Vedno opasnejši nemiri v Avstriji. Zadnjič snio poročali, da je proglasila Dollfussova viada preki sod za celo clržavo in to radi nemirov, napadov in vseh mogočih nasilnih dejanj, ikatere povzročajo z največjo drznostjo hitlerjevci, socijalni demokrati in komunisti. Kljub razglasu izrednega stanja so stopili v najnovejšem času v ospredje atentati s peklenskimi stroji nad predstavnike katoliške cerkve. Na Dunaju so nekaj vsakdanjega atentati ter delavske demonstracije, katere podpirajo hitlerjevci. Nova bclgarska vlada je sklenila i-az pust vseh političnih strank in ukinitev njihovih glasil. Romunski parlament je sklican za 14. junija. Romunska vlada je uidnila nekatera državna podtajništva. Kralj je sprejel ostavko dosedanjega vojncga ministra in je imenoval za njegovcga zastopnika ministrskega predsednika Tataresca. Pred velikimi spremembami v Grčiji. Javna tajnost na Grškem jc, da bo vazpustila vlada parlament in uvedla vojaško diktaturo po vzgledu Bolgarije. Na Poljskem so bile občmske velitvs» Zadnji toden v maju so sc vršile na 1'oljskem občinske volitve. Pri toh volitvah je doživeJ vladni blok občuten poraz. V srednji in zapadni Poljski je zmagala opozicija. V vscb vcčjih mostih so zmagali opoziiciorialni kandidati. V najvcčjem industrijskcm me- stu Lodzu, iki je drugo največje poljsko mesto, je vladni blok dobil komaj 8 mandatov, narodni demokrati, >ki so v opoziciji, pa so dobili 40 mandatov. Vladni blak se je držal samo v vzhodnem delu Poljske, zlasti v Galiciji in v ukrajinskih ikrajih. Ruski sovjeti glede kolliozov na umiku. Je itak znano, tkako so vzelii sovjeti ikmetu zasebno last in ga n»" gnali s silo v kolhoze ali združena posestva, na katerih bi naj fcmet prejemal od države komaj toliko, da bi še ostal pri življenju. Združitev in podržavljenje ruskih posestev je doživelo popolen polom in je rodilo lakoto. Neuspeh s kolhozi so sovjeti napram zunanjemu svetu dolgo tajili, a sedaj ga le priznavajo prikri^o na ta način, da izdajajo nove nareclbe, katere vračajo kmetom vsaj deloma nekdanje pravice. Najnovejša naredba napoveduje znatn: znižsnje državnih dajatev v poljedolstvu. Vlada hoče počasi zopet uvesti svobodo kmetovanja, ker se zaveda, da bo imcla Rusija le tedaj dovolj kruha, ako bo kmet slobodno razpolagal s pridelki. Ni še dovoljeno svobodnim kmotom, da bi uporabljali od države nabavljene stroje, ki so na razp-oiago samo kolhozom. Po nekaterih pokrajinah se je odrckla država vsem dajatvam. Industrijski delavci, ki so lastniki malih kmetij, so prosti vseh dajatcv. V kolhozih združeni -kmetje smejo po svoji volji tigovati z živino in vrtnimi pridolki,