Št 50. bna)a dvakrat na teden, in sicer t torek in soboto ob 4 ur! popoldne. Stan« na krto/Ii •JJKsr.',;,; Vs leta . . . „ 5'~ 74 » • • . „ 2*50 Posamične številke stanejo ... 8 vin*; Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. t V Gorici, v torek dne .14. julija 1914. Tečaj XL1Y. Telefon št, 83. -Vse 2a narod, svobodo in napredek!« Dr. f(. Lavrič, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Goric? v I. nadstr. na desno, Upravntštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v !. nadstr. na J«vo v Ooriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice seračunijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Prepouedi. Goriška Sokolska Župa je napravila zlct v Št. Andrež pri Gorici. Sokoli so imeli odkorakati iz telovadnice Goriškega Sokola v ulici sv. Ivana po Korzu v Št. Andrež. Ali politična oblast je prepovedala Gš. S. Ž. skupen pohod proti Št. Andrežu po mestu___z ozirorn na javni mir in red. Potem se je obrnil So\ol v Gorici do politične oblasti, da bi srhe! vsaj on, Sokol v mestu, društvo v mestu, odkorakati v vrstah s svojega sedeža v Št. Andrež. Pa tudi to je bilo prepovedano.'.."/ z »žirom na javni mir in red. Sokolska društva imajo svoja pravila vendar potrjena od politične oblasti in smejo izvrševati to, kar je oblastveno potrjeno in dovoljeno. Tam so zapopadeni tudi zleti — k zletom pa spadajo pohodi in ti se vršijo pač s sedežev društev na kraj, kjer se vrši prireditev. Kako torej, da se krati Sokolskeinu društvu ta naravna pot na kraj njegove prireditve? Seveda... z ozirorn na javni mir mi red! Lani je še smel Sokol odkorakati i/, svoje telovadnice v Podgoro, ali ta pot ]'.• stVauska pot v mestu, sedaj pa bi bil korakal Sokol naravnost po Korzu, najlepšem, najživahnejšem delu mesta. Tega pa ne. to ne sme biti. Kakor da bi mestni naš ^okol še nikoli ne bil korakal po Korzu v Št. Andrež! Korakal je že večkrat in tam iz kavarne Teatro je včasih sam naš Illu-strissimo občudoval Čvrste Sokole iz Goric?. N;č se ni zgodilo — sedaj pa ne sme več korakati Goriški Sokol po mestnih ulicah ... z ozirorn na javni mir in red. Kmalu se ho zahtevalo od naših Sokolov, i].\ naj nesejo svoj kroj v culici skozi mesto, ko prestopijo pomerij. pa se lahko oblečejo no Sokoisko. Sokol tam v naravi leti po zraku — morda nam namignejo, da na i si nabavi Sokol aeroplane. da bo letel v' njih čez Goriško mesto v Št. Andrež, ako potem tudi v zraku ne najde politična oblast----ozirov na javni mir in red. Cuicmo. da se je postavila politična obb?st baie na stališče: Slov e n c e m r' i č. It a I i j a n o m nič! Slovencem ne dovolimo nobenega pohoda po mestu, Italijanom is\;tako nobenega. V Četrtek zve-čit je imela biti po mestu bakljada v pro-f'avo slovesnega tretjega umeščenja .Turna Bombica za župana. Mestni godci so n'iš!i, ali župan je ukazal, naj se vrnejo Itpo domov, bakljade ne bo — očividno na Kobiljaglava 1475 m in Km 2245 m. Kobiljaglava. Prepričani, da pridejo letos tudi nam planincem tako zaželjeni solnčni dnevi, miio se dobil; predpreteklo nedeljo v precejšnjem številu nn prvem jutranjem vlaku na dr/, kolodvoru naše Gorice. Na razne strani mw> odhajali, eni na Golico, Črno prst. Porezen. Kepo itd., midva pa za isti dan na Kobiljo glavo, drugi dan na praznik pa pa Krn. Z veseljem sem opazil, da je nas slov. planincev lepo število, da je zanimanje za ta lepi in zdravi šport tudi v Gorici zelo napredovalo. Na postaji Podmelec se ločiva od o-Malih in kmlau sva imela prijazni vasici Klavžc in Podmelec za sebo*. Med potjo ^va pobirala cigare, katere je gotovo prejšnji večer kakšen član »svete vojske« raztrosil, izročila sva jih mimoidočemu pastirju, kateri se nama je zanje prav prijazno zahvaljeval, trdeč, da sva mu bolje vstregla, kakor s kronami. namig s strani politične oblasti: Slovencem nič, Italijanom nič! Ako bi bilo mogoče govoriti z Italijani kako pametno besedo, potem bi se ustalilo stališče: Slovencem vse, Italijanom vse! Sokol v Gorici sme korakati po mestu na svoje mestne ali izvenmestne prireditve, Italijani imajo lahko svojo bakljado in obhod po mestnih ulicah, samo seveda ob taki priliki se morajo obnašati dostojno in ne peti pesmi Slovence žalečih, kakor je bila navada doslej. Na naši strani je doma dostojnost in izključeno vsako žaljenje italijanskih someščanov. Ali Italijani so v današnjih časih, zlasti še, odkar so se oprli na lokave Nemce, tako preslepljeni in tako preveti sovraštva do Slovencev, da rajši pustijo Nemcem pohod po mestu kot Slovencem, pa če se tudi njim samim prepove kak zaželjeni obhod no mestnih ulicah! Kako so ponižni pred Nemci, nam spričuje lanski 9. september. Slovencem nič, TtalManom nič! — to zadeva živo tudi naša društva v okolici. Ako hoče na primer Sokol iz Rrd in kako skunno Sokoisko prireditev na Vipavskem, mora oač skozi Gorico., Kaj naj se ogne Gorice? Kako? Edino le po aero-nlanu. -¦-- Kai naj se razpršijo Sokoli tam nri Soškem mostu, ali nai korakajo v presledkih no četrt ure skozi mesto ali kaj naj storiio sploh, da ne bo prestopkov in pre-greškov proti javnemu miru in redu? Kaj torej? Slovencem nič, Italijanom nič — to ne bo držalo. To ni za nas. Mi zahtevamo prost pohod po mestu, prosto gibanje naših društev, svobodo zahtevani), ne kratmto pa je Italijanom, samo dolžno spoštovanje do nas zahtevamo od njih. Ako ostane politična oblast na svojem označenem stališču, bo v vednih težavah iti obleganjih z obeh strani. Naj rajši enkrat energično potiplje italijansko plat in jej predoči, kaj je edino pametno, pa morajo nehati obziri na javni mir in red. K n e r g ič na, odločna beseda na p r a v em mestu vedno kaj zaleže! Vidimo pa tudi tisti veliki tok v državi, naperjen proti Sokolstvu, podpričuje ga nam najjasneje prepoved Vseslovenskega Sokolskega zleta v Ljubljani. Za Sokolstvo se mora toplo zavzeti naša javnost, zavzeti se morajo za Sokolstvo vsi Po strmih senožetih dohitiva dva domačina, ki ju tudi ni vzdržalo v nižavi; lezla sta na planine, občudovat naravo in gledat, ali bode že čas košnje. Ne vemo, ali vsled lenobe, vročine ali ker še letos nisva nič trenirana, sva vsa zasopljena prilezla na Jalovnik in od tu kar naprej. Saj imela sva le nekaj minut še do cilja. Pa glej, čudo — zapaziva našo <.;d lanskega leta napravljeno ^počivališče« od zlobne roke strto, polovica je tu ležala, a drugo sva našla par metrov pod vrhom. Ne vem, komu je bilo to na poti? Pa menda ne italijanskim planincem? Vsaj do sedaj smo se še precej razumeli in njihovega društva začetne črke S. A. G. iz kamenja napravljene, se neovirano šopirijo na vrhu naše Kobilje glave. Odprtala sva nahrbtnike, se pošteno s surovim maslom, medom m sadjem o-krepčala, nato poplalmila grla z malinov-cem, na kar se pripraviva na par uric sladkega spanja. Žal, da je zadnje šlo po vodi. Meni sicer ni bilo mnogo za spanje in sem rajši duha! vonj bujne flore, ali ravno vsled take krasne flore je kar mrgolelo razirh mrčesov in žuželk, katere na- jugoslovanski poslanci s češkimi vred —r Sokolstvo mora c v e t e t i med nami, Sokolstva si ne damo militi! v Gorici. Statistično poročilo. Gibanje članov: Gibanje članov tekom leta 1913 je bilo sledeče: Vstopilo: 15257 možkih in 1923 ženskih skupaj 17180 članov; Izstopilo: 15178 možkih in 1809 ženskih skupaj 16987 članov; celoskupno gibanje znaša 34167 članov nasproti 40429 v letu 1912; v letu 1913 se je blio torej gibanje zmanjšalo za 6262 članov. V začetku leta 1913. je bilo članov 4670 možkih in 1337 ženskih, skupaj 6007; koncem leta 1913. je lvlo 4749 možkih in 1451 ženskih, skupaj 6200 članov, torej po-višek za 193 članov. Največje število je bilo v dobi junij-iulij s 7533 članov, od teh je bilo 6083 možkih in 1450 ženskih, najmanjše je bilo v dobi februar-marec s 6017 člani, od teh 4691 možkih in 1326 žensk. Povprečno število v letu 1913. je bilo 6724 nasproti 6825 v letu 1912.; povprečno zmanjšanje za 101 člana. Gibanje bolnikov in podpore: Tekom leta 1913. je obolelo 4096 možkih m 1068 žensk, skupaj 5164 članov s 5064 slučaji za možke in 1238 za ženske, skunai 6302 slučajev, za katere se je izplačalo 86476 dni podpore, od teh 65923 možkim in 20553 ženskam. (V letu 1912. je bilo obolelo 3732 možkih in 831 ženskih, skunai 4563 članov s 6230 slučaji, za katere se je izplačalo 82849 dni podpore.) V letu 1913. se je imelo torej, vzlic zmanšanju povprečnega števila prisotnih, povišek za 601 bolnika, 72 slučajev in 3627 dni izplačane podpore. V letu 1913. je bilo 62 porodov s 1562 dni izplačane podpore, nasproti 30 porodom s 766 dni izplačane podpore v letu 1912; povišek torej za 32 porodov in 796 dni izplačane podpore. Celoskupni povišek dni izplačanih podpor nasproti ietu 1912. znaša torej za 4423 dni. ma niso privoščile spanja. Tisoče in tisoče jih je frčalo in gomazilo okoli naju; žal, da imam premalo podlage za spoznavanje živalstva. Bile so z dvemi, šestimi, tisočerimi nežnimi nožicami, letale so z glavo naprej in nazaj, in zraven je vsa družba pela, kakor v zboru. Moj tovariš je vzlic temu še nekaj časa dremal oziroma poskušal zaspati; zaradi raznih tenorjev in sopranov bi bil že še zaspal, a ko so pa velike vrste priletele s svojimi orjaškimi kontrabasi, se je pričel braniti in te čudne pevce odganjati. Takoj je ž njimi odgnal 1 udi »Morfeja«. Gkoli poldne sva se vračala mimo planine Lom, nabirala lepo dišeče murke, sleč in druge planinske cvetlice; kar začnejo naenkrat padati debele kaplje. Hitela sva, ker je začelo že pošteno deževati, da prideva do kakšne pastirske koče; in res, predno je bil dež v najlepšem tiru, sva zapazila tako kočico, zletiva tja, hitro odpfe-va' — pa joj, — zagnalo naju je nazaj, kraljeval je tam nečisti duh domačih živali. Kaj storiti? Zunaj ploha, notri — no, stala sva trenotek brez dobrega sveta med vrati in bila obeh dobrot deležna; kar na- Tekom leta 1913 je umrlo 41 članov (22 možkih in 9 žensk), nasproti 45 (39 možkih in 6 žensk) v letu 1912. Razsodišče blagajne je imelo v letu 1913. 5 sej, na katerih je razpravljalo o 46 prizivih članov; od teh 19 za celo in 27 za delno izplačilo zaustavljene podpore. Ovr-ženih je bilo 32, vsprejetih v celem obsegu 7 in deloma 7. Blagajniško poročilo. Dohodki: Za tekoče zavarovalne prispevke se je predpisalo K 138.134.08 za člane in K 69.067.64 za delodajalce, skupaj 207.201.12 K nasproti K 208.289,58 v letu 1912; manj torej 1.088.46, kar je prišteti zmanjšanju povprečnega števila članov. Prispevki članov v podpori so znašali K 3.232.05 nasproti 3.105.34 v letu 1912; za že odpisane prispevke prejšnjih let se je inkasiralo K 16.04; za prispevke prostovoljnih članov K 353.55; za vstopnine K 44.10. Skupnih dohodkov na prispevkih je znašalo K 210.847.46 nasproti K 211.550.68 v letu 1912; manj torej K 703.22. D r u g i d o h o d k i se razdelijo tako-le: 1. za povračilo po § 65 K 2.757.73 nasproti K 4.421.99 v letu 1912 (manj 1.664.26 K); 2. za povračilo po § 32 K 3.037.12 nasproti K 4.300.14 v letu 1912 (manj K 1.263.02); 3. za globe K 1.940.20 nasnroti Kron 2.748.47 v letu 1912 (mani K 808.27); 4. na obrestih K 4.555.01 nasproti K 4 923 86 v letu 1912 (mani K 368-85); 5. na raznih dohodkih K 643.81 nasproti K 1477.95 v letu 1912 (manj K 834.14). Skimni dohodki v letu 1913. so znašali K 223.781.33 nasnroti K 229.423.09 v letu 1912; manj dohodkov torej za K 5.641.76. Izdatki: Bolniške podpore: Na podporah za slučaj bolezni se je izplačalo K 122.663.45 nasproti kron 112.500.71 v letu 1912, povišek torej za K 10.162.74. Za porodniške podpore se je izplačalo K 1.052.38 nasproti K 627.34 v letu 1912; povišek torej za K 425.04; za posmrtne podpore K 1.936 nasproti K 2.324 v letu 1912; manj K 388. ma šine dobra misel v glavo. — snameva vrata in jih od zunaj na ^idu podpreva s cepini. Na ta način sva imela malo udobno streho, pa vendar sva bila na suhem in v čistem zraku. Da sva vsled dolgega časa zopet olajšala nahrbtnike, je samo ob sebi umevno, poplahnjenja pa ni bilo, ker je zmanjkalo. Po polurnem dežju se zopet zjasni. Našo streho podereva, vrata nazaj natakneva in v 1 uri sva že v vasici Zadlaz srkala mleko in si ogfedala stroj prav starega sistema za tkanje domačega platna. Priporočala sva gospodinji, naj o priliki ne pozabi na Narodni muzej v Gorici. Tam v bližini je tudi ranjki potovalni učitelj Tavš z Reke našel prezgodnjo smrt. Onkraj potoka »Zadlašice« sva le od daleč gledala »Dantejevo jamo«, ker nisva imela svetilk pa tudi ne časa, da bi šla v njo. Skozi Žabce sva bila kmalu v Tolminu, kjer sva pričakovala avtomobila, da naju popelje do Kobarida, od koder sva imela namen iti peš v Drežnico, tam spati hfc drugo jutro dalje na Krn. (Prihodnjič.) Skupni izdatki na podporah so znašali torej K 125.651.83 nasproti kron 115.452.55 v letu 1912; več torej kron 10.199.28. Iz teh števil se razvidi, da bolehanje tekom leta 1913 je bilo mnogo bolj razširjeno nego leta 1912. (glej tudi gibanje bolnikov in izplačanih dni podpor). za kopelj K 433.70 nasproti -K 324.93 v letu 1912. (več K 108.77); za bolniško oskrbo se je izplačalo v letu 1913. K 8262.33, nasproti K 9.069.08 v letu 1912 (manj K 806.75); za prenos K 249.75 nasproti K 302.80 v letu 1912. (manj K 53.05); za zdravniško osobje se je potrosilo K 15.135.43 nasproti K 14.948.30 v letu 1912. (več K 187.13); za prigledniško osobje se je potrosilo K 7.574.36 nasproti K 9.446.54 v letu 1912. (manj K 1.872.18); to zmanjšanje je prišteti dejstvu, da od meseca avgusta 1912. je ostalo izpraznjeno mesto vodje-prigled-nika in od meseca oktobra 1912. eno mesto priglednika. i >-"-;- (Konec prih.) Zlet gorle iMstežnp ! SMiA Sovražen veter veje zopet z.novo silo proti vsem narodnim pojavom na avstrijskem jugu. V deželo prihaja aparat »Polizeistaata« s svojimi prepovedmi in šikanami — narodno življenje je izpostavljeno največjim neprilikam. Ce že splošno uničuje vse policijska država, potem pač ni čudno, da uživa kat' eksohen narodna organizacija prav posebno »naklonjenost« vlade, da mora pretrpeti ravno Sokol prvi naval in prvi napad novega preganjanje vseh Jugoslovanov. Ona organizacija, ki v največji meri goji narodnost, smisel za nesebično narodno delo in za požrtvovalnost, ta mora biti udarjena najprej, da je vzet slovenskemu narodu njegov rezervar agilnih delavcev. Ko bo uničen ta, tedaj bo napredovalo delo proti nam lažje, tedaj zmaga nasprotnik z lahkoto. Taki nameni se nam odkrivajo, ko beremo vse neštevil-ne prepovedi sokolskih prireditev. Ko pa gledamo prireditve same, tedaj pa tudi spoznamo, da ne bodo uspeli ti nameni, ker sokolske vrste stoje čilo in za njimi je narod, je masa — zato pa bodo tudi vse policijske šikane brez uspeha. To je pokazal tudi zlet v Štandrežu, to je tudi pomen tega zleta. Na dan, ko smo izvedeli, da je definitivno prepovedan zlet v Ljubljani, ko je postalo brez vsega dvoma jasno, da je vlada z vso odločnostjo proti sokolstvu, ta dan se je vršil zlet v Štandrežu in sokolske vrste so vse ostale enako neomajne, enako zveste svojemu narodu. Z vseh strani je prišlo občinstvo na zlet in tudi- to je pokazalo, da zaupa sokolstvu slej ko prej. Zato pa tudi lahko trdimo, da bodo kronani vsi pritiski proti sokolstvu le z blamažo, ker v naših srcih vzbude le silnejšo ljubezen do domovine, ki bo rodila Še več in še vnetejših narodnih delavcev-Sokolov. Presilna je.domovinska ljubezen v srcih, da bi prepovedi in šikane omajale zvestobo do domovine. Izprevod. Modrost glavarstva je zabranila, da bi šlo goriško sokolstvo z ozirom »na javni mir in red« po goriških ulicah, kakor je to bilo včasih v navadi. Ne bi se sicer Gorica podrla, če hi šli Sokoli v pohodu po mestu, a tudi Sokol ni s tem prav nič zgubil, ker so mu prepovedali pohod po mestu. Vsled nreDOvedi so se zbirali Sokoli na trgu pred južnim kolodvorom. Vsem na čelu 10 Sokolov na koniih. za temi godba, staroste društev, ki so včlanjena v Goriški sekolski zvezi m končno članstvo z zastavo goriškega Sokola. Vseh Sokolov ie bilo v krofu okoli 250. Povelja se oglase in sokolske čete odkorakajo v Štandrež. Sfeefmferii fififiio mležnaJu milo ot tndke Bergmann & Co„ Tetieben aa labl oatmeneBtmtuAjifo pmf !r «?*j v «rojf %Hu-koTitostl proti pekarn in fe neizogibno potrebno ** oinlo neaoTanie VnU In fenote. To »prignjefo pitonataft pisma. M nam rfofialajo nnk Hm. ppbtaj te po 80 fin, r lekarna*, miroailnican 31—m in trgorfnab a parfumi. 75 40 Ko pridejo čete do železniškega predora proti Štandrežu se ustavi sprevod, zastava zaplapola prosta in v Štandrež odkorakajo Sokoli med igranjem sokolske koračnice. Po vsej poti so postavljene zastave, hiše so okrašene ž njimi, gospodične*'mečejo cvetlice, topiči bobne, slovenski Štandrež pozdravlja Sokole. Pozdravi. Na trgu pred zletnim prostorom se po^* stavijo Sokoli v velikem loku, na sredi pa pričakuje Sokole župan vrlih Štandrež-čanov g. Andrej Lutman. Pozdravlja Sokole v imenu občine, kot odlične narodne delavce in jim želi kar največ uspehov, da ostane vsem občina Štandrež v najboljšem spominu. Za krasen sprejem se zahvali nato starosta Goriške Sokolske Župe dr. Ir-' golič. — Štandrež je pokazal staro slovansko čednost, gostoljubnost kar najlepše, zato čast mu. Pozdravlja zastopnika S.' S. Z. brata Kostnapfla, dalje delegata Idriji ske župe br. Julče Novaka in druge brate iz Spodnje Idrije. Vsem velja naša najto^ plejša zahvala za njih zanimanje za na^ predek goriškega sokolstva. Vsled malenkostnega naziranja nasprotnikov nismo smeli žal korakati tudi po mestu, ali to naj nam bo v vzpodbudo za novo delo, da postanemo močni v mestu samem, da odločujemo potem mi, kdo sme iti po goriških ulicah in kdo ne. ~ V imenu S. S. Z. pozdravi nato vse brat Kostnapfel. Poživlja vse k podvojen nemu delu, ker zadnje prepovedi so naji jasnejši dokaz, da se prične persekucija Sokolov. To pa mora biti nam opomin, da podvojimo svoje delo, da bo še lepše napredovalo slovensko sokolstvo. Na zdar! Za Idrijsko ž u p o je nato govoril' Julče Novak. — Sokolstvo gre naprej, njegov pokret je nevzdržen. Zato tudi ni v naših srcih strahu, zato ne poznajo sokol-ska srca malodušja. Neuklonljiva so naša srca in neomajna naša volja, ker Sokoli poznamo boj in se ga ne vstrašimo. Pritiskajo nas lahko, kakor se jim ljubi, enega ne dosežejo nikdar — ljubezni do svojega jezika, ljubezni do svojega naroda nam ne vzamejo. Zato bo njih napor brezuspešen,! ker Sokol ostane to kar je, vedno zvesta straža Slovenije. Odkritih glav so nato zapeli vsi med gromenjem topičev in zvoki godbe himno Hej Slovani! Tako se je zaključil pozdravni prizor vredno sokolskega imena. , i Telovadba. Po prostranem in lepo urejenem telo-vadišču so se nato razkropili Sokoli in ostalo občinstvo. Kar je bilo telovadcev Je, odšlo v garderobo, kar pa je bilo ostalih so pa zasedli prostore okoli telovadišča in pri paviljonih. Med tem pa je prihajalo vedno novo občinstvo, da so bile skoraj zasedeni obe tribuni in ves prostor okoli, telovadišča. In še so prihajali novi ljudje^ Točno ob petih popoludne zavzame svoj prostor načelnik župe brat S a u n i g, zasliši se znak trombe, godba zaigra, sokol-sko koračnico in 160 članov prikoraka v šesterostopih na telovadišče, da izvaja ljubljanske proste vaje. V lepem nastopu se razvrste telovadci in prične se izvajanje vaj. Ljubljanske proste vaje so zelo težke vaje, ki zahtevajo mnogo truda, ki so pa dobro izvajane tudi zelo hvaležne, ker nudijo zelo lepe prizore. Vaje so bile v celoti izvajane zelo dobro, tu pa tam «je bilo seveda opaziti kak nedostatek, ki pa> ni bil nikdar tako hud. da bi pokvaril ugod*> no celotno idiko. V čast telovadcem mora-l mo konstatirati, da je tudi nad vse težka V. prosta vaja izpadla dobro. Viharen aplavz občinstva je nagradil vrle telovadce za njih lepo izvajanje vaj in med zvoki godbe so nato odkorakali člani s telovadišča. Takoj za njimi je prikorakalo na telovadišče 5 2 članic. Izvajale so župne proste vaje. Nastopile so dobro in vse je bilo z načinom izvajanja popolnoma zadovoljno. Nato je nastopilo 32 članic z ljubljanskimi prostimi vajami. Posebnosti in vrline ženske telovadbe so prišle pri teh vajah do prave veljave, posebno pa pri valčku. Lahke, graciozne vaje, ki so ko prvi nastavki za balet, prijetna melodija in pri tem nikjer viden napor, to mora prav posebno ugajati povsodi. In viharen aplavz je to tudi dokazal. Članice je spretno vodil brat B a š i n. Takoj za njimi je polagal račun o svojem delu obrtni naraščaj. Dvajset dečkov v lepih krojih je nastopilo s prapore! pod vodstvom br. K r a n j c a. Izvajali so dobro, mestoma so se pokazale sicer pomanjkljivosti ali v celoti je' bila slika zaokrožena. Upamo, da se potrudijo najmlajši, da vstopijo v sokolske vrste že kot dobri telovadci in tudi kot dobri Sokoli. Za prostimi vajami je nastopilo sokolstvo v orodni telo vadbi. 16 vrst članstva in 3 vrste članic je pokazalo, da je sokolsko delo enako intenzivno v obeh panogah telovadbe, v prosti in orodni telovadbi. Nemogoče je podajati podrobno poročilo o orodni telovadbi, le v celoti moremo presojati telovadbo članov in članic. Videli smo posameznike, skoraj cele^vr-ste, ki so' izvajali precizno tudi najtežje vaje, drugod so bile izvajane zopet manj težke vaje, a kar je glavno1* vsaka vaja je bila izvedena lepo in pri'vsaki je bila skrb za elegantno telovadbo. Ravno radi tega-pa je tudi uspela orodna telovadba dobro in v čast Goriški župi. Telovadbo je zaključila krasno kotn-ponirana skupina, izvajana od goriškega Sokola. Najlepša prednost skupine je bila, da je bila od vseh strani enako lepo vidna. Celotna slika telovadbe je naredila dober utis in pokazala veliko intenzivnega dela. A telovadci bi bili slabi Sokoli, če bi bili zadovoljni z doseženimi uspehi. Svoje delo morajo nadaljevati, da bo vedno po-nosneje plapolala sokolska zastava. Veselica. Po telovadb' so napolnili prostorni veselični prostor Sokoli in številno drugo občinstvo. Okoli paviljonov se je razvilo živahno vrvenje, marljive gospodične so hodile od skupine do skupine in prodajale cvetlice in druge stvari v korist Sokola. Na dveh plesiščih je rajal mladi svet — vsepovsodi je vladala animirana in živahna zabava. Ob 9. zvečer so morali oditi Sokoli, veselični prostor se ie sicer s tem nrecei izpraznil a drugi- liudje so ostal' in veselica se je nadaljevala z isto prijetnostjo. . * V časih, ko se ie zasvetila na obzoriu Sokolu prožeča nest. ko je že udarila no niern. kolikor ii ie bilo to mogoče, v takih časih ie poda'alo eronsko sokolstvo bila«-' en svoioca dela P»Unnca ie n god na, šo več razveseljiva, nokazala pa ie tudi. da ie narod za Sokoli, zato na smo tudi preori-čani. dn obledi gro7eča nest in da Domeni za sklenjene sokolske vrste te strašilo' vrnbrov »n noliu. Trs to bodi čili Sokolom, ro bod: oili vsprnti narodu in poda'a'i hotno ?p ncodnpiše bilnnop in ves nnrod ho na-nrerlov*il(čr» . CM 80 dospediivih točk ie dr>-cpn-Jo TT. okro?io nrvd vodstvom hr, V r r> n 5 o n r>6 ročk. I. nkrrr/ip. nori vodstvom br. R r n i n i k n 57 tof% in TU. o-krnvio. nod vodstvom br. M i k I a v c a 53 točk. TniMa na VolJm: V nedeIjofse je vršila na Volejidragi tombola v korist slovenskemu šolstvu v Gorici:• za Narodno šolo na. Blančah in za Šolski dom.. Nabralo se je obilo občinstva tako, da je društvo »iPrešcrn«, ki je priredilo tombolo in ples, z vspeliom prav zadovoljno. Pasi je bila ta dan velika Sokolska prireditev v Št Andrežu, se je tombola vendar dobro obnesla. Tombolo je dobil Alojzij D r o č, čevljar iz Št. Petra in Josip P e 1 o s, delavec, je dobil einkvino. Koliko dobi slovensko šolstvo v Gorici, naznani društvo v kratkem. Politični pregled. Razmerje med Avstrijo in Srbijo postaja zopet bolj napeto, ko v časih slavnih Proehazkovih afer. Ko takrat, tako ustvarja tudi sedaj predigro za bojno razpoloženje slavni' c. kr. korespondečni urad, ki poroča o pisavi tudi najzakotnejših srbskih listih, samo da agitira z nekaterimi neum- nimi pisavami srbskih listov proti Srbiji. Odvlč je povdarjati, da je vredna taka pisav* vse obsodbe, ker je s kr a j n o n c-o h j e k t i v n a. Zakaj pa ne servira c. kr. korespondenčni urad tudi izpade rurnuii-skih. in laških ,l!stov, ki niso za Avstrijo prav nič laskavi. — Ustvariti hoče pač razpoloženje proti Srbiji in na ta način huj-skati na vojno proti Srbiji. Deloma se je to tudi .posrečilo c. kr. korespondenčnemu uradu in povdarjati moramo proti Izrecni volji cesarja. — Na dunajski borzi vlada depresija, ki tudi v drugih državah ne po-jenjuje. Vzrok temu je napetost med Avstrijo in Srbijo. Splošno napetost je še povečala mobilizacija v, Italiji (okoli 120.000 mož), ki gotovo ni naperjena le proti štraj-ka željnim železničarjem, temveč tudi namenjena negotovemu političnemu položaju. V tem pa pride novo razburjenje, da se pripravlja v Belgradu napad na Avstrijce. Ta izmišljena vest, kalefe^aw)r je baje sam šef zemunske policije^ je povzročila ; med Avstrijci: v Belgradu. pravo- paniko« da so začeli Avstrijci trumoma, bežati iz Bel-grada. Vsi hoteli v Zemunu so bili prenapolnjeni, vse mesto je prenapolnjeno z vojaštvom. Vse razburjenje je bilo seveda brez nodlage in niti enemu Avstrijcu se ir skrivil las. ~~ Kakor poročajo iz Buda-peste je bila razburjenju povod vest, da nameravajo izvršiti bolgarski četaši na-rad na prestolonaslednika in na kralja Petra. — Kljub tenu je pa upati, da ne dosežejo razni hujskači uspeha, ker .splošni položaj držav ie tak. da ne morejo sprejeti svetovne vojne. Zato pa je tudi z'e n a s ve t o v a 1 a N e m č i j a n a Dunaju in Italija v B e Ig r adu z m e r -n o s t, kar je gotovo najlepši dokaz, da ni vojne nevarnosti. Posestva umorjenega prestolonaslednika kuni ravnateljstvo cesarskega rodbinskega fonda, kupnina se naloži potem plo-donosno za sirote. Nemci divjajo. —- Čehi so imeli te dni v Katerimi svojo veselico. Takoj so sklicali tudi Nemci svojo, ki je pa bila- manj obiskana. Ko so prišli Cehi v Opavo, so jih napadli Nemci s palicami. Napadi so se potem ponavljali, kljub temu, da so Čehi mirovali. SplaŠila sta se tudi dva konja, ker so se Nemci navalili na voz, v katerega so bila vprežena. Poslanec Gudrič je bil nevarno ranjen. Napadi se pa niso končali ;u moralo je priti orožništvo in vojaštvo, da je končalo izgrede. Veliko Nemcev je bilo aretiranih, več Čehov pa so morali pre neliati v bolnišnico. Menda so tudi ti navadi znak patriotizma in politične vzde-lanosti Nemcev. Albanija. — Vstnši so vedno bolj gospodarji Albanije, da princu Viljemu v resnici ne preostaja drugega, ko da se zahvali za vladarsko čast. V gradu NeuAVied delajo baje že za sprejem princa \Vieda. -Kot novi kandidat za Albanski v 'estol se nonuia Roland Bonaparte. Če bo imel kaj več sreče, ko \Vied je pa zelo neverjetno. — V zadnjem času so zavzeli vstaši mesta Berat, Korico in se pripravljajo za napad Drača. Ubogi Wied! Pocrreb r*o«lanfka nI. H?»rtw«ga. — V 'Belgradu se vrše velike prinrave za <-jajcu pogreb velikega nrijatelia srbskep naroda, ?n odličn^ra 'diplomata pl. Mar!-\y\vq _.. Vse mesto je v črnili zastava'; vse veselice so odpovedane. Trunlo p<»-koiretfn nns'anii*a io balzamfrano. V velik-dvorani ruskega poslaništva leži truplo na čisto -bolem mrtvaškem odru. Krsta je Cisto obdana z venci, vsa dvorana je t'«-drbna vrtu. —- Ko nridc soproga pokoi-neua nosi mika v Belgrad. prepeljejo truplo v K « dralo, kier bo še en dan ležal«* na mrtv ¦ kem odru. - Pogreb sam \w nad vsr •iovesen. Za pogrebom greu*1 /nstop ir«i dinlomatičnetra zbora, zastopniki "seh civilnih in vojaških oblasti, v^e belg-aisko vojaštvo in duhovščma v. tne-tropolitom na čelu. Rainki bo pokopan >' vsemi vojaškim? častmi. Kralja zastopa poseben zastopnik. Na dan pogreba bodo zanrto vse trgovine in kjer gre pogreb h<> ustavljen ves ulični promet. Belgrad je ta dan v žalni oblek'. — Vsi srbski lisi« prinašajo črno rbrobljene uvodnike iti M* glašaio velike zasluge rajnkega za srbsk> narod. Naglašaio na tudi. da kljub njegovt smrti ostane Srbija svobodna država i" da se v njene notranje zadeve nima vmešavati nihče. » Darovi. V Solkanu so darovali za C. M. družbo: učiteljice obrtne nadaljevalne šole, predno so se razšli po sklepu šolskega leta, 3 K 70 vin.; mizarski mojstri o priliki na dražbi kupljenega lesa iz zapuščine pok. profesorja Ivana Maktic 5 K. Oba,zneska hrani blagajftfoka:^M^'*po4»žuimeei^ Solkanu gdč. Juiiina Gomišček. Srčna hvala darovateljem! Želimo in toplo priporočamo, naj bi tem darovateljem o vsaki priliki sledili Še drugi. — Predsedništvo C. M. podružnice v ,Solkanu. ?•*¦••'¦ — Iz Pevme. — Ženski Ciril-Metodovi podružnici v Pevmi je poslal g. Niko Do-miniko c. kr. svet. tajnik na Dunaju 10 K, za kar se vrlemu narodnjaku, kateri se v vseh prilikah spomni naše šolske družbe, iskreno zahvaljujemo. Domače vesti. Matura na realki v Gorici. — Maturo so napravili Slovenci: D e k i e v a Vladimir iz Vipave, H U b 1 Viljem iz Trsta, La-s i č Andrej iz Gorice, Sila Evgen iz Ro-dika, Šapla Rihard iz Šturij, Štolfa Josip iz Sežane (z odliko), U d o v č Josip iz Ljubljane. Vsi so jako dobro odgovarjali. Nemcev je napravilo maturo 6: Krane-bitter Jos.. Lipizer Fran, May Jos., (z odliko), Pittner Fran, Voigtliinder V., Zopetti Jos. in 1 Italijan: Pinavcig Lueijan, Padla sta dva eksternista. Za jesenski termin je prijavljenih 15. Da so se umaknili na je-*en, temu je največ kriva nemščina. — Ponavljalni izpit iz nemščine v semestru ima 7 dijakov, kar je za naše razmere nekaj abnormalnega! Med slovenskimi odličniaki na realki je bil v poročilu poleg izvestja pomotoma izpuščen Aleksander S c h w a r z iz II. b. razreda. Knjigarna A. GabrŠček. — Kakor naznanja g. A. GabršČek med oglasi, je včeraj zaprl knjigarno v Trgovskem Domu. Prostori so baje namenjeni drugi svrhi. Sploh je bila knjigarna in trgovina v prevelikem Stilu za Gorico. Odjemniki so bili no veliki večini Neslovenci. Proti koncu balkanske vojne pa se je začel čutiti organiziran br.jkot od strani gotovih krogov, kar je moralo vzeti lastniku vse veselje, delati in skrbeti skoro le za režijo in zalaga teljc. Razne časopise,, revije itd. bodo dobivali naročniki iz tiskarne, kamor je itak že doslej vse blago prihajalo. V tem ozirn ne bo nikake spremembe. : Vse slovenske knjige domače zaloge in tudi druge slov. kn-ige bodo na razpolago v Goriški Tiskarni*. Isto tako se bodo od tu dobavljale vse knjige tujih literatur. Vsi dosedanji prijatelji naj bi bili tako prijazni, da bt se za vse take potrebe potrudili v »Goriško Tiskarno* — v I. nadstropju posojilnične hiše. Za Narodni muze! so darovali: 1. g. Zvonimir Lasič, učiteljiščnik 1. teč., 9 novcev (5 rimljanskih redkih), 2. g. Kralj, i npr.. 1 ostrogo. 3. g. Cilka Feigl, učitelji-*.a v Scmpasu. 1 fibulo in I kmečki prstan, 4 g. I.judevit Pucelj, 3 stare knjige, 5. g. Gerhcc, poštar v Kanalu, l škatljico za »/.'galice in 1 srebrn denar. 6. g. Hrovat. 1 denar. 7. g. Jos. Kutin, trgovec. 1 denar, \ gospa Hrastova iz Trsta 59 raznih knjig. 9. g. Josip Balič, učitelj na Vrhu sv. Mihaela, kot 40. dar 17 starih zemljevidov Odbor. V preiskovalnem zaporu v Gorici se J.ahaja irgovski sotrudnik Friderik M a-r a ž. v pogovoru z neko Italijanko, ki ga w huje izzivala, bi bil izustil v jezi nekaj kaznivih besed glede" na umor nadvojvode rrana Ferdinanda. Sledila je ovadba in vrši se preiskava, ki pač dožer.e, kaj je bflo in kako se je izvršilo. — Poklicanih ie več prič; dve priči sta bili aretirani, *cr sta izpovedali baje nasprotno izjavi Maraževi. Pozor pred agenti - provokaterji. ~ \ poznih nočnih urah se večkrat skušajo utihotapiti v zaključene družbe izvestni ljudje, ki skušajo z najradikalnejšimi političnimi izjavami, izvabiti od drugih razne nepremišljene izjave, da jih na podlagi teh "vadijo. Opozarjamo vse, da so previdni v svojem govoru, ker danes ne igra nobene vloge osebna neomadeževanost in smisel besed, popolnoma zadostuje za aretacijo in druge neprilike iz celote iztrgan stavek. Mto ljudje pozor, ravnajte se po izreku, «a je govoriti srebro, a molčati zlato. Agenti-provokateriji naj nimajo s svojim i nečednim poslom prav nobenega uspeha. S kravato v »ruskih barvali« je hodil po Tržiču, kakor poročajo laški listi, na dan ko se je izvedelo o umoru nadvojvode Franca Ferdinanda neki Anton Dermota iz Ljubljane. Moža so aretirali in »Fxo« ro&Jin{ty^,P&jUQta nevju&n »panslavisti-Čnj agitator!« Vojaška patrulja je bila prišla v Št. Atidrež in hotela je iti na prostor zleta Oš. Sok. 2upe, da požene domov vojake, ki so bili tam. Patrulji pa je starosta Župe dr. Irgolič povedal,, da je ne pusti na prostor, naj prinese s seboj od vojaškega poveljstva pisan odlok, da vojaki ne smejo biti pri Sokolski prireditvi. Patrulja je odšla pa je ni bilo več v St. Andrež. Cirkus Charles je odšel iz Oorice, danes je že v Trstu. Predstave so bile prav dobro obiskane, prostori, izvzemsi prvih, zasedeni, tako da cirkus v Gorici ni imel zgube, ampak precejšen dobiček. Tretji dan že je bil uložil gospodar v neki tukajšnji denarni zavod 40.000 K. — Občinstvo si je kaj rado ogledovalo menažerijo. Tisti grdi nosorog je stal 40.000 K. Žirafo so ljudje občudovali, ki je stala tudi ogromnega denarja; njen vagon stane okoli 10.000 K. Cirkus ostane v Trstu 14 dni. Nekateri, ki ga niso posetili v Gorici, pravijo, da pojdejo k predstavi v Trst; bo bližje. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« priredi v nedeljo dne 19. t. m. ob 2. uri pop. dirko za »Istrsko prvenstvo« na progi »Vrdela-Podgrad-Vrdela«, 70 km ob vsakem vremenu. Vpisati se je čas do 15. t. m. na naslov društva v kavarni »Minerva« ulica Acquedotto štev. 22. Vnisnina znaša K 5. Nagrad je sedem krasnih sve-tanj in sicer I. in II. zlate. III. IV. in V. srebrno pozlačene. VI. in VII. srebrne. Prvi trije došli na cilj dobijo tudi diplomo. K dirki pristopiti je dovoljeno vsem slovenskim kolesarjem, ako so člani kakega društva. Dirka se vrši pod vodstvom novo ustanovljene »Zveze slov. športnih društev na Primorskem«. Vojaku je rešil življenje rev. inšpektor tukajšnjega redarstva g. Ivan Putrih. Saper Vorauer se je šel kopat v Sočo. Soča je precej deroča in mrzla. Vorauer, ki ni znal plavati, je zašel v globokejŠo vodo, kjer se je začel potapljati. Klical je pa pomoč in nrišla je. Slučajno se je nahajal ob Seči g. Putrih. ki je hitro skočil v vodo in z nevarnostjo svojega življenja izvlekel vo-iaka iz vode. Vojak je bil onesveščen. G. Putrih je izvedel na njem z uspehom umetno dihanje; vojak je prišel k sebi. Na pomoč so bili g. Putrihu nekateri vojaki in inženirja Baumgartl in Lenk. G. Putrih zasluži za svoj pogumen čin javno zahvalo. Iz Gorice. (Razno.) — Po Korzu na levi strani nekaj prekopavajo. Pokrili naj bi jarke ob potu. Ljudje skačejo čez jarke in ta in oni je že ponesrečil, da se je ranil na nogi ali si celo nogo zlomil. Marsi-kak konjič, ki se je vstrašil tramvaja, je bil že tik jarka in je bila le spretnost voznika tako velika, da ni zdrsnil vanj, padlo pa je doslej tudi že več konj v jarek z vozom vred in marsikaka oseba nosi spomine na te jarke! --• Na tramvaju se čuje, kako se sprevodniki silijo z nemščino; slovensko ne smejo govoriti, nemško pa kolikor hočejo; seveda, kolikor znajo. Vidi . pa se. da se morajo učiti nemščine. Po slovensko spregovore kako besedo s kakim kmetičem ali kmetico, če jo zapodi z jer-basorn dol. Včasih se vidi jerbas nerodno med ljudi postavljen, včasih ženska z jer-basom ne srne na tramvaj. Kako je to? Ali se ravna po osebi, če je slovenska ali furlanska? — Nekateri naši ljudje z dežele pazijo premalo na tramvaj. Pred kratkim se je postavil fant z dežele na Korzu tik pred tramvaj in gledal okoli sebe; kmalu bi se bUa zgodila nesreča! — Naš Illustrissimo je omenjal v svojem govoru tudi dve botegi na Korzu nasproti Trgovskemu Domu. »Due superbi negozi« je rekel, tisti dve botegi sta imeli poseben namen, proti Slovencem naperjen, ali tisti namen ni bil dosežen in ne sme biti. Due superbi negozi sta stali obilo denarja; magistrat pa ni za to tukaj, da bo delal laške botege po mestu in tratil za nje naš denar! Ali kam vse zavede kamoraše sovraštvo do Slovencev! •— Ker smo že pri botegah, se moram upreti novim izložbam ob zidu postavljenim poleg dosedaj v obilni meri obstoječih pri trgovini D. koncem Gosposke ulice, ko teče tikoma trotoarja tram- vaj, v tisti ožini se bodo ljudje vedno zadevali ob nove izložba. To vendar ne sme biti. Cesta je državna; prizadeti faktorji naj odstranijo nevarnosti ob označeni cestni ožini! — Prihodnjič zopet kaj! — jč. Ponočnjaki In pijanci imajo svoje varno zavetje v stranskih ulicah ob Kornu, Formica in ulica sv. Antona.-Tam se lepo ustavijo, razsajajo, kričijo, vpijejo, da se mirni ljudje budijo — in nikoli ni nobenega moža postave, da bi ustavil tako ponočno razgrajanje, kakoršnega ne trpijo v nobenem drugem mestu. Ali policija naša se ne meni za take malenkosti, dandanašnji se išče v e 1 e i z d a j a 1 c e, ne ponočnjakov in kalilcev nočnega miru! Šnopsarji. — Šnopsa se popije v Gorici veliko. Šnopsarije delajo imenitne kupčije. Ljudje iz nižjih slojev se zatečejo v tako-le umazano šnopsarijo pa spijejo kozarček za kozarčkom — kar nakrat začno peti. Petje, da se Bogu smili! Čez malo časa prerekanje, pričkanje, bumf, šnopsarja so vrgli ven in telebnil je na tla. Ves zamazan se vzdigne, preklinja, divja, bije okoli sebe, pa se zaleti kdo vanj in zopet je na tleh. Pobere se, nazaj v šnopsarijo. Take prizore je videti v Gorici, žal, le prečesto, in junaki so po veČini — Slovenci! Žalostno, nad vse žalostno! — Zvečer pojo v šnopsariji, zjutraj zopet pojo. Tako je tuintam v Goriškem mestu. Radi tatvine. — 15-Ietna Ada Moda, služkinja iz Ogleja, je bila obtožena tatvine 330 K, storjene v hiši Jos. Miniusija v A risu. Ko je vzela ta denar, je zažgala slamo, ali ogenj je bil kmalu zadušen. Deklica je priznala, kaj je storila. Obsojena je na 3 mesece težke ječe. Dolgotrajen pohod. — Kakor čujemo, sta nastopila začetkom junija gospoda Viljem VVeiss in Josip Spatz iz Dunaju peštu-ro, Pot je vodila iz Dunaja čez Požun, po dolini reke Waag, čez vso Slezijo do Oder-berga in nazaj na Dunaj. Potovanje je tra-ialo 2x5 dni in je končalo kljub enkratnemu oodtemnlanju le po en par čevljev. Pot gre no koli 700 km dolgi poti. ki je vseskozi posuta z gruščem in vendar so ostali ored turo uoorabljeni Palma podpetniki brezhibni, kar je naiboljše izpričevalo njihove izborne kvalitete. I. avgust — dan sreče za onega, ki pravočasno naroči izborno turško srečko ter po žrebanju tega dne prejme veselo snoročilo. da je njegova številka zadela 400.000 frankov! Vsaka srečka prinese gotov dobitek, zato naj oni, ki hočejo svojo srečo poskusiti s srečkami, nemudoma zahtevajo zadevno pojasnilo, ki jim ga glasom današnjega oglasa z obratno pošto in brezplačno pošlje: Srečkovno zastopstvo, T iubliana 5. Skrb za otroka je neprestano pri nas in naivečjo skrb dela materi otroška hrana. Motenie v prebavi se žal tako pogosto pojavlja, in ravno pred teti t se mora varovati otroka edino le s pravilno hrano. Poskusite pa le zaupanja vredno, v tisoč rodbinah z najboljšim vspehom rabljen hranilen preparat, kakeršen je Nestlč-jeva moka za otroke. — Poskušnjo in poučno knjižico o otrokovem negovanju se dobi popolnoma zastonj pri tvrdki TTenri Nestle, Dunaj, L, Biberstrasse 8 K. DOPISI. Iz'Bovca. — 9. t. m. je umrl obče priljubljeni in spoštovani Matija Pire. Kak ugled in spoštovanje je pokojni užival, je pričal najbolj njegov pogreb, kakoršnega Bovec še ni videl. Pri pogrebu je nastopilo komandirano vojaštvo in tudi častniki tukajšnjih posadk (v Bovcu in na trdnjavi) so se udeležili pogreba v polnem številu. Vojaki planinci so nesli v dolgem sprevouu krasne vence. Vojaško veteransko društvo je tudi spremilo svojega najstarejšega člana na zadnji poti, a pevsko društvo »Rombon« je zapelo par krasnih žalostink. Pokojni si je pridobil za povzdigo Bovca mnogo zaslug. Bil je dolgoletni član občinskega sveta, kjer se zlasti potegoval za pogozdovanje, in le-njemu gre zasluga, da je zdaj vsa bovška okolica zasajena z lepimi gozdi, ki je bila pred 50 leti še popolnoma gola. Za to svoje delovanje je dobil mnogo priznanj od ministrstva in tudi od drugih političnih oblasti. Tukajšnja čitalnica je že dolgo let.v njegovi hiši, saj je bil med njenimi usta- novniki, in najbolj navdušen zanjo, ko se je pred 50 leti ustanovila. Bodi še omenjeno, da je bil pokojni Radeckijev veteran, ki se je bojeval v Italiji pod Jelačičem tudi na Ogrskem, Naj bo vrlemu in zaslužnemu možu ohranjen trajen spomin! Pevsko in bralno društvo v Št. An« drežu priredi v nedeljo dne 16. avgusta t. 1. tombolo in veselico. V Renčali se bo vršil v nedeljo 19. in pondeljek 20. t. m. vsakoletni ples na javnem trgu; Svirala bo godba N. D. O. iz Trsta. Začetek ob 4. uri pop. Kolesarsko društvo »Solkan« v Solkanu, priredi v nedeljo 23. avgusta t. 1. svojo vsakoletno veselico s cestno dirko za »Primorsko prvenstvo«. Dirka se vrši pod nadzorstvom »Zveze športnih društev za Primorsko«. Bližnja društva so napro-šena, da pri svojih prideditvah upoštevajo, prireditev Kol. dr. »Solkan« in ne prirejajo na isti dan veselic. Gospodarske vesti. Za 2. bataljon c. kr. domobranskega pešpolka št. 27. se odda dobava sena, stel-je in slame za postelje, lesa za zimsko šta-cijo Gorico in poletne štacije .Tolmin, Vol-če, Kanal, Srednje in Vrhovlje. Razprave se vrše v času od 23. julija do 14. avgusta t. 1. v posameznih štacijah pri občinah, kjer so razobešeni tudi tostvarni oglasi. Zadruga rokodelskih in sorodnih obr-tov v Postojni priredi v času od 19. do 26. julija 1914 I. razstavo vajeniških izdelkov v poslopju ljudske šole v Postojni.- Razstava se otvori v nedeljo, dne 19. julija 1914 ob 9. uri dopoldne. Pri otvoritvi in zaključku razstave bode predavanje o obrtnih zadevah. Razne vesti. Italijanski anarhisti v Trstu. — V noči od sobote na nedeljo je napravila tržaška policija ogled po javnih lokalih, da dobi pri kom prepovedano orožje. Enajst oseb je bilo aretiranih. — Policija pa je iztak-nila v.kavarni Verdi več italijanskih anarhistov, ki so se tam zbirali po noči. 20 anarhistov so aretirali; nekateri so pribe-žali v Trst iz Jakina v Italiji; Policija je preiskala tudi njihova stanovanja. Grozna smrt italijanskega vojaka. — V Vidmu v Italiji se je spustil na tla vojaški zrakoplov. Vojaki so ga prijeli in držali. Zavel pa je močan veter in zrakoplov dvignil v zrak. Vsi vojaki so spustili vezi zrakoplova, samo jeden je obvisel na njih, Viktor Calligaro. V višini 150 m so ga zapustile moči, padel je in se ubil. V Bergamu v Italiji je znorel 50-Ietni Simon Beanetti; vstrelil je zdravnika, ki je zdravil njegovo mater, potem župnika, občinskega tajnika, njegovo hčer, nekega uradnika, čevljarja in nazadnje svojega lastnega brata, ki je delal na polju. Beanetti je potem pobegnil v gore. Ponesrečeni hribolazci. — Kakor poročajo iz Inomosta, so našli hribolazci na planini Gross-Venediger trupla 4 hribo-lazcev. Iz kraja W i n d i s c h-Matrej je odšla ekspedicija, ki je našla še tri trupla. Očividno je bila družba hribolazcev velika; zajeli so jih smežni zameti in so v njih poginili. Iz Kufstema poročajo, da so našli pri Welden-Kuser trupli dveh hribolazcev iz Monakovega. Na vajah. Dva vojaka mrtva, 100 jih Je obolelo. — Iz Frankobroda v Nemčiji poročajo, da je na vajah vsled solnčne vročine strašno trpel polk št. 12., kateremu je poveljnik pl. Reuter, znan iz Saver-na. V soboto je imel polk velike vaje. En prostovoljec in en prostak sta padla in umrla. Sto vojakov je nevarno obolelo. Mesto, kjer moški nimajo besede, je mesto Telmatepek v Mehiki. Vojni dopisnik Hamilton Tyle poroča, da imajo ortdi ženske malo in veliko obrt in trgovino popolnoma v svojih rokah. Moški so brez vpliva in moči ter večinoma le pušijo cigarete. Ženske so izredno velike, silne in lene. Oblačijo se zelo pisano in slikovito. Hodijo le bose in razoglave,, ker imajo veliko las črne boje. Lase si češejo zelo umetno in si vpletajo sveže cvetlice. Le ob praznikih nosijo čepice. Vse mesto se koplje vsak dan. Otroke doje do 3. leta. Kraj je.fieebično krasen, a trpi zaradi pogostih hudih viharjev in potresov. Narod je indi-; janskega pokoljenja. Izseljevanje. (Konec.) Ker se posebno ozirom na gospodar-stverie nevarnosti zabranjevanja izseljevanja množijo pritožbe, češ da je često-krat težko dobiti potne liste za osebe, katere se se nahajajo v naborni ali vojni obvezni starosti ter da vpoštevajo za izdanje potnih listov poklicane oblasti oziroma za izdanje svojega mnenja glede takih prošenj pristojna vojaška poveljstva, premalo interese prebivalstva, so vdobile vse politične in policijske oblasti kakor tudi vsa vojaška poveljstva tostvarna navodila. Ta navodila slonijo na načelu, da mora sicer kontrola izseljencev natanko vpo-števati splošne državne koristi, da je pa potrebno v svrho olajšanja dokaza, da se ugodi prošnjam za izdanje potnih liste'v, v kolikor le-to pripuščajo obstoječi predpisi. Vsled tega se bodo pred vsem morali izdati potni listi tedaj, ako ni pričakovati, da bi se prosilec za časa svojega potovanja poklical na vršenje kake vojaške obveznosti. Celo možnost takega poklica ne more oblasti upravičiti, da kratkomalo zavrne dotično prošnjo. Poslednja se mora temveč po možnosti vpoštevati — seveda vedno v okvirju določeb brambenih predpisov — čim je dana gospodarstvena potreba za odpotovanje. Mladeniči, kateri so dokončali 17. leto, morejo vdobiti potne liste do glavnega nabora oziroma za slučaj, da so potrjeni, do pričetka prezenčne službe ali prve vojaške izučbe. V slučaju nujne potrebe, toda le v takem slučaju se smejo izdati- potni listi celo v prekomorske dežele. Neaktivni vdobe, dokler niso napravili predzadnje orožne vaje, toraj navadno pred 29. letom potne liste do prihodnje orožne vaje. Onim izseljencem, ki gredo le za en del leta v tujino, se pojde v vsakem oziru na roke, čim je pričakovati, da se vrnejo Še v istem letu ter da natančno izpolnijo svoje vojaške dolžnosti. Isto velja za osebe, potujoče v inozemstvo iz družinskih ozirov, v zdravilne svrhe itd., dalje za trgovce in njihove vposljen-ce, kakor tudi za dijake. Ako bi nastopile težkoče za izdanje potnega lista radi orožne vaje, je takim izseljencem, v slučaju res nujne potrebe odpotovanja, slobodno zaprositi za odnos orožne vaje v istem letu in v slučaju, da se taki prošnji ugodi, zaprositi za izdanje potnega lista. Vojaške oblasti imajo nalog, tako primemo utemeljene prošnje po možnosti jemati v ozir. V svrho daljne olaišave glede izdanja potnih listov, omogoči se po možnosti izpolnitev naborne dolžnosti in orožnih vaj onim izseljencem, ki so le del leta v tujini, v onih mesecih, v katerih se navadno natiafolo doma. Po predzadnji orožni vaji se bode na splošno izdal potni list brez daljne omejitve. Vspričo predstoiečih izvajanj ne more biti govora o omejitvi izselitve vsled izdanih tostvamih predpisov. ki bi bita res združena z srosnodarskimi nevarnostmi, kajti ob enem z uvedbo kontrole potrebne iz državnih interesov izdala so se naiširša navodila, da se olajša izseljencem donri-nos dokaza, da ni proti odnotovanju nika-kega zadržka. Vsakdo, ki donrinese tak dokaz, se sme izseliti in tak dokaz je omogočen tudi LZalogaiA, Seppentioier-honca, naborno in vojno obvezanim osebam v okviru brambenih predpisov kakor je iz navednih primerov razvidno. V interesu gladkega opravljanja pot-nopolicijske službe naj se prošnje za potne liste vložijo kolikor mogoče zgodaj pred odpotovanjem na poklicanem uradu. Oblasti so vabile nalog, da rešijo vsako posamezno prošnjo z največjo naglostjo vpoštevaje posamezni slučaj. Te oblasti so tudi vdobile ukaz, da gredo strankam z informacijami in pojasnili na roko, kaki koraki so za dosego potnega lista potrebni. Na ta način se izpodbije mnogo razširjeno mnenje, da so z dosego potnega lista zvezani težko prekorači ji vi zadržki. Z olajšanjem postavno dopustijivega izseljevanja, izgine sčasoma popolnoma nepostavno izseljevanje, ki je vsled delovanja neopravičenih agentov spojeno za izseljevanje tudi z velikimi stroški. — C. kr. namestništveni svetnik. Odgovorni urednik In izdajatelj Ivan Kavčič v Oorid. Tiska": »Goriška Tiskarna* A. Oabršček (odgov. J. FabCič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. Sajm&ojla pristojbina stane 80 Tin. Ako Je oglas obselneJSl sa rafinna sa vsako besedo S vin. IaJprlpravneJSe lnserlranje in trgovce In obrtnike. • Koliko ]• manJBih trgovcev In obrtnikov ˇ Gorial, ktUrlh v* doioll fin nelo t mastn) nihfi« no posna, ker aik]»v no taMiIrajo. Skoda nI majhna. brivski mojster Lud. Čoter flftonft«! Onrolmo brivski mojster Lud. Uoter mmm SprBjHlB v Gorici Via Stretta št. 1 Sidro*Spp. SorsapariHae KSidro-Liniment. *g->] Nadomestilo za aIdro-Paln-Expeller. . 8ol*6lMOl«jiH]oeomaillaiapreblajenj6,roafflatisein> m K trganje po udih, itd. -VI ^^^^ st,tl'atca K --80- iM- 2-— ^SI Sidro-žvepleno-mazilo. ** Stlo olaiiiajoce pri liiaja. solnem toku, Itd Lonček K 1,—. , Dobi 8Q skoro v vsaki apoteki ali pa direktno Dr. RicMer-jMl apoteki „pri zlatem lavo*" Praga I, Elizabethstrasse 5 naznanilo. Ker ne morem zmagati višje najemščlne in režije Irgouine u ,Xrgouskein Domu", sem bil prisiljen opustiti jo In sem jo zaprl. Ose časopise bodo dobioali odslej gg. naročniki Iz tiskarne, dokler se ne posreči zopetna oluoriteu knjigarne v obsegu, ki bo za goriške razmere in potrebe primeren. Zahnaljuje tem potom use suoje dosedanje odjemalce in podpiratelje, priporočam se jim za bodočnost, ko se zopet oglasim. D Gorici, 14. julija 1914. fl. Gabršček. Senzacionelna prirodna prikazen XX. stoletja! Nočem delati reklame, da bi steni služila denar - - kakor se to večkrat dogaja, pač pa sem pripravljena brez-plaSno povedati vsakomur kako sem popolnoma odpravila večletno bolezen na plaSab, naduho in oslovski kašelj. To domaČe zdravilo si lahko nabavi vsakdo jako po ceni. Pošljite za odgovor frankiran zavitek, tfaslov gospa B. Kolenska — Vriovlce pri 72-20 Pragi, teiko. 206-20 Vsakdo mora zadeti T 400.000 in 200.000 frankov znašajo glasni dobitki turških srečk. 6 žrebati! osako leto. Frikodnie Irebanle l. au^nsta. 475.000 oziroma 375.000 kron,.. oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine gL 5 oziroma 3 izbornih srečk. 33 13 ozir. g žrebanj osako leto! Prihodnje irebanle 1. aognsfa. Mesečni obrok Od 4 K naprej. Za naročnike so določene nagrade in premije. Pojasnila daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo sretkovnega Oddelka Celice industrialne banke v Pragi, Ljubljana. 196-3 Naslov za pisma: Srečkovno zastopstvo Ljubljana 5. r. Anton Br©š&att Gorica - iosposka ul. (6. SarduGGi) 14, v lastni hiši. , Proa In na]oeLia slooenska zaloga In tonama pohlštoa —¦—— na Primorskem -—— i zalogi ima vedno nad 50 modernih jedilnih in spalnih sob* Cene od 300 do 3000 K soba. 9 Edina slovenska delavnica tapetarij, 9 L Velika izbera sii'i, slolic kakor tudi železnega pofi&tva Sprejema naročila za opreme oil, hoteleo itd 107-CjJB Krajste Toplice : Termalna in radioaktivna kopel] kneza Auersperga Železniška postaja spod. Kranjske StraZoToplice. Akratoterme z 38 stop. C, Cez 30.0t)0 hektolitrov termalne in radioaktivne vode na dan, veliki vodni nabiralniki, posebna kopališča, kopališče v močvirja, elektroterapija, masaZa, sobe urejene z vsakim konfortom, imenitna restavracija. Priporočljivo za sledeče bolezni: renroatizem, kostoboli, nevralgija, histerija, ženske bolezni itd. Prospekte pošilja ravnateljstvo kopališča. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. 106-5____________;_________________ ' Edina primorska tovarna dvokoles ---------— »TRIBUNA« Gorica Tržaška ul. 26. prej pivovarna Gorjup. Zaloga dvokoles, Šivalnih in knio-tijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. S F. BATIEL — GORICA Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Lep lokal na Bledu jMihajlo TLirk se odda črez sezijo u najem. Isti se nahaja na najbolj prometnem kraju, primeren za prodajo sadja in sočivja. — Vpraša se pri 3os. Kolman, posestnik in čevljar na Bledu. 200-2 Glavna zaloga Palma podpetnikov k Drufovka Gorica, Rašteij 3. Zaloga usnja, 27—0 Kupujte samo dvokolesa „GerlCC" in „Hlteiia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original Ifkforla so najprak-Učnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brez&umno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki 26-c • • zŽ^^^^rSmSEd Kerševani & Čuk GORICA, ni Stolnem trgu it. 9. GOR GA [ pr?poro?a svojo BRIVNIGO:: oorica:,::f ___na Komu št 6. Kupijo se večje množine vsakovrstnega trdega, žganega lesa. Množino, mero in ceno franko vagon pod šifro: 3Oreh, črešnja, hruška" na uprav- ništvo „SoČett. ; 204-4 Gostilna se odda tako] v najem v kolodvoiskem okraju Ljubljane, kjer je največji promet z Arnerikanci kateri tudi prenočujejo. Poleg je tudi senčnat vrt. Ponudbe pod »5000 ali po dogovoru* na upravo lista. 191-3 Podpisani naznanjam, da sem preselil svojo krojaška delavnico iz ulice Vetlurini štev. 3 o KriŽfiO nllCO (Via Croce) SteO. S nasproti Šolskemu domu ter se priporočam slav. občinstvu iz mesta in dt-žele za na-daljna in obilna naročila. Z velespoštovanjem Franc Mlečnik, 185-4 krojaški mojster. HaroCaite se na 9,SoČo" m 99 Primorca u