zato se najraje zapiram v urad in urejam vse uradno: z okrožnicami, odločbami. Če ne gre, kaznujem. Nimam volje, da bi koga še prepričeval. Praviš — oženi se! Reči je najlaže! Toda s kom? Zdi se mi, da tudi ženskam ne zaupam več. Vedno se mi zdi, da pravo dušo skrivajo v sebi in da tista ni lepa...*
Prešla je spet na druge stvari In ga za čas zamotila Ko sta se ločila, jo je še enkrat zaprosil: «Dana, ne moreš z menoj? Nikakor?* Držal jo je za roko in ji je
ni izpustil. Vendar ni čutil v tej roki, kako omahuje, kako se bori s seboj. Njo pa je nekaj tudi zdaj sililo, da je dejala:
«Ne morem, Vili, ne morem!* Vendar ni bilo v tem nič trdnega, prepričljivega, le da tega ni opazil. Moral bi doumeti drhtenje njenega glasu. Slišal pa je le njene besede, njenega srca ni čutil, srca, ki je drugače govorilo. In tako je vse zamudil, spustil njeno roko in žalostno dejal:
»Zbogom, Dana. — škoda... zares... lahko bi si premislila...*
Obrnil se je in šel, ne da bi se še ozrl po njej. Ona bi najraje stekla za njim. ga ujela za roko, ustavila in mu zakričala: «Saj ni res! Ne mislim več tako. Vzemi me, vzemi z otroki, za vedno .. Saj je tudi meni strašno. Klicala, čakala sem te. Kar govorim, ni pravo! Srce drugače govori!*
Čakala je, da se obrne, da pride, da jo kratko malo prime za roko in povede s seboj. Da, to je čakala. Šla bi, čeprav bi govorila nasprotno! Želela, hotela je iti z njim! Bila je jezna nase, da ni prijela za njegovo besedo. Dovolj ji je bilo teh njenih predsodkov. Dovolj teh »nerešljivih vprašanj*, ki se je bila zapletla vanje ob srečanju s Kolmanom in so jo še zdaj plašila. «Ljudje si moramo sami in sproti reševati vsa vprašanja, kakor pač vemo in znamo in kakor so si ljudje vedno sami urejali svoje stvari in si jih najbrž bodo vedno mimo vseh pred-pisov> — Vendar to dognanje zdaj ni imelo nikakršne vrednosti: življenje je šlo mimo nje in jo je oznameno-valo z osamljenostjo še za naprej; Vili se ni obrnil in ona tudi ni imela toliko moči in poguma, da bi stekla za
njim. Vrnila se je v svoj dom, k svojim štirim otrokom.
Potem je dan za dnem, že kar nestrpno čakala njegovega pisma. Nekaj ji je prigovarjalo, da ji bo pisal, da ji bo vse pojasnil in da jo bo še v pismu prosil, naj pride k njemu. Odgovorila bi mu, čakala bi ga, da bi prišel po njo. Sanjala je o tem, zdaj si je želela, da bi postala nje-ogva žena. Že je v mislih prepričevala sebe in se opravičevala, kako njeni otroci pravzaprav potrebujejo očeta.
Vili pa je molčal: ni ga bilo in ni pisal. Šele ob koncu pomladi se je oglasil: da se bo oženil, ji je pisal in jo prosi, če ji je mogoče, naj pride na poroko. Tega najbrž ni želel, vsekakor pa se mu je zdelo potrebno, da ji vsaj na ta način sporoči, kaj je sklenil.
Dana se je nad pismom grenko nasmehnila: bila je razočarana. Zvečer se je grenko razjokala. Toda ziutraj... zjutraj se ji je zdelo, da se je s svojimi otroki še tesneje zlila v celoto.
Teden dni zatem ali kaj je srečala na cesti, pač po naključju Andreja Kolmana z — mlado žensko. Pozdravil jo je vljudno in šel dalje.
Dana se je tudi tokrat nasmehnila grenko. Vendar zdaj ni jokala: ni imela za čim.
Samo gospod Ogrinec zvesto prihaja še naprej.
Prihaja nenapovedan, kakor na svetu vse dobre stvari prihajajo nenapovedane. A zdaj ga otroci že pričakujejo. Razume se, da zato, ker se radio čedalje pogosteje kvari. Otroci so se že razvadili zastran muzike; kar ne morejo brez nje. Navadili so se na gospoda Ogrinca, ki zna molčati, če je treba, ki zna pripovedovati, kadar se jim zahoče, ki je pameten, preprost, ustrežljiv in o vsem kaj vet
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnife)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00. letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 L|ubl|on4
Oglasi
min)
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
2iro račun 50101-603-45361 tADIT*
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. soz(8l° 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedi Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi Iz dežele FurlanNe-JuriS" krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o v Italiji pri SPI.
t I	Čl«n Italiisnsk«
/Fr zveze časopisnih
17. novembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdata) in tiska I
založnikov FIEG
PROCES ZARADI POKOLA V MILANSKI KMEČKI BANKI
Tožilec dokazal obstoj prevratniške Jugoslovanska ocena organizacije pod Fredovim vodstvom bagdadskega «vrha»
KALEZICEVA TISKOVNA KONFERENCA
Giannettini usklajeval zarotniško delovanje - Neonacistični odvetniški pripravnik osebno nabavil timerje za bombe in torbe za njihov prenos
ke organizacije; v resnici naj bi bila njegova informacijska dejavnost za SID le pesek v oči, dovoljevala mu je predvsem nemoteno podtalno rovarjenje zoper državo. Skratka. Lombardi je glavne obtožence na procesu kar najtrše pribil k njihovim odgovornostim, (dg)
Spet žrtve v Severni Irski
BELFAST — Dva dni po vrsti a-tentatov, ki so pretresli kar osem severnoirskih mest. je nasilje v Belfastu terjalo nove žrtve: pri eksplo-
ziji peklenskega stroja je včeraj izgubil -življenje neki gasilec, štirje njegovi tovariši pa so bili ranjeni.
Dva moška sta namreč vdrla v neko pivnico: medtem ko je eden z orožjem v roki ustrahoval uslužbence, je drugi podtaknil dve bombi. Predno je prišlo do prve eksplozije, ki je zanetila hud požar, so vsi zapustili poslopje. Druga bomba pa je počila šele čez tričetrt ure, ko so bili tam že gasilci.
Kot so poudarili predstavniki krila «Provisionals» teroristične organizacije «ntA», naj bi sedanji atentati bili uvod v «zimsko ofenzivo*, zato lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih dneh nasilje še naraščalo.
UlllllimillllllllimillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllHIHIMIIIIIIHHmilllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIIIIIIUIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIMIIIIII
V Iranu se stavke nadaljujejo kljub grožnjam in prisili vojaške diktature
CATANZARO — Franco Freda je z Giovannijem Venturo, Mar-com Pozzanom, Guidom Giannetti-nijem in Pietrom Loredanom vsaj že leta 1966 ustanovil prevratniško gibanje za zrušenje obstoječe demokratične ureditve v državi. Neonacistični odvetniški pripravnik je tudi lastnoročno nabavil timerje za peklenske stroje, ki so se razpočili v atentatih z dne 12. decembra 1969, kakor tudi usnjene torbe zahodnonemške izdelave, ki so jih uporabili teroristi za prenos bomb.
To je zatrdil včeraj na procesu zaradi pokola v milanski Kmečki banki javni tožilec Mariano Lombardi in svoja izvajanja podkrepil s kopico neizpodbitnih dokazov.
Njegov poseg traja že tri dni ter se nadaljuje danes.
Osrednja točka, okrog katere so se vrtele Lombaidijeve premočrtne, a na trenutke silno ostre o-pombe, je vsekakor tičala v u-spešnem poizkusu dokazati obstoj nacifašistične zarotniške organizacije. Izhodišče tožilčevega dokaznega gradiva je v letakih s podpisom «nuclei difesa dello Stato», ki so jih prevratniki razposlali 2.000 Oficirjem že leta 1966 ter jih v njih pozivali, naj s korenitim posegom spremene državni ustroj — vzpostavijo naj predsedniško republiko. Kakor je bilo ugotovljeno z grafološkim izvidom, sta letake sestavila Freda in Ventura.
O povezavi med beneško zarotniško celico oz. skrajno desničarskimi načrtovalci prevrata ter vojaškimi krogi je govoril tudi Gui-do Lorenzon med zasliševanjem pred preiskovalnim sodnikom Stac-canello 1. 1969, žal pa je tedanja preiskava ubrala čisto drugačno (protianarhistično) smer.
Obstoj zarotniškega gibanja dokazuje nadalje nekakšna spomenica, ki jo je poslal catanzarskemu preiskovalnemu sodniku Ventura.
Treviški založnik v njej priznava, da je vzdrževal redne stik« s Fre-do pa tudi Pozzanom in Giannet-tinijem že iz časov razpošiljatve propagandnih letakov vojski m da je odvetniški pripravnik od 1. 1968 naprej vodil vohunjenje v vrstah marksistične skupine «Linea ros-sa» in gibanja «Potere operaio*.
Nazadnje je tožilec označil bivšega agenta in vohuna vojaške obveščevalne službe SID Giannettini-ja kot «koordinatorja» prevratniš-
ZASKRBLJUJOČI IZSLEDKI POIZVEDOVANJA C0NFC0MMERCI0
Odnosi z Zli Nemčijo - Neodgovorno poročanje o domnevnem sestajanju teroristov v SFRJ
BEOGRAD — Na včerajšnji redni I spopade. Pomembno je, da so =i7r>uni Unnfprunri v 7vpznpm se- tem sestanku conovno potrdili o
tiskovni konferenci v zveznem se kretariatu za zunanje zadeve so bili v ospredju zanimanja kriza na Bližnjem vzhodu in jugoslovansko - za-hodnonemški odnosi. Glasnik sekretariata, veleposlanik Mirko Kalezič je najprej komentiral izid in sklepno sporočilo arabskega vrha v Bagdadu in potrdil, da je Tito v zvezi s tem dobil poslanico iraškega predsednika El Bakra.
«Po našem mnenju — je dejal Kalezič — je bil vrhunski sestanek arabskih držav v Bagdadu pomemben dogodek v procesu razvoja in reševanja krize na Bližnjem vzhodu, zlasti z vidika ponovnega zbiranja arabskih držav in prizadevanj, da odpravijo svoje spore in
TEHERAN — Nadaljuje se ostra konfrontacija med vojaško diktaturo in ljudstvom, saj je opozicija prešla običajne politične meje, tako da ima šah ob strani samo še vojsko in represivni aparat poleg maloštevilnih izkoriščevalcev izspri-jenega iranskega gospodarskega sistema.
Vesti o malodušju med opozicijo, ki smo jih tudi mi posredovali, so le vtis bežnega opazovalca, saj je položaj hujši kot to dokazujejo občasne vesti. Proizvodnja na naftnih ležiščih in v rafinerijah je res stekla, a ne, ker bi bili delavci prekinili stavko: pri zapletenih napravah so jih nadomestili tuji tehniki in izvedenci iranske vojne mornarice. Stavkovna gibanja se torej nadaljujejo z nezmanjšano o-strino, čeprav je marsikatero dejavnost prevzela vojska.
Tudi prisila ne zadostuje, saj delavci in uradniki prekrižajo roke, ko nimajo za seboj naperjenega o-rožja. Delujejo le najnujnejše službe, ko to tudi izrecno zahtevajo verski voditelji in tudi v takih primerih je storitev prilagojena trenutnim potrebam. Tujim tehnikom na primer telefonsko osebje onemogoča vsakršen pogovor s tujino. Verski voditelji pa skušajo preprečiti svetovno javno mnenje, da ni nasprotovanje tujcem plod reakcionarne ksenofobije, temveč le odpor proti vsem, ki podpirajo šahov režim.
V navideznem teheranskem zatišju se šah na vse kriplje trudi, da bi dal čimvečjo legitimnost svoji vojaški diktaturi. Predsednik vlade general Reza Azhari je imenoval osem novih ministrov, ki niso pripadniki vojske. Šah torej u-resničuje zamisli svojega ameriškega zaveznika, vprašanje je le, če mu bo to uspelo, saj je sestava neke koalicijske vlade nemogoča, ko pa vsa opozicija zahteva
17 T, 1* **	v 1*1 ■	• Tl 1	»v •	. 1 e | »| . mf « I predvsem odstop šaha. Zanimiva
V Italiji vse preveč malih trgovin - rred povišanjem telefonskih tara / je tudi ugotovitev, da verski vo
| ditelji napadajo predvsem monar-......	! hijo. izogibajo se direktnega spo-
rnem ne bo mogla izpeljati nacrto- pacja z vojaki, ko omenjajo pokole, poudarjajo predvsem vlogo po-
Vir inflacije tudi v prerazdrobljenosti trgovskega in avtoprevoznidkega omrežja
RIM — Pri naštevanju dejavnikov. ki so poslednja leta botrovali skokovitemu naraščanju inflacije v Italiji, prepogosto pozabljamo na zle učinke prerazdrobljenosti trgovskega omrežja in nesmotrnega u-stroja na področju trgovskih prevozov.
Po izračunu vsedržavnega združenja trgovcev imamo danes v vsej Italiji nad 1,4 milijona gostinskih obratov, trgovin na drobno in na debelo, veleblagovnic in tržnic, katerim gre prišteti še nebroj potujočih prodajalcev. V primeri s številom prebivalcev je prodajnih enot odločno preveč, saj odpade na vsako komaj 67 duš, medtem ko kažejo podatki Confcommercio, da znaša ustrezno razmerje n.pr. v Vel. Britaniji 1:105 in v ZR Nemčiji 1:115. Če hočemo sliko še izpopolniti. moramo računati nadalje, da imamo pri nas kar 15.664 lekarn, 61.477 trafik in 103.173 bencinskih črpalk.
Z ozirom na razdelitveno omrežje, kakršno je drugod v zahodnoevropskih državah, smo torej v Italiji priča premnogim anomalijam: če imamo vzdolž Apeninskega polotoka nič manj kakor dobrih
250.000	kramarjev, jih drueie v Za padni Evropi tako rekoč skoraj ni zaslediti, še: število veleblagovnih in hipertržnic .je tu še razmeroma nizko v primerjavi z njihovo razširjenostjo v drugih deželah EGS: na milijon prebivalcev razpolagamo samo z 12 veleblagovnicami proti 21 v Franciji in 26 v Vel. Britaniji ter komaj s 17 hipertržni-cami proti 44 v Vel. Britaniji 52 v Franciji in nekaj nad 70 v Belgiji.
Že samo pretirana razdrobljenost prodainih enot in središč negativno učinkuje na oblikovanje končnih, to je nadrobnih cen. kai šele, če tej okoliščini prištejemo še prerazdrobl.jenost avtoprevoznikih tvrdk, ki so neposredno navezane na prodajno mrežo. V veliki večini primerov gre za tvrdke skromnega obsega s številom operaterjev. ki ie zdaleč previsoko
Razdelitveni in prevozni sektor
sta strogo odvisna drug od drugega, ker se pač dopolnjujeta, a tovrstno povezavo med njima pogojujejo tudi splošne gospodarske razmere v deželi. In značilno .je, da se ravno na področju trgovskih prevozov sprožajo tisti mehanizmi, ki izkrivljajo sistem oblikovanja cen. Kot primer navedimo občasno višanje avtocestnin ali dražitev pogonskih goriv, ki povzročata verižne reakcije, a te se nazadnje poznajo pri nakupu na drobno.
K nadaljnjemu stopnjevanju inflacije utegne nedvomno prispevati poleg omenjenih in še drugih či-niteljev tudi morebitno na vitje telefonskih tarif, ki ga zahteva družba SIP, češ da v nasprotnem pri-
vanih investicijskih programov. Povišanje tarif bi letno obremenilo porabnike telefonov v razmerju 600 milijard lir.
Predsednik komisije za prevoze v poslanski zbornici Libertini je ravno včeraj najavil, da bo v četrtek, 23. t.m., sestanek ožjega odbora, ki naj prouči to sporno vprašanje. Kakor je znano, je zahteva družbe SIP naletela na ostro nasprotovanje tako v KPI kot v tajništvu CGIL in CISL, ki so s tehniškega vidika dokazali neutemeljenost tarifne podražitve, medtem ko se druge stranke vladne večine nameri telefonske družbe niso načelno postavile po robu. (dg)
licije in tajne varnostne službe. Ajtoli se končno zavedajo, da je vojska premočna, da bi z njo z lahkoto opravili, bodri pa jih u-gotovitev, da so tudi vojaki šiiti, ki spoštujejo verske nauke.
Na sliki (telefoto ANSA-UPI): teheranski »bazar* je še vedno zaprt v znak protesta proti šahu in vojaški diktaturi.
VARESE — Zaradi uhajanja o-gljikovega monoksida sta včeraj v Cislagu pri Vareseju izgubili življenje komaj triletno dekletce in njena babica.
tem sestanku ponovno potrdili osnove in načela solidarnosti arabskih držav, ki so podprle zakonite pravice palestinskega naroda in palestinskega osvobodilnega gibanja kot njegovega edinega zakonitega predstavnika. Prav tako je pomembno, da so na sestanku sprejeli stališče, da je neizogiben umik Izraela na meje iz leta 1967 in reševanje bližnjevzhodne krize po mirni poti, kar je tudi v skladu z resolucijami Združenih narodov in neuvrščenih držav. Pričakujemo, da bodo arabske države v skladu s sklepi, sprejetimi v Bagdadu, neposredno prispevale v odkrivanju celovite in pravične rešitve bližnjevzhodne krize, za kar se zavzemajo neuvrščene države.*
Časnikarje je zanimal Kalezičev komentar nedavne izjave zahodno-nemškega kanclerja Schmidta o odnosih z Jugoslavijo za »Južnonemški radio*. — V zvezi s tem je ambasador Kalezič dejal: «Z razumljivim zanimanjem ' smo sprejeli izjavo zveznega kanclerja Schmidta, v kateri so odnosi med državama visoko ocenjeni in je ponovljeno zatrjevanje, da zaradi peščice teroristov ne morejo postati vprašljivi dobri odnosi med katerimakoli dvema državama, zlasti pa ne med SFR Jugoslavijo in ZR Nemčijo.
Dopisnika zahodnonemške agencije DPA pa je na tiskovni konferenci zanimalo, v kakšni fazi je sodni postopek proti aretiranim zahodno-nemškim državljanom in kaj je mogoče reči glede izida tega postopka. Kot je znano so jugoslovanske o-blasti pred časom aretirale štiri državljane ZR Nemčije, za katere v Bonnu trdijo, da pripadajo za-hodnonemškim teroristom. Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve je na to vprašanje odgovoril na kratko: «Posto-pek, potek in trajanje postopka, čas sprejetja sklepa ter sklep — vse to je stvar sodišča. O ekstra-diciji ljudi, katerihkoli državljanov, v Jugoslaviji odločajo sodišča, ki so v ustavnem in	, ^ipfe-
mu SFRJ pri odločanju neodvisna. Zato se ne bi rad spuščal v ugibanja o sodnih odločitvah sploh.»
Na vprašanje, kako komentira pisanje nekega italijanskega tednika, de je bil v Jugoslaviji pred kratkim «vrh» terorističnih organizacij pa je Kalezič odgovoril, da gre za
Srhljivo opravilo reševalcev na prizorišču letalske katastrofe v Šri Lanki
(Telefoto ANSA)
.....................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiih"i,i,u
SOUDELEŽBA EDINO JAMSTVO PRAVE ZAŠČITE
Slovenci in demokrati v Avstriji ob drugi obletnici bojkota štetja
Izjave Zveze slovenskih organizacij in solidarnostnih komitejev - Kulturna prireditev na Dunaju
CELOVEC — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je na seji upravnega odbora dne 14. novembra 1978 ob drugi obletnici ljudskega štetja posebne vrste z ugotavljanjem materinega jezika analizirala trenutni položaj naše narodne skupnosti in ugotovila:
«Koroški Slovenci smo z bojkotom preštevanja dokazali svojo politično zrelost, svojo neuničljivo življenjsko voljo in odločno pripravljenost za borbo za dosego pravic, ki nam grejo po členu 7 avstrijske državne pogodbe. u'htl lbr Tudi danes, po dveh letih se kaša, da je bila naša odločitev za bojkot preštevanja pravilna. Preštevanje in statistično ugotavljanje ni primerno sredstvo za izpolnjevanje mednarodnih pogodbenih obvez-reševanje življenjskih
_______r ___ nosti in za
«neumnost, kajti ne v preteklosti, ■ vprašanj skozi več kot pol stoletja niti v bodoče, se teroristi ne bodo zapostavljene in diskriminirane na-mogli sestajati na jugoslovanskem rodne skupnosti. To potrjuje tudi ozemlju.*	I dejstvo, da je zakon o narodnih
skupinah, ki temelji na krivičnem preštevanju, po skoraj dveh letih veljavnosti še vedno neizvedljiv in neizvršen. Na njegov diskriminatorski in omejevalni značaj pa zlasti opozarjajo dejavnosti koroških Slovencev, ki so posebno razvite in živahne prav v tistih krajih, ki jih zakon sploh izključuje iz rešitve
Ponovno poudarjamo, da zakon o narodnih skupinah ne pomeni izpolnitve člena 7 državne pogodbe, temveč spričo okrnjevanja krajevnega, stvarnega in personalnega območja manjšinskih- določil državne pogodbe na osnovi, diskriminatorskega preštevanja krši tozadevna jasna določila državne pogodbe in je zaradi delitve pripadnikov manjšine, za katere velja člen 7. na osem kategorij z različnimi pravicami, tudi protiustaven.
Koroški Slovenci zato take izpolnitve člena 7 državne pogodbe in take zakonite ureditve naših življenjskih vprašanj nikdar ne more- * v
KONČNO NAŠLI IZGUBLJENI DEKLICI
mo sprejeti in zakon o narodnih skupinah odločno odklanjamo. V "j naši odločitvi nas ne morejo omaja1* razni poskusi vplivanja, pritiska 1 razdvajanja, kakor nas tudi s Pra cesi, ki še vedno grozijo desetinam naših mladincev in aktivistov, morejo odvrniti od našega pravična' ga boja za uresničitev takih P°g°j jev, da bosta zagotovljena obstoj in vsestranski enakopravni razv°J slovenske narodne skupnosti
Ob obletnici preštevanja, ki je menilo mejnik v naši borbi za ure->' niCItetr Člena 7 državne pogodba, zato zahtevamo ukinitev politični procesov proti vsem tistim,_ ki * se borili za demokratično reševanj manjšinskih vprašanj. Na vlado *** vse pristojne činitelje ra ponovn^ apeliramo, da skupaj z nami išceJ^ in najdejo sporazumno pravično re' Šitev kljub navidezni zakoniti ure’ ditvi slej ko prej perečega in Pr8_ zaradi sedanje diskriminatorske u' reditve še vedno odprtega vprasa' nja naše narodne skupnosti.*
Podobno tiskovno poročilo je tudi salzburški solidarnostni Boni te za pravice manjšin, iniciativ*1 skupina za pravice manjšin na u naju pa je ob obletnici preštevanj priredila kulturno prireditev, na k* teri so nastopili hrvaška tarnbur ška skupina in drugi izvajalci, so s svojim nastopom praktično n kazali svojo solidarnost z manjs nami v Avstriji in tako tudi na5j. pili proti nedemokratičnemu in 0' skriminacijskemu postopanju 8 strijske vlade. »Enotnost*, časop* solidarnostnih komitejev v nemške jeziku, pa v svoji novembrski st vilki pod naslovom «Dve leti Pozl1 . je* objavlja komentar, v katere je med diugim rečeno: »Da bi * vedela nasprotje resnice, je vla« izdala sto milijonov šilingov, *. zultat preštevanja pa ji je k ško°
Neznani leteči predmeti «strašijo» nad Abruci
Očividci tudi včeraj opazili dva velika leteča krožnika, kar je povzročilo precej preplaha
PESCARA — Neznani leteči predmeti (UFO) že vrsto desetletij napihujejo domišljijo ljudi, saj so skriimostni pojavi za človeka vedno privlačni. Poleg tega pa vzbujajo NLP v javnosti tudi precej strahu, kajti marsikdo z grozo pomisli kai bo, ko bodo leteči krožniki pristali na zemlji in iz njih izstopili morebitni čudni potniki.
V zadnjih časih so očividci zagledali na italijanskem nebu več takih skrivnostnih letečih predmetov, kar je nekatere spodbudilo, da se začnejo znanstveno ukvarjati s pojavom NLP. Inž. Stefano Breč-cia, ki že vrsto let preučuje gibanje' neznanih letečih predmetov, je ugotovil, da se ti v nekaterih italijanskih deželah pojavljajo nogo-steie kot v drugih, la tmarsovce» je slej ko prej najbolj privlačno nebo nad Abruci, v pasu med noro Gran Sasso in Jadranskim morjem, saj v tei deželi skoraj ne mine dan, da ne bi prebivalci zagledali na nebu čudno svetlikajočih se
predmetov. Inž. Breccia zaenkrat ne ve odgovora na vprašanje, od kod NLP ali UFO prihajajo, vendar je ugotovil, da so ti leteči predmeti tehnološko taJco izdelani, da jih človek ne ot mogel enako.
NLP nad Abruci torej. Tudi prejšnjo noč so jih videli. Na nebu se je svetlikal ogromen leteči krožnik, ki ie komuniciral z nekim drugim letečim predmetom nad jadranskim morjem, kar je med prebivalstvom vovzročilo precej panike. NLP so vidni več ur, tako da so jih mnogi tudi fotografirali, kar Domeni, da ti leteči predmeti vendarle niso sad domišljije posameznikov. Ob opazovanju obeh NLP je znanstvenik Vittorio D’Ascanio ir Abrucov ugotovil, da se leteči predmeti pregibi je jo z izkoriščanjem magnetske hidrodinamične energije in težnostne sile, oziroma energije. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je. da neidentificirani leteči predmeti obstajajo. Kaže, da so bili tudi vzrok smrti dveh'ribičev, kar
pa zaenkrat ni še dokazano. Kljub temu se da sklepati prav v to smer in to potrjujejo tudi čudne okoliščine. v katerih sta umrla brata De Fungentiis.
Brata sta izginila v noči 13. oktobra, medtem ko sta ribarila v Jadranskem morju, saj sta bila po poklicu ribiča. Drugega dne so ju našli ob njuni prevrnjeni, a nepoškodovani ribiški ladji. Obdukcija je pokazala, da v pljučih ni bilo niti kapljice morske vode. govori pa se tudi, da sta bila po vsem telesu popihana z nekakšnimi črnimi madeži.
(mč)
VČERAJ PRI VIDMU
Hud spopad med roparji in policijo
VIDEM — Ko je komisar videmskega letečega oddelka skupaj z nekaterimi Agenti vdrl v zlatarno v
Pasian di Prato v videmskem predmestju, so jih zlikovci, ki so bili hudo zaposleni s pospravljanjem dragocenosti, sprejeli s silovitim ognjem iz brzostrelke in samokresov.
Neka obhodnica je namreč opazila, da je v zlatarni več sumljivih oseb. Ko je prišla okrepitev, so obkolili poslopje. Agenti so na streljanje odgovorili in pri tem ranili dva lopova, 19-letnega Luciana Budo-rovicha brez stalnega bivališča in 28-letnega Claudia Toccacerija iz Rima. Drugi štirje so izkoristili zmešnjavo in temo ter zbežali.
Če bi rop uspel, bi nagrabili zlata in draguljev v vrednosti več stotin milijonov lir. Že v prejšnjih mesecih je šest zlikovcev napadlo lastnika zlatarne in njegovega sodelavca, ju preteplo ter zaprlo v varnostno blagajno ter odneslo za več kot 50 milijonov lir še neobdelanega zlata. Še pred tem pa so zlatarno že večkrat poskušali oropati.	‘	-
COMO — Triletno Eloise in 4-letno Samantho Alessi so končno našli živi in zdravi. Deklici sta se namreč pred nekaj dnevi oddaljili z doma z babico, nakar se je za njimi izgubila vsakršna sled. Z babico sta preživeli kar tri dni na prostem in'Sicer na hribu Čarate Utrio, ki je precej oddaljen od vasi in do katerega vodijo le redke pati. Ženska, Gina Gelinchi, že precej časa boleha za arteriosklerozo in je verjetno v trenutku popolne amnezije izgubila pravo pot. Vse tri dni je deklici preživljala s kosom kruha, ki ga je imela slučajno s seboj. Naključno sta včeraj zjutraj šla tam mimo dva lovca, ki sta takoj obvestila policijo. Karabinjerji so deklici in žensko takoj pospremili v bolnišnico, vendar je bilo njihovo zdravstveno stanje kljub premrazitvi kar zadovoljivo, tako da so jih lahko takoj izročili zaskrbljenim sorodnikom.
Na sliki: Eloise in Samantha v družinskem krogu. (Telefoto ANSA)
MADRID — V središču Madrida sta včeraj zjutraj dva mladeniča s štirimi streli v glavo umorila španskega sodnika Juana Francisca Canovesa. Za časa Francove diktature je bil Canoves predsednik sodišča za javno varnost, ki je sodilo političnim zločinom proti režimu,
prinesel še posmeh: odločni odg^ vor manjšinskih organizacij in mokratične javnosti se je glasil 't bojkot (...). Kaj ste nam doslej lahko ponudili: diskriminacijo, kr' minalizacijo, procese proti 30 sl® venskim aktivistom, poklicne sika«® proti hrvaškim učiteljem, obisK državne policije in vohljanje z zastopniki vseh narodnih skupi*1 ^ in vaša »vzorna* rešitev ni dala s nobene pravice. Pred dvema let0>®f ste nas vprašali, naši odgovori n*' koli ne bodo odnehali*. (SindoK/
V OKVIRU OBISKA NA BLIŽNJEM VZHODU
Andreotti in Forlani dopotovala v Egipt
KAIRO — Po uspešnem obisku v Tripolisu, ki se je zaključil z uradnim vabilom predsedniku Gedalfiju, naj obišče Italijo, kar je ta z zado voljstvom sprejel, sta ministrski predsednik Andreotti in zunanji minister Forlani včeraj dopotovala v Kairo, kjer se pričenja druga etapa njunega obiska na Bližnjem vzhodu. Iz Kaira bosta namreč bdšla še
v Jordanijo in Irak.
Na kairskem letališču so italijanske goste pričakali vsi predstavniki egiptovske vlade z ministrskim pred sodnikom Khalilom na čelu. Takoj zatem sta se Andreotti in Forlani sestala s predsednikom Sadatom, ki jima je podal svojo oceno položaja na Bližnjem vzhodu, zlasti v luči sedanjih prizadevanj za sklenitev miru z Izraelom in zaključkov bagdadskega vrha arabs':ih držav, ki so La prizadevanja zavrnil«.
Brez dvoma sta Andreotti Forlani razpravljala o tem
in
vpr®‘
šanju dosti bolj sproščeno kot s*8 to lahko naredila v Tripolisu. I*®j lijanska vlada je namreč že vsega začetka, kot je to storila *“' di evropska deveterica, izrazila za dovoljstvo ob Sadatovih pobud8 Danes se bosta italijanska drf8^ nika sestala z ministrskim Pr?? sodnikom Khalilom, V ospredju n®* do izredno zapleten položaj na teITI področju (pri tem naj omeni*11?' da italijansko letalo ni poletel« 1 Tripolisa naravnost v Egipt. 8*V" pak je moralo prej na Kreto, ® ne bi kršilo libijskega zračnega ridorja) kot tudi gospodarska vp*'a' Sanja. Posebno skrb bodo posve*1' li obojestranski menjavi, saj _ letos italijanski deficit I samo **?' sproti Egiptu dosegel kar 230 *1*1" lijard lir. (db)