Občni zbor ZKB: dežnike moramo prodajati, ko dežuje Spletni prijatelj je lahko pedofil Tragično umrli delavec je bil v dopolnilni blagajni Primorski Št. 110 (20.738) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Moj 1. maj Dviganje mlajev, postavljanje zastav, povorke, proslave, kresovi: 1. maj ostaja v naših krajih zelo priljubljen praznik. Kako ga doživljate vi? Kako boste preživeli mednarodni dan dela? Pošljite nam svoje posnetke na tiskarna@primorski.eu! Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 12. MAJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Nekdanji pristaši KD so vajeni neviht SandorTence Včerajšnji dan je obelodanil politično krhkost vlade En-rica Lette, ki pomeni za zapletene italijanske politične razmere lahko tudi prednost za to zelo čudno vladno zavezništvo. Vsaj dokler bo na Kvirinalu Giorgio Napolitano, ki bi najbrž odstopil minuto po padcu te de-sno-leve koalicije. Silvio Berlusconi, ki po znanem scenariju znova napada »rdeče sodnike«, grozi z volitvami, njegovih groženj pa nihče ne jemlje resno. Volilne ankete mu v sedanjih razmerah res napovedujejo zmago, a volitve niso za vogalom. Prvič, ker ni nikjer zapisano, da bi morebitni Napolitanov naslednik razpustil parlament, in drugič, ker Berlusconi dobro ve, da bi s težavo premagal levo sredino, če bi njen vodja, kot vse kaže, postal Matteo Renzi. Skratka veliko neznank na poti vlade, v kateri ni po padcu t.z. prve italijanske republike sedelo toliko nekdanjih demokristjanov. Predsednik, ministri in vladni podtajniki (tudi Renzi je začel svojo pot v mladinski sekciji KD) pripadajo različnim strankam, a kdo ve, da jim ne bo stara šola Krščanske demokracije pomagala pri političnem preživetju in še pri marsičem. V tej splošni negotovosti je Demokratska stranka včeraj dobila novega tajnika Guglielma Epifanija, ki naj bi jo vodil do oktobrskega kongresa. Od bivšega socialista in sindikalnega voditelja nihče ne pričakuje čudežev, ampak vsaj, da bo umiril krizno stanje v stranki, ki jo jeseni čaka odločilni izpit. italija - Pričakovana odločitev levosredinske stranke Epifani začasni vodja Demokratske stranke Ljudstvo svobode v Brescii uprizorilo protest proti sodnikom majenca - Velik obisk kljub muhastemu vremenu Nagrajeni vinogradniki in oljkarji Sinoči dviganje mlaja, danes vrhunec Majenca ni samo posebno občuten vaški praznik mladih Dolinčanov, ni samo dogodek, ki prinaša s sabo pomladno, energično in veselo vzdušje. Kot sta včeraj potrdili tudi 57. občinska razstava domačih vin in 16. Razstava ekstra deviškega olja, je to dogodek, ki našemu prostoru odpira obzorja in krajevnim proizvodom zagotavlja primerno promocijo. Zaradi muhastega vremena so se letos olj-karji, vinarji in številni gostje zbrali v občinskih prostorih v Dolini. Županja Ful-via Premolin je poudarila predvsem pomen, ki ga imajo domači proizvajalci. Na 12. in 13. strani gorica - Zahteva manjšine Slovenski jezik v mestnem svetu Občini določili decembrski rok za spremembo statuta GORICA - Slovenci v goriškem občinskem svetu se pripravljajo na korak, ki nanje čaka od leta 2001, od dneva, ko je državni zaščitni zakon 38/2001 postal iz vseh vidikov obvezujoč. S podporo krovnih organizacij bodo zahtevali, da pravica do enakovredne rabe slovenskega jezika v mestni skupščini vstopi v statut, ki danes predvideva le slovenski pozdrav na umestitveni seji. Rok, ki so ga določili občini, bo zapadel decembra letos. V nasprotnem primeru bo manjšina odreagirala s posredovanjem na vseh ravneh. Na 14. strani deželni svet - Jutri prva seja Prvič Ukmar in še pet let za Gabrovca RIM - Demokratska stranka je včeraj za svojega začasnega vodjo izvolila nekdanjega sindikalista Gugliel-ma Epifanija, Na tajniškem položaju je nasledil Pier Luigija Bersanija, ki je odstopil po znanem strankinem polomu na volitvah novega predsednika republike. Epifani je v preteklosti vodil enega glavnih italijanskih sindikatov CGIL. Včeraj je bil edini kandidat za vodenje stranke, ki se je po parlamentarnih volitvah konec februarja, na katerih je sicer tesno zmagala, znašla v hudi krizi in primežu notranjih bojev. Bersani, ki je med glavnimi podporniki Epifanija, je z mesta vodje DS odstopil, potem ko ni uspel oblikovati vlade in parlament za predsednika republike ni izvolil nobenega od dveh kandidatov, ki ju je predlagala stranka. V Brescii je medtem Ljudstvo svobode protestiralo proti sodnikom zaradi ponovne obsodbe Silvia Berlusconija. Na 3. strani Je možno izboljšati železniške povezave? Na 6. strani Železarna: kaj bo z delavci po 1. juliju? Na 5. strani V Gorici plošča v spomin na papeža Na 15. strani Jadralca JK Čupa na Sredozemskih igrah Na 20. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. I Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Poštenost in transparentnost non solo materassi CENTRO SPECIALIZZATO TRŽIČ ul. Boito 38/E (nasproti vojašnice) Tel.: 0481.45.48.7 Delovni čas: pon. 15.45 - 19.30 tor. - sob. 9.30 - 13.00 in 15.45 - 19.30 Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč v ■ cr Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD TÍKfl DO 50% VZGLAVNIKI 100% lateks €66,00 k €19,80 1 LEŽIŠČE memoiyfoam cm 80x190 €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE neodvisne vzmeti cm 80x190 €458,00 €274,00 cm 160x190 -40% €915,oo €549,00 LEŽIŠČE ortopedsko - vzmeti cm 80x190 -50% €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 I ELEKTRIČNA PODLAGA cm 80x190 -40% I 1 e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €832,00 €499,00 1 I ELEKTRIČNI POČIVALNIK 1 el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 -40% 1 €590,00 j 9771124666007 2 Nedelja, 12. maja 2013 DEŽELA / jutri prva seja novoizvoljenega deželnega sveta Igor Gabrovec in Stefano Ukmar pred novo petletno preizkušnjo Ime: Igor Priimek: Gabrovec Vzdevek: ga nima Kraj in datum rojstva: Tržič (Go) 3.2.1972 Stalno bivališče: Nabrežina Stan: srečno poročen in oče dveh otrok Poklic: časnikar Moja stranka: Slovenska skupnost Moja vloga v njej: deželni podtajnik V politiki od leta: 1996 Moj vzornik: najbližji Boris Pahor Moj avto: Audi station wagon (letnik 2005) Moji hobiji: branje, treking, antikvariat, delo v naravi Najljubša knjiga: še vedno Hobit (J.R.R. Tolkien) Najljubša pesem: (trenutno) Mengonijeva »L'essenziale« Najljubši film: jih je veliko, recimo Al di là dei sogni (1998, glavna vloga Robin Williams) Najljubši mediji: Rai News 24 Najljubša spletna stran: www.greenme.it Najljubše počitnice: istrska in dalmatinska obala Najljubša barva: modra Najljubša jed: palačinke in pečen pršut s hrenom Najljubša pijača: vitovska Moj bar - gostilna: pogosto tržaški Bar X in nabrežinski P'lk, čeprav nisem še pozabil kriškega Oxisa ... Moj življenjski moto: v slogi je moč svetnik slovenske skupnosti »Moja glavna prostovoljna sodelavka je bila žena Jadranka« Koliko ste potrosili za volilno kampanjo? Po pravici povedano nisem še uredil vseh računov. Vsaj približno.. Vsekakor približno pet tisoč evrov lastnih sredstev. Glavnina tega je bila potrošena za oblikovanje in tisk informativnega materiala: letak, lepak, zgibanka, pismo in kuverta. Najetje avtodoma s povezanimi stroški je stalo približno tisoč evrov. Ostalo so pretežno poštni stroški. Kdo vam je najbolj pomagal v kampanji? V prvi vrsti se moram zahvaliti svojemu večletnem sodelavcu Milošu (Čotarju, op.ur.), ki mi je bil zvesto in požrtvovalno ob strani vseh pet let in me ni zapustil vse do zadnjega dne. Posebno pohvalo pa si zasluži moja žena Jadranka, ki je bila moja glavna prostovoljna sodelavka prav tako vseh pet let. In kakšna je bila vloga žene? Vsestransko mi je pomagala z nasveti, s strokovnostjo izobražene jezikoslovke in objektivnimi kritikami. V tednih volilne kampanje je koordinirala delo skupine pretežno mladih prostovoljcev in prostovoljk. V SSk je slišati oceno, češ da je imel Gabrovec od vsega začetka zmago v žepu... Dolžan sem iskreno in občuteno zahvalo stranki SSk in vsem kandidatkam in kandidatom, ki so se v vseh okrožjih izpostavili z imenom in obrazom ter vsak po svojih močeh in možnostih žrtvovali dragocen čas za volilno kampanjo. Kaj pa notranja tekmovalnost? Sam sem občutil določeno tekmovalnost in sem kolegom prav zaradi tega še posebej hvaležen, saj tekmovalnost pomeni delo in slednje se lahko naposled spremeni v glasove. Kot deželni svetnik pa ste bili v prednosti... Od vsega začetka je bilo vsem jasno, da ima svetnik 'v funkciji' ogromno in včasih res nepremostljivo prednost. Ne zato, ker bi bil boljši, temveč zato, ker ima za sabo večletno vidljivost, medijsko izpostavljenost, čas, sredstva in posebno motivacijo. Mislite, da vam bo škodovala »afera» slovenskih avtocestnih vinjet? Ne gre le za vprašanje vinjet ali drugih posameznih stroškov. Za kaj pa gre? Preiskave so razgalile jasne pomanjkljivosti v sistemu, ki je več desetletij urejal področje stroškov za politično delovanje, soočanje in stike s teritorijem. Če ima prav preiskovalec, potem je bil deželni pravilnik očitno preveč ohlapen. Poudariti velja, da si pravilnika in višine sredstev nismo sami določili, temveč smo ju leta 2008 podedovali od prejšnjih zakonodajnih dob. Kaj pa za sodišče sporni vinjeti? Sam ne izključujem osebnih napak. Mislim, da to velja tudi za vse moje kolege. Če se bodo napake izkazale za utemeljene, se bom najprej iskreno opravičil in nato povrnil morebitne neodobrene stroške. Naj bo pa jasno, da v mojem primeru govorimo morda o nekaj tisočakih, taka so razmerja. Vsaka šola nekaj stane in kdor me pozna, vam lahko potrdi, da je ta šola zame, čustveno gledano, zelo boleča. Prvo stvar, ki jo boste naredili od jutri dalje? Na mizi in v srcu imam obveze do gospodarskega razvoja podeželja, zakon o obletnici prve svetovne vojne, pričakovanja jusov in srenj ter afero električnih daljnovodov. Borisu Pahorju pa bi rad za njegov stoti rojstni dan podaril obvezo deželne uprave, da bo nekdanje fašistično taborišče v Viscu postalo evropsko znameniti kraj spomina. Kako si predstavljate sodelovanje s Stefanom Uk-marjem? S Štefanom bova dobro sodelovala, v to sem prepričan. To ljudje, moji, njegovi in ostali, pričakujejo od naju. Podpirate volitve med Slovenci za izvolitev predstavništva? Podpiram. Z Igorjem Kocijančičem sva delala na tem predlogu. Le vsi skupaj, nihče naj ne bo izločen, moramo določiti pravila igre, od kateri je posredno morda res odvisna bodočnost naše skupnosti. Sandor Tence Ime: Stefano Priimek: Ukmar Vzdevek: Fičo Kraj in datum rojstva: Trst, 10. 4. 1964 Stalno bivališče: Kontovel 234 Stan: srečno poročen Poklic: tehnik pri podjetju Acegas-Hera Moja stranka: Demokratska stranka Moja vloga v njej: čakam na kongres V politiki od leta: 2001 Moj vzornik: navadni ljudje Moj avto: VW Bora 1.6. Moji hobiji: včeraj alpinizem, danes politika Najljubša knjiga: Patagonia express (Luis Sepulveda) Najljubša pesem: Lipe cvatu (Bijelo dugme) Najljubši film: 7 let v Tibetu Najljubši mediji: Primorski dnevnik, Rai 3 Najljubša spletna stran: Repubblica.it. Google news Najljubše počitnice: naslednje, nepozabne pa tiste v Južni Ameriki Najljubša barva: rdeča Najljubša jed: ribe in balkanske specialitete Najljubša pijača: dobro vino Moj bar - gostilna: Društvena na Kontovelu Moj življenjski moto: bodi vedno ti svetnik demokratske stranke »Če se bomo preveč ukvarjali s sabo, bomo zapravljali čas« Koliko ste potrosili za volilno kampanjo? Nekaj manj od 1000 evrov. Kdo vam je najbolj pomagal v volilni kampanji? Dvanajst prijateljev. Ste pričakovali izvolitev po znanih burnih dogajanjih v slovenski komponenti Demokratske stranke? Življenje je lepo, ker je pestro a nič nas ne sme presenetiti. Dva dni pred volitvami ne bi nihče stavil na zmago Debore Serracchiani. Med volilno kam-panijo sem razumel, da me veliko ljudi pozna in ceni moje delo, kar mi je vlivalo zavesti. Kljub vsemu sem torej imel občutek, da je izvolitev možna. Kakšna je usoda slovenske komponente DS? Čeprav brez olajšanih volilnih mehanizmov, smo edini slovenski politični subjekt, ki je s svojimi predstavniki prisoten od rajonov do parlamenta. Politika pa ne sme gledati le sebe. In koga naj gleda? Mora biti v funkciji celotne družbe. Kaj pa slovenska manjšina? V tej luči se zavedamo, da celotna manjšina potrebuje temeljite premisleke, kajti jasni nam morajo biti cilji, prioritete in strategije. Kaj imate konkretnega v mislih, ko govorite o prioritetah in strategijah manjšine? Gospodarska kriza in recesija pesti tudi slovenske ljudi, naša podjetja in ustanove. Kako ustrezno ukrepati, pa je izziv, ki ne stoji samo pred nami, ampak pred celotno deželno družbeno stvarnostjo. Kaj pa vaša ocena dogajanj v DS na državnem merilu? Sem še precej kritičen. Zgleda namreč, da razpravljamo le o možnih imenih novega tajnika, zame pa so važnejše vsebine in politični profil stranke. Kakšen bi moral biti po vašem profil DS? Za zdaj je naša stranka zamujena priložnost. Preveč časa debatiramo o »novi« strukturi stranke za drugačen pristop na politično prizorišče. Spremenil se je svet, demokratična pravila so v krizi in nujno potrebujemo nove etične silnice, pristne vrednote in več poguma pri izbirah. Le tako bomo povsem verodostojni in torej zanimivi in prodorni za širšo javnost. Žal trenutne novice iz Rima pripovedujejo drugo zgodbo. Prvo stvar, ki jo boste naredili v deželnem svetu? Preskok iz občinske na deželno raven je velik, zato bom verjetno potreboval krajše obdobje za »aklimatizacijo«. Nameravam pa čimprej pospešiti postopek odobritve pravilnika o posebnih varstvenih območjih Natura 2000 na goriškem in tržaškem Krasu. Boste ostali v tržaškem občinskem svetu? Moj mandat na občini je v rokah stranke in župana, kajti statut stranke ne predvideva dvojne vloge. V igri je tudi morebitni priziv desne sredine nad izidom deželnih volitev. Še pred vstopom v deželni svet pa sem se odrekel sejninam, ki izhajajo iz prisotnosti v komisijah. Rad bi ostal do novembra, se pravi do sprejetja novega regulacijskega načrta, ki mu sledim že dalj časa. Kako si zamišljate sodelovanje s kolegom Igorjem Gabrovcem? Dva slovenska člana deželne skupine Demokratske stranke bosta zanesljivo konstruktivno sodelovala. Podpirate volitve v slovenski manjšini za izbiro predstavništva? V manjšini so prisotne različne občutljivosti in pripadnosti, ki potrebujejo način kako nastopati do »drugih«. O tem in o notranjih volitvah se disku-tira že vsaj dvajset let, a brez rezultatov. In torej kaj do morebitnih volitev? Dokler ne udejanimo še bolj demokratičnega predstavništva, lahko le-to še vedno sestavljamo izvoljeni, seveda ob ključni prisotnosti krovnih organizacij. Ničesar ne vsiljujem, ampak če se bomo preveč ukvarjali sami s sabo, bomo neizbežno zapostavljali vsebine, cilje in prioritete. Čas je namreč zelo važen in tudi neizprosen dejavnik. S.T. / ALPE-JADRAN, ITALIJA Nedelja, 12. maja 2013 3 italija - Nekdanji generalni tajnik CGIL izvoljen z več kot 85 odst. glasov Guglielmo Epifani bo do jeseni vodil Demokratsko stranko RIM - Demokratska stranka je včeraj za svojega začasnega vodjo izvolila nekdanjega sindikalista Gugliel-ma Epifanija, Na tajniškem položaju je nasledil Pier Luigija Bersanija, ki je odstopil po znanem strankinem polomu na volitvah novega predsednika republike. Epifani je v preteklosti vodil enega glavnih italijanskih sindikatov CGIL; včeraj je bil edini kandidat za vodenje stranke, ki se je po parlamentarnih volitvah konec februarja, na katerih je sicer tesno zmagala, znašla v hudi krizi in primežu notranjih bojev. Bersani, ki je med glavnimi podporniki Epifanija, je z mesta vodje DS odstopil, potem ko ni uspel oblikovati vlade in parlament za predsednika republike ni izvolil nobenega od dveh kandidatov, ki ju je predlagala stranka. Novi začasni vodja Demokratske stranke je po izvolitvi izrazil vso podporo italijanskemu premieru Enricu Letti, ta pa je izvolitev Epifanija označil za dobro novico za vlado. 63-letni poslanec Epifani naj bi stranko vodil le do oktobra, ko bodo imeli kongres, na katerem bodo izvolili novo vodstvo. Demokratska stranka je, potem ko ji ni uspelo oblikovati levosredinske vlade, konec aprila le pristala v koalicijo z Ljudstvom svobode nekdanjega premiera Silvia Berlusconija. Za Epifanija je glasovalo 85 odst. udeležencev strankine državne skup- ščine, kar v številkah pomeni 535 glasov, belih glasovnic je bilo 76. Novoizvoljeni tajnik je napovedal, da bo kongres najkasneje konec oktobra. Na njem bodo izvolili novega tajnika (ali tajnico), ki ga bo članstvo določilo na primarnih volitvah, čeprav so postopki o tem še nejasni in nedorečeni. V umestitvenem govoru je Epifani, ki je nekoč pripadal socialistični stranki PSI, priznal hudo krizo DS, a tudi voljo željo za njeno premostitev. Skupščino je uvedel nekdanji tajnik Bersa-ni, v razpravi se je oglasil tudi ministrski predsednik Enrico Letta, ki je priznal, da sedanja vlada ni tista, ki so jo želeli demokrati, temveč je nastala Guglielma Epifanija čaka zelo zahtevna naloga ansa po sili razmer in je posledica volilnega rezultata. Epifani je zedinil vse duše, frakcije in struje DS, ki se dejansko že pripravljajo na jesenski kongres. Vsi strankini voditelji obljubljajo podporo novemu tajniku in obenem Lettovi vladi široke koalicije, ki v vsakem primeru, pravijo, ne bo trajala do konca redne zakonodajne dobe. Pred dvorano, kjer se je odvijala skupščina, je skupina pristašev gibanja OccupyPd izrazila nasprotovanje zavezništvu z Berlusconi-jevo stranko ter glasno protestirala proti parlamentarcem, ki so krivi za spodletelo kandidaturo Romana Prodija za predsednika republike. brescia - Protest Ljudstva svobode Berlusconi se ima za žrtev zarote BRESCIA - Stranka Ljudstva svobode je včeraj popoldne v Bresciii protestirala proti sodnikom, ki so znova obsodili Silvia Berlusconija. Slednji, ki je govoril na shodu, se še vedno ima za žrtev »levo usmerjenega sodstva, ki ga hoče politično in osebno uničiti.« Protesta se je udeležil tudi notranji minister Angelino Alfano, kar je povzročilo ostre proteste Demokratske stranke. Berlusconi se je primerjal s pokojnim novinarjem Enzom Tortoro, ki je bil po krivici obsojen. Shod Berlusconijeve stranke je zmotil protest demonstrantov, ki so se sporekli in tudi telesno spopadli s pristaši Ljudstva svobode. videm - Na podelitvi tudi kontestacije Razvpitemu finančniku Sorosu ugledna nagrada Tiziano Terzani VIDEM - Razvpiti finančnik madžarskega porekla (nekateri ga imajo za velikega špekulanta) George Soros je včeraj prejel ugledno literarno nagrado Ti-ziano Terzani. Podelili so mu jo v sklopu festivala Vi-cino/lontano, kjer so nekateri glasno kontestirali So-rosa (na sliki), češ da je zagovornik »divje finance, ki prizadene predvsem revne.« Soros odločno zavrača te očitke in obtožbe, v prepričanju, da s svojimi finančnimi špekulacijami ni nikogar prizadel, še najmanj revnejše sloje. Nagrajenec računa, da bo osrednja evropska banka, ki jo vodi Italijan Mario Draghi, odločilno pomagala pri premostitvi hude gospodarske in finančne krize. Morebitni prihod Silvia Berlusconija na čelo italijanske vlade je Soros označil kot veliko tragedijo za Italijo in vso Evropo. 1 4 Nedelja, 12. maja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu zgonik - V petek zvečer redni občni zbor Zadružne kraške banke Družbeno odgovorna Bilanca pozitivna, krizi navkljub - Preučujejo spojitev s »sestrsko zadružno banko« Letos poteka 130 let od ustanovitve prve zadružne banke v Italiji, pet let kasneje, leta 1888, smo prvo slovensko posojilnico dobili tudi na Krasu, natančneje v Nabrežini. Takratni pionirji so našli pogum in ustanovili družbe, ki so veljale za nemogoče ali ekonomsko nesmiselne: današnji čas je seveda neprimerljiv s tistim, zvesti pa želimo ostati »idejni napetosti, pragmatičnemu realizmu in odločni volji,« ki so zaznamovali njihovo delovanje. Nekako tako je v petek zvečer, na rednem občnem zboru Zadružne kraške banke, zaključil svoje razčlenjeno poročilo predsednik njenega upravnega odbora Sergij Stancich. V zgoniški telovadnici mu je prisluhnilo 286 članic in članov in soglasno (z enim samim vzdržanim) odobrilo bilanco poslovne dobe 2012. Ta se je, navkljub kriznemu obdobju, zaključila z dobičkom v višini 283.202 evra. Upravni svet priznava, da dobiček »ni posebno visok« in ga utemeljuje z nepričakovanim in velikim povečanjem nerednih kreditov, administrativnih stroškov in stroškov dela. Skrb za kredite Huda ekonomska konjunktura je prisilila ZKB, da je bila pri izdajanju kreditov preudarna. Kljub temu pa so se lani posojila povečala na preko 350 milijonov evrov (+1,32% v primerjavi z letom 2011). To dokazuje, da ZKB ni v »kreditnem krču« in da skuša pomagati svojim članom in strankam tudi v času, ko je marsikatera banka zamrznila kreditiranje. Kot pravi ravnatelj ZKB Aleksander Podobnik, mora banka prodajati dežnike, ko zunaj dežuje, ne pa ko sije sonce. Zato pa se je kajpak povečala tudi vrednost nerednih kreditov: banka je namenila skoraj 3,4 milijona evrov za morebitne kreditne izgube. Čisti dobiček poslovne dobe znaša, kot omenjeno, preko 280 tisoč evrov in je rahlo višji od dobička 2011, predvsem po zaslugi učinkovitega upravljanja finančnega portfelja so se povečali tudi prihodki iz poslovanja (+12,29%, za skupnih 15,3 milijona evrov). Premoženje Zadružne kraške banke je preseglo 60 milijonov evrov, za 125 novih članov pa se je povečalo tudi njeno članstvo. Ob koncu leta 2012 je ZKB štela 2.038 članov, razpolaga pa z enajstimi poslovalnicami (vključno z openskim sedežem), ki zaposlujejo 105 sodelavcev. V želji, da bi izboljšal poslovanje, učinkovitost in uspešnost bančne mreže, se je upravni svet odločil, da obogati organizacijsko strukturo s komercialnim direktorjem in tajništvom komercialnega direktorja, uvedli pa so tudi urad za organizacijo in urad za upravljanje problematičnih posojil. Te novosti je spodbudila tudi Banka Italije med lansko redno inšpekcijo, ki je opozorila tudi na »neustrezno in nekoliko nepravilno informiranje članov z dejavnostjo naše hčerinske družbe ZKB Nepremičninska družba srl«. Stancich je pojasnil, da ta družba trenutno upravlja štiri nepremičninske posle (iste kot leta 2011) in je drugi največji kreditojemalec ZKB. Družba doslej ni imela prihodkov in je lani imela skoraj 195.000 evrov izgube, ki jo gre pripisati skoraj izključno stroškom za obresti (185.000€). Upravni odbor je prepričan, da se bo v letu 2013 položaj izboljšal, saj bodo lahko prodali stanovanja v novogradnji na Miramarskem drevoredu in predvsem openski hotel in restavracijo Valeria. Nepremičninska družba ima po novem zunanje upravitelje. Družbena odgovornost Da bi omogočila aktiven dialog s člani in spodbujala njihovo neposredno sodelovanje, izdaja banka revijo Skupaj in skrbi za spletno stran www.zkb.it, priredila pa je tudi niz območnih srečanj, članski praznik, simpozij, članski izlet in zaslužnim študentom podelila dvajset štipendij. Iz Poročila o družbeni odgovornosti izhaja, da je banka tudi leta 2012 namenila znaten znesek različnim pobudam, ki so nastale na teritoriju - skupaj kar 339.311 evrov. Največ sredstev (skoraj 150.000) je šlo športnim in rekreativnim dejavnostim, okrog 21% kulturi in umetnosti. Stancich je tudi potrdil, da je tako imenovani Projekt Slovenija, po skoraj enem letu neplodnih poskusov, da bi ZKB prevzela poslovalnice Hranilnice in posojilnice Vipava, dokončno propadel. Članstvu pa je predstavil nov zanimiv načrt. »V prvih mesecih lanskega leta smo z neko sestrsko zadružno banko stopili na pot skupnega preverjanja izvedljivosti hipotetične spojitve. To je odlična priložnost za povezovanje in razvoj dveh bližnjih, a ne prekrivajočih se teritorijev, in skupnosti, ki na njih poslujejo. Člane bomo vsekakor pravočasno obvestili o morebitnih pozitivnih razpletih.« Kaj več ni želel povedati, iz povedanega pa bi se dalo sklepati, da gre za Zadružno banko Doberdob Sovodnje. Upravitelji potrjeni, v -A Pogled na polno zgoniško telovadnico in na predsedniško mizo kroma honorarji tudi Dnevni red zgoniškega občnega zbora, ki se ga je udeležilo 329 članov (286 prisotnih v dvorani, 43 pa preko pooblastil), je predvideval med drugim določitev števila članov upravnega odbora in izvolitev nekaterih članov. Prisotni so sprejeli predlog upravnega sveta, da se število upraviteljev zmanjša od dosedanjih enajst na deset članov, in potrdili zaupanje štirim upraviteljem, ki jim je zapadel mandat. V upravnem svetu bodo tako še dalje sedeli tudi Andrej Gruden, Adriano Kovacic, Sergij Stancich in Bo- ris Zidarič. Nespremenjene ostajajo tudi sejnine (250€ za člane upravnega in 170€ za člane izvršnega sveta). Hvala, ZKB! Za predsedniško mizo je sedel tudi Giorgio Minute direktor deželne federacije, ki združuje petnajst zadružnih bank, skoraj 60.000 članov in 1.500 uslužbencev. Vsota njihovih bilanc je lani presegla 13 milijard evrov, dobiček pa 25 milijonov evrov. Opozoril je, da je bil delež, ki ga je ZKB lani razdelila med društvi in drugimi ustanovami na teritoriju, višji od njenega čistega dobička: ljudje morajo razumeti, da bo ZKB lahko še naprej tako koristna krajevni stvarnosti, samo če bodo vanjo vlagali svoj denar, se je glasil njegov poziv. Sledili so pozdravi nekaterih gostov, ki so v večini primerov tudi člani openske banke. Predsednik SDGZ Niko Tenze, predsednik ZSŠDI Joži Peterlin, pokrajinski podpredsednik Igor Dolenc, dolinska županja Fulvia Premolin, repentabrski župan Marko Pisani, nabrežinski podžupan Massimo Veronese so eden za drugim pohvalili banko, ker tudi v težkih trenutkih podpira krajevne podjetnike ter športne, kulturne in socialne dejavnosti. Edi Kraus, novi tržaški odbornik za gospodarski razvoj, pa je edini zadružni banki, ki ima sedež v Občini Trst, tudi priporočil, naj pogumno vztraja pri kreditiranju krajevnega gospodarstva in prebivalstva. Poljanka Dolhar sesljan - V centru za turistično promocijo nad zalivom Na razstavnih panojih tudi fotografije Maria Magajne Ob razstavi prirejajo v sesljanskem centru tudi brezplačne promocijske dogodke; danes ob 11.30 in 16. uri bo govor o umetnosti na Krasu in tipičnih proizvodih kroma dsi - V sodelovanju s SK Samokritično o novinarstvu Tradicionalni ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev bo tokrat posvečen novinarskemu poklicu. V središču pozornosti bosta novinarja mlajše generacije Andrej Černic in Peter Verč, ki sta s svojimi časnikarskimi prispevki že večkrat opozorila nase in prejela tudi marsikatero priznanje oziroma nagrado. Jutrišnji večer, ki nosi naslov Samokritično o novinarstvu in se bo v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3) pričel ob 20.30, nastaja v sodelovanju s Slovenskim klubom. 31-letni Doberdobec Andrej Černic in 30-letni Tržačan Peter Verč sta zaključila študij novinarstva v Ljubljani. Danes sodelujeta tako z mediji v Italiji kot v Sloveniji: Černic je sodelavec ljubljanskega tednika Reporter, goriškega Novega glasa in Primorskega dnevnika, dopisnik iz Slovenije za tiskovno agencijo Ansa. Verč občasno piše za razna glasile in medije, prvenstveno pa je dopisnik Primorskih novic; odmevni so zlasti njegovi prispevki za njihovo petkovo prilogo 7. val. Zanje mu je Društvo novinarjev Slovenije lani podelilo nagrado Bratovščina resnice-Consortium veritas za mladega novi-narja/debitanta leta. / TRST Nedelja, 12. maja 2013 5 železarna - Po obisku ministra Flavia Zanonata zadoščenje, a tudi zaskrbljenost Sindikat: Kaj bo z delavci železarne po 1. juliju? Zagotovila ministra za gospodarski razvoj Flavia Zanonata glede vključitve ške-denjske železarne na seznam kriznih industrijskih območij in sploh namen italijanske vlade, da se reši ta zapleten tržaški vozel, so zvezni sindikati Cgil, Cisl in Uil in tudi sindikati kovinarjev sprejeli z zadoščenjem. Prišlo je namreč do pomembnega zasuka, saj se je ves postopek pospešil in so javne institucije pokazale zanimanje za rešitev vprašanja. Toda po drugi strani se odpira vprašanje, kako usklajevati zagotovila ministrstva, delo deželnega omizja glede programskega sporazuma in delo izrednega komisarja skupine Lucchini Piera Nardija, sta nam povedala včeraj pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich in pokrajinski tajnik sindikata Fim-Cisl Umberto Salvaneschi, ki smo ju vprašali za oceno petkovega srečanja na sedežu deželne vlade med Zanonatom in deželno predsednico Deboro Serracchiani. Sindikat je pozitivno ocenil izrazit pospešek deželne vlade in Zanonatove besede. Toda zaskrbljujoče je dejstvo, da se namerava Nar-di dobesedno držati svojega mandata, in sicer priprave načrta glede grupe Lucchini, ki ga mora predstaviti na milanskem sodišču najkasneje 22. junija (sindikatom ga bodo predstavili v začetku junija). Nardi bo zagotovil delovanje železarne samo do takrat, poudarjajo sindikati. Kaj pa potem? Skratka, napetost med delavci narašča, saj smo že sredi maja. Iz vodstva železarne ne prihajajo dobra znamenja: delo poteka v zadnjem obdobju v bistvu iz dneva v dan, načrtovanje je bilo iz meseca v mesec, pravi Salvaneschi, konec junija pa je za vogalom. Sindikati bodo zato v začetku prihodnjega tedna zahtevali od predsednice Serracchianijeve, da se v roku 10 dni sestane deželno omizje o železarni za obravnavo programskega sporazuma. Obenem bodo zahtevali takojšnje srečanje s predsednico Pristaniške oblasti Marino Monassi, da razjasni lastno stališče. Kot smo že poročali, mora biti območje železarne po Monassijinem mnenju v prihodnosti v pristaniške namene, medtem ko vsi ostali dejavniki soglašajo, da mora ostati za industrijske dejavnosti. V vladnih krogih so zdaj nekateri zasumili, da je glede tega prišlo do nekakšnega zakulisnega vzporednega dogovarjanja med Pristaniško oblastjo in Lucchinijem. A.G. Delavca škedenjske železarne na arhivskem posnetku kroma nabrežina - Stališče Slovenske skupnosti »Končno zelo malo možnosti za gradbene špekulacije« V preteklih dneh je devinsko-nabrežinski občinski svet, kot smo poročali, obravnaval varianto 27 temeljnega prostorskega načrta. Postopek je pred dvema letoma pričela prejšnja desnosredniska uprava, osnutek variante je nato romal v presojo raznim deželnim organom in šel v pretres občanov, ki so lahko predložili ugovore. Slovenska skupnost je bila zelo kritična do variante, kot poudarja njen občinski tajnik Edvin Forčič, zlasti ker je uvajala preveč novih zazidalnih površin, čeprav na teritoriju ni nekega povpraševanja po novih stanovanjih. Mnogo hiš je praznih in naprodaj, poleg tega pa je mnogo zazidljivih površin še neizkoriščenih. SSk z zadovoljstvom ugotavlja, da je mnenje deželnih uradov pre- Edvin Forčič na arhivskem posnetku cej v sozvočju s sedanjo občinsko politično večino, ki se zavzema za ohranjanje zelenih območij in za obnovitev obstoječih zgradb. V tem vidiku je sedanja občinska uprava župana Vladimirja Kukanje predelala osnutek variante in - kjer je bilo le mogoče - omejila zazidljivost. Seveda se ni dalo poseči povsod, ampak le v tistih območjih, o katerih so izrazili pomisleke deželni uradi ali občani, izjavlja Forčič. SSk izraža zmerno zadovoljstvo ob zaključku postopka, saj meni, do so se sedaj bistveno zmanjšale možnosti gradbenih špekulacij, proti katerim se SSk bori. Za celovito preosnovo prostorskega načrta bi bilo po Forčiče-vem mnenju primerno, da bi uprava izdelala nove urbanistične smernice, ki bi postavile temelje razvoju teritorija, pri katerem naj bo glavna skrb ohranitev in oživitev vaških jeder in čim manjše izkoriščanje zelenih površin v gradbene namene. padriče - Čistilna akcija kulturnega društva Slovan in jusarskega odbora V duhu gesla »Padriče, boljša, lepša vas« so počistili smeti in posadili nova drevesa Geslo je: »Padriče, boljša, lepša vas!« Počistili so smeti, vsadili lipe (ter češnjo) in načrtujejo, da bodo postavili igrala, mize ter stole. Padričarke in Padričarji so si pred kratkim, na pobudo kulturnega društva Slovan in ju-sarskega odbora, zavihali rokave in počistili ju-sarsko zemljišče Zad za kalom, prostor za vasjo pri vhodu v Dom za ostarele Livia Ieralla. Okrog trideset prostovoljcev je najprej zagrabilo orodje v roke in nato zapuščeno območje (skoraj) spremenilo v park. Vaščani (resnici na ljubo jih glede na število prebivalcev, nad 900, ni bilo veliko, čeprav so bili vsi obveščeni) so na svoje stroške kupili drevesa in jih nato posadili. »Vsaka družina bo lahko 'posvojila' eno lipo. Vsi skupaj pa jih bomo negovali in zalivali,« so dejali. Za igrala in stole pa bodo po vasi pobirali prostovoljne prispevke. Zad za ka-lom bo še vedno prostor za tradicionalni sve-toivanski kres (23. junija), ki je skorajda že pripravljen. Novost letošnjega kresovanja bo, da se bo vse dogajanje preselilo Zad za kal, saj bo Padričarke in Padričarji (nekateri so bili med fotografiranjem odsotni) med čistilno akcijo »Zad za kalom« zaradi del vaški trg »na v'se« neuporaben, (jng) Na Proseku danes Pomladanski koncert Godbeno društvo Prosek vabi na že tradicionalni Pomladanski koncert, ki bo danes ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Na prireditvi, ki bo letos zaživela že šesto leto zapored, bosta sodelovala tudi domača Ženski pevski zbor Prosek Kontovel pod vodstvom Marka Što-ke in pa Moški pevski zbor Vasilij Mirk z Markom Sancinom na čelu. Proseški godbeniki bodo pod taktirko Iva Bašiča domačemu občinstvu predstavili tekmovalni program, ki ga bodo v soboto, 25. maja, izvedli na državnem tekmovanju slovenskih pihalnih orkestrov v Žalcu pri Celju, ki ga prireja Zveza slovenskih godb. V SSG zadnja ponovitev komedije Burundanga V mali dvorani SSG bo danes ob 18. uri še zadnja ponovitev komedije Jordija Galcerana Burundan-ga v režiji Nenni Delmestre. Burun-danga je bizarno ime droge, ki (vsaj v predstavi) človeka pripravi do tega, da govori čisto resnico, nepričakovano pa se prikažejo »stranski učinki«: protagonistka odkrije, da je njen partner Manel član baskovske teroristične organizacije... Besedilo Jordija Galcerana navdušuje z virtuoznost-jo in komičnostjo. Prodaja vstopnic pri blagajni SSG danes uro in pol pred začetkom predstave. 20 let ustvarjanja Igorja Gherdola V krožku Circolo sottufficiali v Ul. Cumano št. 5 bodo danes ob 17.30 gostili 34-letnega tržaškega pisatelja in pesnika Igorja Gherdola. O njegovem skoraj 20-letnem literarnem ustvarjalnem delu bosta govorila ravnateljica oz. direktor kulturnega krožka Club incontri Maria Grazia Mora in Vincenzo Acciarino. Srečanje bo dodatno obogatila klavirska spremljava Guida Davanza. Dela v Ul. Commerciale Družba Acegas-Aps bo zaradi okvare na podzemnem električnem omrežju jutri odprl gradbišče na Ul. Commerciale na križiščih z Ul. Panorama, Ul. Camber Barni in Ul. Elia. Gradbišče bo v bistvu sredi cestišča in bodo zato uvedli enosmerno izmenično vožnjo. Dela bodo izvajali podnevi in naj bi se zaključila najkasneje v petek, 17. maja. Polska... rivemo! V krožku Arci Circolo Offici-na (Ul. Manzoni št. 9-11) bodo danes ob 19. uri predstavili knjigo Die-ga Manne in Micheleja Zazzare Pol-ska... rivemo!. Vstop je prost. Spet poskus goljufije Karabinjerji s pokrajinskega poveljstva so na osnovi prijave 88-let-ne Tržačanke zaradi poskusa goljufije prijavili na prostosti 20-letnega R. S. iz Piemonta. Ta je skušal prodati priletni ženski elektronsko napravo, ki ugotavlja morebitno uhajanje plina. O napravi je dejal, da je njen nakup obvezen, zanjo pa je zahteval 250 evrov. Napravo so karabinjerji zaplenili. Ukradel je obleko Karabinjerji s pokrajinskega poveljstva so prijavili na prostosti 17-letnega romunskega državljana U. A. L., ki je v trgovini Coin na Korzu Italia ukradel obleko v vrednosti 76 evrov. Mladoletnika so pospremili domov k materi. 6 Nedelja, 12. maja 2013 TRST barkovlje - Posvet o pomanjkljivostih javnega prevoza Ali je mogoče izboljšati železniške povezave s tržaško postajo? Javni železniški prevoz ostaja še vedno trn v peti tržaške stvarnosti. Veliko potnikov se odloča za različne potniške povezave, ponudba kakovostnih storitev in primernih časovnic pa postopoma upada. V ta namen sta tržaška Lions Club Europa in Junior Chamber International (JCI) priredila v prostorih hotela Greif Maria Theresia v Barkovljah zanimiv posvet z naslovom Zmanjšanje tržaške izolacije - potniške železniške povezave. Petkov večer je moderiral tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus. V uvodnem pozdravu je odbornik opozoril predvsem na nujno iskanje ustreznih rešitev, ki jih dopušča trenutna železniška infrastruktura. Omenil je dokaj potrebne naložbe na progi Trst-Mestre in proti severnim relacijam, predvsem pa o spodbudi uporabljanja javnih prevoznih sredstev pri mlajših generacijah. V imenu teh je spregovorila tudi predsednica tržaškega JCI Barbara Ursic, za katero so pomanjkljivosti v železniškem potnem prometu zelo občutene predvsem med mladimi. S težavami pa se ne soočajo samo mlajši dnevni potniki, vendar tudi vsi, ki bi na lažji način obiskali naše mesto. Uvodna izhodišča je s konkretnimi podatki razvil inž. Mario Goliani. S pomočjo tabel je publiki prikazal senčne plati železniških voznih redov štirih glavnih geografskih smernic. Če vlak trenutno do Mester potrebuje dve uri vožnje, se do Beljaka lahko preko Vidma z njim pripeljemo v slabih štirih urah, neposredna povezava proti Ljubljani pa je bila pred časom ukinjena. Možnost izboljšav urnikov in potni- Popravek in opravičilo V sobotnem zapisu ob življenjskem jubileju Lojzeta Abra-ma sem napačno navedel, da je kot predsednik SPDT nasledil dr. Sonjo Mašera. V resnici jo je nasledil Pino Rudež, Abram je prišel potem. Za napako se obema opravičujem. Dušan Udovič Neposredni radijski prenos z Majence V sklopu oddaje Z naših prireditev, ki bo med 17.30 in 19. uro na sporedu na valovih Radia TrstA, bosta Mairim Cheber in Aleksi Jer-cog vodila neposredni radijski prenos z Majence. Na prizorišču, se pravi na trgu Na Gorici v Dolini, bosta v mikrofon ujela protagoniste dogajanja letošnje izvedbe tega odmevnega ljudskega praznika. Prijeten klepet se bo vil okrog dolgoletne tradicije, ki v breško vas vsako leto privablja veliko število obiskovalcev. Domačini, ki že dolgo let skrbijo za nemoten potek odmevnega praznika, bodo voditeljema in poslušalcem zaupali, kateri je recept za ta uspeh. Javna dela v Ricmanjih Pokrajinska cesta št. 20, ki pelje skozi Ricmanje bo zaradi del od jutri stalno zaprta pri hišni številki 59. Dela bo opravila družba Acegas-Aps zaradi okvare na vodovodnem omrežju. Dela bodo trajala predvidoma 5 dni, med katerimi bo veljala prepoved prehoda in parkiranja vozil na omenjenem cestnem odseku pri hišni št. 59. ških storitev naj bi bila po mnenju inženirja Goliania na dosegu, saj so italijanske železnice že v sedemdesetih letih nudile hitrejši vlak, ki je potnike iz Trsta pripeljal v predmestje Benetk v uri in petnajst minut. Vpogled v politično in ekonomsko stvarnost pa je podal profesor ekonomije na tržaški univerzi Vittorio Torbianel-li, ki je takoj izpostavil kočljivo problematiko deželnih prispevkov. Teh je v večji meri deležen celotni javni potniški promet v deželi, ki bi brez subvencij težko kril katerikoli strošek. Torbianelli pa je poudaril, da je razvoj železniškega potniškega prometa predvsem politična domena. Politiki pa po mnenju profesorja trenutno ne razpolagajo z ustreznimi merili in analizami, kar dodatno postavlja pod vprašaj iskanje smiselnih rešitev. V očeh predsednika mladih podjetnikov pri združenju Confcommercio Andree Gel je potreba po dobro povezanem ozemlju prvi pogoj integracije delovnega trga. Hkrati je Gel dejal, da je lahko vlak enkratno prevozno sredstvo, kjer lahko mladi podjetnik z ustreznimi tehnologijami uspešno izkoristi delovni čas. Da se čas na razpolago počasi izteka, pa se je potožil tudi Andrea Marzari, član državnega sveta mladih hotelirjev. V svojem poslu Marzari beleži že občutno škodo, saj se velika večina potencialnih turističnih investitorjev zaradi slabih povezav že obrača drugam. (mar) opčine - V dvorani ZKB redni občni zbor pokrajinskega čebelarskega konzorcija Pozitiven obračun opravljenega dela in v kratkem tudi izpopolnjevalni tečaji V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je bil v petek, 3. maja, redni občni zbor tržaškega pokrajinskega čebelarskega konzorcija. Za sedanji odbor, ki je bil izvoljen konec februarja in ki je imenoval za predsednika mladega čebelarja iz Štivana Aleša Pernarčiča, je bilo to zborovanje predvsem priložnost, da so članstvu podali poročilo o opravljenem delu in o reševanju nekaterih odprtih vprašanj, ki so se nakopičila v zadnjih mesecih zaradi težav, s katerimi se je soočal prejšnji odbor. Srečanje ni bilo volilne narave, tako da so tokrat člani v prvi vrsti potrdili obračun za lansko leto in proračun za letošnje. Potrdili so članarino in izglasovali člane čebelarske pokrajinske komisije, ki jo predvideva zakonodaja iz leta 2010 in ki mora na teritoriju spremljati zdravstveno stanje čebeljnih družin, usklajuje pa tudi prisotnost števila čebel na teritoriju in odloča glede izkoriščanja čebelje paše in glede vprašanja prevoza čebel na Občni zbor je bil v dvorani ZKB na Opčinah pašo. V pokrajinski čebelarski komisiji je namreč ob predsedniku krajevnega konzorcija obvezno tudi predstavnik veterinarske službe in čebelarski izvedenci ter predstavnika čebelarjev, tako tistih, ki imajo panje, nameščene na stalnih stoji- ščih ali v čebelnjakih, kakor tudi ostalih, ki čebele prevažajo na pašo. Pernarčič je napovedal, da bo Konzorcij čim prej ponovno vzpostavil redne zveze s krajevnimi institucijami, zlasti s pokrajinsko upravo in da bo v kratkem zgodovina - Predstavitev v sredo v Narodnem domu Knjiga v italijanščini o 2. svetovni vojni v Sloveniji Pred kratkim je izšla pomembna publikacija z naslovom »La Slovenia durante la seconda guerra mondiale«. Vsebina knjige prinaša osvežitev in novosti glede na prejšnje publikacije, ki so posvečene drugi svetovni vojni v Sloveniji. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da je knjiga izšla v italijanskem jeziku. Tako bo dobilo italijansko zgodovinopisje novo publikacijo slovenskih zgodovinarjev o dogodkih med drugo svetovno vojno na Slovenskem, ki so tako močno in odločilno zaznamovali slovenski narod v okviru sedanjih meja samostojne slovenske države ter pripadnike slovenskega naroda z t.i. zamejstvu in zdomstvu. Narodnoosvobodilni boj je nedvomno prispeval k osamosvojitvi Slovenije. Avtorji so znani in uveljavljeni slovenski zgodovinarji: Zdenko Čepič, Damijan Guštin in Nevenka Troha. Vsi trije so sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Originalna besedila so bila napisana v slovenskem jeziku. V italijanščino jih je prevedla Alenka Spetič, prevajalka in tržaška Slovenka. Zajetno publikacijo (420 strani) je založil in izdal Istituto friu-lano per la storia del mo-vimento di liberazione (Furlanski inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja) iz Vidma s sodelovanjem Sklada Dorče Sar-doč iz Gorice. Predstavitev pomembne publikacije bo v sredo, 15. maja 2013, ob 17. uri v konferenčni in razstavni dvorani NŠK v Narodnem domu v Trstu v Ulici Filzi št. 14. Ob prisotnosti vseh treh avtorjev bo publikacijo predstavil ugledni slovenski zgodovinar dr. Branko Marušič. Predstavitev je namenjena predvsem slovenski publiki, zato bo potekala v slovenščini. Prireditelj predstavitve knjige »La Slovenia durante la seconda guerra mon- diale« je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Milan Pahor organiziral redne izpopolnjevalne tečaje. Poskusili bodo tudi urediti spletno stran in izboljšati redno in sprotno informiranje tako približno 80 članov konzorcija, kakor tudi ostalih čebelarjev, ki niso člani konzorcija, zanje pa je konzorcij vseeno dolžan opravljati določene usluge, zlasti glede zdravstvenih ukrepov in dodeljevanja zdravil in sredstev za uničevanje najhujšega škodljivca čebel, se pravi varoje. Določili so tudi, da bo sedež čebelarskega konzorcija na Colu odprt vsak drugi in zadnji petek v mesecu, od 16. do 18. ure in da bo zadnji petek na razpolago tudi čebelarski izvedenec, ki lahko svetuje in pomaga pri reševanju vseh dvomov in odprtih vprašanj glede dela s čebelami. Na občnem zboru je kratko nastopil tudi predsednik novoustanovljenega Društva slovenskih čebelarjev - Trst in predstavil cilje, ki si jih postavljajo ter poudaril, da nameravajo tesno sodelovati s konzorcijem v splošno korist in za napredek čebelarstva na Tržaškem. Loterija 11. maja 2013 Bari 89 22 21 57 63 Cagliari 63 4 15 35 14 Firence 55 20 4 1 14 Genova 17 66 38 48 47 Milan 65 25 34 54 15 Neapelj 26 11 44 30 41 Palermo 51 70 81 30 29 Rim 36 9 73 26 19 Turin 3 63 69 10 57 Benetke 49 76 3 40 42 Nazionale 84 59 76 46 50 Super Enalotto Št. 57 10 42 48 67 83 84 jolly4 Nagradni sklad 2.136.783,91 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 29.156.341,25 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 5 dobitnikov s 5 točkami 64.103,52 € 805 dobitnikov s 4 točkami 417,16 € 32.249 dobitnikov s 3 točkami 20,35 € Superstar 4 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 41.716,00 € 159 dobitnikov s 3 točkami 2.035,00 € 2.759 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.768 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 41.901 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 12. maja 2013 7 « Občina Dolina 57. občinska razstava vin in 16. razstava ekstradeviškega oljčnega olja Danes, 12. maja 2013 17.30 - Koncert godbe na pihala iz Slovenskih Konjic (SLO) 18.30 - Nastop folklorne skupine Etno-kulturno društvo Snežna (SLO) 19.30 - Prihod parterjev in parterc na Gorico 20.00 - Ples z ansamblom Happy Day Jutri, 13. maja 2013 21.00 - ples s skupino Ansambel Nebojsega Delovali bodo dobro založeni kioski z jedrni na žaru in domačo kapljico. u/utaJjKOf&K&a .&om DANES, 12. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Preseku romimimski RONGERT Sodelujejo MPZ Vasilij Mirk Ženski pevski zbor Prosek Kontovel Godbeno društvo Prosek ^^Vabljeni, Včeraj danes ¿PogzeSno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 Siwittiki Mub in iïntltw rftnwuha izflbrci£nttit>v jirtri v Paten irujvo dvor-ano. Juca OorïjBtU 3 debalni vtfitr ï andrnjem čsrnic»™» in PeLrom Vartero pa terto Samokritično o novinarstvu začetek ob î0.30 [I] Lekarne Danes, NEDELJA, 12. maja 2013 PANKRACIJ Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.48 - Luna vzide ob 7.17 in zatone ob 22.41 Jutri, PONEDELJEK, 13. maja 2013 SERVACIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,1 stopinje C, zračni tlak 1009,6 mb ustaljen, vlaga 89-odstotna, veter 4 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17 stopinj C. OKLICI: Fabiano Stocovaz in Antonella Nordio, Luca Marseglia in Elisa Meazzini, Rocco Rivelli in Elisabetta Bicci, Massimo Cefalu' in Valentina Bo-nelli, Lucio Zambon in Virginia Paternolli, Davide Castro in Zenaida Ma-ranzana, Riccardo Corazzi in Martina Delbello, Eric Nicolas Turluer in Caroline Gisèle Mondage, Tommaso For-nasari in Sara Taucer, Paolo Ravalico in Rosalia Lopes, Andrea Modolo in Ni-coletta Paolin, Nicholas Almerigotti in Priscilla Mistero, Niki Puricelli in Roberto Sissi, Giovanni Zingaro in Stefa-nia Romano, Fulvio Cesi in Francesca Maldini, Diego Pugliese in De Radio Valentina, Danilo Fracarossi in Lidia Attanasio, Italo Gabetti in Clelia Cur-sano, Paolo Della Schiava in Martina Rocchelli, Jan Sossi in Nicole Starc, Pierpaolo Trizio in Serena Pugliese, Federico Gerin in Sara Sossi. w SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in SNG Drama Ljubljana Osnovni abonmajski program Peter Handke ŠE VEDNO VIHAR režiser: Ivica Buljan v sredo, 22. maja 2013 ob 19.30 (abonmajska premiera- red A) v četrtek, 23. maja ob 19.30 - red K v petek, 24. maja ob 19.30 (premiera -red A) v soboto, 25. maja 2013 ob 19.30 - red B v nedeljo, 26. maja 2013 ob 16.00 - red C v ponedeljek, 27. maja 2013 ob 19.30 - red T v torek, 28. maja 2013 ob 19.30 - red F v Veliki dvorani SSG rezervacija je obvezna Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tfel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teateissg.com U Kino Nedelja, 12. maja 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Zavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. maja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Treno di notte per Lisbona«. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »The parade - La sfilata«. CINECITY - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »L'uomo con i pugni di ferro«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Fire with fire«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »La casa«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Mi rifaccio vivo«; 15.30, 18.30, 21.30 »Iron Man 3«; 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Hansel & Gretel -Cacciatori di streghe 3D«; 20.05, 22.15 »Effetti collaterali«; 15.40, 17.45 »I Cro-ods«; 16.30, 19.00, 21.30 »Oblivion«. FELLINI - 15.30 »I Croods«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Confessions«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mi rifaccio vivo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viaggio sola«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45,22.00 »Kiki consegne a domicilio«; 18.30, 20.15 »Miele«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.05 »Bejbi-fon«; 12.30, 15.20, 20.15 »Dvigni«; 14.00 »Film, da te kap 5«; 15.40, 18.10 »G.I. Joe 2«; 13.30, 16.00, 18.35, 21.10 »Iron Man 3«; 17.55 »Iron Man 3 - 3D«; 11.50, 13.55 »Krudovi 3D«; 12.50, 20.25 »Pozaba«; 15.50, 20.35 »Stranski učinki«; 20.30 »Velika poroka«; 12.00 »Zam-bezija«; 11.30, 13.20, 16.05 »Zambezi-ja - 3D«; 19.10, 21.05 »Zlobni mrtveci«; 16.30, 18.00 »Zvezdne steze - V temo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; Dvorana 2: 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«; Dvorana 3: 15.45, 17.20, 20.40, 22.20 »L'uomo con i pugni di ferro«; Dvorana 4: 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »La casa 2013«. SUPER - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Fire with fire - La vendetta ha le sue regole«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.15, 19.50, 22.10 »Iron Man 3«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 19.50, 21.45 »L'uo-mo con i pugni di ferro«; Dvorana 3: 16.30, 18.15, 20.30, 22.15 »La casa«; Dvorana 4: 15.30, 17.20, 20.00, 22.10 »Mi rifaccio vivo«; Dvorana 5: 15.45 »Kiki consegne a domicilio«; 17.45, 20.00, 22.10 »Confessions«. 9 Šolske vesti OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130 - če želiš, da bo tvoj otrok preživel poletne počitnice v objemu narave pod borovim gozdičkom, v vrtu s sadnim drevjem in cvetjem, obišči naš vsak dan od 7.30 do 16.00 ali pa pokliči tel. št.: 040-327522, 340-4022209. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040573142, urad@dijaski.it). OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2013/14. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol, Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do srede, 15. maja, do 17. ure. Podrobnejše informacije na tel. št. 0402017375 (Urad za šolstvo). M Izleti SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v nedeljo, 26. maja, avtobusni izlet »Zeleni Zagreb« - ogled parkov in botaničnega vrta ter obisk razstave Pabla Picassa. Prijave do 15. maja od 12. do 14. ure na tel. št. 333-3616411 (Sonja). SEKCIJE ANPI - VZPI Boljunec, Dolina, Mačkolje, Prebeneg v sodelovanju z Zvezo Borcev iz Sežane organizirajo 19. maja, enodnevni izlet na otok Rab in ogled spominskega parka Koncentracijsko taborišče Kampor. Odhod avtobusa ob 3. uri zjutraj iz Boljunca, vrnitev približno opolnoči. Zainteresirane vabimo, da se čim prej oglasijo na tel. št. 040-228896 ali na 333-6843573. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi 25. maja v London za 4 dni z letalom iz Brnika. Prijave in informacije na tel. (00386) 31372632 (Metka). POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repenta-brska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije: Vanja 335-5476663. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo in na Poljsko, od 31. maja do 6. junija. Ogledali si bomo mnogo zanimivosti. Informacije in prijave: (00386) 70407923 (Dušan) ali du-san.pavlica@siol.net. V SOBOTO, 1. JUNIJA, se bomo podali v Maribor na grob blaženega škofa A.M. Slomška in v baziliko Marije, Matere Usmiljenja. Spremljal nas bo Pavel Goja. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 3479322123 (s. Angelina). LETNIKI '44 - Nabrežinci in Križani, organizirajo v soboto, 8. junija, tradicionalni izlet po hrvaški obali. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 040-299220 (Mani-ca), 347-1632273 (Klara) in 339-8161633 (Marjuča). LETNIKI 1960 POZOR! 29. junija organiziramo izlet v neznano. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 040-226517 (Nives), 349-4133919 (Marinka). 1G.5.2GGS 1G.5.2G13 Matej Lachi - Lah Sam sem na beli obali, v svitu srebrnem se zibljejo jambori, jutri, čez teden, čez leto mogoče odplavam... tišina. Mama, tata, Ivo in vsi, ki smo te imeli radi ^ Zapustil nas je naš dragi Giovanni Salvi (Gilko) Žalostno vest sporočajo žena Elda, hči Kristina z Borisom, sestri Uči in Matilda s Frankom ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 14. maja, od 10. do 12. ure v Ulici Costalunga. Sledila bo sveta maša ob 12.30 v cerkvi v Mačko-ljah in pokop na domačem pokopališču. Mačkolje, 12. maja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji poljubček nonotu, Cristian in Caterina Ob izgubi drage žene NATAŠE izreka Aldotu iskreno sožalje TPPZ P. Tomažič Ob težki izgubi drage žene Nataše izrekajo Aldotu iskreno sožalje tovariši Stranke komunistične prenove ZAHVALA Alberta Doglia vd. Kante Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Na osmrtnici je med žalujočimi izpadlo ime brata pokojnice MARČELA. Obžalujemo napako. Svojci ZAHVALA Luciano Kermac Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali. Rosana z družino ZAHVALA Mario Posar Ob izgubi našega dragega brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem za izkazana sožalja in vsem, ki ste nam bili ob strani v teh trenutkih. Posebna zahvala MePZ Lipa za občuteno petje. Walter z družino Pogrebno podjetje Alabarda 13.5.1993 13.5.2G13 Silvestra Colja Guštin Vse odhaja kakor reka, le spomini spremljajo človeka. Vedno v naših srcih. Tvoji najdražji Col, 12. maja 2013 8 Nedelja, 12. maja 2013 TRST / Katji in Marjanu se je pridružil Tadej Želimo jim vse najlepše vsi pri ŠKD Cerovlje Mavhinje Čestitke Naši VILMI za rojstni dan voščimo vse najboljše Paolo ter Tatjana z Davidom. Čestitki se pridružujejo Denise in Nicole. Danes naša DINA vesela bo, ker 35 poljubčkov na vsako ličke dobila bo. Mi pa ji bomo zapeli »Tolko kapljic tolko let Bog nam daj na svet živet«. Vse naj naj ji želi ARMADA. ü3 Obvestila OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka »Rože za mamico in Veje se razcvetajo«, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Informacije: Igralni kotiček Palček, tel. št. 040299099, pon-sob 8.00-13.00. BREŽANI LETNIK '68 POZOR! V soboto, 18. maja, večerja z glasbo. Vabljeni tudi vsi letniki '68. Informacije in prijave najkasneje do ponedeljka, 13. maja, na tel. 347-7423305 (Manuela), 3401653533 (Valentina). DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH - ZADRUGA vljudno vabi člane, da se udeležijo izrednega in rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju v ponedeljek, 13. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. KRU.T obvešča, da se v ponedeljek, 13. maja, ob 10. uri nadaljuje 2. ciklus delavnice »Razgibavajmo možgane«, na društvenem sedežu. Mentorica prof. Vali Tretnjak se bo, tudi s praktičnimi vajami, osredotočila na funkcije pozornosti in kaj pomeni za naše možgane, ko je treba delati več stvari hkrati. Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta v ponedeljek, 13. in v četrtek, 16. maja. BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom. Ul. Gruden 72/1) - v maju bodo srečanja v torek, 14., sredo 15. in četrtek, 16. maja, od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 040-226386 (Magda). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 14. maja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja, v soboto, 18. maja, ob 9. uri odhod avtobusa iz Pa-drič za nastop na Kozjanah. KMEČKA ZVEZA vabi odbornike na sejo glavnega sveta, ki bo v sredo, 15. maja, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7. do 13. leta) v organizaciji Radij- zahvala euktovskiiz boljunca 1. maja, že 19 let, na ta posebni dan - praznik Fantovske, polagate cvetje na grob našega sina PAOLA, vam nikoli pozabljenega prijatelja. Za nas starše predstavlja to cvetje, skupno z vašim spoštljivim odnosom, posebno »luč«, saj spomin na našega ljubljenega sina je bil, je in bo vedno živ. Hvala vam vsem z neizmerno hvaležnostjo. Družina Mondo skega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah od 10. do 14. junija. Vpisovanje: osebno v sredo, 15. ali v petek, 17. maja, od 9. do 15. ure na sedežu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3, III. nadstropje); telefonsko (tel. št. 040370846) pa samo v petek, 17. maja, od 9. do 15. ure. Število mest je omejeno. MFU - Magna Fraternitas Universalis CE-GEN vabi na sledeče konference v knjigarni Borsatti - Libreria del centro (Ul. Ponchielli 3): »Ženski doprinos kulturi umetnost« v sredo, 15. maja, ob 17.30; »Ženski doprinos kulturi psihopeda-gogike« v torek, 21. maja, ob 17.30; »Ženski doprinos kulturi znanosti« v torek, 28. maja, ob 17.30. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na zadnje predavanje iz ciklusa o kakovostnih odnosih z naslovom »Vzgoja za odrekanje - Vzgoja za življenje«. Govoril bo znani in priljubljeni psiholog in psi-hoterapevt dr. Bogdan Žorž. Srečanje bo v Finžgarjevem domu v četrtek, 16. maja, ob 20. uri. Vabljeni vsi! CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, v petek, 17. maja, od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na redni občni zbor, ki bo v petek, 17. maja, ob 19.00 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju, v prostorih Srenjske hiše v Gročani. ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor v petek, 17. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Člani so vljudno vabljeni. EFT - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo v soboto, 18. maja, v Nabrežini v društvenih prostorih od 16. do 20. ure potekala delavnica EFT in čiščenje prostora. Vodila jo bo Barbara Žetko. Število mest je omejeno, zato se za vpis javite na tel. 349-6483822 (Mileva), za info pa na naslov eft@barbarazetko.com ali na tel. 347-2787410 (Barbara). CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira brezplačna srečanja: od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. maja, s psih. dr. Ingrid Bersenda v okviru tedna psihološkega dobrega počutja; v torek, 21. maja, ob 18.00 srečanje na temo »Težave in specifične učne težave otrok: kako pomagati učencem«, v petek, 24. maja, ob 18.00 pa na temo »Izboljšaj odnos s svojim telesom tako, da se boš slišal v formi« v Ul. Canova 15. Skupaj s kolegico Segato bosta predavali tudi v četrtek, 23. maja, ob 18.00 v Padovanskem družinskem centru v Ul. XX Settembre 37 na temo »Od para do družine«. (Tel. 320-7431637 - Ingrid). Vabljeni! TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Sklad Mitja Čuk organizira brezplačna srečanja od ponedeljka, 20. do petka, 24. maja, s psihologinjo-psihoterapevtko dr. Roberto Sulčič (tel. št. 349-3595560) ter predavanje »Starši, otroci in adolescenca« v ponedeljek, 20. maja, ob 18.30 v italijanskem in ob 20.00 v slovenskem jeziku na sedežu, Proseška ul. 131. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK zbira otroška oblačila (od 3 do 12 let) do petka, 24. maja, od ponedeljka do četrtka od 10. do 16. ure na sedežu, Proseška 131, Opčine. TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Dan odprtih vrat z brezplačnim svetovanjem in informiranjem v skupnih prostorih na Opčinah, bo v petek, 24. maja. Dostop možen s predhodno telefonsko najavo ali direktno na licu mesta - Dunajska cesta 8-12 (od 9. do 13. ure logopedinja Miriam Kandut, tel. 347-8204897, od 9. do 17. ure psihologinji in psihoterapevtki Martina Flego, tel. 347-0157118 in Jana Pečar, tel. 328-3572108, od 11. do 16. ure psiho-motoricistka Loredana Kralj, tel. 3803224745). DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačko- lje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja. ZELENJAVNE JEDI, recepti za vse okuse in ne samo za vegetarijance: kuharski tečaj na Ad formandumu traja 12 ur in bo potekal vsak ponedeljek od 27. maja, v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Info: Ad formandum (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org). TEČAJ O PRIPRAVI SLADIC: 12-urni tečaj bo potekal vsak torek od 17.30 do 21.30; prvo srečanje: 28. maja. Info: Ad formandum (Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, ts@adformandum.org). AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na: slo-ga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (tel. 040-635627; urnik: 8.00-14.00) do petka, 31. maja. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Informacije na tel. 0402017370. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, in-fo@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsire-na.it. PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da je do 17. junija možno vpisovanje v poletni center. Prijave na www.melanieklein.org ali v uradih, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in četrtkih 9.00-13.00 in ob sredah 12.30-16.00. Omejeno število mest. PRIMORCI BEREMO 2013 - pobuda bo potekala do 11. novembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. 0 Prireditve GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na Pomladanski koncert, ki bo danes, 12. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo MPZ Vasilij Mirk in ŽPZ Prosek Kontovel. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB, ki je bila predvidena v Postojni danes, 12. maja, odpade iz objektivnih razlogov in bo premeščena na kasnejši datum. KRUT IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 13. maja, ob 17. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SLOVENSKI KLUB IN DSI vabita na de-batni večer z Andrejem Černicem in Petrom Verčem na temo »Samokritično o novinarstvu« v ponedeljek, 13. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. SKD PRIMOREC prireja »Večer vaške ustvarjalnosti« v petek, 17. maja, ob 19. uri v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Umetniki naj svoje izdelke prinesejo v torek, 14. maja, od 17. do 19. ure v Hiško u'd Ljenčkice. Zaželjena je predhodna prijava na tel št. 040-214412 (gospa Zora, v večernih urah). Razstava bo na ogled v soboto, 18., od 16. do 18. ure in v nedeljo, 19. maja, od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. NŠK - ODSEK ZA ZGODOVINO vabi na predstavitev publikacije »La Slovenia durante la seconda guerra mondiale« v sredo, 15. maja, ob 17. uri v mali dvorani v Narodnem domu v Trstu, Ul. Fil-zi 14. Knjigo bo predstavil zgodovinar Branko Marušič. Prisotni bodo avtorji: Nevenka Troha, Zdenko Čepič in Damijan Guštin. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 15. maja, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Predstavili bomo slovenski prevod Covacicheve knjige »Trst, obrnjen na glavo«. Sodelovala bosta prevajalec Vasja Bratina in prof. Miran Košuta. SKD IGO GRUDEN in Jus Slivno vabita na predstavitev dvojezičnega vodnika Pešpot Slivno. Predstavitev v slovenščini bo 16. maja, ob 20. uri v prostorih agri-turizma v Nabrežini Kamnolomi št. 62, naslednjega dne ob isti uri pa v italijanščini. Avtor, prof. Zvonko Legiša, bo svoj poseg dopolnil s predvajanjem diapozitivov itinerarja, ki razkriva zgodovinske, naravne in kulturne zanimivosti tega področja. KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita v petek, 17. maja, ob 20. uri v Slomškov dom (Križ 739) na srečanje »Kalkuta - ko vas pokliče ljubezen«. Damijana Pipan nam bo predstavila svojo izkušnjo Kalkute. ODPRTE OSMICE - SAMATORCA 2013: petek, 17. maja, ob 19.30 na balinišču koncert Slovenskega lovskega pevskega zbora Doberdob; sobota, 18. maja, od 9.00 do 19.00 mednarodni turnir v balinanju, ob 15.00 na balinišču turnir v briškoli, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert gojencev Glasbene matice; nedelja, 19. maja, ob 10.00 pohod Plisko-vica-Samatorca, ob 11.00 v osmici pri Borisu šahovski turnir, med 14.00 in 18.00 potujoči muzikanti: Godba Salež, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert MePZ Rdeča zvezda. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, vožnje s kočijami (12.00-18.00), razstave, ex-tem-pore za otroke. Prireditelj Občina Zgonik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva. BALETNA PREDSTAVA »PLESNI GOZD« - bo v nedeljo, 19. maja, ob 18. uri v Kosovelovem domu Sežana. Nastopajo baletne skupine društev: ŠKUD 15. februar iz Komna, baletno društvo iz Sežane, KD Igo Gruden iz Nabreži-ne in SKD F. Prešeren iz Boljunca. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 19. maja, ob 18. uri na srečanje ŽPZ »Zapojmo si pesem veselo«. Nastopajo ŽPZ Kontovel - Prosek (dir. Marko Štoka), Ženska Kompanija »Fri-tule« (dir. Mario Petvar), citrarka Maruša Pišljar, ŽPZ Ivan Grbec (dir. Silvana Dobrilla). OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na ogled razstave »Spomin na Lorenza Furlanija«, ki je v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Odprta bo do nedelje, 19. maja. Urnik: ponedeljek in sreda 9.00-13.30 in 15.00-17.30; torek in četrtek 11.30-14.00; petek 9.00-12.00; sobota in nedelja 16.30-18.30. V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK v Trnovci 15, je na ogled do nedelje, 19. maja, razstava »Umetniška dela 20. stoletja« z več kot 200 slikami številnih umetnikov iz območja Alpe Adria. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-13.00 in 16.00-19.00. Info: 331-7403604 ali info@skerkcen-ter.it. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu, ki jo vodi Alessandro Svab, vabi v Dvorano Tripcovich v Trstu na Rossinijevo operno predstavo »Si-viljski Brivec« (»Il Barbiere di Siviglia«), ki bo v ponedeljek, 20. maja, ob 20.30. Toplo vabljeni! (V ponedeljek 20. in torek 21. maja, bodo v jutranjih urah predstave za otroke). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi v sredo, 23. maja, ob 20. uri na zaključni nastop solistov Glasbene Kambrce. Klavirska spremljava Beatrice Zonta. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. maja, ob 20. uri na »Rdeči večer«. V Kraški hiši bo gost pesnik Marko Kra-vos z jubilejnim izborom poezije »V kamen, v vodo«. Umetniški dogodek bodo ob pesniku soustvarjali Tinkara Kovač z uglasbitvami, urednica MK Nela Malečkar in argentinski književnik Juan Octavio Prenz. V teku večera bo tudi odprtje razstave slik in male plastike Klavdija Palčiča »Veter v (šk)oljki«, hommage Marku Kravosu. Prisrčno vabljeni! FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Gabrovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja. V MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tu-ljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00. S Poslovni oglasi GOSTILNA IŠČE NATAKARJA/ICO za poletno sezono. Tel.: 3401161040 SLAŠČIČARNA BUKAVEC je ODPRTA danes zjutraj na Kržadi ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 37 LETNI IZKUŠENI ZIDAR, tesar, ki polaga ploščice in železno ogrodje, nujno išče katero koli delo. Tel. št.: 342-5823250. DIATONIČNO HARMONIKO rutar cfb odlično ohranjeno prodam. Tel. št.: 389-9651104. DIVAČA, zazidljivo parcelo na sončni legi med borovci nad vasjo, 1.400 kv.m., prodam. Tel. 348-4487012. IZKUŠENA in delavna gospa išče delo kot družinska pomočnica ali za nego ostarelih oseb. Tel. 333-6644567. PODARIM MUCKE, tri simpatične samčke. Tel. št.: 334-1384216. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje lastne pridelave. Tel.: 3398201250. SKUTER malaguti f15, 50 kubikov, v dobrem stanju prodam. Tel. št.: 040291479 ali 331-3901302. V DOLINI prodam hišico, v Prebenegu pa zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 3356322701. VINOGRAD Z OLJČNIM NASADOM v Bregu na sončni legi prodajam. Tel. št.: 328-8859690 (od 13. do 18. ure). ZA KRAŠKO OHCET prodam dve ženski noši ter naglavne in naramne rute. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. Turistične kmetije NA KRIŽPOTU/CROCIATA je odprta OSMICA. Ob vinu domač prigrizek. Toplo vabljeni! Tel. 040-231588 Hi Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni! OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. V PRAPROTU 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. 3493857943. V RUPI ima Salomon odprto osmico. ŠUBER ima odprto osmico na Opči- nah. Tel. št.: 349-7158715. / TEDENSKI POUDAREK Nedelja, 12. maja 2013 9 GUGLIELMO EPIFANI NA ČELU DO JESENSKEGA KONGRESA Bo Demokratska stranka kos izzivom? Vojmir Tavčar Dve se mi zdita temeljni vprašanji, s katerimi bi se moralo spoprijeti novo vodstvo Demokratske stranke. Prvo vprašanje zadeva takojšnje ukrepanje in korenit zasuk v dosedanji, tudi vsakodnevni politiki stranke. Zastavil ga je florentinski župan Matteo Renzi, ki je po jav-nomnenjskih raziskavah trenutno najbolj priljubljen italijanski politik. Sedanja vlada, je dejal Renzi, ni tista, za katero smo se zavzemali med volilno kampanjo, vendar je bila v sedanjih razmerah edina možna. To vlado vodi naš človek, zato se moramo odločiti: ali jo imamo za breme ali pa jo skušamo usmerjati in ji nakazati pot. Če se tega ne bomo lotili, bomo Ber-lusconiju ponudili enajstmetrovko in veliko možnost, da zabije nov gol. Problem, ki ga je Renzi nakazal z nogometno prispodobo, ni samo vprašanje vsakodnevne politične taktike, ampak je najmanj srednjeročno in tudi strateško vprašanje, saj se stranka lahko izogne popolnemu polomu samo, če bo znala resnično usmerjati vlado in ji omogočiti, da se stvarno loti najnujnejših problemov (od vprašanja dela in brezposelnosti, do gospodarskega zagona in najnujnejših reform), rešitve pa ne bodo obremenile tistih socialno šibkejših, ki so v sedanjem kriznem obdobju plačali največji davek. Drugo vprašanje pa je Demokratski stranki in širše vzeto italijanski levici zastavil komentator Michele Serra, po katerem se je približal Gibanju 5 zvezdic dober del tistih mladih političnih kadrov, ki so so se kovali ob problemih kot so javne dobrine (referendum o vodi in podobno), individualne pravice, predstavništvo, ki bodo temeljnega pomena za prihodnost italijanske družbe. Demokratska stranka in širše vzeto vsa italijanska levica bi se morala vprašati, zakaj se je to zgodilo, zakaj ti pespe-ktivni kadri niso našli svojega prostora v organizacijah levice. Skratka, zakaj levica ni več privlačna za ljudi, ki se ustvarjalno lotijo vprašanja prihodnosti in so sposobni vizionarskih pogledov. Včerajšnja skupščina demokratske stranke, ki je na predlog dosedanjega vodstva z veliko večino glasov izvolila Guglielma Epifanija za prehodnega sekretarja, ki bo vodil DS do jesenskega kongresa, ni konkretno odgovorila na nobeno od dveh vprašanj. Po svoje je bila odraz utrujenosti stranke, saj je bila le za las sklepčna, ker je bila prisotna le nekaj več kot pičla polovica članov. Tako skromen odziv ni zelo spodbuden za stranko, ki ji voda nevarno teče v grlo. Zato bo predvsem od novega sekretarja (mimogrede rečeno on je prvi socialist, ki prevzema krmilo Demokratske stranke) in njegove ekipe precej odvisno, kakšen bo odnos DS do vlade Enrica Lette. V nekajteden-skem kaosu, ki je sledil izvolitvi Gior-gia Napolitana za predsednika vlade potem ko sta pogorela tako Franco Marini kot Romano Prodi, so vodite-li DS pobudo prepustili vsiljenemu zavezniku Silviu Berlusconiju in mu omogočili, da je izpadel kot usmerjevalec vlade in odigral vlogo državnika, tako da je - sodeč po javnom-nenjskih raziskavah, njegovo Ljudstvo svobode zopet najmočnejša stranka, medtem ko je DS nazadovala. Medtem ko se je začelo med veljaki DS obračunavanje, ki močno spo- minja na nekdanje žolčne obračune med veljaki Krščanske demokracije, je dramatično prišel do izraza tudi razkorak med vodstvom in članstvom, saj so v nekaterim mestih razjarjeni člani, ki so se po zgledu ameriških pro-testnikov poimenovali poimenovali Occupy PD, zasedli sedeže sekcij in ostro kritizirali poteze vodstva. Tudi včeraj se jih je pred dvorano, kjer se je sestala skupščina elektorjev DS, zbralo nekaj desetih, njihov protest pa je bil umirjen, omejili so se na prodajanje majic in na omikano soočenje z nekaterimi voditelji. Usoda stranke pa je članstvu zelo pri srcu, saj se po raziskavi družbe Demos za list La Re-pubblica skoraj 90 odstotkov članov zavzema za to, da bi ostala stranka enotna in ne bi razpadla v dve ali več skupin. Novemu sekretarju, ki je bil osem let generalni sekretar sindikalne konfederacije CGIL, je včeraj čestital tudi predsednik vlade Enrico Letta, po katrerem je izvolitev Epifa-nija za vlado dobra novica. Tudi Let-ta je priznal, da sedanja vlada ni tista, za katero se je med volilno kampanjo zavzemal. Vendar je sad sedanjih razmer v Italiji. Dejal je, da je boj proti brezposelnosti mladih zanj ena od prioritet. Zagotovil je, da se bo vlada zavzela za volilno reformo pa tudi zato, da odpravi javno finaciranje strank in ga nadomesti s prijemi, ki bodo zagotovili družbi glavno vlogo. V očitni polemiki z demonstracijo proti sostvu, ki so jo Berlusconi in njegovi somišljeniki organizirali včeraj v Brescii, je premier poudaril važnost neodvisnosti sodstva. Dodal je, da ne bo vladal za vsako ceno, v delo vlade pa bo kljub temu vložil vso svojo energijo. V tem času, ki je zlasti za politiko zelo zahteven in ko na obzorju ni veliko upanja, pa je začuda zaupanje javnega mnenja v dosedanjo vlado precej visoko in po raziskavi družbe Demos presega 50 odstotkov. Najbolj priljubljena politika pa sta florentin-ski župan Matteo Renzi in predsednik vlade Enrico Letta. Po mnenju politologa in sociologa Ilva Diamantija se zdi, da se je tudi družba, ki je sicer razdeljena v tri velike manjšinske skupine, sprijaznila z nujnostnimi razmerami. Večina anketiranih je sicer prepričana, da ta vlada ne bo ostala v sedlu do konca te mandatne dobe, vendar želi, da bi ukrepala dovolj učinkovito, omogočila državi, da se vsaj delno izvije iz primeža gospodarske krize in da bi spremenila volilni zakon. Od umestitve vlada sicer ni pokazala velike konkretnosti, morda bo ekipa nekoliko bolj homogena in uigrana po dvodnevni klavzuri, za ka- tero se je odločil premier Enrico Letta. Marsikaj bo odvisno od predsednika vlade, veliko pa tudi od čuta neodvisnosti ministrov, od tega, v kolikšni meri matična stranka ne bo povsem pogojevala njihovih stališč in dela. To velja predvsem za ministre desnice, ki so bili doslej zelo odvisni, od Silvia Berlusconija. Kazalo je, da bodo ministri Ljudstva svobode dokazali svojo odmak-nejnost tudi včeraj in ne bodo sodelovali na demonstraciji proti sodstvu v Brescii. Nato pa so si premislili in se odpeljali v Brescio. Prvi se je za udeležbo na demonstraciji odločil podpredsednik vlade in minister za notranje zadeve Angelino Alfano, čeprav je dejal, da je prisoten kot sekretar Ljudstva svobode in ne kot član vlade. Sicer pa so ministri Ljudstva svobode opravičevali svojo prisotnost v Brescii tudi z dejstvom, da sta se predsednik vlade Letta in minister Dario Franceschini udeležila skupščine Demokratske stranke. Med voditelji DS pa je Alfanova prisotnost v Brescii izzvala veliko nejevolje. Včerajšnje dogajanje je jasno pokazalo, kolikšna je razlika med glavnima partnerjema sedanje nenavadne široke koalicije. Nihče od dveh najbrž ne bo zaostril nasprotij do tolikšne mere, da bi bil Letta prisiljen k od- stopu. Novi sekretar Epifani bo morda nekoliko umiril trenja v Demokratski stranki, saj je bilo razčiščenje odloženo do jeseni. Pa tudi Berlusconi ne bi imel nobene koristi od vladne krize, ker bi se mu na predčasnih volitvah ne obrestovala. Zato bo verjetno tudi v prihodnje nastopal dokaj umirjeno, v upanju, da bo z državniško držo dosegel, da bodo šli njegovi grehi v pozabo, procese pa naj bi vsekakor lahko zavlačeval še nekaj časa, dokler ne bodo kazniva dejanja, katerih je obtožen, zastarala. Z včerajšnjo demonstracijo v Brescii, kateri so bučno oporekali predvsem pripadniki G5Z in socialnih središč, ki so v nekaj primerih bili nesprejemljivo nasilni, je dal nekoliko duška jastrebom v lastni stranki, verjetno pa novih zaostritev v odnosu do vlade ne bo, dokler ne bo Berlusconi menil, da se mu zaostritev ne izplača. Enrico Letta je med kladivom in nakovalom neusklajenih partnerjev, iz te pasti pa se lahko izvije samo, če bo prevzel pobudo v svoje roke in bo njegova vlada začela konkretno ukrepati. Stranke vladne koalicije mora prepričati, da bo vsem koristilo, če bo vlada v tem času lahko ukrepala in bodo razmere v državi, ko bodo zopet prevzele pobudo v svoje roke, manj zaostrene od sedanjih. Ali bo vlada znala biti bolj učinkovita bo jasno še ta teden, ko naj bi bil končno sprejet odlok o davku Imu. Mencanje okoli tega problema je samo povečalo nezaupanje mednarodnih vlagateljev, katerim Italija ponuja svoje vrednostne papirje, to pa je špas, ki si ga država, katere zadolžitev se približuje 130 odstotkom bruto domačega proizovoda, ne more privoščiti. Zaradi široke koalicije med Demokratsko stranko in Berlusconijevo desnico je potisnjeno na obrobje in povsem iz igre Grillovo gibanje G5Z. Genovski komik in njegov sopotnik Gianroberto Casaleggio nista bila kos nalogi, ki so jo ima naprtili volivci. Volilni uspeh je bil veliko večji od pričakovanega, svojega gibanja nista znala spremeniti iz zgolj protestni-škega v tvornega, ki bi prispevalo k dovolj korenitemu zasuku na italijanski politični sceni. Tudi zaradi Grillove nepopustljivosti je Berlus-coniju uspelo, da je volilni poraz (izgubil je več kot 6 milijonov glasov) spremenil v politično zmago. Vse ostrejši nastopi, dejstvo, da je rojstvo sedanje vlade proglasil zopet za državni udar, prepiri s premierom Letto, žuganje novinarjem kažejo, da je Grillo vse bolj živčen. Upal je, da bosta DS in Ljudstvo svobode prisiljena v nenaravno zavezništvo, ker je bil prepričan, da bo to ljudi oddaljilo od strankarske politike in da bo še narasla podpora njegovemu gibanju, a se je, kot kaže, tudi on uštel. Volivci, ki so ga podprli, ker so si želeli politični zasuk, ga zapuščajo (kot kaže izid volitev v FJK in kot potrjujejo javnom-nenjske raziskave), ker želenega zasuka ni omogočil. Za politiko, kot ugotavlja Ilvo Diamanti, je to krut čas, na obzorju ni videti nobene perspektive, pravzaprav je to obzorje tako blizu, da teži ljudi kot mora. Italija ima kljub vsem težavam še vedno dovolj moči, da se osvobodi težav. Vendar pod pogojem, da bodo napredne sile (Demokratska stranka, LES in levo krilo G5Z) znale preseči sedanji vrtičkarski pristop in notranja nasprotja in poiskati skupen jezik in skupen program. Ne bo lahko, vendar ni še čas, da bi vrgli puško v koruzo. 10 Nedelja, 12. maja 2013 VREME, SLIKOVNA KRIŽANKA / Na Korziki zanimiva raziskava o znanju in rabi jezika Večina prebivalcev ocenjuje, e korziiščina da j pomemben jezik, čeprav ga ne obvlada lingua he viva... ci toc-ca a parla«. Besede so v korzijščini, ampak za nas verjetno razumljive. Kakorkoli, pomenijo »Da bo jezik živel, ga moramo govoriti«. To je bilo geslo obširne socio-lingvistične raziskave, ki so ji na Korziki izvedli ob koncu lanskega leta in jo je vodja ekipe, ki se s tem ukvarja pol leta, vodja urada za jezikovna vprašanja pri javni opazovalnici na Korziki Pierre Ghionga, predstavil v aprilu. Raziskavo so izvedli z namenom, da preverijo odnos prebivalstva Korzike do jezikovnih vprašanj oziroma do krajevnega jezika, pa tudi njihovo znanje in sposobnost, da ta jezik uporablja v javnosti. Raziskava je temeljila na izjavah vprašanih in ugotavljala tudi razpon med željo, da bi ljudje jezik uporabljali in njihovo sposobnostjo, da ga zares uporabljajo. Do raziskave je prišlo v okviru zelo pomembnih dogajanj na področju jezikovne politike. 8, decembra 2012 so namreč umestili novoimenovani Svet za korziški jezik. Oblikovali so več delovnih skupin, ki se ukvarjajo z raznimi jezikov- nimi vprašanji, temeljna naloga pa je preverjanje možnosti, da bi korzijščina postala na Korziki ob francoščini drugi uradni jezik. O tem vprašanju naj bi odločali v kratkem, obenem pa že pripravljajo načrt jezikovne politike za obdobje 20142020 s perspektivo, da bi ta dokument dopolnili z načrtovanjem ciljev do leta 2030. Raziskava je torej temeljno gradivo za oblikovanje te strategije. Raziskavo so izvedli po strogo znanstvenih merilih, Reprezentativni vzorec sta sestavljala 502 prebivalca Korzike starejša od 18 let, večino intervjujev so opravili neposredno, nekaj pa samo po telefonu, ustanova Opinionway, ki je izvedla anketo, pa opozarja na možnost odklona do največ 4 odstotkov. TT • • V V* Korzijščina je pomemben jezik Anketa je pokazala, da prebivalci otoka praktično soglašajo pri oceni, da je korzijščina pomembna. Kar 86 odstotkov jih je ocenilo, da je jezik pomemben, 48 odstotkov pa je to oceno podprlo s trditvijo, da je jezik zelo pomemben. Zanimanje za jezik je večje med starejšimi prebivalci. Kar 90 odstotkov pa je mnenja, da bodo morali v prihodnje na Korziki vsi govoriti francoščino in korzijščino, le 7 odstotkov jih meni, da bi zadostovala samo franco- ščina, trije odstotki pa so se opredelili za korziško enojezičnost. Ta podatek kaže, kako pomemben družbeni dejavnik je postal krajevni jezik; ljudje občutijo, da je jezik ogrožen in ocenjujejo, da ga je treba ohraniti; pri tej oceni ni velikih razlik glede na spol in starost anketirancev. Anketiranci so prepričani, da je prav, da oblasti skrbijo za jezik. Za javno politiko v korist jezika se je izreklo 72 odstotkov vprašanih. Pri odgovoru na to vprašanje so zaznali večje število pozitivnih odgovorov med tistimi, ki so na vsa vprašanja odgovarjali v korzijščini. 54 odstotkov, torej nekaj več kot polovica anketirancev, ob odgovoru na to vprašanje tudi ocenjuje, da je sedanja jezikovna politika v korist jezika nezadostna. Med tistimi, ki ocenjujejo, da je sedanja politika ustrezna, je glavnina anketirancev, ki so na vprašanja odgovarjali v francoščini. TT V» 1 • »V VI Večina za dvojezično šolo Pri vprašanjih glede šolstva izstopa dejstvo, da je 52 odstotkov ocenilo da bi morala biti oba jezika enakovredno prisotna v javnem šolskem sistemu. 39 odstotkov jih je mnenja, da bi moralo kor-zijščino vključiti v šolski program kot obvezni ali izbirni predmet, 9 odstotkov pa jih meni, da bi morala imeti korzijščina v šolah večji status od francoščine. Glavnina staršev otrok, starejših od dveh let, je svoje otroke do 6. leta starosti vzgajala v francoščini. Samo 16 odstotkov družin je svoje otroke vzgajala v korzijščini, pri čemer je večina (14 odstotkov) uporabljala oba jezika, le 2 odstotka pa samo krajevni jezik. Kar pa zadeva šolanje je od družin z otroci sta- Na slikah: desno gesla in logotipi pobud in organizacij, nekaterih tudi terorističnih, povezani z jezikom. Pod naslovom: Pierre Ghionga Spodaj dvojezični napisi, nekateri tudi pomazani in nalepka za trgovine, kjer govorijo korziško rejšimi od dveh let 18 odstotkov družin svoje otroke poslalo v dvojezično osnovno šolo, 20 odstotkov pa v samo francosko šolo, 9 odstotkov v srednjo šolo, kjer poučujejo tudi korzijščino in samo 7 odstotkov v francosko srednjo šolo. Iz teh podatkov izhaja, da korzijščina v večini primerov ni materni jezik, je pa v čedalje večji meri sestavni del šolskega programa. Tu je še treba dodati, da je 62 odstotkov staršev izjavilo, da se je vsaj eden od njihovih otrok učil korzijščine. Tečaji tega jezika so odlični, saj je z njimi zadovoljnih 89 odstotkov staršev, od teh 40 odstotkov zelo zadovoljnih. Med starši dijakov srednjih šol, ki ne obiskujejo teča- ku. Največ jih gleda poročila v korzijščini (24%), sledijo reportaže in dokumentarne oddaje s 16 odstotki. Skratka, aktualne teme so najpomembnejši prevodnik korziškega jezika na televiziji. Praktično vsi prebivalci (93 %) poslušajo pesmi v korziškem jeziku: ob raznih prazničnih dogodkih (24%), s prijatelji jev korzijskega jezika, jih je večina izjavila, da otrok ne pošiljajo na te tečaje zaradi pomanjkanja časa. Želja po jeziku narašča Glede na podatek, da večina ne govori korzijščine v družini, se je postavilo vprašanje, kako so se jezika naučili. Tu je 61 odstotkov anketirancev odgovorilo, da gledajo televizijske sporede na 3. omrežju francoske televizije v krajevnem jezi- (20%) in v družini (13%). Tudi v šoli so se naučili pesmi (11%). Vse to potrjuje, da je kultura zelo pomembna za ohranjanje jezika. Glede na sodobne načine komuniciranja 18 odstotkov anketiranih uporablja krajevni jezik pri pošiljanju SMS sporočil, samo 10 odstotkov pa jih redno obiskuje spletne strani v tem jeziku. Na področju literature manj kot tretjina anketirancev (28%) pozna katerega pisatelja v korziškem jeziku in samo 20 odstotkov jih je kdaj prebralo vsaj eno knjigo v tem jeziku. Sicer pa je znano dejstvo, da je branje knjig vezano na jezik, ki so se ga naučili v prvih šestih letih življenja. Tako 41 odstotkov tistih, ki berejo knjige v kor-zijščini, izhaja iz družin, ki so otroke vzgajale v tem jeziku, 26 odstotkov iz dvojezičnih družin in samo 14 odstotkov iz družin, kjer so v otroških letih govorili samo francoščino. Korzijščina je tudi jezik, ki ga uporabljajo na delovnih mestih. Kar 34 odstotkov je odgovorilo, da ta jezik redno ali občasno uporabljajo na delovnem mestu in obstaja povpraševanje, saj bi 35 odstotkov anketirancev želelo izboljšati svoje znanje krajevnega jezika. Korzika, otok migrantov Podatek, da je samo 49 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so preživeli prvih 15 let življenja na Korziki, jasno kaže, da je Korzika pravzaprav otok mi-grantov. Izseljevanje in priseljevanje je močno spremenilo družbeno tkivo in to se pozna tudi pri jeziku. Posledica tega je, da je bila francoščina edini jezik v času do 6. leta starosti za 64 odstotkov anketirancev, korzijščina za 12 odstotkov, 14 odstotkov pa jih je v otroštvu raslo v dvojezičnem okolju. Sicer pa je v 70 odstotkih družin francoščina edini pogovorni jezik, v 21 odstotkih pa pogost pogovorni jezik. Kor-zijščino v družini redno uporablja le slabih 10 odstotkov anketirancev. Vendar pa se podatki spremenijo ob odgovorih na vprašanja o razumevanju oziroma rabi jezika nasploh. 58 odstotkov anketirancev namreč zagotavlja, da jezik razume, od teh 47% dobro; 28 odstotkov ga dobro govori, samo 18 odstotkov ga bere in le 6 odstotkov ga piše. Med tistimi, ki so prvih 15 let življenja preživeli na Korziki, jih 74 odstotkov jezik dobro razuma, 47 % ga govori,, 30 % ga bere in 9 odstotkov ga tudi zna pisati. Dejstvo je, da je med današnjimi polnoletnimi prebivalci Korzike samo 14 odstotkov takih, ki so se jezika učili v šoli. Sedaj je stanje drugačno, ampak anketa ni zadevala mladoletnih prebivalcev, učenje korzijščine pa je obvezni predmet v šolah šele od leta 2002. Zadnji podatek se nanaša na občutke tistih, ki jezika ne poznajo. Ne gre za občutek izločitve iz družbe, saj le 2 odstotka občutita izključenost. Podatek je marginalen, kar kaže, da je zanimanje za jezik odraz volje in ne posledica prisile; tako vsaj menijo avtorji raziskave. FILMI IZ DALJNJEGA VZHODA Nedelja, 12. maja 2013 1 1 Ustvarjalci filma The Way We Dance Nagrajenci (z leve) Lee Won-suk, Erica Li, Herman Yau, Nattawut Poonpiriya 15. FAR EAST FILM FESTIVAL V VIDMU Azijski tigri tudi v filmski produkciji Prizor iz filma It's Me, It's Me Peter Jevnikar y Vidmu se je pred dnevi slovesno končal 15. Far East Film Festival, ki ga prireja CEC - Centro Espressioni Cinemato-grafiche. Letošnja izdaja je v dobrem tednu ponudila na ogled preko 60 filmov z Daljnega Vzhoda. Finančna stiska je sicer rahlo strnila ponudbo, vsekakor ni ohromila prireditve, katere se je udeležilo veliko število obiskovalcev, ki so med večernimi predvajanji popolnoma natrpali dvorano gledališča Giovanni da Udine. Festival je potrdil svoj status največjega evropskega dogodka, posvečenega azijski filmski industriji. V petnajstih letih je prireditev okrepila vezi med Daljnim Vzhodom in zahodnimi kinematografskimi tržišči ter spodbudila distribucijo filmov, ki bi drugače ostali nepoznani, v naših ki-nodvoranah in na televiziji. Program festivala je večinoma obsegal premiere oz. nove dolgometražne filme, manjšo retrospektivo pa so letos posvetili hongkonško-tajvanskemu režiserju Kingu Huju. Dogajanje so popestrili nastopi številnih režiserjev in producentov. Letošnja selekcija filmov je zajela Japonsko, Kitajsko, Hong Kong, Tajvan, Južno Korejo, Filipine, Indonezijo, Malezijo, Singapur, Tajsko in Vietnam, prvič pa je bil - z delegacijo ustvarjalcev vred - prisoten film iz Severne Koreje, Komrade Kim Goes Flying. Bolj kot vsebina filma, prežetega z malodane motečim optimizmom, je vzbudil veliko zanimanje protokol, ki so se ga morali držati organizatorji. Vprašanja igralki, režiserju in producentki se niso smela dotikati politike; šušljalo pa se je celo o tem, da gostje iz Severne Koreje niso smeli prenočevati v hotelu, v katerem bi bil kak Južni Korejec. Nazadnje pa se je le zgodilo, da so se nekateri Južni Korejci po predvajanju filma prijateljsko slikali z severnokorejskimi gosti. Nasprotno pa je bil čisto odkrit in političen južnokorejski režiser Chung Ji-young z odličnim filmom National Security. Gre za prikaz mučenja leta 1985 aretiranega aktivista Kima Geun-taea, ene ključnih oseb borbe za demokratizacijo Južne Koreje. Gledalec je potisnjen v osupljivo stopnjevanje mučenja in v grozno ozračje zaporov ter sočustvuje s protagonistom. "Film hoče ohranjati spomin, da bi se take reči več ne pripetile," je v Vidmu izjavil producent filma Jung Sang-jin in nadaljeval: "Želeli smo tudi prikazati pomen odpuščanja, a tudi kompleksnost in težavnost take odločitve." Nagrade občinstva Sklepni večer je zapečatila podelitev nagrad publike. Prva nagrada je šla učinkoviti južnokorejski komediji How To Use Guys With Secret Tips! režiserja Leeja Won-suka, ki je s svojo pikro ironijo prevzel srca gledalcev. Ob prejetju nagrade se je na odru zahvalil z besedami: "Moj film je v Koreji doživel polomijo, tako da sem podvomil v samega sebe. Ta nagrada pa me je prepričala, naj nadaljujem!" Film prikazuje zgodbo mlade in marljive režiserke, ki si mora utirati pot na delovnem mestu in se spopadati z objestnostjo in predsodki nadrejenih moških. Na podlagi knjige "Kako izkoriščati moške s pomočjo skrivnih nasvetov" pa končno uspe in celo osvoji srce prevzetnega igralca, ženskarja, ki je sprva ni jemal v poštev. "Glavni namen filma je kritika in posmeh družbe, v kateri vedno prevladujejo stereotipi in predsodki. Prikazati sem hotel krivice, ki jih zaradi tega kljub svojemu talentu mnogi doživljajo." Drugonagrajena tajska "pulp" srhljivka Countdown, prvenec režiserja Nattawuta Poonpiriye, prikazuje, kako se zabava trojice lahkomiselnih mladih sprevrže v pekel, potem ko v stanovanje po telefonu pokličejo razpečevalca mamil, Mehičana Jesusa. Izkaže se, da je morda prišlo do pomote in da obiskovalec ni pravi Jesus. Skrivnostni možakar spravi vse tri v pravi obup, saj razkrije njihove najbolj potlačene krivde, nato pa izgine. Na koncu ostane nerešeno vprašanje, kdo jih je pravzaprav obiskal. Tretjeuvrščeni film Ip Man - The Final Fight režiserja Hermana Yaua sodi med številne filme o življenju znanega mojstra kung-fuja in Bruce Leejevega učitelja Ip Mana. Zgodba se dogaja v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v Hong Kongu, ki je čudovito prikazan s pomočjo natančne obnove takratnih značilnosti mesta. Yau portetira učiteljeva stara leta s poudarkom na njegovem značaju. Opisuje pa tudi delavske proteste v tistih letih. V intervjuju sta režiser in scenaristka Erica Li povedala: "Zdi se nama, da se danes v Hong Kongu zgodovina ponavlja. Film daje težo vrednotam, kot sta plemenitost in skromnost. V tem smislu se nostalgično ozira na preteklost. Nostalgija je nekaj relativno novega za Hong-konžane. Prikazati sva želela pravega duha starega Hong Konga; dandanes je ta, žal, potisnjen ob stran in izginja" Hong Kong včeraj in danes Yau je med drugim prišel v Videm kot mentor trojice nadebudnih režiserjev, ki so se v Hong Kongu izkazali na pobudi Fresh Wave, ki podpira in finansira mlade ustvarjalce. Gre za tri različne zgodbe modernega bivanja v Hong Kongu (naključno srečanje v ustavljenem dvigalu, cvetje za umrlega otroka, življenje mlade ženske, ki lišpa mrliče), ki pa imajo kot skupni imenovalec občutek izgu- be in kesanja - izgube drage osebe zaradi nepričakovane smrti, a tudi izgube upanja in sanj. "Hong Kong je izredno drago in hitro mesto. Stalno zahteva od nas veliko odgovornost in bliskovite odločitve. Večkrat se v tem hitenju kaj izgubi," so nam zaupali mladi avtorji Man Uen-ching, Enoch Cheng in Happyheart Li. V čisto drugačnem ključu pa o sanjah mladih v bivši angleški koloniji sveže pripoveduje film The Way We Dance režiserja Adama Wonga. Zgodba se vrti okoli dekleta, navdšenega nad plesom, njene požrtvovalnosti, vztrajnosti in uspeha. Režiser je v spremstvu produ-centa in skupine mladih igralcev/plesalcev povedal: "Hotel sem prikazati nekaj novega za nas, in sicer film o sedanjosti, osredotočen na mladih, ki plešejo na mestnih ulicah. Tradicijo starega "narodno-zabavnega" formata hongkonškega filma o borbenih veščinah sem želel preroditi skozi medium plesa." Producent Saville Chan je dodal: "Hongkonški filmi so dandanes večinoma nostalgični ali pesimistični, naš pa hoče imeti pozitivno sporočilo." Protagonistka, mlada igralka Cherry Ngan je z igralcema Lokmanom Yeungom in Chojem Hon Yickom pripomnila, da "gre za univerzalno sporočilo - film hoče biti spodbuden. V Hong Kongu se večina stvari vrti okoli denarja, tako da ni lahko slediti lastnim sanjam. Če pa si vanje res prepričan in se zanje boriš, boš na koncu uspel." Tommy Guns, ki v filmu igra vlogo invalidnega plesalca z nožno protezo in ki je v realnem življenju motivacijski trener v Kaliforniji, je pripomnil, da "je tako kot v zgodbi kot v življenju važno, da se osredotočiš na lastne sposobnosti in jih kreativno izkoristiš'. Jaz, jaz Veliko pozornost so letos priklicali japonski film It's Me, It's Me in gosta, režiser Miki Satoshi in glavni igralec Ka-menashi Kazuya, ki je zvezdnik japonske pop-glasbe. Črna komedija brez vidnega smisla je osvojila nagrado "MYmovies', za katero so gledalci glasovali po internetu. Pripoveduje o fantu Hitoshiju, ki nekega dne nekomu ukrade mobilni telefon in mater lastnika telefona prepriča, da mu pošlje nakazilo na bančni račun. Kasneje se skesa in obišče prevarano gospo, da bi se opravičil. Na njegovo veliko presenečenje pa ga ona zamenja za svojega sina. Kaj kmalu naleti na svojega "dvojnika", Hitoshija, tako da gledalcu ni več jasno, kdo je kdo. Spotoma je dvojnikov še več. Vsi so "Hitoshiji', tako da se med sabo kar lepo razumejo, vendar ima vsak svoje značajske značilnosti. Film se spremeni v surealno igro zrcal. Kaj kmalu pride do umorov: eden izmed Hitoshijev prične likvidirati svoje dvojnike. Hitoshija (ni Qin Lan in Lu Chuan (The Last Supper) Prizor iz filma lp Man - The Final Fight več jasno, če gre za začetnega) naposled prepozna neka ženska (Sayaka), ki v njem zazna edinstvene značilnosti, vendar tudi to še ne privede do razpleta. "Tokrat sem ubral pot črne komedije, ker me trenutno najbolj zanimajo tisti detajli, ki sredi tragičnega, srhljivega dogodka prekinejo resnost in spravijo človeka v smeh," je povedal Miki Satoshi. "Komedija, ki me trenutno zanima, nima nujno nekega smisla; gre za kaos informacij, kot to trenutno velja na Japonskem in pa na splošno v dobi interneta. Informacij o samem sebi pa ne dobimo na Wi-kipediji ... V filmu ni jasno, zakaj pride do dvojnika in zakaj se Hitoshiji množijo. Za nas Japonce je posameznik samostojen -lotiš se česa in to zaključiš sam. To sem hotel spraviti v komedijo. Gre pa predvsem za film o odraščanju. Zmeda je v filmu potrebna za Hitoshijevo rast. Po eni strani se izgubi, po drugi pa se preko srečanja z bližnjim, torej s Sayako, zave samega sebe." Poleg filma It's Me It's Me naj omenimo še en vidnejši japonski film na letošnjem festivalu, in sicer See You Tomorrow, Everyone! režiserja Yoshihira Nakamure, ki v obliki čudovite drame prikazuje postopni prehod iz značilne japonske kolektivne družbe v ameriški standard "self made" človeka in kompetitiv-nosti. Zgodovino pišejo zmagovalci Kar zadeva Kitajsko, je treba omeniti izredno dramo Feng Shui režiserja Wanga Jinga, ki opisuje življenje sodob- ne ženske iz delavskega razreda, vendar so bile prve dni festivala vse oči uperje-ne v kitajskega režiserja Luja Chuana in igralko Qin Lan, ki sta v Vidmu predstavila The Last Supper. Gre za veličasten zgodovinski film, ki prikazuje krvoločni vzpon cesarja dinastije Han. Lu Chuan pripada "šesti generaciji" kitajskih režiserjev, njegovi filmi pa ne pripovedujejo o sodobni Kitajski, kot je značilno za njegove sodobnike, pač pa o kitajski zgodovini. Večina njegovih stvaritev, ki krepko izražajo njegove poglede, je v javnosti doživela hude kritike. Tako tudi ta film, v katerem protagonist doseže oblast z brezobzirnostjo in izdajstvom, v eni izmed ključnih scen pa slišimo kontrover-zni stavek: "Zgodovino pišejo zmagovalci." Režiser je v Vidmu tako komentiral odzive: "Film odraža tudi sedanjost, saj govori o oblasti. Od ustanovitve cesarstva Han do danes se ni veliko spremenilo. Sistem moči in upravljanje oblasti se na Kitajskem nista spremenila." Na vprašanje, ali je imel težave s cenzuro, je odgovoril: "Prisilili so me, da sem spremenil veliko delov filma. Glavni govor idealista, ki v filmu odraža moje poglede, je cenzura odrezala. V njem je hvalil multikulturnost in ohranjanje domačega jezika v nasprotju s centralizirano oblastjo." Kako je bil film sprejet na domačih tleh? "Mislil sem, da bodo gledalci razumeli, za kaj gre. Večina mlajših gledalcev pa tega ni dojela. Mladi gredo v kino iz drugih razlogov. Vendar sem se iz tega naučil nekaj pomembnega. Filmi morajo ciljati na večino občinstva. Zvabiti jih moraš z "bombonom", vanj pa skriješ sporočilo." 1 2 Nedelja, 12. maja 2013 MAJENCA 2013 Cot w¿r uoaifc; torek, sredo-, [ilrtek, petek 9.00 - 15.30 sobria 9.00 17.00 botfuhac' - «a «d- 040 22h092 ü HiÜiJílíií 21.05 Nan.: Criminal minds 23.40 Made in Sud 21.10 Nan.: Arrow 23.00 Nan.: Nikita La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Coffe break 11.00 Rubrika: L' aria che tira 12.2518.45 Rubrika: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nan.: Diane- uno sbirro in famiglia 17.10 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita 23.45 Omnibus notte ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 9.00 Agora - Brontolo 10.00 La storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo, sledita Tgr LIS in Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: Lassie 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Celi, mio marito! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 LAlbum di Neripoppins 22.50 I Dieci Comandamenti u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.10 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Nan.: My life 17.00 Nad.: Suor Therese 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna -Il Quotidiano 21.10 Quinta colonna 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.05 Show: Amici di Maria (v. M. De Filippi) 16.50 Pomerig-gio cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Film: The blind side (dram., ZDA, '09, i. S. Bullock) 23.50 Film: Il caso dell'infedele Klara (dram.) 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Vendo casa in Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 18.55 Muzikal: Priscilla 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Il caffe dello sport 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 6.25 Utrip 6.40 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 10.1515.40, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.05 Dok.: Megabiti energije 11.25 Potepanja 11.55 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Pisave 23.35 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 14.15 Odd.: Točka 15.15 Na lepše 15.45 Intervju 16.40 Dok. serija: Skrivnosti muzejskih zakladov 17.30 Dober dan, Koroška! 18.00 Prava ideja! 18.25 Dok. serija: To bo moj poklic 18.55 23.30 Točka 19.45 Žrebanje 3x3 plus 6 19.55 Košarka - državno prvenstvo: Krka : Union Olimpija, finale (M), 1. tekma, prenos 21.40 Nad.: Irene Huss 23.10 Razred zase (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.0015.30, 17.25 Poročila 9.10 Žarišče 9.30 10.30 Poročila 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.3019.00 Dnevnik 13.55 Evropski premislek 17.10 Tedenski napoved-nik 17.50 19.30 Kronika 18.40 21.25 Beseda volilcev 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.50 Danes, izbor 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čez-mejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Cantica Sympho-nia 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 19.30 Dok.: Italija 20.00 Mediteran 20.30 Arte-visione 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Energetska samopomoč 20.30 Zgodba na robu Mare Rijavec 21.00 Na kavi z Giannijem 21.30 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 7.30 Nad.: Biser 9.05 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.20 18.05 Nad.: Larina izbira 10.40 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Igra laži 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Pod eno streho 15.00 Nan.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Nan.: Čista desetka 21.00 Film: Stare sablje (kom., ZDA, '93) 22.00 24UR - zvečer 23.30 Nan.: Agenta pod krinko Kanal A 6.00 16.30, 18.00, 19.45 Svet 6.30 Odd.: Igrače za velike 6.55 Risanke 8.30 Nan.: Fra-sier 8.55 14.10 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 13.45 Nan.: Frasier 14.40 Film: Mladostniško nasilje 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Utemeljeni sum 21.55 Film: Nočni vlak 23.40 Nad.: Spartak - Kri in pesek IRIS Ponedeljek, 13. maja Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Shining ZDA Velika Britanija 1980 Režija: Stanley Kubrick Igrajo: Jack Nicholson, Shelley Duvall, Danny Lloyd in Scatman Crotners Legendarna psihološka grozljivka, ki zaseda visoka mesta na mnogih lestvicah najboljših filmov vseh časov pripoveduje o Jacku Torranceju, ki je sprejel delo zimskega skrbnika izoliranega Overlook hotela, v želji, da bi ta čas izkoristil tudi za pisanje svoje knjige. Skupaj z ženo Wendy in sinom Dannyjem postanejo edini prebivalci veličastnega hotela, ki ga zaradi težkih zimskih pogojev zaprejo za nekaj mesecev. V hotelu z bogato zgodovino pa se začnejo hitro prikazovati nadnaravni pojavi. RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Kolar: Iqball hotel - 7. nad.; 18.00 Zvonka Zupa-nič Slavec - Z očmi zdravnice; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Me-talmorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.35 Šport: Bubbling; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 9.00 Športna oddaja - R. Orto; 9.30 Zgodbe o človeških dvonožcih; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 20.00 My radio;16.00 Pome-riggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 23.00 Osservatorio. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Konzorcij obrtnikov Dolina vam želi veselo Majenco 2OI 3 B, BL Bins-i cinria fii Pt R.B MjC HII R-*iidi CirtJiJ A £ ■ m10 iwiíi* Td: 040 ZZ9« J ■ 0*0 Sí» 15* vfffft. bbd ■ 1a [k he Ji wn M MARIQ VIDAK & C. r.'i'i.HIÜ VILj.i'i.K ti t. ÍIK üfcrlYia Cuna Dolin.1 ■ 34DI & friku Trt. 040 2270n < Fa*. 040 70 J2 bctonfcft Hf TON F F n 5« Ifi Pe™*»! AirkUnd.i ft I"M Ttí. 040 F*i M0 32H3ÍJ. iiihv..^ i; - i; 0"Af All ill Qu Dnviii A C. Sc'il 0b™i Cflfti CWiild ■ 34019 D&l^i w: 04o i j81». nrpr**>l 4 dfll^i M: HI ¿J30S3 - HE OH ZZ9M1 E-nuil: ulvnno^-#itcrh«-jfl . jú-YYS^ F Efl*U& SlH A Fpaul Pad« f. C. Ob.lrtíCOíUDOl^ ■ HíllflCWift» Td.-040i3Z5OiO - Fi>: (HO SÜ50I0 E-iniJ- pjTrjddli^vHirt.iL - VMJ. íyrjusy: Sis4_í samsiuflii l¡9rtí¡ín( obri™ íwm dsliiij ■ j4019 [vvwhj Tet: 040 BKTT ■ f aríHD UKÍlH L '-njil iii'o. iiilui: 'www.^lslijc AulÜUlCINA f¡. & c.. ObUni Cíni DoMd - M1S IWini Td: 12i\ W - FaL 0*0 2Hlá9 w '.'IP LAH ü'jíri('n Cernían QUfLfla Cofia Doliru J4DIUÜolAa Tel: 040 22S244 FaK 040 223K4 IMFRfíAOTSTItmilONI lOti TUl SC i*.i- ObII ni CSfü OjMí - M1 i M irü TtLDHAmn - Ftt HD«4a 116 E rm^: nipi^vitui >1 / nt mn wtut tn WILHASd □brtfla íof« Doliru 3401 El l>:olia Tet: 040 22RÍ01 faK.-IH[>22B7»l E Ki.-iil rwiAlw-irAnv-vii Mliíí-.n AMINGOT^ mk4coiw Obiln» Co™ - J4Ú1Í Odirw Td: 04im J¿7 lit - fm bo i i iVí! Ziveci ŽIVEC IncdlhH 5C0ni>l*4 A C. Dbrlnd Cort« Ddnu ■ 34019 Dutro Trt-040 JJ8091 - fflr {Hi> C rtu 11: □ vrc urad Lbc ra 11 Obrtna Cona Dolina, 507/3 - 3401S Dolina (TS) - Tel, 040 22BS37 - Fax 0408326217 - www.zoneart.sdgz-ures.it