novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 800 lir št. 26 (385) • Čedad, četrtek 2. ju lija 1987 Si apre una nuova stagione per noi di Ferruccio Clavora I risultati della recente consultazione elettorale comprendono alcuni aspetti che meritano di essere proposti alla riflessione dei lettori e comunque tenuti presenti dalle forze culturali, sociali, economiche e politiche nella definizione delle loro future strategie relative alla fascia confinaria della provincia di Udine. Complessivamente si può dire che sono state premiate le forze della speranza e del progresso, mentre sono state severamente punite quelle che ancora oggi si rifanno a paurosi messaggi politico-culturali in auge negli anni ’50. Chi ha agitato spettri invecchiati, invocato paure inconsistenti, dato di noi l’immagine di una comunità assediata, sulla difensiva, timorosa di se stessa, ha ricevuto una secca e definitiva smentita. Chi ha invece realisticamente delineato un futuro migliore, fondato sulla capacità della nostra comunità di gestirsi positivamente le provvidenze che deriveranno dalle varie leggi in procinto di essere approvate, ha ricevuto l’implicito mandato di guidare questo processo di sviluppo. Ha vinto quindi l’immagine di una comunità dinamica, vivace, moderna, decisamente proiettata sul futuro e che fa del rafforzamento della propria identità etnica la base di qualsiasi progetto di sviluppo. Una analisi particolareggiata dei risultati delle singole formazioni politiche porta a prendere atto della continua erosione dei consensi alla Democrazia Cristiana. Mentre a livello nazionale la DC recupera, perde in Regione ma la sua sconfitta è netta nella fascia confinaria della provincia di Udine ed in particolare nei comuni sloveni. In quest’ultima area il calo democristiano non è solo di ordine demografico, ma è molto più chiaramente il segnale della fine di una politica che se non verrà rapidamente e sostanzialmente rivista porterà in breve al suo definitivo tracollo elettorale, essendo già consumato il suo tramonto politico. Indicativo a questo proposito è il dato che dopo S. Pietro al Natisone, in questa tornata elettorale la DC ha perso la maggioranza politica anche a Gri-macco, Lusevera, e Resia. Era diventata negli ultimi anni una consuetudine quella di vedere la DC recuperare in occasione di elezioni politiche le maggioranze perse a livello di elezioni comunali. Questo è un ulteriore passo indietro, probabilmente definitivo. II secondo punto da mettere in evidenza è la netta affermazione del PSI che diventa il secondo partito in tutta la fascia confinaria e che può ora proporsi — se saprà esprimere una classe dirigente all’altezza del compito e precisare alcuni aspetti non ancora del tutto chiari sugli aspetti culturali e linguistici della tutela — quale forza trainante ed aggregante per una alternativa politica democratica e di progresso. Nonostante gli attacchi più duri delle forze sciovinìste, il PCI ha perso meno che a livello nazionale e regionale. Va dato atto a quel partito di aver saputo rimanere coerente alla sua impostazione in materia di tutela della minoranza slovena anche nei momenti più difficili e quindi quando alcuni cedimenti potevano apparire elettoralmente gratificanti. Le forze minori contrarie alla tutela (PRI, PLI, PSDI) hanno subito una secca sconfitta che dovrà farle riflettere seriamente, pena il rischio di una loro scomparsa dallo scenario politico locale. È stato così dimostrato che la rincorsa all’«italianità» è una carta perdente. I tentativi di drammatizzazione della campagna elettorale sono miseramente falliti. Speriamo che i fautori di quella insensata azione ed i loro mandanti esterni si rendano conto che nonostante loro la nostra popolazione è cresciuta culturalmente, civilmente e politicamente e che non si lascia più intimorire da argomenti che ormai hanno come unico effetto quello di ridicolizzare coloro che li sostengono. Questa può essere una prima valutazione dell’andamento delle recenti elezioni e delle conseguenze dei risultati ottenuti dai vari partiti sulle prospettive della nostra comunità. Un ’altra riflessione andrebbe aperta ora sia sulle conseguenze del voto a livello regionale, che sulla necessità per le organizzazioni slovene di ripensare la loro strategia, non solo in base alla nuova fase politica ma anche per cogliere il nuovo che emerge dalla comunità slovena nel suo complesso come testimonia la tavola rotonda organizzata un mese fa a Gorizia da due organizzazioni giovanili slovene. Una nuova, interessante stagione politica si apre per noi. Ritengo che siamo in grado di giocare, al meglio, le nostre carte. LEP USPEH 14. NATEČAJA ZA SPISE V SLOVENSKEM DIALEKTU Kjer so otroci je tudi sonce Na Moji vasi podelili tudi Lastre Landarske banke Veliko roza sonce, ki je vsem nagajalo an kazalo dug rumen jezik je bluo obiešeno na plavem nebu. Pod njim veliki Žaklji vsieh farb, kjer so bli zbrani Šenk, veliki kupi Vartca an rumeni diplomi. V ajarju pa note an glasi lietošnjega Sejma beneške pie-smi. V takole napravjeno telovadnico Sriednje šuole v Špietru so se začel v nediejo popudan zbierat otroc an njih družine, ki so paršli iz vse Benečije pa tud iz Tarsta an Gorice. Sta že zastopil, de je biu praznik Moja vas, ki je biu lietos že 14. krat. Bli so otroc, smo jal, ble so njih družine, bli so predstavniki oblasti. Za špietarski kamun je vse pozdravila Bruna Dorbolò, ki je asesor za kulturo, župan Marinig, ki je tudi pokrajinski svetovalec je pozdravu v imenu pokrajinskega odbornika za kulturo. Praznik Moje vasi se je začeu, ko po navadi, s podelitvijo Lastre Landarske banke, ki stajo prejela takuo ki pišemo na drugem mestu Renzo Gariup — Žnidarjev iz Topolovega an Liliana Spinozzi iz Čedada. Tala nagrada, takuo, ki je jala žirija želi bit na pohvala dielu, ki je bluo opravljeno med lietom, pa tud spodbuda, da se ga publikà, takuo de bo znano buj velikemu številu ljudi an ne nazadnje za zbudit pri drugih, posebno pri mladih, voljo an željo za pisat an študiat. Tele reči jih je po-viedala an prof. Liliana Spinozzi, ki je na kratko razložla, kaj je ona studiala, duo je biu B. De Courtenay. Pomien Moje vasi pa tud dužnuo-sti, ki jih imajo javne ustanove od kamuna do pokrajine an napriej, sta podčrtala Bruna Dorbolò, ki je napisala an ona no temo Moja vas, an Firmino Marinig. Jau je, de bi bluo trieba, de je že cajt po štierdeset liet narest leč daržave za zaščito slovien-ske skupnosti, kar pride reč je doluo- žu priznat nam naravne pravice, pa tudi pomagat se arzšertit pravici an beri na strani 3, 4 in 5 Makuc in Ceschia v razstavljata v Spetru Velik kulturni dogodek letošnjega špetrskega praznika je bila razstava Srečanja, ki sta jo letos že četrtič priredila beneški Študijski center Nedi-ža in Društvo beneških likovnih umetnikov. Tokrat sta se v veži srednje šole predstavila dva velika mojstra, eden iz Slovenije, Vladimir Makuc, drugi iz Furlanije, Luciano Ceschia. Kot pravi že sam naslov prireditve, gre za pobudo, ki prispeva k zbliževanju, soočanju, medsebojnemu spoznavanju dveh različnih svetov, k pretoku izkušenj in informacij med dvema narodoma, ki živita, delata in ustvarjata drug ob drugem, dosti krat sodelujeta, še več krat pa se ne poznata. V tem ustvarjalnem dialogu imata pozitivno vlogo študijski center Nediža in DBLU, ki obenem skušata vključiti Špeter in Nadiške doline v sodobne kulturne tokove in bistveno obogatiti tukajšnje kulturno beri na strani 3 Record d alla Beneška Otroci v špetrski telovadnici. Spodaj pa Bruna Dorbolò in Firmino Marinig pad son-cam Moje vasi Pokrajinski odbornik Pelizzo ima na svoji levi Ceschio, na desni pa Makuca nagrajevanju mednarodnega slikarskega natečaja Podobe iz NadiSkih dolin. Ime zmagovalcev na 3. strani Alla fine i 94 quadri delle «Immagini delle Valli del Natisone» ci sono entrati tutti e gli allestitori della mostra, Paolo Manzini in testa, hanno tirato un sospiro di sollievo. La giuria era stata severa: solo la metà dei quadri presentati all’Vili concorso internazionale di pittura (per l’esattezza 42) erano risultati «degni» di essere esposti. Milko Rener, critico ed insegnante di storia dell’arte, Marko Kravos, poeta ed editore, Bepi Liusso, pitto- re, Renzo Rudi architetto e «designer» e Paolo Petricig, presidente dell’associazione artisti della Benecia avevano lavorato per ore, ma il loro verdetto non soddisfaceva del tutto il direttore dell’associazione. E le opere sono tutte esposte, anche se nella disposizione si sono volute rispettare le decisioni della commissione giudicatrice. Il folto pubblico ha capito la cosa continua a pag. 3 DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJNA Po kratki «tehnični» krizi nova vlada V NEDELJO 28. JUNIJA Tovariško in prijateljsko srečanje na Demokristjan Adriano Biasutti je biu spet, trecji krat, izvoljen za predsednika deželne vlade Furlanije-Juljiske krajine po kratki krizi, ki pa je bla, takuo ki so vsi pravli samuo tehnična ne pa politična. Trieba je bluo diet druzega človieka na miesto podpredsednika an asesorja za zdravstvo Renzulli, ki po telih zadnjih volitvah je šu v Rim. Ob teli parložnosti pa so se na deželi an no malo pomešale karte an «poltrone». Izvoljen je biu Gonano takuo socialdemokratom so nazaj dal miesto odbornika, ki so ga bli zgubil po tistim prehodom od PSDI do PSI, ki so mu dal ime «semplificazione». Po teli poti je paršlo.do nieke združitve med dviema partitami in Predsednik: Adriano Biasutti (KD); podpredsednik in odbornik za industrijo Gianfranco Carbone (PSI); odbornik za finance in zunanje odnose Dario Rinaldi (KD); odbornik za izobraževanje, poklicno usposabljanje in kulturne dejavnosti Dario Barnaba (PRI); odbornik za obrt, kooperacijo in iz-seljeništvo Vinicio Turello (KD); odbornik za kmetjistvo Silvano Antonini (KD); odbornik za delo in socialno skrbstvo Mario Brancati (KD); odbornik za krajevne ustanove Renato Bertoli (PSDI); načelnik (capogruppo) socialistov Saro bo guoriu v imenu obieh partitu. De pa ni bila tala zadnja samuo tehnična kriza dokaže an fakt, de je paršlo do drugih zamenjav an kam-biamentu. Francescutto, pordenon-ski socialist, ki je biu odbornik za industrijo ni vič v vladi, je samuo svetovalec. Na njega mestu je tržačan Carbone. PSI po drugi strani niema obednega svojega predstavnika iz videmske pokrajine v odboru. Glih takuo je zgubiu miesto odbornika demokristjan iz Trsta Nodari, saj bo sada na njegovem mestu Braida (KD) iz Vidma. Takuo Tarst ima adnega asesorja maj, buj močna pa je rata-la v deželni vladi pordenonska pokrajina, ki ima 5 asesorju, adnega vič. odbornik za proračun in načrtovanje Nemo Gonano (PSDI); odbornik za javna dela Adriano Bomben (KD); odbornik za higieno in zdravstvo Luigi Manzon (PSI); odbornik za promet in prevoze, pristanišča in civilno zaščito Giovanni Di Benedetto (KD); odbornik za trgovino in turizem Carlo Vespasiano (PSI); odbornik za osebje, komunitarne zadeve in za zemljiško knjigo Paolo Braida (KD); odbornik za obnovo potresnega območja Roberto Dominici (KD). V počastitev praznika Dneva borca je bilo v nedeljo 28. junija tovariško srečanje na Hlevniku. To je lep kraj nad Foni, kjer je bilalO. maja 1943. leta velika bitka med partizani in fašisti. Proslava je bila namenjena tudi srečanju prebivalcev z obeh strani meje. Za to priložnost je bil odprt tudi maloobmejni prehod Solarje nad Dreko, ki je, nažalost, že več let zaprt. Pobudo za to srečanje, ki je že 8. po vrsti, so dali krajevna konferenca SZDL, krajevni odbor Zveze borcev NOV in Lovska družina (jagri) iz Volč pri Tolminu. To srečanje je namreč namenjeno tudi lovcem z one in druge strani meje, predvsem pa «jagram» iz Volč in naše Dreke. Naj omenimo, da je bilo lansko leto lepo srečanje med jagri na Solarjih, na italijanski strani, srečanje ki so ga organizirali dreški jagri ob prisotnosti domačih, krajevnih, provincialnih in deželnih oblasti. Tudi nedeljskega srečanja se je udeležilo veliko število lovcev iz dre-ških vasi, ki so se pogovarjali o skupnih interesih, o sodelovanju, o uspehih in težavah s predstavniki Lovske družine iz Volč. V kulturnem programu sta sodelovala moški in dekliški pevski zbor iz Volč, ki sta ubrano zapela več znanih narodnih in partizanskih pesmi. Korajžno in ponosno so nastopili domači pionirji z recitacijami. Slavnostni govornik je bil bivši predsednik občine skupščine Tolmin, tov. Rutar, ki je govoril o borbi in pridobitvah NOB, o sedanji ekonomski krizi, o vzrokih, ki so do nje pripeljali. Govoril je tudi o dobrih so- sedskih odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Bratski pozdrav številnim prisotnim je prinesel v imenu slovenskih organizaciji Benečije Izidor Predan-Dorič. «Na tem srečanju vidim in čutim duh naše Kamenice, to je prireditev, ki smo jo nad deset let organizirali pod imenom: kulturno srečanje med sosednjimi narodi. Mi smo se rodili bratje in takšni hočemo ostati. Tisti, ki nas «bazgajo in štakajo» enega proti drugemu, ne bodo imeli uspeha. Na tej zemlji so se v preteklosti razvijale in vršile hude vojne bitke. Trpele so vasi, krvaveli so ljudje na eni in drugi strani meje. In kaj je lepšega kot tako srečanje, ki gradi Za tri dni — od četartka do sabo-te — se je v Čedade guorilo o problemu alkoholizma. Na posvetu so paršli iz ciele Italije, prisotnih je bluo vič ku stuo ljudi, ki dielajo an se trudjo za pomagat alkoholistam ozdravit: psicologi, miedihi, assistenti sociali, infermieri.... Manjkali pa so pru tisti miedihi, ki imajo ambulatorje tle par nas, kjer problem od alkoholizma je zaries velik, buj ku po cieli Italiji. An tuole nam potardjo nekatere številke: če po cieli Italiji v adnim liete vsak človek popije 140 litru vina, tle v Furlaniji — Julijski krajini se ga popije 170 na glavo. Vsakih 100 ljudi, 24 imajo težave zaradi alkohola; v naši deželi go na 100 taužent ljudi, 87 jih muarje medsebojno ljubezen na mestih in krajih, kjer je nekoč vladalo sovraštvo? Delajmo vsi skupaj, da bomo z ljubeznijo prevladali sovraštvo, delajmo vsi skupaj, da bo ta naša meja, ki je že najbolj odprta na svetu postala še bolj odprta» je med drugim dejal Predan in Kovačeva planina je zagrmela z aplavzi. Ljudsko rajanje se je nadaljevalo še dolgo popoldne. Ni manjkalo ne pijače ne jedače. Vsa čast organizatorjem. Upamo, da se bomo prihodnje leto srečali še v večjem številu. Prihodnjič bomo objavili fotografijo skupine beneških Slovencev, ki se je udeležila srečanju na Hlevniku. vsako lieto zavojo pijače, v ostali Italiji pa 50. Go na vse bunike, ki so ri-koverani v čedajskem špitale, glih pu (509/0) so rikoverani zaradi alkohola, takuo ki je jau primario Rotolo. Zlo žalostno an huduo je, de na posvetu so manjkali tisti miedihi, ki so narbuj blizu ljudem, tistim ki pijejo an njih družinam, je jau miedih Roberto Bosio, tosikolog. Tle par nas je puno diela za narest ne samuo za pomagat tistim, ki imajo težave zaradi alkohola, pa tud za de pride na-pri an rata močna na nova kultura glede pijače. Dok se bomo smejal tistim, ki na pijejo al pa norca dielal s pijanci, brez študierat na nagobar-nosti an tragedije tele boliezni, tež-kuo se bo kieki spremenilo na buojš. Vsi smo dužni kieki narest. Sestava novega deželnega odbora Narvič jih mu alkoholizma 3., 4. IN 5. JULIJA Noč na jezeru na Mostu na Soči Za gospodarstven Per gli operatori economici Danes bi pričeli kar pri obveznostih, ki so pred slehernim gospodarstvenikom v naslednjih 15 dneh. Oggi iniziamo immediatamente con le scadenze che devono essere affrontate dagli operatori economici nei prossimi quindici giorni. 5.7. - Zapade rok za prijavo in plačilo davka IVA za mesec maj; scade il termine di presentazione del conteggio e il pagamento dell’I-VA per il mese di maggio. 15.7. - podjetja morajo nakazati davčne odtegljaje 1RPEF profesionalcev in trgovskih zastopnikov; scade il termine di pagamento delle ritenute IRPEF sulle prestazioni dei liberi professionisti e dei rappresentanti di commercio. 15.7. - vsa podjetja vpisana v sezname Trgovinske zbornice morajo poravnati letno pristojbino, ki znaša Lit 59.000.-; temu znesku moramo dodati še pristojbine predvidene za filiale ali pomožne urade. Trgovinska zbornica je morala dostaviti do 5. julija predvidene položnice, na katere bodo morali gospodarstveniki vpisati tudi število uslužbencev in izpolniti vse ostale zahtevane statistične podatke. V kolikor podjetja niso prejela položnic jih morajo zahtevati na pristojni Zbornici, saj v obratnem primeru, bodo morala plačati globo in zamudne obresti. Tutte le ditte iscritte negli elenchi della Camera di commercio (CCIAA) dovranno pagare la tassa annuale su apposito modulo di versamento. La tassa è di Lit. 59.000.- alla quale vanno aggiunte le sopratasse per ogni filiale o ufficio staccato. Gli imprenditori dovranno inoltre completare il formulario con il numero degli addetti occupati come pure con altri dati statistici richiesti. Tutti gli imprenditori che non abbiamo ricevuto i formulari entro il 5. luglio devono richiedere il duplicato alla CC1AA poiché il pagamento può essere eseguito esclusivamente sui formulari predisposti. Riteniamo doveroso precisare che per i ritardatari sono previste multe e il pagamento di interessi passivi. Posebne vesti za obrtnike Informazioni specifiche per gli artigiani Zavod za razvoj obrti iz Vidma (ESA) je tudi letos razpisal razne tečaje, ki naj bi bili na sporedu jeseni. To je sicer le predlog a tečaji bodo organizirani samo v slučaju, da se bo prijavilo zadostno število podjetnikov ali uslužbencev; ravno tako bo določen sedež tečajev na podlagi števila prijavljencev. L’Ente sviluppo artigianato (ESA) di Udine ha diramato una circolare con la proposta di vari corsi di for-mazionale imprenditoriale da tenersi in autunno. Questo è solamente una proposta e i corsi verranno organizzati esclusivamente se ci sarano sufficienti adesioni; la sede dei corsi verrà fissata anche in base alle adesioni degli artigiani. PATRONAT INAC iz Čedada sporoča, da v soboto 4. julija od 9. do 12. ure bo na njega sedežu ul. Manzoni, 25 predsednik belgijanskega sindikata FGTB Lucien Charlier ki bo odgovarjal na vsa vaša vprašanja Če vas kiek skarbi an tišči obarnitase na Patronat lnac v Čedadu - tel. 730153 Danes si bomo ogledali prvi del predlogov. Kdor smatra potrebno ali koristno, da se tečaja udeleži se mora prijaviti v najkrajšem času ali neposredno ali potom uradov SDGZ. Oggi ci softermiamo sulla prima parte della proposta. Chi dovesse ritenere di aver individuato un corso adatto alle sue necessità deve provvedere alla iscrizione o direttamente o tramite gli uffici dell’URES dove potrà ricevere ulteriori e dettagliate informazioni. Tečaji nàmenjeni podjetnikom -Corsi di formazione professionale 4 ali 5 popoldnevov: splošni tečaji o vodenju uslužnostnih in proizvodnih podjetij; 2 ali 3 popoldnevi: specifični tečaji vedno za vodenje uslužnostnih ali proizvodnih podjetij; dvakrat ali trikrat koncem tedna: nadaljevalni tečaji za vodenje podjetij, katerih se bodo lahko udeležili le tisti obrtniki, ki so že opravili začetni tečaj; 4 o 5 mezze giornate: corsi di base per imprese di servizi e di produzione; 2 o 3 pomeriggi: corsi specializzati per conduzione di imprese di produzioni o di servizi; 2 o 3 fine settimana: corso avanzato di conduzione aziendale. A detti corsi potranno prender parte solamente quegli imprenditori che hanno seguito i corsi di base; 3 dnevni tečaj za avtoprevoznike na temo vodenje podjetja 3 giorni; corso specifico per conduzione di aziende trasporti conto terzi di 1 dan: osnovni tečaj za lesno stroko na temo higijene pri delu in pro-tinezgodno zavarovanje 1 giorno: corso specifico per il settore del legno e precisamente sull’igiene sul posto di lavoro e sulla prevenzione degli infortuni. (zk) Letos se bo ponovila na Mostu na Soči, blizu Tolmina Noč na jezeru, prireditev, ki ima za sabo že dolgo tradicijo in program katere je letos še posebno bogat. Na tej prireditvi bo sodelovalo 1200 ljudi od športnikov, članov kulturno umetniških skupin do gostincev. Za tiste, ki so zainteresirani objavljamo program prireditev v celoti. Petek, 3. julij -ob 16. uri - Nočni turnir v malem nogometu - ob. 17. uri - srečanje borcev in aktivistov Tolminske - ob. 17.30 uri - nastop pihalne godbe iz Tolmina - ob 18. uri - glasbeni večer pod lipo; - slikarska razstava tolminskih slikarjev-amaterjev - ob 20.30 uri - ples na jezeru z ansamblom Avtomobili Sobota, 4. julij - ob 8. uri - mednarodno ribiško tekmovanje; mini sejem za vsakogar in za vse - ob 18. uri - nastop folklorne skupine Razor iz Tolminskih Raven; - večerni skoki kajakašev z mostu v jezero; modna revija Boutique iz Nove Gorice - ob 20. uri - ples na trgu, ob jezeru in na vrtu hotela Kompas - ob 20.30 uri - srečanje treh jezer -Bohinj, Bled in Most na Soči - kviz, tekmovanje z diapozitivi na vrtu hotela Kompas Nedelja, 5. julij - ob 13.30 uri - Start kajakaškega maratona Kobarid-Most na Soči - ob 14. uri - šalijve točke lokostrelcev - ob 15.30 uri - srečanje treh jezer -šaljive igre na vodi - ob 17. uri - nastop folklorne skupine iz Bohinja - ob 17. uri - živ - žav z Andrejem Šifrerjem - ob 18. uri - ples na trgu, ob jezeru in na vrtu hotela Kompas s humoristoma Vinkom Šimekom in Jakom Šraufcigerjem - ob 21. uri - nastop plesne skupine Comet iz Ajdovščine - ob 21. uri - nočni skoki z mostu v jezero. Program prireditev bodo popestrili še zmajarij, jadralci na deski ter balonarji. Bardo - Lusevera Praznik SVETE MARIJE ZDRAVJA in DAN EMIGRANTA bo 3.4. in 5. julija Praznik se začne v petek pozno popoldne z otvoritvijo «kioskov» in s plesom. Igral bo harmonikar Ezio potem Disco dance V soboto z začetkom ob 16. uri Dan emigranta V nedeljo ob 11. uri sveta maša s poljubljanjem križa. Popoldne druge prireditve. Zvečer ples s ansamblom Zvezde iz Opčin. Bardo vas čaka! Sekcija bivših emigrantov Center za kulturne raziskave s 1. strani MOJA VAS Kjer so otroci je tudi sonce meru. Marinig je guoriu tudi o interesu, ki ga ima Pokrajina an posebno komisija za kulturo, v kateri so predstavniki vsieh partitu, za probleme jezika an kulture. Tel interes se kaže tudi v želji, da bi se vsa komisija srečala slovienskimi organizacijami vse videmske pokrajine od Pra-potnega do Kanalske doline. Tuole srečanje, ki bi muorlo bit že pomladi je pa bluo odloženo zarad volitev, bi muorlo bit organizano v kratkem. Besied pru za pur ni bluo dost, vse-glih pa so otroc težkuo čakal na tiste Šenke, ki so jih zaslužil, saj so dost an pridno dielal za natečaj. Ko so začel dajat an klicat vse otroke an suole po imenu je ratalo v telovadnici še buj živahno. Muormo pa reč, de so organizatorji poskarbiel an lietos za kulturni, zabavni program. Paršla sta pred publiko čarovnik, prestigiator an njega asistent, med- • tem ko je Checcho z njega kitaro ustvarjau posebno atmosfero. Parvi je biu zaries bardak an je znu dielat vsieh sort čudežev. Vse pa mu je ve-derbu asistent,ki je biu takuo naro-dan, de je odkru vse truke. Otroc pa mu nieso zamierli, bli so še posebno radi, saj so bli pru ustrašeni, kadar so, recimo videli, kuo je odriezu roko. Trieba je zaries pohvalit Franca an Germana, pohvalit je trieba pa tud našega starega parjatelja Luciana Chiabudina, ki je tel program inventù. Takuo z veseljem otruok, s smie-ham njih an te velicih, z zadovoljstvom organizatorjev se je zaparla • • *-*nja Moja vas. Lekar bo trieba, otroc, de se deneta spet na dielo. Za druge lieto, ko bo Moja vas praznovala 15 liet, pari de organizatorji par-pravjajo velike reči. Zatuo, vsi na dielo. s prve strani Makuc in Ceschia življenje. Ob prisotnosti obeh umetnikov, ki v Špetru razstavljata slike, grafike, tapiserije in kipe, so zanimivo razstavo odprli v petek zvečer. Pozdrav v imenu prirediteljev je prinesel prof. Pavel Petricig. Spregovorila sta tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin in pokrajinski odbornik Giovanni Pelizzo, medtem ko je kritik Milko Rener predstavil delo Makuca. Naj povemo, da so se otvoritve udeležili številni predstavniki krajevnega političnega, in kulturnega življenja. Med njimi naj omenimo predsednika Gorske skupnosti Chia-budinija, pokrajinskega svetovalca Blasetiča, bivšega poslanca Lizzerà, odbornico Bruno Dorbolò in predsednika pokrajinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze prof. Černa. Po že ustaljeni tradiciji se je lepa prireditev zaključila z glasbo. Nastopil je pihalni trio iz Vidma. Naj povemo na koncu, da bo razstava odprta do 7. julija, vsak dan od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30. dalla la pag. Record di quadri ed ha apprezzato. E si trattava di un pubblico particolarmente attento ed interessato, via quello che ascoltava la lettura del verbale della giuria. Presenziavano alla cerimonia della premiazione la pittrice Loretta Dorbolò, l’assessore alla cultura del comune di S. Pietro, Bruna Dorbolò e il vicepresidente del consiglio regionale Claudio Tonel. Nel saluto ai presenti Bruna Dorbolò, esprimendosi anche nel suo colorito sloveno, ha ribadito l’interesse dell’assessorato alla cultura e dell’amministrazione per questo ormai tradizionale appuntamento artistico. A nome del presidente del consiglio regionale che ha istituito il primo premio del concorso, Tonel ha sostenuto la validità di una iniziativa che vede una concreta collaborazione fra uomini d’arte e di cultura delle regioni contermini e un motivo di più per conoscere ed apprezzare le Valli del Natisone. Il vicepresidente del consiglio regionale ha anche visitato il centro scolastico bilingue, rivolgendo molto interesse all’attività della scuola materna, della prima elementare e della scuola di musica. Immagini delle Valli del Natisone Ecco le decisioni della commissione giudicatrice Menzioni speciali, con un vivo ringraziamento per la partecipazione ai pittori: Zvest Apollonio, di Portorose (Yu); Vico Supan, di Udine I premiati: Primo premio - acquisto della Presidenza del Consiglio Regionale del Friuli-Venezia Giulia Tarcisio Mecchia, di Basaldella (Ud) Secondo premio - acquisto della Provincia di Udine Aldo Fabbro, di Gorizia Terzo premio - ex aequo, della Presidenza dell’Unione culturale economica slovena di Cividale Janko Kastelič, di Sežana (Yu) Stojan Zorn, di Šempeter (Yu) Infine i segnalati: Renzo Codognotto, Codroipo (Ud) Giacomo Milutello, Palazzolo dello Stella (Ud) Tomaž Perko, Cerknica (Yu) Adriano Più, S. Giorgio di Nogaro (Ud) 25 - VIAGGIO NELLE TRADIZIONI POPOLARI Alcune considerazioni sulla cultura materiale Qualche tempo fa un antropologo francese — Leroi Gourhan — in una sua opera intitolata «Il gesto e la parola» ripercorrendo dalle origini ai giorni nostri la storia dell'uomo, del suo rapporto con l'ambiente e dello sviluppo della sua cultura, riuscì quasi a spiegare e giustificare con una innumerevole serie di esempi documentati la prossima, preventivabile, scomparsa del genere umano. Lasua teoria si basava su una semplice e facilmente evidenziabile considerazione: l'uomo nella sua storia ha progressivamente esteriorizzato, portato fuori dal proprio corpo, funzioni basilari, fondamentali, per la sua stessa esistenza, defunzionalizzando prima il suo corpo, poi addirittura la sua mente, la sua memoria. Le mani ad esempio, direttamente usate sulla terra nelle primitive forme di agricoltura, sostituite poi da rudimentali strumenti (bastoni o pietre) fino a giungere a fasi sempre più evolute che non necessitano di alcuna manualità da parte dell'uomo, il quale sottoutilizzando una parte del proprio corpo tende pertanto a de-funzionalizzarla, quasi ad atrofizzarla. Ancor più emblematico l'esempio della memoria, nata e coltivata nei limitati ambiti cerebrali dell'individuo, è stata organizzata esternamente attraverso linguaggi, quindi in maniera più complessa attraverso la raccolta di testimonianze scritte in biblioteche fino alle odierne banche dati gestite da computer che si dimostrano sempre più efficienti ed esatti di qualsiasi individuo. In questo è provato come l'uomo abbia progressivamente esteriorizzato sempre di più molte delle funzioni fondamentali del suo proprio essere diventando così sempre più limitato ed insufficiente in una società. spesso automatizzata, assai esigente, che richiede un sempre crescente numero di informazioni, disposta più a dimensione di macchina che di uomo. In questo quadro generale «l'uomo liberato dai suoi utensili, dai suoi gesti,dai suoi muscoli, dalla programmazione dei suoi atti, dalla sua memoria, liberato dalla sua immaginazione per la perfezione dei mezzi telediffusi, Vhomo sapiens della zoologia è probabilmente vicino alla fine della sua carriera». Sarà forse sufficiente programmare i computers ad evolversi, a riprodursi, e il genere umano potrà essere considerato del tutto insufficiente ed inutile. È un 'ipotesi fantascientifica, concretamente irrealizzabile, che però ci da l'esatta dimensione e ruolo dell'uomo nel mondo contemporaneo. La dimensione di una specie assai spesso sradicata dalla sua cultura, dalla sua tradizione, costretta ad adattarsi a nuove, più evolute, forme di lavoro, di linguaggi, di socializzazione, altamente razionali perchè funzionali ad ambien.e e società contemporanea, ma scarsamente utili alla sua identificazione etnica, culturale, scarsamente utili al mantenimento della coscienza collettiva di un popolo. L'apocalittico esempio colto da Leroi Gourhan è estremamente utile per farci capire quanto siamo, e an- parte prima cor più saremo, slegati dalle nostre radici, dalla nostra originaria cultura. È utile per farci capire che il patrimonio culturale di un popolo risiede non solo nei documenti riconosciuti, quelli cosiddetti «storici», ma anche nello sviluppo delle sue attività quotidiane economiche e culturali. E utile per farci apprezzare ancora di più, se ce ne fosse bisogno, le nostre tradizioni, intendendo per tali tutte le componenti consolidate e tramandate della vita societaria. Per meglio capire tipi e modi di socializzazione non dovremmo mai soffermarci sulle sole produzioni finali, ad esempio un canto, un brano musicale, una maschera o una festa, ma giungere ad analizzare e conoscere l'intero quadro di riferimento economico e culturale della società che produce quelle espressioni. Capiremo così che la società tradizionale si basa su principi economici, su tempi e modi del tutto diversi da quelli che regolano la società contemporanea e capiremmo che cambiando questi principi non è più sostenibile l'esistenza attiva, utile, delle arcaiche espressioni. Il boom industriale, tecnologico, dei mass media in questi ultimi anni ha sancito la modifica radicale di quei principi che regolavano il tipo di società preesistente, defunzionalizzando le espressioni culturali, le tradizioni tramandate. Si è persa così molta della manualità, del rapporto attivo con l'ambiente e ciò ha incrinato in maniera irreversibile l'equilibrio culturale esistente. Non dovremmo dimenticarci, parlando di tradizioni, dell'importanza del lavoro e delle sue tecniche, delle infinite capacità realizzative dell'artigiano che fino a ieri era un 'attività estremamente creativa e assai poco ripetitiva in quanto scarsamente specializzata. Basti pensare a come e in che quantità si sono tramandati arredi e mobili, anche antichissimi: la società contadina ha sempre conservato, recuperato, restaurato e riutilizzato tutto ciò che ha ereditato; è un 'invenzione della società contemporanea, di una società basata in maniera fonda-mentale sui servizi, la filosofia dell'«usa e getta», vale a dire la produzione di oggetti destinati ad essere in breve tempo consumati, deteriorati, sostituiti e gettati. Gli esempi a proposito potrebbero essere infiniti ma basterebbe pensare alle numerose operazioni di recupero che ad esempio un mobile, per certi versi assai diffuso, povero e relativamente recente, come una credenza in abete di inizio secolo ha mediamente subito: mi è capitato sovente di contare più di dieci «mani» di vernice diversa date in tempi successivi al mobile, senza poi valutare le operazioni di parziale restauro, più o meno ben fatte e riconoscibili. Nulla di tutto ciò potrebbe succedere ad un mobile costruito oggi con materie più deperibili come truciolare, l'impiallacciatura esterna o in laminato. Mi si dirà che sono cambiate le materie prime, personalmente aggiungerei che è cambiata la vita, il modo di fruire in questo caso specifico del mobile o del componente d'arredo, la cultura del «consumo» porta a privilegiare assai spesso lo stile a scapito della sostanza e dell'uso. Oggi ci si dispone naturalmente al cambiamento contrariamente a quanto accadeva un tempo, quando, a fronte di una seppur sempre viva dinamica sociale, esisteva di fondo un'idea consolidata, riconosciuta, per certi versi fin troppo immobile, della società e degli obiettivi collettivi. Non è mia intenzione far alcuna valutazione di merito, lontano dalla mia volontà è il recupero nostalgico ■ del passato, ma alla luce delle presenti constatazioni mi sembra giusto fare una considerazione: e se cominciassimo a riconoscere i valori delle nostre radici culturali anche dalle piccole cose di ogni giorno, dai piccoli oggetti di uso corrente, dai mobili, dagli attrezzi di lavoro e da quant'altro contornava solo ieri la vita delle nostre terre e delle nostre case? Sarebbe forse possibile in questo modo preservare una tangibile traccia del passato, innescando quel processo ideale di conservazione che è base indispensabile di ogni valido processo di identificazione culturale. E infondo un invito rivolto a tutti, ma, per certi versi, in particolare alle autorità politiche, a coloro che cioè possono istituzionalizzare, rendere ufficiale ed irreversibile questo processo di recupero e documentazione culturale. Valter Colle LASTRA LANDARSKE BANKE Nagrajeni Renzo Gariup in Liliana Spinozzi ture Slovencev v Videmski pokrajini prejme Liliana Spinozzi za kritični pretres nadiških narečnih besedil, ki jih je pred dobrimi sto leti zapisal veliki poljski jezikoslovec Jan Baudouin de Courtenay, in primerjalno analizo naših tedanjih govorov z današnjimi.Sodobni jezikoslovni prijemi so avtorici omogočili rezultat, ki je hkrati visoko strokoven in širše zanimiv, predvsem pa pomemben za rast naše skupnostne zavesti. Obe nagradi želita biti hkrati spodbuda, da nagrajeni deli čim-prej izideta tudi v knjižni obliki in postaneta tako dostopni širši javnosti. Komisija tudi predlaga, naj v prihodnje pride v poštev za nagrado tudi najboljši dosežek na časnikarskem področju. Komisija za podelitev literarnih nagrad Laštra Landarske banke, ki so jo letos sestavljali Giorgio Banchig, Živa Gruden, Marko Kravos, Jole Namor in Pavel Petricig, je sklenila, da se za leto 1987 podelita dve nagradi: Laštro Landarske banke za najboljši dosežek na področju mladinske književnosti, ki zajema iz ljudske motivike ali je kakorkoli posebno blizu beneškim otrokom, prejme Renzo Gariup Žnidarjev za zbirko pravljic, ki jih je prepričljivo pripovedoval med radijskimi oddajami Nediški zvon. V njih je znal s preprostim, a izčiščenim in izbranim izrazom približati nekdanjo ljudsko modrost današnjim otrokom. Laštro Landarske banke za najboljši dosežek na področju zbiranja in raziskovanja ljudske kul- Stran 4 XIV. natečaj za spise v slovenskem narečju moia VAS XIV. concorso dialettale sloveno SKUPNI PODATKI - DATI GENERALI število otrok - numero partecipanti število prispevkov - numero lavori število šol - numero delle scuole 345 382 15 ŠTEVILO OTROK PO POKRAJINAH NUMERO DEI BAMBINI PER PROVINCIE Videm - Udine 153 Gorica - Gorizia 110 Trst - Trieste 80 Tujina - estero 2 2. julija V NEDELJO JE BIL V ŠPETRU 14. PRAZNIK DEŽELfo Moja vas ima nit: Z njo rase vsa našs An Bruna Dorbolò je napisala nje temin za Mojo vas Prispevali so nagrade Hanno contribuito alla premiazione Odbornica Bruna Dorbolò daje nagrado Davidu Clodig, ki je letos le 10. krat sodeloval na Moji vasi Je biu dan Svetega Petra, popudan «giostre» so godle na vso muoč, otroc su veseli lizal gelato, te starši so se potil pod soncam an vsi so čakal; de kajšan odpre palestru tuk vsa-ku lieto je premjacjon od Moja vas. Pasaju tri, prideju tri an pu an le nič. Judje su se poguarjal an su se vprašal ka’ je ratalu, dok niesu zagledal Marinu, ki brez skarbi je pila ta par nin kjoskune. «Al sta se zmotil, al na vesta ka’ je za na ura?» su začel uekat. «Donas smo vsi pretrujeni. Marnu potriebo se odpočit, te dni smo imiel velike artiste tle, vesoke autoritat, niesmu imiel cajta za napravt premjacjon» je odguorila an le brez skarbi je pila parložena tah kjoskune. «Otroc čakaju, sta bli obečjal». «Njih diela smu že pogledal, našo dužnuost smu nardil, za premjacjon naj čakaju, kar bomo buj merni, sa’ jih imamo puno po glavi» je jala an je vzela pod roko moža an se pobrala igrat čju pesku. Morta samuo pensat, ka’ je ratalu: te mali su začel jokat, te velie se jezt an uekat ku duhtuori. Adan je zagledu profesorja Petričiča an ga je za golarin parjeu s tajšnu jezo, de su ga muorli ljudje talažt an mu je ueku: «Ki obečjavaš, ki troštaš, lažni-vac». Petričič je odguoru: «Vsi teli otroc su nardil njih dielu po slovien-skem dialetu, buojš je de se že mikani navadeju, de kar jim obečjaju bo- jo na duzim, an zna bit za nič, čakal.» Takuo su otroc jokal, de še giostre se nie vič čulo an vsi judje, ki so bli paršli na Senjam usmiljeni su jih gledal an jokal z njim. Naš šindak Firmino, grede ki je ta par grilji jedu petelina debele suze mu su padale tu plat an sam sebe je guoru: «Non si possono illudere in questo modo degli innocenti. Non è giusto». Malu ur potà du Čedadu, Gorici an du Uidne se nie ku od telih buo-zih otruok guorilu an vsi su miei pretargano sarce od žalost za vse tele majhane, ki Študijski center Nediža je imeu takua za norca. Dol na Novem Matajurje telefono je zuonu brez meru an judje od vsieh kraju so vprašal Jole, naj napiše kieki pru močnega pruot telim neusmiljenim judem. Takua Jole, z nje te novo makino se je pobrala v Špietar za intervistat za Študijski center Nediža Petričiča an on vesta, ka ji je odguoru? De vse tuole je bluo napuošto napravjenu za videt, kuo te mali an te velie v Benečiji se znaju borit an jokat za kar je njih an je bluo že cajte nazaj obečja-nu an maj dano. Gospodarske ustanove Enti economici Tržaška kreditna banka Slovensko deželno gospodarsko združenje Kmečka zveza - Trst - Trieste Kmečka banka - Gorica - Gorizia Foto Braidotti - Čedad - Cividale Casalinghi Danelone - Čedad -Cividale Elettrodomestici Zamero - Čedad -Cividale Negozio Bier - Čedad - Cividale Profumeria Madotto - Čedad -Cividale Stilottica - Čedad - Cividale Concessionaria Olivetti - Čedad -Cividale Concessionaria Brava Import - Špe-ter - San pietro al Natisone Beneco SpA - Sv. Lenart - San Leonardo Hobles SpA - Špeter - San Pietro al Natisone Veplas SpA - Špeter - San Pietro al Natisone Benedil SpA - Čedad - Cividale Mir SpA - Rezija - Resia lret SpA - Trst - Trieste Teknomec - Gorica - Gorizia Zlatarna-urarna Škerlj - Trst - Trieste Farmacia Strazzolini - Špeter - San Pietro al Natisone Macelleria Beuzer - Špeter - San Pietro al Natisone Cartoleria «La Chiocciola» - Cavaticce (Videm - Udine) Cartoleria Stagni - Čedad - Cividale Confezioni Benetton - Čedad -Cividale Caseificio Azzida - Ažla - Azzida «Gubane della nonna» - Ažla -Azzida Farmacia Fontana - Čedad - Cividale Oreficeria Mulloni - Čedad - Cividale Oreficeria Qualizza - Čedad -Cividale Estetica L.L. Biliani - Čedad -Cividale Articoli musicali Qualizza - Čedad -Cividale Cartoleria Bront - Čedad - Cividale Cartoleria Muner - Čedad - Cividale Ottica De Agostini - Čedad - Cividale Edicola Cernetig - Špeter - San Pietro al Natisone Despar Scrutto - Sv. Lenart - San Leonardo Edilvalli - Cemur Gubane Martinig - Čedad - Cividale Gubane Giuditta Teresa - Ponte S. Quirino La Bottega di Nery e Rosy - Špeter - San Pietro al Natisone Panificio Talotti - Špeter - San Pietro al Natisone Negozio Adami - Špeter - San Pietro al Natisone Cartoleria Graziella - Špeter - San Pietro al Natisone Architetto Renzo Rudi - Čedad -Cividale Articoli per l’infanzia Bacrì - Čedad - Cividale Confezioni Vidussi - Čedad -Cividale Ferramenta F.lli Piccoli - Čedad - Cividale Esse Bi - Čedad - Cividale Oreficeria Stringher - Čedad -Cividale Cooperativa Consumatori - Čedad -Cividale Cooperativa Libraria - Čedad -Cividale Javne ustanove Enti pubblici Občina Dreka - Drenchia Občina Grmek - Grimacco Občina Bardo - Lusevera Občina Srednje - Stregna Občina Tavorjana - Torreano Občina Sv. Lenart - San Leonardo Občina Devin/Nabrežina - Dui-no/Aurisina Občina Števerjan - San Floriano del Collio Občina Ahten - Attimis Comunità Montana Valli del Natisone Azienda Autonoma di Soggiorno Občina Dolina - San Dorligo della Valle Občina Doberdob - Doberdò del Lago Občina Savodnje ob Soči - Savogna d’Isonzo Občina Zgonik - Sgonico Društva in organizacije Circoli ed associazioni Zveza slovenskih kulturnih društev Slovenska kulturno gospodarska zveza Slovenski raziskovalni inštitut Zveza slovenskih izseljencev Sezione ex-emigranti sloveni Lusevera Kulturno društvo Studenci Kulturno društvo Rečan Beneško gledališče Kulturno društvo Ivan Trinko Zavod za slovensko izobraževanje Center za kulturne raziskave iz Barda ZTT/Primorski dnevnik - Trst Novi Matajur - Čedad - Cividale Dom - Čedad - Cividale Iz Kanade za Mojo vas Moja družina Ist živin u Vancouveriju tu Canadi z mojo mamo, tatan an dva bratra. Kar san bla mikena smo šli u Italijo u Benečijo , kjer so se moj tata an mama rodil. Se zmislen šele mi je blua puno ušeč kar smo igral ist an muoj bratranac (cugino) Gianpaolo. Ivana Pauletig - 8 let Vladi Pauletig, 6 let Samantha Peletig Lepo je predstavljala Antonella Cromai 2. julija Stran 5 NjA NATEČAJA ZA SPISE V SLOVENSKEM DIALEKTU lar več prijateljev j slovenska skupnost Večje nagrade posameznikom Premi maggiori ai singoli Ankrat, kar.tle u dolinah ni bilo dielo, usi naši noni so šli delat po sviet, takuo an moj nono je šu to prvi krat delat u Germanio. Moj nono an puno drugih prijateljev su delala za no impreso ki je delala ceste. Kuo vidimo tu fotografio, tuole je moment pause kjer počivajo veseli zaki dielajo no fotografio, ki potle bojo pošjali damu. So tu pozi z no staklenco vina za MšUkŠširm. Naši si dat nomalo allegrie. Moj nono je tist, ki ima no bielo kapuzo an no roko na manubrio stare bičiclete. Teli možje su djelali nu stagjon an poleti, tisti ki so mjeli polje so paršli damu dielat. Tisti ki niso mjel nič ku moj nono, so ostali tam cjelo lieto an so paršli damu samuo za Božič. Paršli so nazaj z velike valige nared s kartonam z malo cunje, nomalo čiokolade za njihove otroke an nomalo cigaret s filtram za prijatelje. Prauli so use tisto, ki so liepega tam gor an use tisto, ki so dobil u tistih liepih miestah bol avancane kii naše vasi, brez mislit, samo za nomalo, kuo so bli trudni an žalostni, ki so bli daleč od tle an so delali kuo emigranti. Paljavec Ivana Paljavec Ivana - Špeter/S. Pietro al Natisone: šotor, darilo Študijskega centra Nediža - tenda, dono del Centro Studi Nediža. Cerno Igor - Bardo/Lusevera: fotoaparat, darilo društva bivših rudarjev - macchina fotografica, dono della Sezione ex minatori sloveni Carlig Stefania - Sv. Lenart/S. Leonardo: pik-nik komplet, darilo IRET SpA - completo pic-nic, dono della IRET SpA Micelli Anna - Rezija/Resia: ra-diomagnetofon, darilo Novega Matajurja - radioregistratore, dono del Novi Matajur Mattelig Anna - Ahten/Attimis: pisalni stroj, darilo VEPLAS SpA -machina da scrivere, dono della VEPLAS SpA Crucil Daniele - Čedad/Cividale: fotoaparat, darilo Zveze slovenskih izseljencev - macchina fotografica, dono dell’Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia Cicigoi Marianna - Dreka/Dren-chia: magnetofon, darilo občine Dreka - registratore, dono del comune di Drenchia Brajnik Andrej - Gorica/Gorizia: kmetijsko orodje, darilo Kmečke zveze Trst - attrezzi agricoli, dono dell’Alleanza contadina di Trieste Pauletig Gianpaolo - Grmek/Gri-macco: radiomagnetofon, darilo občine Grmek, radioregistratore, dono del comune di Grimacco Pinosa Matteo - Bardo/Lusevera: radio, darilo društva Ivan Trinko -cuffie stereo, dono del circolo Ivan Trinko Braini Edvin - Repentabor/Mon-rupino: ura, darilo zlatarne Škerlj -orologio, dono dell’oreficeria Škerlj Battoia Fabio - Bardo/Lusevera: radio, darilo Centra za kulturne raziskave - radio, dono del Centro ricerche culturali Cassina Fabiola - Tavorjana/Tor-reano: magnetofon, darilo društva Studenci - registratore, dono del cir- ■ / 0p\ Majda Clodig, 5 liet Novi Matajur Novi Matajur je an gior-nal, ki piše use kar se gaja tle u naši dežel. An mene mi je zlo ušeč prebiarat, dost krat videm lepe novice an slike naših dolin, kar na zastopim po-prašam mojo mamo an ona mi spiega. Novi Matajur ma puno novic, ima športne novice, kro-nako od naših kamunou. Dost krat mi otroc se ušafa-mo gor naslikani na Matajur. Novi Matajur je poznan povserode, za naše judje ki so posviete. An tu naši hiš ga prebie-ramo. Sabrina Bergnach O 311 Ker so delali, so dobili Šenke tudi otroci dvojezičnega Šolskega centra v Špetru 1 £ìL> m O Kanduth Giovanna, Uk ve colo Studenci Kanduth Cristian - Ukve/Ugoviz-za: radiomagnetofon, darilo SLORI - radioregistratore, dono dell’Istituto di ricerche sloveno Koren Agata - Gorica/Gorizia: radiomagnetofon, darilo Kmečke banke - radioregistratore, dono della Banca Agricola di Gorizia Tonsig Kristjan - Ronke/Ronchi: čoln, darilo Kmečke banke - canotto, dono della Banca Agricola di Gorizia Balus Matteo - Srednje/Stregna: radio, darilo občine Srednje - cuffie stereo, dono del Comune di Stregna Qualizza Mara - Srednje/Stregna: radio, darilo občine Srednje - cuffie stereo, dono del Comune di Stregna Černič Dolores - Vrh Sv. Mihae-la/M.te S. Michele: žar, darilo občine Sovodnje ob Soči - griglia, dono del Comune di Savogna d’Isonzo Kuzmin Tanja - Sovodnje ob So-či/Savogna d’Isonzo: magnetofon, darilo občine Sovodnje ob Soči - registratore, dono del comune di Savogna d’Isonzo. Corbatti Valentina - Ricmanje/S. Giovanni della Chiusa: Atlas Slovenije, darilo občine Dolina - Atlante della Slovenia, dono del Comune di S. Dorligo della Valle Humar Valentina - Števerjan/S. Floriano del Collio: magnetofon, darilo občine Števerjan - registratore, dono del Comune di San Floriano del Collio Gergolet Mara - Doberdob/Do-berdó del Lago: radio, darilo občine Doberdob - radio, dono del Comu-nedi Doberdò del Lago Marussi Igor in Sonia - Šablici: walkje talkje, darilo občine Doberdob, dono del Comune di Doberdò del Lago. Nagrajene šole Scuole premiate Osnovna šola «Ivan Trinko Zamejski» Ricmanje (Boršt) - Scuola elementare «ivan Trinko» S. Antonio in Bosco: pisalni stroj, darilo tovarne IRET - macchina da scrivere dono dellTRET SpA. Srednja šola «Ivan Trinko» Gorica - Scuola media «Ivan Trinko» Gorizia: televizija, darilo Teritorialnega odbora S.K.G.Z. - televisione, dono del Comitato Territoriale dell’Unione culturale-economica slovena della provincia di Udine. Osnovna šola Vrh Sv. Mihaela (Sovodnje ob Soči) - Scuola elementare di M.te San Michele (Savogna d’I-sonzo): lutkovno gledališče, darilo Beneškega gledališča - teatrino, dono dell’Associazione teatrale della Benecia. Osnovna šola «G. Carducci» Ahten - Scuola elementare «G. Carducci» di Attimis: magnetofon, darilo podjetja BENEDIL - registratore, dono della BENED1L SpA Dvojezična osnovna šola Špeter - Scuola elementare bilingue S. Pietro al Natisone: fotoaparat, darilo tovarne HOBLES - macchina fotografica, dono dell’HOBLES SpA Osnovna šola Bardo - Scuola elementare di Lusevera: nakupni bon, darilo občine Bardo - buono acquisto, dono del comune di Lusevera. Osnovna šola «S Gruden» Slivno Sempolaj (Devin-Nabrežina) - Scuola elementare «S. Gruden» di Sli-via/S. Pelagio (Duino-Aurisina): knjige - darilo občine Devin - Nabrežina - libri - dono del comune di Duino-Aurisina Dvojezični vrtec Špeter - Asilo bilingue San Pietro al Natisone: bon za telovadno opremo - buono per acquisto attrezzatura sportiva. Čarovnik s kokoSjo IL 6 E 7 GIUGNO ALLA PRESENZA DEL PRESIDENTE DELL’UES WALTER DRESCIG Gli emigranti sloveni in Australia a convegno * Poseg predsednika federacije Zveze slovenskih izseljencev v A vstralji Rene Marzolla Le indicazioni del VI Congresso dell’Unione Emigranti Sloveni del F. V.G. prevedevano una riorganizzazione dei circoli degli emigrati su basi geografiche con la creazione delle Federazioni. La federazione europea e quella sudamericana sono operative già dal dicembre 1986. I giorni 6 e 7 giugno hanno segnato la nascita della federazione australiana. In quei giorni infatti si è svolto a Sydney il convegno dei nostri emigrati in Oceania. Durante questa due giorni di confronto e dibattito si è fatto il punto sull’attività e sull’organizzazione dell’Unione Emigranti Sloveni del F.V.G. e, soprattutto, si sono delineate le linee programmatiche per un miglioramento ed un ulteriore sviluppo delle attività dell’Associazione in quel paese. I primi contatti con i nostri emigrati là residenti si sono avuti durante la IIa Conferenza regionale dell’emigrazione nel 1979, solo negli ultimi anni però abbiamo assistito alla crescita, tanto nella quantità che nella qualità del lavoro svolto dalla nostra associazione attraverso i suoi circoli di Sydney, Melbourne e Brisbane. In particolare il convegno, coordinato dal presidente Drescig, ha espresso un giudizio che si potrebbe definire positivo sull’operato della Regione Friuli-Venezia Giulia nel set- tore degli interventi a favore del mondo dell’emigrazione, pur facendo presente che le esigenze di quanti si sono trasferiti in Australia sono diverse quantitativamente, ma soprattutto qualitativamente in considerazione della enorme distanza di questo continente. In apertura del convegno, il presidente del circolo di Sydney, dopo aver tracciato un breve quadro storico dell’emigrazione dei nostri valligiani in Australia, ha illustrato l’organizzazione e le attività dell’Unione Emigranti Sloveni del F.V.G. nonché le sue prospettive di sviluppo. Dal canto suo Drescig ha presentato le provvidenze regionali rivolte agli emigrati e le modifiche intervenute nella filosofia di queste provvidenze dopo l’ultima conferenza regionale dell’emigrazione, tenutasi a Grado nel 1985, durante la quale è stata messa in dubbio la possibilità di un rientro programmato e si è puntato invece sul mantenimento dei legami culturali con la terra di origine, sperando che da questi ne sorgano altri di diverso tipo. Particolare interesse ha suscitato la presentazione di alcune proposte di legge volte allo sviluppo della nostra comunità e cioè la legge di tutela degli sloveni in Italia che dovrebbe consentire la sopravvivenza culturale e socio-economica della nostra comu- nità. In seguito, ma non certo in ordine di importanza, sono state illustrate le proposte di legge sulle aree di confine che, favorendo la crescita economica delle regioni a cavallo della frontiera, diventerebbero il vero motore per il decollo della Benecia. Infine la proposta di legge regionale sullo sviluppo delle aree montane che speriamo interesserà anche le nostre valli che hanno sparse le loro forze migliori in tutto il mondo. Fondamentale è stata la presenza dei giovani. Erano infatti presenti tutti i partecipanti al soggiorno cul- turale organizzato dall’Unione Emigranti Sloveni nel gennaio 1986. Da loro, ormai perfettamente inseriti nella vita culturale e talvolta economica del paese ospite, è venuta la richiesta di continuare e potenziare i rapporti con la loro terra per rivitalizzare il patrimonio etnico e culturale in vista di sempre più numerosi e fruttuosi scambi, non solo culturali, con i loro paesi di origine, scambi ormai indispensabili in un mondo dove le culture e le economie si stanno sempre di più internazionalizzando. I contenuti e le richieste del Convegno sono stati sintetizzati in un documento finale nel quale la Federazione australiana dell’Unione Emi-ganti Sloveni del F.V.G., di cui è stato eletto presidente e rappresentante in seno al Comitato Regionale dell’Emigrazione René Marzolla, ribadisce la sua solidarietà ai soci dell’Argentina impegnati nella costruzione della sede di Buenos Aires. Nello stesso documento si sottopongono all’attenzione delle autorità italiane i problemi derivati dall’assunzione della cittadinanza australiana, requisito indispensabile per inserirsi nel mondo del lavoro, e si auspica la creazione di nuovi strumenti legislativi che consentano agli emigrati di fruire della doppia cittadinanza. Sarebbe auspicabile inoltre la creazione di strutture di tipo alberghiero destinate ad ospitare gli emigrati che rientrano temporaneamente e non possono fare affidamento sull’ospitalità di parenti ed amici oppure non siano in grado di sostenere i costi di una permanenza in un albergo destinato al turismo tradizionale. Durante lo svolgimento del convegno, Drescig per la sede centrale e Marzolla per la Federazione australiana, hanno avuto un incontro con le autorità consolari italiane e con il presidente del Fogolar Furlan di Sydney, Silvano Duri. Walter Drescig Gubance e struki in fiera E nato il Made in Benecia? V GORIŠKIH BRDIH Spominski dnevi Radija Simonittija Prireditve, ki so se v teh dneh odvijale v Goriških Brdih in so nosile pečat, spominski pečat na slovenskega skladatelja, dirigenta, glasbenega učitelja in partizanskega borca Rada Simonittija so pokazale kako živ in spoštovanja vreden je spomin, ki ga Brici in vsi Slovenci čutijo do svojega rojaka. V soboto in nedeljo (27. in 28. julija) so v Goriških Brdih (na Dobrovem, Fojani in Šmartnem) potekale glasbene prireditve v njegov spomin naslovljene «Memorjal Rada Simonitija». Prireditve se bodo nadaljevale tudi v soboto 4. julija prav tako v Brdih. Jeseni bodo ob Novogoriškem občinskem prazniku v Novi Gorici odkrili Rado Simonitiju doprsni spomenik in poimenovali po njem kulturno ustanovo Kulturni dom. Tri prireditve, ki so potekale kot rečeno v soboto in nedeljo so poleg dolžnega spomina prispevale k obo-gatenju kulturnega dogajanja v Goriških Brdih. Poleg Bricev so se jih udeležili tùdi številni ljubitelji glasbe iz zameje in iz širše slovenske dežele. Odzvali so se tudi najbolj znani slovenski glasbeni poustvarjalci kot so tenorist Juri Reja, sopranistka Irena Vremšak Bar, baritonist Stane Koritnik in basist Ivan Sancin. Ti so skupaj z velikim sinfoničnim orkestrom RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta izvedli celovečerni koncert Simonitijevih samospevov. Poleg omenjenih so naslednjega dne s promenadnim koncertom v Fojani, kraju kjer se je Simoniti leta 1914 rodil in kjer je leta 1981 bil tudi pokopan in na Dobrovem počastili njegov spomin tudi godbeniki Godbe milice iz Ljubljane pod vodstvom kapelnika Franca Gorniga. Zvečer pa je v nabito polni cerkvi v Šmartnem imel celovečerni koncert Slovenski oktet. Kot rečeno se bodo spominski dnevi nadaljevali tudi v soboto in sicer s koncertom mešanega zbora Obala iz Kopra, ki ga vodi Mirko Šlosar. Koncert bo ob 20.30 v kulturnem domu na Humu. Spominski dnevi Rada Simonitija naj bi postali tradicionalna manifestacija slovenske kulture v tem delu matične domovi- ne. Njihov pomen je po besedah pesnika in podpredsednika republiške konference SZDL Cirica Zlobca, ki je na prvi prireditvi na Dobrovem spregovoril z njemu lastno pronicli-vostjo in jasno zastavljeno besedo o Simonitiju kot glasbeniku in človeku pa tudi o potrebi o tajšnih dejanjih na samem robu enotnega slovenskega kulturnega prostora. Dejal je tudi, da so takšne prireditve dragocen vspodbujevalec in kulturni posvetnik med Slovenci in našimi sosedi. Prav tako pozitivno vplivajo na mladi rod, ki naj iz preteklosti srka sokove za današnje in jutrišnje ostajanje. (VC) 17. Festival V v Steverjanu Konec tedna bo v Števerjanu 17. festival domače glasbe, ki ga prireja domače prosvetno društvo Sedej v sodelovanju z ansamblom Lojzeta Hledeta. Letos bo sodelovalo 31 ansamblov. Skoraj vsi so iz Slovenije, le eden, I Bintars, je iz Benečije, torej iz zamejstva. Drugi ansambli so zaposleni s poletnimi prazniki. Iz Koroške pa, kljub obljubam, ni bilo odziva. Prireditelji so letos skušali vnesti nekaj novosti. Števerjanskemu festivalu bi hoteli dati predvsem zamejski značaj, a tega doslej ni bilo mogoče doseči. Želijo pa, da bi festival v števerjanu postal nekaka odskočna deska za mlajše ansamble, ki naj bi se tu prvič predstavili. Festival se bo odvijal pod pokroviteljstvom Kmečke banke ter Briške gorske skupnosti. Finančno so festival podprli tudi domači kmetje, trgovci in obrtniki. Tudi letos bodo izdali brošuro, ki bo bogatejša od prejšnjih. Nastopi ansamblov se bodo pričeli v soboto ob 20. uri. V nedeljo se bo prireditev pričela ob 17,30. Neposredno bo nastope v nedeljo popoldne prenašal tržaški radio. GAJDrrtA TER AL NATISONE Non pochi operatori locali, artigiani del settore dolciario, hanno trovato modo di inserirsi con stand attrezzati, alla recente fiera dell’alimentazione e dell’artigianato di Udine. Alcuni si sono inoltre inseriti per via indiretta, attraverso le associazioni del settore, per esempio i produttori del miele. Molto bene rappresentate le Valli del Natisone con eleganti stand in cui erano presentate al pubblico della fie- ra le principali case produttrici di gubana e struki. Gli espositori hanno mostrato di gradire molto il nostro fotografo, per il quale hanno posato sorridenti e compiaciuti, veri e propri ambascia-tori del Made in Benecia! Le Cubane di Giuditta Teresa di S. Pietro al Natisone nel cor- l a golosa esposizione delle Cubane Vogrig di Cividale so di un intermezzo musicale alla fisarmonica fWPfiÉh. La nuovissima Cubana della Nonna di Azzida: primi importanti passi sul mercato Per ultimo Franco Salvatore dì Stregua: vini di importazione (Dobrovo, Collio jugoslavo) e birra tedesca L'appuntamento alto stand della HeneSka galerija, cooperativa l.ipa con Partigianato delle Falli de! Natisone CICLISMO TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU „ . _ _ , „ . -• -* Appuntamento L VI.S. Pulfero in assemblea con ia x Cividale-Castelmonte Si è svolta venerdì 19 giugno presso la locale palestra l’assemblea del-l’A.S. Pulfero. Sono intervenuti numerosi soci e simpatizzanti oltre allo sponsor Bruno Beuzer ed al sindaco di Pulfero Romano Specogna. Il bilancio dell’associazione è stato tracciato dal presidente uscente Carlo Birtig che si è soffermato su alcuni punti fondamentali dell’attività svolta nel biennio 85-87, un’attività che nonostante tutto può considerarsi più che positiva. Nonostante alcune vicissitudini fra le quali la presenza nel comune della formazione Amatori Reai Pulfero, il mancato regolamento dell’uso degli impianti del polisportivo, gli infortuni patiti da alcuni giocatori nell’ultima stagione, è emersa con chiarezza la volontà dei dirigenti della società di continuare nel proprio lavoro con rinnovato spirito per il prossimo biennio e con lo stile che fino ad oggi li ha contraddistinti. Numerosi sono stati gli interventi nella discussione. Fra gli altri ha preso la parola anche il sindaco Specogna. Un elogio alla società arancione per tutto quello che ha saputo fare fino ad oggi in situazioni davvero difficili che hanno richiesto un notevole impegno è venuto anche da Paolo Caffi della redazione del nostro giornale. Nella seconda parte dell’assemblea ci sono state le elezioni del nuovo consiglio direttivo. All’unanimità è stato riconfermato quello precedente. Il prossimo appuntamento è per il 3 luglio quando il direttivo si riunirà per eleggere il presidente ed il segretario e per distribuire le varie cariche nella società. Il presidente del Pulfero Carlo Birtig (al centro) legge la relazione morale V sriedo 1. julija je začel na Lie-sah turnir v malem nogometu. Vas čakamo! Grande festa dello Domenica 28 giugno a S. Pietro al Natisone c’è stata un’intera giornata dedicata allo sport: ciclismo, pesca, judo, tennis, go-kart, deltaplani. Nella mattinata sono sfrecciati sul percorso tipo circuito, con la perfetta organizzazione dell’Unione Ciclisti Cividalesi, i giovani ciclisti della categoria Esordienti, fra i quali alcuni rappresentanti delle nostre Valli che gareggiano per il Veloclub Cividale-Valnatisone. Entusiasmante la gara che vedeva impegnati i ragazzi nati nel 1973; con un finale travolgente hanno concluso nelle due prime posizioni due ciclisti di Monfalcone. I nostri rappresentanti sono stati fermati dalla giuria a tre giri dal termine e seppure controvoglia hanno dovuto scendere dalle loro biciclette. Chiabai Giuseppe di Azzida ha vinto la gara di pesca organizzata dai pescatori di S. Pietro al Natisone. È apparso per la prima volta anche il go-kart. I «bolidi» erano a disposizione degli appassionati dei motori che li potevano provare sulla pista del polisportivo, grazie alla organizzazione del Motoclub Valli del Natisone. C’è stata anche l’esibizione dei deltaplani e la finale di tennis che vedeva opposti Gianni Beuzer e Roberto Coren, la gara è stata sospesa per oscurità e ripresa lunedì, l’ha spuntata alla fine il primo che ha bissato il successo dello scorso anno. Molte persone hanno seguito l’esibizione data nella palestra della scuola media degli allievi del corso di judo, organizzato dall’Associazione Judo Cividalese. 1 ragazzi hanno dimostrato la buona preparazione che hanno acquisito tra gli applausi scro- Pue giovani judoka in azione sotto: per la prima volta a S. Pietro i go-kart Stffr, Esperienza positiva Si correrà domenica 5 luglio la decima edizione della corsa automobilistica Cividale-Castelmonte. Il percorso è identico a quello della passata stagione con partenza dalla località Mezzomonte, la prima manche alle ore 11, mentre la partenza della seconda è fissata per le ore 14.30. Un’ora prima della gara verrà chiusa al traffico la strada da Carra-ria a Castelmonte, perciò si consigliano i percorsi alternativi. L’organizzazione per la buona riuscita della manifestazione rivolge al pubblico le seguenti raccomandazioni: non occupare zone vietate al pubblico; — attenersi alle ordinanze delle Autorità ed ai consigli degli agenti dell’ordine; — attenersi alle disposizioni dei Commissari di percorso; — lasciare libera la sede stradale; — non sostare in luogo che diminuisca la visuale della strada al concorrente; non attraversare assolutamente la strada durante lo svolgimento delle prove e della corsa; — non accendere fuochi, che potrebbero provocare incendi o comunque una improvvisa diminuzione di visibilità ai concorrenti; -non abbandonare rifiuti. Con questi otto accorgimenti siamo certi che la corsa si svolgerà regolarmente, aumentando d’interesse e di spettacolarità. scianti dei presenti. Da non dimenticare anche le due manifestazioni di sabato, quella del hovercraft con le evoluzioni di Lorenzo lussa, e la partita organizzata e disputata sul campo B dall’ACAT cividalese. C’è stata infine lunedì sera l’esibizione molto seguita sul campanile di S. Pietro del nascente gruppo locale speleologi. 'iSfij' Il direttore sportivo Ivano Cont con Gasparutti Gasparutti, Modonutti, Simonitto, Castellano: quattro ciclisti del Velo-club Cividale-Valnatisone, accompagnati dal direttore sportivo Ivano Cont sono andati a gareggiare in Carinzia al giro per dilettanti. Cinque tappe fra cui l’ultima sul circuito che prossimamente ospiterà i mondiali, contro concorrenti quali i sovietici, cecoslovacchi, ungheresi, tedeschi, svizzeri, tedeschi dell’Est ecc. Il piazzamento finale di Modonutti, 31° nella classifica generale finale, è da considerare come un grande successo; lo stesso ciclista si è classificato 22° sul circuito dei mondiali. Anche Gasparutti ha tentato il colpaccio nella terza tappa, andando in fuga con altri due concorrenti, ma è stato raggiunto a cinque km. dall’arrivo. Un rapido commento del ds Cont: «Contro atleti di tale calibro, ì sovietici per primi, ì miei ragazzi si sono comportati molto bene, anche perchè per fare un esempio del divario, molte formazioni che ho visto all’opera, sono un «treno accelerato», mentre i sovietici sono un «turbotreno»! Franco Rudi a Paderno concede il bis Al meeting di Paderno a Udine, sabato 27 giugno, nel corso del quale è stata ricordata Maura Adami, atleta ed insegnante di educazione fisica, morta giovanissima, hanno gareggiato anche Giorgio e Franco Rudi. Lo scorso anno, a vincere la gara dei 400 ostacoli era stato Franco Rudi, che quest’anno ha fatto bis, superando il fratello Giorgio, il quale stà riprendendosi gradatamente dal- la fastidiosa tendinite che ha rallentato notevolmente i suoi programmi. La passata stagione i due fratelli gareggiarono nel meeting, che segnava il rientro di Giorgio all’attività dopo un’infortunio. Speriamo che anche quest’anno, dopo la prova di sabato, possa riprendersi ed ottenere quei risultati che in passato hanno contribuito a lanciarlo in campo internazionale. Auguri ad entrambi. No al ricorso della Valnatisone Respinto dalla FIGO il ricorso presentato dalla Valnatisone in merito a'ila gara Under 18 Aquileia-Valnatisone. Che cos’era successo? Le divise indossate dalle due squadre erano simili e questo l’aveva fatto notare all’inizio della gara il responsabile della Valnatisone Lorenzo Vo-grig al direttore di gara che però non considerava questo un problema. Non di questo avviso è stato però il pubblico che durante tutto il primo tempo della partita aveva vivacemente protestato. Così l’arbitro si de-i cideva a chiedere alla squadra dell’A-quileia la sostituzione delle maglie. Questi rifiutavano. A questo punto il dirigente della Valnatisone Sergio Moreale, con l’assenso del direttore di gara, faceva cambiare la divisa alla propria squadra che si è trovata così a dover indossare le maglie inverna-I li. Fra la sorpresa generale all’inizio del secondo tempo, l’Aquileia use va dagli spogliatoi con delle magi diverse da quelle del 1° tempo, questo punto, come prescrive il reg lamento, il direttore avrebbe dovu rifare l’appello con le nuove magi indossate dalle due squadre. L’err re tecnico in cui è involontariamen incorso era lampante. Da qui il ricc so, che non è stato accolto, anzi. « ricorso non è stato preso in visioi per la mancanza della prova dell’i vio di copia reclamo all’Aquileia Questo il verdetto della FIGC. Il h to è che quando come segretario d< la Valnatisone mi sono rivolto al FIGC di Trieste per avere delle infc mazioni precise riguardo le moda tà legate ai ricorsi, mi sono state d te delle risposte vaghe, imprecise e ogni caso non si è affatto parlato di la ricevuta della lettera raccomanda spedita all’Aquileia. Se carenza c stata, e c’è stata, non è stata cer della Valnatisone, ma della FIGC c però ha incassato la somma del ricc so. È una vergogna! Paolo Cai GRMEK Velika obogatitev za grmiško knjižnico Goriška knjižnica Franceta Bevka že dlje časa z denarno podporo Kulturne skupnosti Slovenije pomaga razvijati slovenske knjižnice v gori-ški in videmski pokrajini. Želja da bi v Benečiji oblikovali več slovenskih knjižnih postojank je jasno prišla do izraza tako v novogoriški knjižnici kot na na teritorialnem odboru SKGZ v Čedadu. V okviru teh prizadevanj je v sredo 17. julija prišlo do pomenjljive svečanosti v občini Grmek, kamer sta goriška knjižnica France Bevk in Občinski sindikalni svet Nova Gorica pripeljala 280 slovenskih, predvsem leposlovnih knjig. Treba je povedati, da to niso prve slovenske knjige v grmiški občinski knjižnici, pomenijo pa bistveno obogatitev in povečan izbor, kar pomeni, da je Grmek dobil zasnovo slovenske knjižnice. Na prisrčnem srečanju v Grmeku «Kaj nardmo, Nuta? U hiši meniamo nič in sada je pozna ura za iti zbujat ljudi po hišah in jih prosit no kapjo mlieka...» Mat je zastopila in ga prosila: «Pojdi dol u hišo, dol u kuhnjo. Na polici od ognjišča ušafaš škatlo od cukerja, Škatla je prazna, pa je vsed-no ostalo lahko na dne no malo cu- Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Videm Izdaja in tiska k Jg£\j=jj’ Trst / Trieste p Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 19.000 lir Potmi tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Ziro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 2.000 din posamezni izvod 100 din OGLASI: I modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% je prof. Viljem Černo, predsednik pokrajinskega odbora SKGZ, podčrtal pomen oblikovanja slovenskih knjižnih postojank, župan občine Grmek inž. Fabio Bonini je seveda izrazil zahvalo, hkrati pa nakazal potrebo po vzpostavitvi stalnih stikov z novogoriško knjižnico. Franc Gale predsednik občinskega sindikalnega sveta je podprl celotno zamisel in se zavezal, da bo novogoriški sindikat tudi v bodoče finančno podpiral to akcijo. Stane Čehovin iz knjižnice France Bevk je posebej poudaril, kako je ta oblika sodelovanja in pomoči dolžnost matice, ki jo bo Kulturna skupnost Slovenije gotovo tudi naprej finančno podpirala. Zaustavil se je tudi ob vprašanje, kako lahko Slovenci v Benečiji in videmski pokrajini dobijo preko goriške knjižnice ustrezne strokovne informacije o knjižnih izdajah. karjevega prahu. Oplakni škatlo z vodo in parnes gor. Morebit de s cu-karjevo vodo otrok potarpi do jutre zguoda. Jutre pa nas bo že Buoh pre-vidu na kajšno vižo!» je mama jala očetu. In tata je šu dol po štengah, paršu je u kuhnjo, ki mi smo ji pravli hiša. Stegnu je roko na polico in parieu za prazno škatlo. Škoda pa, da ni bla prazna samuo tista od cukerja, pač pa tudi tista od soli in tata je oplaknu škatlo od soli. Težkuo, zaspano je nesu tuole «okrepčilo» gor po štengah u kambro in tisto vodico so dali pit lačni čičici. Čeglih je bla škatla prazna, je le ostalo u nji tarkaj soli, da se je malo vode spremenilo u slanamurjo. To so dal pit otroku in ga je začelo u lačnim želodcu še buj razjedat. Čičica je upila od lakote in tarpjenja, da je zbudila ljudi u dolenji vasi. Zbudila je dvojčeta blizniča, Sandra in Marijo (zbudila je mene, ki se nisem biu še rodiu). Mat era na dolenjem Bardu so ustale in se vprašale, odkod parhaja otroški jok. Ustala je tudi Marjuta Baldova, prava, pobožna kristiana. Če sem kada viervu u kristjanstvo, sem pru zavojo nje. Morebit, da se je Buoh pokazu prav skuoze njo naši družini. «Jočejo od Nule otroci, ker nimajo mleka. Od jutre naprej ji vsak dan ponesemo po pou litra mlieka. Vsak dan druga družina!» je buj ukazala Topolovo Vigi an Antonella sta jala ja V saboto 27. junija sta se v cierk-vi v Topoluovem poročila Antonella Rudi iz tele vasi (živiela pa je z družino v Čedade) an Luigi Chiabai-Uogrinken po domače iz Velikega Garmika. Parjatelji so jim napravli dva purtona, adan pred Vigjovo hišo, adan pred Antonellino. Po maši so jim tudi škampinjal. Dol par Hloc pa so jim celuo branil. Liepa fešta je šla napri do pozne ure, pru lepuo jim je godu Checco z njega skupino SSS. Antonelli an Vigiu, ki bota živiela v Topoluovem, želmo no veselo skupno življenje. Tudi beneška folklorna skupina Živanit (ki, an tuole muormo pru reč, jim je parnesla pu-no sreče...) jim kliče puno liet ljubezni, veseja an sevieda puno otročiču. DREKA # Praponca Pred štirinajstimi dnevi smo napisal žalostno novico, da nas je za venčno zapustila Tonina Prapotnich-Piuarnova po domače. Zdaj nam je družina parnesla nje fotografijo, ki jo objavljamo v spomin vsem tistim, ki žive doma in po svetu in ki so jo poznali, spoštovali in imeli radi. kot naročila in ker so jo vsi bugali, poslušali, je bla nje beseda, nje zapoved sveta al parbližno takuo. Medtem je Marija huduo zboliela in u par dneh šla h buojšemu življenju, ko ni bla še dopunla 4 let. Za nje smrt je narbuj trpeu brat-kompan Sandro, saj sta kot dvojčka, bionica kupe paršla na sviet. Pruzapru on se ni še zaviedu, daje umarla. U njega otroški nadužnost je mislu, da je jezna zapustila hišo, ker ni bluo doma za jest, zatuo jo je hodu obupan joče klicat na balkon, za vič kot mesec dni: «Majija, puj damu, sada imamo pujento an mliečace!» (Marija puj damu, sada imamo poletno in mleko). Biu je takuo majhan, da ni mogu še izgovarjat črke «r». Za osem dni po smorti Marije, je umarla tudi Pavlina. Mama je dugo jokala in molila za nje, nazadnjo pa je bla u nje globoki pobožnosti celuo vesela, da ima dva angelca u nebesih, ki bota prosila boga za naše buojše življenje. Potroštala se je tudi zavojo tega, ker je biu parpravjen za rojstvo že drugi sin. Od 1912. do 1932. lieta se je rodilo 10 otruok, ne da bi šteu tistih, ki nišo paršli na sviet. Med parvim in zadnjim bratrom je bluo 20 liet razlike. Kadar se je zadnji rodiu, je parvi «riezu» zemjo na njivi blizu vasi. «Bepo, doma imamo še adnega seno-sieka!» mu je parnesu tata novico na njivo. Starejši brat, Bepo, se jekilov- Družina Prapotnich-Piuarnova, ki je bla vsa zbrana pred smartjo in ob smarti drage mame in none, se globoko zahvaljuje vsem tistim, ki so počastili nje spomin s prisotnostjo (presenzo) na pogrebu, posebno pa vsem tistim, ki so ji pomagali v življenju. SV. LENART Praznik Janezu 24. junija, Svet Ivan-S. Giovanni. Dost Ivanu al Janezu je po naših dolinah? Puno an kot je že tradicjon na velika skupina judi, ki nosi telo ime, — bluo jih je parbližno 50 — se je zbrala an kupe praznovala nje svečenika. Ob sedmi an pu zvičer, v cierk-vici v Hrastovijem, ki je posvečena pru svetemu Ivanu, so imiel sveto mašo. Darovau jo je pater Carlo Primosig - Bosu. Po maši so pa šli v Ošnije, kjer go par Giane so imiel vičerjo. Sevieda, za imiet pravi praznik nie moglo manjkat muzike, za tuole jim je poskarbeu Checco. Duhovniki iz Slovenije na Stari gori V torak 23. junija na velika skupina duhovnikov iz Slovenije se je parpejala z dviemam avtobusam na obisk v Benečijo. Parva tapa izleta je bila v Čedadu, kjer pred Duomam so jih sprejeli beneški duhovniki Cencig an Zuanella, monsinjor Birtig an predsednik Teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Černo. Po kratkem obisku v Čedade so se pejal na Staro goro, kjer o pudan so somaševali. Sevieda imiel so slovien-sko mašo. Njega pozdrav jim je parnesu tudi videmski pomožni škof Brollo. Po kosilu, ki je biu v Dolenjem Tarbju, so šli na ogled Landarske jame an potem so se varnih damu. no posmejau in odgovoriu: «Ma tata, imamo takuo malo trave in nas je tarkaj, da bi jo popasli, brez kose. Kaj je bluo trieba novega senosieka!» «Za Buogam se ne more strojit!» mu je na kratko od riezu tata in po-tle sta muče, oba z lopato riezala zemjo naprej. Odrasli bratje, čeprav nieso bli takuo razviti, kot so otroci donašnji dan, so vičkrat uprašali mamo: «Mama, zakaj nosi Buog otroke samuo tle u naše hišo in jih ne daje sosiedo-vi družini, ki ima krave, mlieko, moko, jajca in debelo prase?» « Tajšna je Božja volja in za Buogam se ne more strojit!» je odgovarjala mama. In vsakikrat ko so odrasli bratje opazili, zagledati da mami raste trebuh, so si zaskarbjujoče, preoku-pantno pogledali v oči in se brez besed vprašali: «Kaj? Že drug?» Ja, ries, puno nas je bluo. Živieli smo v najhujšem pomanjkanju, u strašni, veliki mizerji. Trpeti smo lakot, a smo se imeli vsedno vsi radi. Obedan ni pojedu sam jabuke, če jo je imeu. Teu je, da jo bomo vsi pokušal. Tudi lešnike smo razdelili med sabo. In kadar bomo partili našo hišo, če jo bomo, ne bo obednega kreganja in praskanja, tudi zavojo tega, ker niemamo za razpartit velikih bogatij. (se nadaljuje) Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolart, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16:30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo venerdì 8.00-9.30 S. Pietro al Natisone lunedì, martedì, mercoledì, venerdì 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30 Savogna mercoledì 8.30-9.30 Grimacco: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 Stregna: martedì 8.30-9.30 Drenchia: lunedì 8.30-9.00 Pulfero: giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: I. Chiuch Od pandiejka do petka od 12. do 13. ure Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak ob 11. uri U pandiejak, četartak an petak ob 8,30. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak ob 11. uri U saboto ob 9. uri Psicologo: Dr. Bolzon U torak ob 9. uri Ginecologo: Dr. Battigelli U torak ob 9. uri z apuntamentam Za apuntamente an informacje te-lefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo srie-do an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 4. do 10. julija Čedad (Minisini) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Garmak tel. 725044 Zaparte zaradi počitnic od 6. do 19. julija Špeter Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente». PIŠE PETAR MATAJURAC 3 - Fašizem, mizerija in lakot