85.-54 AA
601OCZ00
fJSHEOfjjA kmjUnica
PRimurlSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	i«
Ai»b. postale i gruppo Cena 4UU lir
Lelo XXXVII. Šl. 258 (11.080)
TRST, sobota, 31. oktobra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
Ob obisku
Predsednik ministrskega sveta senator Giovanni Spadolini bo danes prvič v tem svojstvu na uradnem obisku v Trstu, kar bo priložnost, da se v razgovor ih s krajevnimi predstavniki političnega, gospodarskega, kulturnega in ostalega družbenega življenja tudi neposredno seznani s perečimi problemi našega mesta. Kateri in kolikšni so ti problemi gotovo ni treba posebej navajati, saj se z njimi soočamo vsak dan in jih vsak dan tudi vedno bolj boleče občutimo na lastni koži vsi, ki tukaj živimo.
V programu svojih razgovorov ima predsednik vlade, kot smo že poročali, tudi srečanje z enotno slovensko delegacijo, ki edina avtoritativno zastopa celotno slovensko narodnostno skupnost na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Enotna delegaciia ga bo, v mejah časa, ki bo glede na predsednikove programirane obveznosti zelo verjetno prekratko odmerjen za podrobnejšo oogiobiiev vseh nerešenih vprašanj, lahko okvirno seznanila s temi vprašanji, predvsem pa mu bo prikazala neodložljivo nujnost, da se ta iprašania rešijo brez nadaljnjega odlašanja.
Ko se je predsednik Spodobni pred slabimi tremi meseci mudil na obisku v Gorici, še je v svojem govoru dotaknil tudi naše narodnostne skupnosti in vprašanja globalnega zaščitnega zakona. Takrat se je tudi izrecno obvezal, da bo vlada hitro ukrepala in da bo za sprejem globalnega zaščitnega zakona sprožila potrebne pobude v parlamentu, ker da razpolaga s potrebnim gradivom, pri čemer je očitno mislil v prvi vrsti na zaključke posebne komisije predsedstva vlade, ki je trt leta preučevala naša vprašan ia in svoje delo končala konec minulega leta. prav tako pa tudi v parlamentu že leta ležeče zakonske osnutke. Spadoliiii je s tem očitno dal razumeti, da se zaveda, da je treba vprašanja globalne zakonske zaščite naSlh pravic urediti, ker. je bilo brez opravičljivega razloga zahtujenega že preveč časa. In ker Pelja, ,za človeka . vztrajnosti, a/c-vij* in odprtih demokratičnih nazorov. upravičeno pričakujemo, da bo svojo javno izrečeno obveznost tudi uresničil.
Pri tem pa kot dnevnik sloven *ke narodnostne skupnosti v Italiji in kol glasnik njenih interesov ne moremo, da ne bi tudi oh tej priložnosti ponovili, kar vztrajno ponavljamo že toliko let: da se Slo venci ne moremo zadovoljiti s kakršnim koli zaščitnim globalnim zakonom, predvsem s takim ne, ki bi bil globalen in zaščitni samo po imenu, ki pa b: nas o resnici ponovno diskriminiral glede no pokrajine in celo v okviru pokrajin samih.
Z drugimi besedami: želimo in zahtevamo, da smo pri razpravi,
PTi sprejemanju globalnega zaščitnega zakona Slovenci upoštevani kot subjekt; se pravi, da smo v prvi vrsti mi sami tisti, ki mora-m° povedati, če je predlagani zakon tak, da ga lahko sprejmemo, ker moramo predvsem mi sami videti v njem zadosti učinkovito sredstvo za našo zaščito prea nadalj-njo asimilacijo in izigravanjem naših pravic. Nobena demokratično sila v državi si ne more do-Voliti, da bi zaščitni zakon bil re-zultat nekega alkimijskega postop ka, nekih strankarskih računic, odstopanja od ustavnih .n raznih mednarodno veljavnih listin, morda celo rezultat popuščanja skrajnim, reakcionarnim težnjam in pri-stojanja na restriktivna stališča, Podobna tistim, ki jih je ob odločno izraženem nasprotovanju slovenskih predstavnikov v njej. zastopala italijanska večina v Cas-sandrovi komisiji, za kar vse bi Potem morata plačevali račun vsa vaša narodnostna skupnost.
Od predsednika senator :a Spado-‘biija in od vlade, ki ji načeluje. ?ato pričakujemo, da bo dala pobudo za takojšen začetek parm-mentarne razprave o predloženih zakonskih osnutkih in da bo -> por-lamentarni razpreti v vseh pristojnih Komisijah in v avli, prek svojih neposrednih in posrednih Predstavnikov, podpirala odprta stališča do življenjskih problemov vaše narodnostne skupnosti. S tem Pričakovanjem, utemeljenim v nje-Pavih nedavnih zagotovilih v parlamentu in v Gorici, predvsem pa v obveznostih, ki izhajajo iz ita-'kanske ustave, iz črke in duha osimskih sporazumov, kakor tudi \ ) ** 6r/ce iti duha helsinških i« tiru- 1 0’E mednarodnih listin, izrekamo dobrodošlico predsedniku Spudoli-V’ju in želimo uspeli' njegovemu ‘ kratkemu bivanju v našem mestu,
ZA KRITJE PRIMANJKLJAJEV IN FINANSIRANJE DRŽAVNEGA PODJETJA Zfl ELEKTRIKO
Z nenadno odločitvijo vlada včeraj spet podražila bencin na 995 lir
Občutni poviški tudi za ostale petrolejske proizvode in plin v jeklenkah • Družbi ENEL dodelili 8.130 milijard v prihodnjih 10 letih - Splošno negodovanje in protesti
RIM — Vlada je potrebovala finančna sredstva za kritje primanjkljajev in za naložbe državnega električnega podjetja in jih je včera| sklenila na vrat na nos pridobiti z novimi podražitvami bencina in drugih naftnih derivatov. Zato se je od polnoči bencin ♦super* podražil od 930 na 995 lir za liter, normalni bencin od 895 na 980, avtomobilsko plinsko olje od 406 na 435, kurilno olje od 398 na 421, petrolej za ogrevanje od 423 na 446, utekočinjeni petrolejski plin za avtomobilski pogon od 600 na 640 lir za liter, 10-kilogramska jeklenka plina za gospodinjstva pa od 8.050 na 8.400 lir.
Pri tem povišku gre v poprečju po 20 lir pri litru tekočih goriv petrolejskim industrijam, 3 lire lastnikom črpalk, ostalo pa državi na račun zvišanja davka na proizvodnjo in davka na dodatno vrednost (IVA). S tem novim poviškom dosegajo davčna dajatve za bencin «super» kar 53,2 odstotka njegove cene. Od 995 lir gre pri litru tega goriva kar 580 lir državi, medtem ko si petrolejski industrijci in lastniki črpalk razdelijo ostalih 415 lir. Podrobneje je končna cena razdeljena tako: 377,03 lire industrijcam. 37,29 lire lastnikom črpalk, 423,29 lire za davek na proizvodnjo, 151,79 lire pa za IVA.
Uradno sporočilo vlade ne navaja, koliko se bo s tem ukrepom, ki ga je takoj po njeni seji ratificiral medministrski odbor za cene, povečal davčni priliv, zatrjuje pa, da bo tako lahko krila dodelitev 8.130 milijard lir državnemu podjetju za električno energijo ENEL, in sicer 130 milijard letos in po 800 milijard lir v prihodnjih 10 letih. Miništer za industrijo Marcora je takoj po vladni seji izjavil, da bo ENEL tako lahko gradil jedrske elekirarne,
Italijanska vojska na Sinaju
RIM — Tudi italijanska vojska bo sodelovala pri sestavi posebnih mednarodnih mirovnih sil, ki bodo skrbele za miren prevzem oblasti Egipta nad tem polotokom. To je na včerajšnji seji sklenil, ministrski svet. ki je tako sprejel prošnjo Združenih držav Amerike, Egipta in Izraela, da bi tudi Kalija aktivno sodelovala pri uresničevanju camp-davidskih sporazumov, ki med drugim predvidevajo umik Izraela s Sinajskega polotoka do 25. aprila prihodnjega leta.
Izjave ministrskega predsednika Spadolinija, zunanjega ministra Colomba in obrambnega, mini-, stra Lagoria so bile po včerajšnji seji žeto previdne. Večina arabskih držav namreč obsoja camp--davidske sporazume, ker rešujejo vprašanje miru na Bližnjem vzhodu zelo enostransko in še posebej, ker ne upoštevajo zahtev Palestincev po avtonomiji. Italija pa ima globoko razvite gospodarske interese s temi državami, da bi si lahko zapravila njihovo zaupanje. Zato je razumljivo, da so vsi trije omenjeni politiki vzpostavili predvsem
interes Italije, da se na tem območju doseže trajen mir in da se pri tem- upoštevajo interesi Palestincev.
Italijanski politiki so že včeraj začeli tudi kampanjo, s katero jiameravajo podrobneje seznaniti arabske države, da še naprej upoštevajo deklaracijo avropske ^deseterice* iz Benetk, ki je precej naklonjena palestinskemu vprašanju. Prva priložnost se jim je ponudila že včeraj, ko je na uradni obisk v Pdm dopotoval tunizijski zunanji minister Ahmed Klibi, ki je obenem' tudi sekretar Arabske lige. Zunanji minister Colombo mu je podrobno obrazložil stališče Italije do bližnjevzhodne krize in še posebej je opravičil včerajšnji vladni sklep. Kljub temu je Klibi. jasno povedal, da bo sodelovanje Italije. Velike Britapije, Nizozemske in Francije pri sestavi mirovnih sil na Sinaju zmanjšalo manevrski prostor Evropske skupnosti na tem območju. Sklep italijanske vlade je kritično ocenila tudi palestinska osvobodilna organizacija. Ugodne ocene pa so prišle iz Kaira in Jeruzalema.
NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU V MARIBORU
Pomembna uveljavitev našega SSG s Shakespearovo igro «Kar hočete»
(Od našega poročevalca)
MARIBOR — S sinočnjo slavnostno podelitvijo nagrad se je letošnje Borštnikovo srečanje izteklo. Ob tem moramo seveda takoj poudariti velik uspeh, ki ga je doživelo Slovensko stalno gledališče iz Trsta s svojo uprizoritvijo Shakespearove komedije «Kar hočete». Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Balbina Baranovič - Battellino, Mirko Zupančič, Marjan Pungartnik, Breda Pogorelec in Tomaž Križiš-nik, je podelila Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za dram-sl:o igro Liviju Bogatcu, Adrijanu Rusiji in Poldetu Bibiču, ki so <v Shakespearovi komediji Kar hočete ustvarili like, ki so prepričljivo prispevali k uspehu predstaven Skratka, bile so to najboljše moške vloge na BS.
Komisija za podelitev Borštnikovega prstana pa je soglasno sklenita. da se letošnji Borštnikov prstan podeli igralki Vladoši Simčičevi za njeno dragoceno, svojevrstno i.n tehtno gledališko delo. Simčičeva se je rodila v Trstu, v svoji dolgi, a vendarle ne dovolj ,ovrednoteni karieri, pa je igrala v Mariboru, v ljubljanski drami, v partizanskem gledališču, takoj po koncu vojne eno sezono v Trstu in še
v Mestnem gledališču ljubljanskem.
In če se povrnemo k ostalim nagradam, teh je skupaj 14, moramo najprej zapisati o kriterijih, po katerih jih je žirija podeljevala. Pri presojanju ravni izbranih gledaliških stvaritev je strokovna žirijo ravnala v imenu znanja, ustvarjalnosti in vraščenosti gledališča v do-dače, slovensko gledališko izročilo, odkoder se naša umetnost odziva svetu. Gledališko delo. v kar najširšem učinkovanju kulture, najbolj neposredno poudarja človekovo navzočnost in odločujočo vlogo v življenju. To je posebej pomembno danes v času, ko je človek z mnogimi manipulacijami lahko velikokrat razčlovečen. Tudi ob nenehnem pro-diranju novih izrazil v dramatiko in gledališče mora biti gledališko de h rezultat zavestnih interpretativnih pobud, osebne ustvarjalne moči, znefnia in plemenitega tovarištva, pa tudi spoštljive obzirnosti do gledališke javnosti, ki ji je namenjeno.
Veliko priznanje. Borštnikovo diplomo za najboljšo predstavo v celoti, je žirija podelila Drami SNG Ljubljana za uprizoritev Cankarjevih eHlapcev*. Borštnikovo diplomo z denarno nagrado si za najboljše ženske vloge delijo igralke Milena Grmova, Alja Tkačeva, Majolka šu-
Mllta8lll8llllll»llllliailll8ll»lllll8llllllll8t-r8ll8iainil««»8«MIIT*iail8t8IIIS»llt»lllllllll«ll»««l»8flll)Mllt«t8>llmll»Vfl«a«f4Mtnft8l8t8«fff«IMIIIlllinill«l8l>ta*88l8«m8llll>>ltmrillII8«8»lll8J|IIIB8llllllll«l»t«aNMI«|l8|lt8ai»lll»ltlM«l>lll|||«IM|||f|iai||iniMM»IIMI8llliaft6f«IIIIIIMI8IIIIM8IIIMI|||8l|||ia8liaiIU
kratkem tudi povišati električne tarife.
KUUB NAČELNI PODPORI SPADOLINUEVI VLAD/
Craxi še vedno ponuja prednostne odnose KD
Tudi Piccoli daje vladi «tehnične» pogoje, a ne odgovarja na socialistične ponudbe
RIM — Bettino Craxi se ponovno ogreva za svoj tzakonodajft; pakta a je hkrati, zatrdil,.di*,J*wetea, vri« -d«e • Spadati*ju tak«*mlačno-
podporo, da izpade kot obvezna vljudnost. S tem skuša tajnik PSI vpjivati na negotovosti krščanske demokracije, predvsem pa na njenega tajnika Piccolija. To je v bi-Urbgih, j stvu politično jedro včerajšnje Cra-:i:- j- ! xiieve tiskovne konference, ki bi
Nenadni ukrep o cunovni podra žitvl bencina je seveda izzval ne godovanje in proteste v najširši javnosti in v strokovnih krogih,...	...	.	.
Združenje potrošnikov ugotavlja, da j xl|ev<; tiskovne konference, bo skupaj z že napovedanimi povi- 'korala obravnavati cisto orgamza-ški tarif in nekaterih nadzorovanih C1-iska vprašanja stranke a se je
♦pognal streho, ki jo hočejo »Prfnenfla v praw razpravo o nai-
cen
postaviti inflaciji, za nekaj nad stropi) više*. Že sam po sebi bo pa dražji bencin predstavljal novo hudo breme za družinske proračune. Pri enotni sindikalni zvezi pred vsem obsojajo dejstvo da vlada se ni prej z njimi posvetovala in da nadaljuje po poti ukrepanja Sz dne-
Etapa v dirki bencinskih cen
RIM — Povišek cen petrolej škili derivatov, ki ga je uvedel včeraj medministrski odbor za cene po sklepu vlade, je letos že četrti, v 12 meseciii pa osmi. V zadnjih 20 letih se je bencin ♦super*, ki je leta 1960 stal 110 lir liter, podražil za 20-krat in sicer po naslednjih etapah:
datum	cena lir (za liter)
28. 7. 1970	162
30. 9. 1973	135
23. 11. 1973	200
21. 2. 1974	2u0
6. 7. 1974	3C0
21. 11. 1975	315
13. 3. 1976	350
18. 3. 1976	400
9. 10. 1976	500
28. 7. 1979	550
15. 9. 1979	600
30. 12. 1979	655
19. 3. 1980	680
14. 6. 1980	700
2. 7. 1980	750
1. 10. 1980	700
1. 11. 1980	775
12. 12. 1980	850
28. 2. 1981	870
1.. 5. 1981	900
19. 7. 1981	930 t,
30. 10. 1981	995
va v dan. brez vsakega načrtovanja politike cen, za katero bi se morala dogovarjati s sindikati. Podražitev bencina bo gotovo vplivala na naraščanje inflacije, ugotavljajo v sindikalnih krogih, obenem pa otežuje pogajanja med vlado, delodajalci in sindikati glede zajezitve draginje.
Zanimivo pa je, da so z vladno odločitvijo nezadovoljni tudi petrolejski industrijci, češ da |im ie poviške priznala prepozno in v ne-dovoljni meri in se pritožujejo nad premajhnimi zaslužki. Vrsto pomislekov izražajo celo lastniki bencinskih črpalk, ki. niso povsem zadovoljni s .povišanimi maržami. Oglasilo se te tudi vodstvo Fiata, ki Obtožuje vlado, da posega venomer po podražitvah bencina za krpanje lukenj v državnih blagajnah in s tem prizadeva avtomobilsko industrijo, ki .je že itak v hudi krizi.
bolj perečih političnih vprašanjih od «ustavnih reform* do stališč PSI o vprašanju mira, odnosov z radi-, kalci in komunisti.
Mimo te široke palete političnih stališč izhaja predvsem ugotovitev, da je PSI zastavila vse svoje adute v uresničitev ♦železnega pakta*, mec! petimi vladnimi strankami, ki bi temeljil na socialističnem predsedstvu vlade. Socialistični tajnik je namreč na vprašanje, če se približujemo krizi, odgovoril, da se sedanja vlada trudi v okviru sedali jih težav, ki se bodo še stopnje Vilic.
Podtajnik Martelli pa je še konkretneje obrazložil Craxijeve misli: želimo si trdnejše in boljše politično ravnotežje od sedanjega. Če bo socialistični stranki uspelo prenoviti politično življenje v državi in ji bo uspelo uresničiti pravo zavezništvo reformatorske vsebine, bi lahko socialisti pobrali plodove svojega truda z vodenjem nove vlade na osnovah zakonodajnega sporazuma. Nedvomno so glavni nasprotniki tega političnega načrta republikanci s Spadolinijem na čelu.
Pike na i je včeraj v umirjeni, a natančni polemiki dalje Del Pen-nino, ki je poudaril, da je petstran-karska vlada nastala iz potrebe reševanja »štirih nuj», ki jih je ob predstavitvi svoje vlade navedel Spadolini. Za republikanskega predstavnika se lahko zajamči osma zakonodaja samo če se ji dovoli izvesti do konca in najbolje svojo vlogo.
Z druge strani tudi krščanska, demokracija in še nekatere politične sile izostrujejo svoja stališča. De-mokrščanski tajnik Piccoli pohvalno govori o »zakonodajnem paktu*, a obenem kot je to storil včeraj, pogojuje «pakt* s tehničnimi vprašanji. V bistvu s tako imenovano ♦istitucionalno reformo*, o kateri krožijo najrazličnejše razlage. Za Crarija pomeni reforma njegovo predsedovanje vlade, Piccoli pa mu odgovarja z izključno tehničnimi rešitvami.
Glede na resnične možnosti uresničitve vsega tega pa igra najpomembnejšo vlogo težak položaj v sami krščanski demokraciji. Ob koncu novembra bi morali sklicati skupščino, ki bi izvedla temeljito oolitidno preosnovo stranke, ne da bi zamenjala vodilne kadre, že v prejšnjih dneh pa so se širile govorice, da bodo skupščino odložili, saj bi se lahko izrodila v prizorišče nenadzorovanih napetosti in notranjih polemik.
-Včeraj je eden od voditeljev struje «proposte», poslanec Segni. neposredno . obtožil sedanje demokr-ščansko vodstvo, da namenoma skuša likvidirati novembrsko skup-ščinp, ker, se boji, da bi ji položaj zbežal ig: rok. Na drugi fronti je
KD, ki nočejo odstopiti svoje oblasti. Granellijeva polemika odraža navsezadnje izredne notranje težave KD, ki je že spoznala, da nima nobene politične homogenosti in malenkostne skupne cilje.
Konkretno samo podtaknik De Mita osamljen zagovarja prednostno zavezništvo s Crasijem. Vsi ostali ostajajo zvesti izvirnemu stališču Zaccaglinijeve struje o prednosti dialoga in tudi konfrontacije s-komunisti.1 Kljub temu pa o vprašanju notranje ureditve krščanske demokracije ni enotnosti, o konkretnih vprašanjih — kdo bo novi tajnik KD, ni enotnega stališča. R. G.
senator Granelli obudil ostro lemiko proti vodstvu z vztrajanjem
PRVI KONKRETNEJŠI PREMIKI PRI ISKANJU IZHODA IZ KRIZE
Poziv Solidarnosti za prekinitev stavk V vladi tudi nekomunistični ministri
Sindikat nasprotuje «divjim stavkam» in išče druge oblike boja - Jaruzelski uresničuje < enotno rodoljubno fronto»
VARŠAVA — poziv vodstva Solidarnosti svpjenm članstvo, naj
pri- nenadomestljivi, .teži struj v modoma preneha s stavkami, zasedanje poljskega parlamenta ,* napo-
vedjo odločnejših ukrepov in zamenjave v ptujski vladi z imenova ljeni nekomunističnih ministrov dajejo vtis, da se na Poljskem nekaj premika, da vsi iščejo izjugl i? sejanje družin gospodarske’ Ura c.
bene
♦Če hočemo ohraniti, lihr smo kot sindikat dosegli in si obenem zajamčili možnost nadaljnjih pobud, ki ne bodo v nasprotju z interesi družbe pozivamo člane Solidarnosti, naj nemudoma prenehajo s stavkami*. Da bi svoj poziv še okrepilo je predsedstvo Solidarnosti napovedalo, da bo sprejeto disciplinske ukrepe proti vsem, ki bodo odgovorni za ošibitev sindikata.
Solidarnost je torej prehitela poljski parlament in vlado. Resnici na
iiiiiiiiiiMiMiiiiiiiimiiiiiimiiiniiiiMiiimiuiuiaiiiiuaaiiiimitiiiuiiiiiiitiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiuiiiit
Pertini v Markah
Tudi včeraj je bil italijanski predsednik Pertini v Markah deležen navdušenega sprejema krajevnega prebivalstva. Še posebej prisrčno so ga sprejeli delavci ladjedelnice v Anconi in tovarne Ariston v Fabrianu
(Telefoto AP)
ljubo ni sejm' sprejel včeraj nobenih konkretnih ukrepov proti »divjim stavkam*, -ki se na Poljskem nadaljujejo z nezmanjšano ostrino. General Jaruzelski je izročil parlamentu resolucijo z zahtevo, da je treba čimprej presekati gordijski vozel zastojev v proizvodnji in protisocialističnih provokacij. Če bo njegov poziv ostal brez odziva, Jaruzelski napoveduje, da bo proglasil izredno stanje in prepovedal vse stavke in manifestacije.
Prvi sekretar CK PZDP, premier in obrambni minister general Jaruzelski. se torej ponovno o-mejuje na grožnje in na obsodbe ♦radikalnega krila Solidarnosti* pušča pa na široko odprta vrata družbenemu dogovarjanju in iskanju zadovoljivega načina za izhod iz sedanje krize. Iz tega zornega kota je treba oceniti tudi včerajšnje zamenjave v poljski vladi z imenovanjem ministrov iz demokratične stranke in katoliške skupine «Pax».
Podpredsedstvo vlade je zapustil Stanislaw Mach, ki je bil vpleten v izgrede v Bidgoszczu. Njegovo mesto je prevzel predsednik demokratske stranke Edvard Kowal-cykl, poslanec provladne katoliške skupine «Pax» Zenon Komender je prevzel ministrstvo za notranjo trgovino, minister za surovine bo demokrat Jan Antosik, medtem ko bo ministrstvo za gradbenštvo prevzel Tadeusz Opolski, ki ni vpisan v nobeni stranki.
Jaruzelski je torej tudi formalno prešel na uresničevanje »enotne rodoljubne fronte*. Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz najrazličnejših krajev Poljske pa sta Solidarnost in partija izgubili že preveč dragocenega časa. Stavke so se včeraj nadaljevale, da bosta morali Solidarnost in partija vložiti ves svoj vpliv pri prepričevanju delavstva, naj se vrne na delo. Solidarnost obenem napoveduje nove oblike sin-
dikalnega boja, ki ne bi prizadele proizvodnje i -obenem pa zaddvoljile delavske zahteve.
TEHERAN — Nori iranski ministrski predsednik Hoscin Musavi je včeraj na teheranski univerzi predstavil program svoje nove vlade. V njem je se posebno pozornost posvetil vojni z Irakom, razreševanju notranjih gospodarskih težav, pri :em je poudaril pomen zasebnpga gospodarstva, in seveda notranji državljanski vojni. Pri tem je izrazil zaupanje, da bo iransko ljudstvo z Alahovo pcmočje uspelo odpraviti vse te težave.
idjetova. Mina Jerajeva, Marinka Štern in Olga Grad. ki so nastopile v igri -.Jaslice*. Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za dramsko igro si delita Milena Zupančičeva in Ivo Ban. ki sta v besedilo Šeligove <Svatbe» vnesla izvir-no ustvarjalno moč pri sooblikovanju poetične plati uprizoritve. Borštnikovo diplomo z denarno nagrada, za režijo prejme Branko Gombač, eden najbolj dinamičnih gledališčnikov. S svojo režijo komedije -.Kar hočete* je ponovno dokazal, da- obvladuje odrska izrazila. V igrivem prepletu vedrine in očarljivosti, življenjskosti in pravičnosti, je ustvaril predstavo, ki je blizu zahtevnemu in matij zahtevnemu gledalcu. Borštnikovi diplomi z denarnima nagradama za likovno jKtdobo ie žirija podelila Mariji Štih in Meti Sever, scenografki in kostumografki predstave Cankarjevih tHlapcev* v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljanskega. Borštnikovo diplomo ra dramsko igro ie dobila Majda Gr-bac. ki je v Cankarjevih -Hlapci!-* v izvedbi MGL prepričljivo in s subtilno Človeško noto ustvarila lik Geni. Borštnikovo diplomo za igro je dobila Sonja Blaževa za nastop v Pirandellovem besedilu -Nocoj bomo improvizirali». Borštnikovo diplomo je dobila tudi predstava študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, ki je na oder postavila Ibsenove tStmhove*. Borštnikovo diplomo je nadalje prejelo Društvo oblikovalcev Sloveni e , za razstavo Gledališka scenografija in kostumografija, medtem ko Borštnikovo diplomo in denarno na-orado RTV Ljubljana dobil Pe>er Bošfančič za naslovno vlogo v «Ha-mletuNagrado društva obhk.ovc.l-cev Slovenije za likovni dosežek Borštnikovega srečanja 1981 le prejel slikar in oblikovalec Zdravko Papič za lepak predstave tlaslicev v izvedln gledališča Glej. Bronasti kipec Otona Župančiča za ndjbclj dognan odrski jezik ansambla v celoti pa je prejel ansambel Drame SNG Lhibliana za odrsko besedo v Cankarjevih Klloocjlt», medtem ko le Borštnikom diploma za jesflr dobil iaM.ec' Drame SNG iz L hibidane Polde B!bič za vlači v Cankarjevih <<Klancih* in Shakespearovi komediji cKar hočete». Nagrado občinstva je pripadla še Radku Poliču.
S tem smo, skratka, povedali vse, čeprav se bo treba k Borštnikovemu srečanju še nadalje umiti. Ob koncu naj povemo samo še to, da je bilo letos v okviru srečanja 13S predstav in spremljevalnih manifestacij, ki si jih je ogledalo 35.388 obiskovalcev.
MARIJ ČUK
Tiskovna konferenca sociaTstičnega poslanca Gaetana Arfeja
V Rimu predstavljena listina o pravicah manjšin v Evropi
Verjetno že v kratkem srečanje manjšinskih organizacij vse Evrope
RIM — Socialistični poslanec v evropskem parlamentu prof. Gae-tano Arfe, je včeraj na sedežu Evropskega središča za izobraževanje na tiskovni konferenci obrazloži) vsebino in pomen mednarodne listine o pravicah etničnih in jezikovnih manjšin, ki jo je 16. oktobra letos odobril evropski parlament z večino glasov in, kot je bito izrecno poudarjeno, ob soglasju vseh italijanskih nredstavnikov. Listina se sklicu.ie na osnovne dokumente najpomembnejših mednarodnih organizacij. med katerimi sta tudi OZN in evropski svet ter ie bila sprejeta z namenom, da utrdi ali vzpostavi pogo.je, na osnovi katerih bodo etnične in .jezikovne manjšine v vsaki od držav zahodnoevropske
•iiMiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiniiutiiiiiiHiniiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiriiiiimiimMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiit
RAZPRAVA V ZVEZNEM DRUŽBENEM SVETU ZA MEDNARODNE ODNOSE
V Jugoslaviji nikakor ni mogoče spreminjati odnosov med državo in verskimi skupnostmi
BEOGRAD — Odnosi z verskimi skupnostmi, kot jih določajo ustava SFRJ, ustave in zakoni republik in pokrajin, so poglavitna načela, na katerih temeljita celotno sodelovanje in odnos med cerkvijo in državo v Jugoslaviji in jih ne nameravamo spreminjati, so poudarili v včerajšnji razpravi v zveznem družbenem svetu za mednarodne odnose.
Ko so razpravljali o mednarodnem vidiku delovanja verskih skupnosti v naši državi, so člani sveta poudarili, da je z ustavnimi načel in demokratičnim f-azvojem jugoslovanske družbe zagotovljeni pravica občanov do svobodne veroizpovedi in manifestiranja verskih Čustev, kar se kaže'V številnih primerih v praksi, kol so svobodno izkazovanje
verskih čustev in obredov, ugoden socialni položaj verskih uslužbencev, svobodna graditev cerkva itd.
Ko so ugotavljali okrepljeno dejavnost verskih skupnosti na mednarodnem področju, so v razpravi rekli, da se ta dejavnost kaže v prizadevanjih za sodelovanje pri reševanju aktuabiih mednarodnih problemov in da je to angažiranje različno — ponekod pomeni boj za mir in enakopravno mednarodno sodelovanje, f.ponekod pa zagovarjanje skrajnega kouservatizma in ekstremizma. Taka aktivnost ni ostala brez odmeva v Jugoslaviji in se kaže- v usmerjanju verskih skupnosti k svetovnim dejavnikom. Taki stiki so v prime-
ru, da imajo politični značaj, v nasprotju z ustavnim položajem vere v SFRJ in jih zato, kot so poudarili, ni mogoče pasivno opazovati in jih dovoljevati.
Ocenjujoč, da večji del duhovščine, ki deluje v tujini med jugoslovanskimi državljani in izseljenci, opravlja svoje delo konstruktivno in korektno, so obenem pripomnili, da so tudi primeri, ko presegajo svoje pristojnosti in se povezujejo s sovražno emigracijo- Ustava in ztrioni SFRJ kot tudi pozitivni rezultati prakse v odnosih z verskimi skupnostmi obvezujejo cerkev v Jugoslaviji, da se ogradi od take dejavnosti in se ji upre, so poudarili na seji zveznega sveta, (dd)
deseterice lahko živele in razvijale svojo kulturno dejavnost, ki predstavlja skupno bogastvo celotne evropske civilizacije. Kljub raznolikosti situacij posameznih skupnosti je mogoče te pogoje združiti pod skupni imenovalec nekaterih osnovnih pravic, ki bi jih morale vsekakor uživati vse etnične in jezikovne skupnosti, v Zahodni Evropi. To .je pravica do pouka materinega jezika in v materinem jeziku v šolah vseh vrst in stoppnj, do vključitve zgodovine zainteresiranih dežel v šolske programe, do dostopa narodnostnih in jezikovnih manjšin k sredstvom javnega obveščen;a do pravice do rabe lastnega .jezika v odnosih z oblastmi. Končno, .ie poudaril poslanec Arfe obvezuje evropsko gospodarsko skupnost, da podpre tiste pobude, ki bi jih sprožile posamezne skupnosti in ki bi pripomogle k spoznat aniu tji zbliževanju med narodi Zahodne Evrope.
Za Itali jo pomeni ta listiha troje. Prvič, dodaten dokument, ki potrjuje, da so zahteve posameznih narodnostnih in jezikovnih skupnosti upravičene in utemeljene ter da jih je treba upoštevati; drugič, inpuls italijanskim oblastem, da na zakonodajni ravni ustrezno ukrepajo in čimprej prilagodijo svojo zakonodajo minimalnim pogojem te listine: tretjič, osnovo, ki omogoča manjšinskim organizacijam, da zaprosijo EGS za ustrezna finančna sredstva za uresničitev posameznih pobud. Poslanec Arfe je med drugim tudi omenil pobudo ki .je prišla do izraza med nedavno razpravo v evropskem parlamentu, in sicer, organizacijo srečanja vseh manjšin v zahodni Evropi, da se preverijo zahteve in potrebe vseh skupnosti, na tudi zato. da si manjšinske organizacije izmenjajo informacije o svojih prizadevanjih in o svojih zahtevah za večjo narodnostno uveljavitev.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA VČERAJŠNJEM SESTANKU USTREZNIH POKRAJINSKIH VODSTEV
------ f
Tržaški industrijci in sindikalisti za skupno reševanje krajevnih težav
Naši pokrajini zajamčiti kreditne, davčne in carinske olajšave, katerih je že bila deležna ■ Rešiti treba tudi vprašanje mešane proste industrijske cone
davčne reforme iz leta 1973 prikrajšani in ki bi jih bilo treba ponovno ne le uvesti, ampak in predvsem ovrednotiti, in to zlasti v smislu teženj o nadaljnjem industrijskem razvoju tržaške pokrajine.
Predstavniki industrijske zveze in sindikatov so nato obžalovali za-mrtje načrtov o uresničitvi mešane proste industrijske cone na Tržaškem v smislu osimskih dogovorov in soglašali v naslednjem: medtem ko je govor, da se ustreznih 60 milijard lir uporabi kako drugače, bi bilo v resnici treba ta sredstva uporabiti za siceršnji zagon proizvajalnih dejavnosti na Tržaškem, vendar s pridržkom, da se ista sredstva ali del teh uporabi za uresničitev dodatnih pobud v dopolnitev načrta o prosti coni.
Nadalje so industrijci in sindikalisti soglašali glede potrebe po čim-
Včeraj sta se sestali vodstvi pokrajinskega združenja industrijcev in pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL.
Predstavniki industrijskih podjetij in sindikalne zveze so nadrobno proučili zdajšnje krizne družbenogospodarske razmere, skušali so priti do dna njihovim vzrokom in preveriti možnosti skupnega ukrepanja za premostitev tako žgočih težav.
Snidenje — katerega so se udeležili med drugimi predsednik združenja industrijcev De Rih in tajniki sindikatov CGIL Gialuz, CISL Degras-si ter UIL Fabricci — je pokazalo, da na obeh straneh obstaja dobra volja, ki jo bo kajpada v naprej treba še bolj gojiti.
Obojestransko je bilo naglašeno, da bo treba skupno napeti vse moči za premostitev problema zaposlenosti: njeno raven je sila težko obraniti, a nezaposlenost se še zlasti širi prav v industriji, kjer postaja vse bolj žgoč problem dopolnilne blagajne. Sindikalisti so tu še izrecno naglasili težkoče pri zaposlovanju ženske delovne sile.
Kljub izgubljenemu (zaprtju tovarn Dreher in Vetrobel) bi se dalo pri nas v proizvodnem smislu še marsikaj storiti, je bilo skupno naglašeno na sestanku, tako npr. s pomočjo predvidene finančne družbe «Finanziaria» — kot so izrecno naglasili zastopniki industrijcev, ki naj bi gmotno pomagala krajevnim podjetjem pri njihovem upravljanju.
Takšna pomoč naj bi še zlasti prišla do izraza, kolikor zadeva drobno proizvodnjo za večja podjetja, ki so na Tržaškem pretežno v pol-državni ali državni režiji. V tem smislu so se izrekli tudi sindikalisti s pripombo, da bi v tem okviru bilo treba kar najbolj angažirati Intersind.
Govor je bil nadalje o tako imenovanem integriranem načrtu Trst -Julijska krajina - Evropa, ki predvideva kar najpopolnejšo vključitev naše dežele v blagovno - prometni sistem srednje - zahodno - evropskega zaledja: v tej zvezi sta se strani navezali tudi na deželni razvojni načrt, ki naj odpravi dose-	Dijaki vseh slovenskih višjih sred-
danje pomanjkljivosti na škodo tr- ^0j ^ imeij včeraj na stadionu žaške pokrajine.	j maj prvo skupno zborovanje, ki
Dokajšnji poudarek je bil na se- so ga posvetili pekočim problemom Stanku dan kreditnim, davčnim in svetovnega miru in nevarnega raz-carinskim olajšavam za tržaško po- raščanja oboroževalne tekme. Na' krajino, za katere smo bili spričo povabilo samih dijakov so o teh pro-
Z OBČNEGA ZBORA GRADBENIKOV NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Nova «urbanistična kulturam zavira razvoj gradbeništva
Predsednik Riccesi navedel vrsto negativnih dejavnikov in zahteval ponovno sprostitev zasebne iniciative
prejšnji uresničitvi Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, v katerega sklopu naj bi uredili tudi Center za pomoč malim in srednjim industrijskim podjetjem.
Nazadnje je beseda bila o nuji po finančni sanaciji tržaške luške u-prave in razčiščenju vprašanja o premogovni luki, ki še vedno razdvaja duhove: problem gre rešiti trezno in brez vnaprejšnjih nasprotovanj ali naklonjenosti, to se pravi zgolj v smislu morebitnih koristi za naše kraje. V tej zvezi sta obe strani kritizirali pristojne ministrske kroge, ker se glede problema ne znajo jasno izreči, tembolj, ker vprašanje zadeva celo vrsto prometnih infrastruktur, predvsem pa — kot so izrecno naglasili sindikalisti — vprašanje, kaj bo tržaška pokrajina prejela kot protivrednost v zameno za morebitna žrtvovanja.
V ČETRTEK, S. NOVEMBRA
Občinski komisar se bo sestal s predsedniki rajonskih svetov
Včeraj sta bila imenovana še dva podkomisarja: dr. Luigi Camerlengo in dr. Pasquale Vergone
Izredni komisar tržaške občine dr. Vittorio Siclari, ki je v ponedeljek zamenjal Cecovinijevo upravo, je dobil še dva pomočnika. Vladni komisar v Furlaniji - Julijski krajini dr. Mario Marrosu je namreč včeraj imenoval dva podkomisarja, ki bosta dr. Siclariju pomagala pri izvrševanju njegovih dolžnosti. Kot občinska podkomisarja je imenoval podprefekta dr. Luigija Camerlen-ga in dr. Pasqualeja Vergoneja.
Prav gotovo pa je, da komisarji ne bodo imeli lahkega dela pri vodenju občinske uprave, saj se bodo morali sprotoma spoprijemati z vrsto kompleksnih vprašanj, ki že dalj časa čakajo na rešitev. Pri njihovem delu jim bodo zato lahko pomagali rajonski sveti, ki so v sedanjem trenutku edini demokratično izvoljeni organi v tržaški občini, ki kot taki neposredno predstavljajo prebivalstvo. Kakšna pa bo odslej njihova naloga, potem ko so izgubili glavnega sogovornika — občin-
aiiiiiiiiiiiiiuiifimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiinfiitiiiiiiimtiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimtiimMiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiHiiiiiiiiiin
ZBOROVANJE SREDNJEŠOLCEV NA STADIONU I. M Al
SLOVENSKI DIJAKI ZA MIR
Zaskrbljenost ob sedanji hudi krizi v tržaškem gradbeništvu, vendar ob določenem zaupanju v ponovni razcvet teh dejavnosti v prihodnje: v tem smislu je izzvenelo poročilo, ki ga je predsednik E. Riccesi podal na sinočnjem rednem letnem občnem zboru tržaških gradbincev, ki je bil v glavni dvorani trgovinske zbornice.
V svojem zajetnem, a vendar stvarnem poročiiu, v katerem za razliko cd prejšnjih let pa ne naletimo praktično niti na eno številko, iz katere bi se konkretno odražala razsežnost sedanje krize, je Riccesi naglasil, da je ta panoga industrijske dejavnosti, ki je velikega po mena za tržaško gospodarstvo, saj pomeni hkrati tudi katalizator za številne druge spremne dejavnosti, zašla v stisko predvsem iz razloga, ker so javne oblasti prešle k nekakšni »racionalizaciji* prostorskega načrtovanja in podprle nastanek nove urbanistične kulture, ki močno omejuje manevrski prostor zasebne pobude. Sedanja zakonodaja je namreč glede gradbeništva »fragmentarna in kaotična*, tako da je bila ta dejavnost močno omejena, kar se še posebno čuti v sedanji neugod ni konjunkturi celotnega tržaškega gospodarstva.
Nadaljnji dejavnik, ki zavira de lovanje gradbenih podjetij na Tržaškem, je dodal Riccesi, je način, kako so se pristojne oblasti pripra vile na izvajanje velikih javnih del, ki so se že začela oziroma, ki se bodo v kratkem začela, na Tržaškem. V tej zvezi je še posebej poudaril dejstvo, da niso domača pod jetja imela možnost, da bi se udeležila natečajev za oddajo del za gradnjo novih avtocestnih odsekov na našem območju. In vendar gre za podjetja, ki so se dobro izkazala pri obnavljanju potresnih območij v Furlaniji in pri uresničevanju programov za cenene nove ljudske gradnje. Nemajhen del odgovornosti za sedanjo krizo pa odpade tudi na zadnjo občinsko upravo, ki je »pomanjkljivo vodila javne posle*.
Težave so nastale tudi zaradi počasnosti, s katero se uresničuje na črt za obnovo zgodovinskega središča v Trstu in pri konkretnem izvajanju »variante 25». Močan udarec pa je gradbeništvu zadala orne jftev kreditov, k čemur je treba dodati še skokovito naraščanje o-brestne mere na bančna posojila. Končno je Riccesi med negativnimi dejavniki kategorije gradbenikov o-menil še »težaven* odnos s sindi kalnimi organizacijami.
Glede bodočega razvoja te dejav nosti na Tržaškem je govornik iz
razil določen optimizem, naglasil pa je, da se bodo stvari lahko obrnile na bolje le v primeru, če bodo pristojni organi ponovno dovolili izrazitejše uveljavljanje zasebne iniciative.
Občnega zbora gradbenikov so se udeležili tudi predsednik vsedržavne zveze gradbenikov Perri, predsednik trgovinske zbornice Modiano, predsednik tukajšnje industrijske zveze De Riu, deželna odbornika Biasutti in Rinaldi, pokrajinski in občinski komisar Mazzurco in Sicla ri, ter druge osebnosti.
Poskus samomora
s triellnom
Včeraj zjutraj so na oddelku za hitre nosege sprejeli 37 letnega gradbenika Vittoria Zeriala iz Vi-colo Ospedale militare 16. Moški je v trenutku obupa popil nekoliko trielina, kar ga je spravilo v smrt no nevarnost. Kljub hitremu posegu so si zdravniki pridržali prognozo.
pu predsedstva deželnega sveta je torej po mnenju socialistov upravičena: poleg tega PSI tudi zahteva, da bi predsedstva stalnih svetovalskih komisij morali imeti le predstavniki deželne 'večine, Ki jq sedaj sestavljajo KD, PSI in PRI.
blemih spregovorili Germano Švara, časnikar Bojan Brezigar in predstavnik italijanskega znanstvenega licčja Oberdan Claudio Cumani.
Najprej je Germano Švara prikazal; kakšnb* je današnje stanje v Evropi. ki bi utegnila postdti, kot je namignil sam ameriški predsednik Reagan, prizorišče bodoče atomske vojne. Bojan Brezigar pa je postavil poudarek na kontrastu med krepitvijo vojne industrije na eni strani, na drugi pa množitvijo narodov, ki danes trpijo lakoto. Brezigar je tudi povedal, da se je začela v Evropi množična mobilizacija za mir, kot so pokazale nedavne masovne manifestacije v številnih evropskih prestolnicah z udeležbo milijonov ljudi, predvsem mladih. Oba govornika sta tudi pozvala dijake, naj se udeležijo manifestacij za mir, ki bodo danes v Bregu in prihodnjo soboto na Krasu.
Manifestacijo je sklenil italijanski dijak Cumani, ki je najprej spregovoril o svojih vtisih z velike rimske manifestacije proti vojni, nato pa je še poudaril pomen skupnega boja Italijanov in Slovencev za mir in proti nasilju, pa tudi proti reakcionarnemu delu Trsta, (bg)
PSI za odstop predsedstva deželnega sveta
Svetovalska skupina PSI v dežel- t nem svetu je na svojem zadnjem j skega konzulata pričakali učenci zasedanju ugotovila (kot že pred j osnovne šole »Albert Sirk*, ki so
sko upravo? V glavnem bodo ohranili iste funkcije, kot so jih imeli doslej, kot sogovornika pa bodo odslej imeli občinskega izrednega komisarja, delovali bodo do 45 dni pred novimi občinskimi volitvami, ko bodo po zakonu razpuščeni. Pred seboj imajo še dobrih šest mesecev dejavnosti, ki jo bodo kot doslej skušali opraviti na najboljši način, v trdnem prepričanju, da bodo pri izrednem komisarju naleteli na večjo pozornost, kot pri dosedanji listarski upravi. O vseh vprašanjih decentralizacije in o odnosih med občinsko upravo in konzultami bo govor v četrtek, 5. novembra, ko se bodo predsedniki rajonskih svetov sestali s komisarjem dr. Si-clarijem.
Vsekakor pa so predsedniki rajonskih svetov prepričani, da bo sodelovanje z občinsko upravo gotovo boljše kot pa doslej. Tako jim je sicer zagotovil tudi podprefekt dr. Mazzurco — sedanji pokrajinski ko-misEir — ko so se z njim sestali na začetku tega meseca. Zagotovil jim je, da bo imenovani komisar upošteval mnenja in predloge teh organov ter da bodo njihovi predsedniki k njemu lahko prišli kadarkoli. Prejeli so torej zagotovilo, da bo komisar upošteval vlogo, ki jo imajo, oziroma ki bi jo morali imeti pri upravno-političnem življenju tržaške občine.
Zasedanje o prevozih odloženo zaradi smrti prof. Maria Lanza
Na sedežu tržaškega avtomobilskega kluba bi bilo moralo biti včeraj dopoldne posvetovanje c današnjih in bodočih razmerah v javnem prevozništvu. Zaradi nenadne smrti predsednika skupščine pokrajinskega konzorcija za prevoze
POZIV DOLINSKE OBČINE NA MIROVNO MANIFESTACIJO
Resolucija, ki obsoja fašistična dejanja v obč ni
Dolinski občinski svet je na sinočnji seji soglasno sprejel poziv vsem občanom, naj se množično udeležijo pohoda za mir, ki bo danes zvečer v dolinski občini. Manifestacijo prirejajo vse organizirane sile, ki delujejo v občini. Kot smo že pisali, se bo manifestacija pričela s tremi sprevodi, zbirališča bodo med 17. in 18. uro na Gorici v Boljuncu, na Trgu padlih v Dolini in na trgu pred Tovarno velikih motorjev, od koder bodo ob 18. uri krenili sprevodi z baklado in se zaključili pri osrednjem spomeniku padlim za svo-bodo.
Na sinočnji občinski seji so sprejeli tudi enotno resolucijo, ki obsoja fašistična in vandalska dejanja proti spomenikom NOB, šolam in nazadnje proti cerkvi sv. Antona v Borštu. Dejanja je najprej obsodil župan Edvin Švab, nakar je svetovalec KD Drozina prebral resolucijo, ki so jo sprejeli vsi svetovalci. Resolucija ostro obsoja provokatorska dejanja, ki jih v dolinski občini občasno izvedejo »neznani mazači*. Zaradi tega občinski svet poziva slovenske in italijanske prebivalce, naj se pridružijo odločni in učinkoviti akciji samega sveta, ki pa naj ne pride do izraza le ob priliki vandalskih dejanj; budnost vseh mora biti trajna. V resoluciji je nadalje rečeno, da občinski svet izrablja priložnost, da ob obisku predsednika vlade Spadolinija v Trstu potrdil zahtevo, naj se odkrijejo in kaznujejo storilci dejanj in njihovi mandatarji. Resolucija dolinskega občinskega sveta se zaključuje s pozivom «naj se izglasuje zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, saj bi le ta pomenil prispevek k širšemu sožitju Slovencev in Italijanov na naših tleh*.
Na sinočnji seji dolinskega občinskega sveta smo razpravljali še o vrsti vprašanj, o katerih bomo zaradi stiske prostora poročali drugič.
OP PONEDELJKA PREDUJMI ZA IRPEF, 1L0R IN IRPEG
Samoobdavčevanje: počakati gre na jasnejša navodila
Senat še ni odobril olajšav glede družinskih davkov
Prihodnji ponedeljek, 2. novembra, se prične za davkoplačevalce nehvaležni rok samoobdavčevan.ia, ki bo trajal do 30. novembra. Davčni postopek zadeva vse, ki so dolžni poravnati davke IRPEF (davek na dohodke tako imenovanih fizičnih oseb, torej na družinske dohodke), ILOR (krajevni davek na dohodke od raznih nepremičnin ipd.) in IRPEG (davek, ki bremeni družbe. zadruge in podobne združbe).
Vsi, ki so za leto 1980 plačali
prof. Maria Lanze je bil posvet od-, (ali bi morali plačati-1 davščino iz-ložen za nedoločen čas. Ob priliki nad 100.000 lir za IRPEF oziroma je pokojnikov lik in delo kratko iznad 40.000 lir za ILOR in IRPEG,
osvetlil predsednik upravne komisije ACT P. de Gavardo.
• Sindikat upokojencev CGIL sklicuje danes sestanek za upokojence in prebivalstvo Naselja sv. §ergija na temo »Posledice skrčenja javnih izdatkov na področju zdravstva in socialnega skrbstva*. Sestanek, na katerem bo nastopil pomočnik deželnega tajnika sindikata F. Ludo-visi, bo ob 17. uri na sedežu sindikata.
bodo med prihodnjim ponedeljkom in zadnjim dnem novembra dolžni vplačati davkariji predujem ustreznega davka za leto 1981 v višini 90 odstotkov zneska, ki so ga vplačali na račun samocbdavčen.ia v razdobju med novembrom 1980 in majem 1981. Kot primer navedimo davek IRPEF: vzemimo znesek, ki smo ga zapisali ob točki 59 na lanskem obrazcu za prijavo dohodkov (model 740) in če ta presega vsoto
100.000	lir, je treba v banki vpla-

OB DNEVU MRTVIH
Komemoracije padlih borcev
Ob jutrišnjem dnevu mrtvih bo-1 gospodarske zveze bodo jutri z za- l seku, na proseški postaji, v Ga do številne organizacije in javne četl^m ob 10.30 položili vence na brovcu, v Samatorci. v Saležu in ustanove počastile padle za svobo-1 obeležja v Ul. Massimo D’Azeglio. ; v Zgoniku. V teh zadnjih štirih va-
do in polagale vence pred spomenike in obeležja padlim norcem. Zastopniki generalnega konzulata SFRJ so že včeraj svečano polagali vence na grobove in spomenike na obmejnem področju naše dežele. Danes pa bodo polagali vence po sledečem programu: Milje in Trst ob 8.30, Korošci ob 8.50, Domjo ob 9.15, Rižarna ob 9 30. Mačkolje ob 9.35, Prebeneg ob 9.50, Dohna ob 10.05. Boljunec ob 10.30, Boršt ob 10.50, Ricmanje ob 11.10, Katinara ob 11.30, Katinara ob 11.45, Bazovica ob 12.30. Gropada ob 12.50, Padriče ob 13.10, Trebče ob 13.30, Opčine ob 13.50, Col ob 14 20. Repen ob 14.30.
Pred kriškim spomenikom padlim so včeraj predstavnike jugoslovan
časom predsednik svetovalske skupine KD). da .je predsedstvo deželnega sveta v sedanji sestavi cdraz neke večine — večine deželne solidarnosti —. ki je dejansko ni več in zato ne odgovarja sedanjemu po litičnem okviru. Zahteva po odsto-
jim pripravili prisrčen kulturni program. Zatem pa so na šoli vaški bivši borci in aktivisti pripovedovali otrokom o zgodovini NOB in o izkušniah, ki so jih doživljali pri partizanih.
Predstavniki Slovenske kulturno
na Ul. Ghega, na Gradu sv. Ju j seh bo zapel pevski zbor Rdeča sta. v Rižarni in na spominski ka i zvezda. Popoldne bo isti zbor zapel men pred pokopališčem pri Sv. Ani. ob 14.30 na pokopališču v Sama Na tem pokopališču bodo položili tarči in ob 15. uri na pokopališču vence na grobove Bazoviških žrtev, v Zgoniku.
narodnega heroja Pinka Tomažiča in na skupno grobnico padlih v NOB. Skupno z zastopstvom gene-
Jutri bodo polagali vence tudi po vaseh devinsko-nabrežinske občine. Zastopniki občinske uprave bodo
ralnega konzulata SFRJ pa bodo začeli s polaganjem vencev ob 8. zastopniki SKGZ ob 13. uri polagali uri pred županstvom. Tudi miljska vence na vojaškem pokopališču bor- j občina prireja jutri polaganja ven cev JLA pri Sv. Ani.	(.ev jn komemoracijo padlih za svo
Repentabrska občinska uprava bo ; bodo. ki bo v jutranjih urah pred položila venec k spomeniku padlim 1 spomenikom v Miljah, lu bosta borcem v Repnu že danes ob 14.30 spregovorila zgodovinar Galliano skupno z generalnim konzulatom | Kogar ter občinski svetovalec Ki SFRJ. Ob tej priložnosti bo zapel I Man Ferluga. Padlim za svobodo domači zbor Srečko Kumar. Zbira hnri" i,,tri "nklnnili t»di no šte-
čati 90 od sto tega zneska.
Novembrska samoobdavčitev zadeva v vsedržavnem pogledu nad 4 milijone davčnih zavezancev, vsako ieto pa to število narašča, kajti vsako leto se spričo inflacije, ki »napihuje* dohodke, dviga tudi število primerov, ko je za davek IRPEF treba odšteti nad 100.000 lir. Z druge strani pa seveda samoobdavčitev ne velja za tiste, ki so ob majski prijavi dohodkov predložili zadolženim oblastem samo obrazec 101, ki velja pač za dohodke od tako imenovanega odvisnega delovnega razmerja.
Celoviti obseg samoobdavčenja bi moral državni blagajni prinesti čistih 9.000 do 10.000 milijard lir (IRPEF. ILOR in IRPEG), lansko leto .je v blagajno prišlo na ta način okrog 6.637 milijard, katerim pa je bilo treba ob majskem končnem obračunu prišteti še nadaljnjih 5.766 milijard.
Davčne spavegance pa smo kljub vsemu gornjemu dolžni opozoriti naj se pri vplačilu davčnega predujma nikakor ne prenaglijo. Po-čakajo naj se kakšen dan, da namreč zvedo, če bo tudi senat odobril olajšave glede vplačila davka IRPEF za tekoče leto. kakor je to že storila poslanska zbornica. Po sebno naj bodo oprezne tiste osebe ki .jim ni treba vplačevati visokih zneskov, sicer se jim bo u-tegnilo zgoditi, da bodo iz mošnjička več potegnile kot pa bi po davčnih predpisih morale, nato na (koliko časa?) čakale na povračilo.
lišče bo pred domom Albina Bubniča ob 14.20, malo pred tem pa se bodo upravitelji in predstavni štvo konzulata poklonili na pokopa lišču na Colu spominu komandanta bazoviške brigade Nemgarju.
V zgomški občini pa bodo pola gali vence k partizanskim obelež jem iutri zjutraj ob 8 45 dalje. Po klonili se bodo soominu borcev nred spomeniki na pokopališču na Pro-
Po kakšni ceni bi nas radi še prodali
Te dni razpravlja poslanska zbornica o zakonu, ki spreminja pogoje za javno finansiranje strank. V lo razpravo je posegla tudi izvoljena poslanka »Liste za Trst* Aurelia Gruber Benco, ki je že spet zatarnala, da jo diskriminirajo, ker ji nočejo plačati deleža za «manjšinsko predstavništvo». Ob podobni trditvi bi se vsak državljan, ki ima čeprav samo trohico zdrave pameti, od srca nasmejal. Morda pa je le prav, da bralcem razgalimo perverzno miselnost predstavnikov tržaške melnnarske liste, za katere najhujša demagogija nima meja, ko gre za politične špekulacije. Dobro vedo, da jim bo tržaški naivnež verjel, vsakokrat ko bodo zajamrali. da jih. *v Rimu» pozabljajo, zapostavljajo m podobno. Pri volivcih vzbujajo odpor do rimske vlade in strank, čeprav dejansko pripada »Lista* parlamentarni večini, ki podpira vlado in ne opoziciji, kot dokazuje neizpodbitno dejstvo, da je poslanka Gruber Benco glasovala za zaupnico vladi, evropski parlamentarec Cecovini pa itak pripada vladni liberalni stranki.
Oglejmo si pobliže, zakaj tarna stara tr iaška poslanka. Prvi zakon o finansiranju strank je določal, da se prispevki iz državnih skladov delijo po različnem ključu. En del prispevka prejmejo politične stranke kot ta ke za njihove vsedržavne kongrese, večino prispevka pa prejmejo parlamentarne sku pine. Ta delež javnega finansiranja je vezan na število glasov, ki so bili potrebni za izvolitev posameznega poslanca. Skupina prejme denar in ga pač porabi za svojo dejavnost. Enako velja za tako imenovano »mešano skupino», v kateri so razni neodvisni po-
slanci in predstavniki najmanjših strank. V mešani skupini je tudi poslanka Gruber Benco, ki zato prejema svoj delež in nič več. Za samostojno parlamentarno skupino je namreč potrebno določeno število poslancev. Pri tem pa je zakon napravil izjemo za poslance (in senatorje), ki so bili izvoljeni na listah narodnih manjšin, v konkretnem primeru «Union Valdotdine» in tSiidttroler Volkspar-tei*. Kljub manjšemu številu zastopnikov prejemajo člani teh skupin drugačen, večji prispevek, ker pač predstavljajo priznane in zaščitene narodne manjšine.
»Lista za Trst» se je nenadoma polakomni-la tudi teh prispevkov in jih že pred nekaj leti zahtevala. Predsedstvo poslanske zbornice pa je zahtevo odbilo in pri tem poudarilo, da zakon nima določil v lem smislu, pa tudi sicer velja, da Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini niso še zaščiteni.
Nekam zavita izjava, ki pa vsakomur jasno pove, da bi dodatni prispevek kvečjemu pripadal zagotovljenemu slovenskemu predstavništvu, če bi tako določal zakon o globalni zaščiti, ki ga še ni.
Gospa Aurelia pa ni bila zadovoljna s tem. Na vrat na nos je predstavila zakonski pred log o zaščiti Slovencev, Furlanov in Nemcev v naši deželi. Tako se ji je mudilo, da je kratkomalo prepisala osnutek nekega združenja za zaščito ogroženih kultur. Ker pa se ji je zdel osnutek vseeno predober za Slovence, ga je bistveno spremenila in dodala vanj predlog, naj bi pripadale Slovencem jezikovne pravice samo tam, kjer jih je več kot 50 odst.! S tem se je dejansko zavzela za ugotavljanje manjšine in bistveno omejitev
naših pravic, saj bi bili še na slabšem krt sedaj. Kot primer naj veljata le občini Milje in Nabrežina, kjer je Slovencev manj kot polovica celotnega prebivalstva.
Nič ne de. Na tej osnovi se je predstavnica »Liste za Trst» oglasila še enkrat med razpravo o spremembi sistema finansiranja strank in zahtevala, naj priznajo »Listi za Trst* status stranke slovenske narodne manjšine, nekako tako, kot če bi bil na njenem mestu predstavnik stranke -(Slovenske skupnosti». Pri tem je bila tolikanj predrzna, da je utemeljila svojo «manjšinsko predstavništvo» z dejstvom, da živi v nabrežinski občini, kjer se dosledno spoštuje dvojezičnost. (Seveda, ne po zaslugi liste gospe Gruber Benco). Trditev je predrzna prav zalo, ker bi to dvojezičnost nemudoma odpravili, če bi parlament po pomoti sprejel zakonski predlog poslanke Gruber Benco.
Pri vsem tem se nihče pri «Lišfi» ne zaveda, kako ogabno vpliva na vsakega poštenega Slovenca in italijanskega demokrata misel, da bi radi »meloni*, ki tako rekoč vsak dan bljuvajo strup proti Slovencem in vsemu, kar je slovenskega, tebi nič meni nič celo nagrado na račun naše manjšine. Nočejo zaščite naših pravic, niti najmanjših, v zameno pa bi nas radi prodali po najboljši ceni iz sklada za finansiranje strank.
Res škoda, da so člani predsedstva poslanske zbornice olikane osebe, sicer bi lahko odvrnili poslanki, da nima pravice do «manjšinskega denarja*. Če bi vprašala, zakaj, bi ji lahko rekli, da so prebrali eno samo številko melonarskega glasila. To bi bilo več kot dovolj!	Stojan Spetič
se bodo jutri poklonili tudi po šte vilnih naših vaseh. Na Proseku in Kontovelu bodo počastili spomin padlih borcev v popoldanskih urah, na komemoracijah bo zapel moški pevski zbor Vasilij Mirk. V Križu pa bo v jutranjih urah sprevod od spomenika na pokopališče, kjer bo zapel moški zbor Vesna.
Jutri ob 10. uri bo krenil sprevod tudi izpred Prosvetnega doma na Opčinah k spomeniku padlim ob Narodni ulici, nato k spomenikoma 71 talcem ter Pinku Tomažiču in tovarišem. Od tod bo sprevod krenil še na vaško pokopališče in na kraj usmrtitve Rozalije Gulič. Vaščani Lonjerja in Katinare pa bodo polagali vence jutri ob 15. uri na pokopališču v Katinari. pri tem bo zapel krajevni mešani zbor.
Huda prometna nesreča na obalni cesti
Na obalni cesti v višini hotela »Riviera* je sinoči okrog 21. ure prišlo do hude prometne nesreče, katere žrtev je bil približno 60 let star moški, o katerem pa ni še potrjena istovetnost. Zdravstveno o-sebje v bolnici, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo, se nagiba k možnosti, da bi to lahko bil Mario Melone — brezdomec, ki se je že večkrat »vrgel* pred avtomobil, da bi si tako prislužil nekaj denarja.
Nekaj minut pred nesrečo so neznanci obvestili leteči oddelek, da se neki moški sprehaja po obalni cesti, ne da bi pazil na avtomobile. Ko je izvidnica prihitela, je že bilo prepozno. Moškega sta povozila najprej avto lancia gamma, ki ga je upravljal Vittorio Bellomo iz Vidma. nato pa se fiat 126, katerega je vozila Annamaria Lampfdecchia Iz Pesara. Ponesrečenca so sprejeli na oddelek za oživljanje in zdravniki so si zaradi številnih poškodb in šok stanja pridržali prognozo.
Danes zaključek srečanja novinarjev treh dežel
Novinarji Furlanije - Julijske kra jine, Koroške Slovenije so včeraj v hotelu Evropa v Nabrežini poudarili željo, da okrepijo sodelovanje na vseh področjih, saj so prepričani, da na ta način prispevajo k zbliževanju in izboljšanju odnosov med državami in narodi v spoštovanju duha sklepne listine iz Helsinkov, katere prva in najpomembnejša posledica je bil podpis osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, s katerimi je bilo v duhu medsebojnega sodelovanja in razumevanja dokončno rešeno vprašanje meja med državama. Pri tem so poudarili vlogo, ki jo imajo v procesu zbliževanja in okrepitve razumevanja narodnostne manjšine. Glede tega so novinarji treh dežel poudari'1 tudi pravico teh manjšin, da razpolagajo z informacijo v materinem jeziku. Oblasti posameznih držav bi morale zagotoviti možnost, da narodnostne manjšine pridejo do informacije v lastnem jeziku. Po udarjena je bila tudi potreba po večji izmenjavi informacij med tremi deželami, ker je nedopustno, da prihaja do dogajanj nekaj kilometrov od meje in da časopisi o teh dogodkih nimajo pojma. Srečanje novinarjev Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije se bo zaključilo danes v vili Manin v Pas-sarianu.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 31. oktobra BOLFENK
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 16.54 — Dolžina dneva 10.11 — Luna vzide ob 9.54 in zatone ob 19.17.
Jutri, NEDELJA, 1. novembfa VSI SVETI
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,6 stopinje, najnižja 11,8, ob 18. uri 14,4 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb pada, veter jug 4 km na uro, vlaga 82-odstotna. nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Rodila sta se: Stefano Venuti, Mi* chele Giannella.
Umrli so: 80-letna Maria Giacomi-ni por. Terrano, 61-letni Antonio Fer-fuia, 81 -letna Luigia Lozej vd. Ros-man, 74-letna Luigia Grattagliano por. Sfrecola, 53-letni Pietro Godina, 67-letna Cristina Buccieri por. Basa, 82-letna Carolina Sivic por. Vi-gini, 78-letni Libero Horust, 54-letn! Gino Glavina, 82-letna Eugenia Ver-sa vd. Pernici, 71-letna Maria De-belli, 86-letna Olga Sli ver vd. Cele-ghin; 82-letna Maria Vatta vd. Bo-naldo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33 in Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33 in Ul. Roma 16.
Koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev jz dolinske občine izreka iskreno sožalje Borisu Pangercu ob izgubi dragega očeta.
Ob izgubi dragega očeta izreka Borisu Pangercu in družini globoko sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev.
Lanski tečajniki izrekajo prof. Borisu Pangercu občuteno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Ob izgubi tov. Vincenca Pangerca izreka najgloblje sožalje družini in svojcem sekcija PSI Dolina.
Ob težki izgubi dragega očeta Izrekajo Dušanu Pangercu in družini iskreno sožalje uslužbenci gradbenega podjetja Pangerc.
Slovensko deželno gospodarsko združenje izreka svojemu odborniku Dušanu Pangercu in družini iskreno sožalje ob nenadni izgubi dragega očeta.
KD in moški pevski zbor Valentin Vodnik izrekata Borisu Pangercu in svojcem občuteno sožalje ob izgubi draguga očeta Vincenca.
■--M	■ s - . »■
Odbor Dolinske srenje izreka družini iskrcifo sožalje ob smrti člana Vincenca Pangerca.
Sekcija VZPI-ANPI Dolina izreka svojcem globoko sožalje ob smrti Vincenca Pangerca.
Zadruga Dolga korona izreka članu geometru Dušanu Pangercu in svojcem najgloblje sožalje ob izgubi očeta Vincenca.
Sekcija KPI - PCI občine Dolina izraža sožalje tovarišu Dušanu Pangercu in svojcem ob izgubi dragega očeta.
Tržaška občina in izredni komi-
sar sočustvujeta z družino ob pre-
rani Izgubi
prof. dr. Maria Lanze
tržaškega občinskega odbornika la
svetovalca od 1972 do 1981.
Ob izgubi dragega očeta
Vicenca
izrekata iskreno sožalje sinovoma Dušanu z družino in Borisu ter Notburgi
teta Marija in Karlo z družino
Pogreb našega dragega očeta
VINCENCA PANGERCA
bo danes, 31. oktobra, ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Dolino.
SVOJCI
Dolina, 31. oktobra 1981
Svojemu članu Borisu Pangercu in družini izreka globoko sožalje ob izgubi očeta
VINCENCA
Tržaški oktet
POMEMBEN DOGODEK NA NABREŽINSKI ŠOLI «VIRGIL ŠČEJb
PRIZNANJE SLOVENSKI UČENK!
Na osnovni šoli «Virgil Šček* v Nabrežini .je bila včeraj zjutraj kratka, a zelo pomembna slovesnost, na kateri so nagredili slovensko učenko Dašo Radovič, ki je kot znano dobila najvišje priznanje na vsedržavnem pismenem natečaju «Racconta la tua repiones (Pripoveduj o svoji deželi), ki ga je priredila ustanova «Intereultura» v sodelovanju z založniško hišo Garzan-ti. Enajstletna Daša, ki sedaj sicer obiskuje nižjo srednjo šolo »Igo Gruden*, je v svojem spisu na preprost, a vendar tudi. zelo sugesti-
ven način predstavila zgodovino Slovencev v naših krajih od časa Avstro-Ogrske pa vse do danes.
Slovesnost .je odprla namestnica ravnatelja Sonja Sirk, ki - je med drugim poudarila, da predstavlja uspeh nabrežinske učenke pomemben dogodek ne samo za krajevno šolo, ampak tudi za celotno našo narodnostno skupnost. Daši Radovič pa sta čestitala tudi devinsko-nabrežinsju župan ^kerk, šolski skrbnik Čorbi in pa ravnate!i založniške hiše Garzanti iz Milana Girolami, ki .je v ta namen podaril
nabrežinski osnovni šoli znano evropsko enciklopedijo Garzanti. Slovesnosti v Nabrežini so se med drugim udeležili tudi kra.jevna občinska odbornika za šolstvo in kulturo Terčon in Vocci, šolniki, didaktični ravnatelj Strnad in ravnatelj na-brežinskega okrožja Škrinjar, pod-komisar tržaške občine Camerlen-go, tajnik SKGZ Udovič in številni drugi. Prisotni so bili tudi zastopniki ustanove «Intercultura», to je vsedržavne organizacije, ki deluje v sklopu Evropske federacije mednarodne vzgoje.
Gledališča
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 Dario Fo in Franca Rame: »Tutta časa, letto e chie-sa». Prenotacije pri osrednji blagajni. Abonenti imajo 2(1 procentov popusta.
ROSSETTI
. Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v abonmaju. Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Informacije pri Teatru Stabile, tel. 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Danes ob 17. uri druga'predstava Verdijeve opere »Nabucco* (red S za vse prostore). Dirigira Oliviero de Fabritiis, orkester in zbor gledališča Verdi pa vodi Andrea Giorgi. Nastopajo Radmila Rakočevič v vlogi Abigaille, Kari Nur-mela Nabucco, Gaetano Scano Isma-ele. Eleonora Jankovič Fenena, Al-fredo Zanazzo bo igral Zaccario, poleg njih pa še Gianna Jenco, Gian-franco Casarini in Dario Zerial. Za koreografijo je poskrbel Flavio Ben-nati.
BRALCI POZOR!
Samo še danes
sprejemamo prednaročila za Jadranski koledar po ceni 18.000 lir (po 1. novembru cena 23.000 lir).
Prednaročila sprejemajo upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici/Tržaška knjigarna in
VSI RAZNAŠALCI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
ŠTETJE, SOLE, KULTURNI DOM, ZAŠČITA
Narodnostna vprašanja v ospredju sinočnje seje pokrajinskega sveta
Pokrajinska uprava ni v zadostni meri protagonist v javnem dogajanju
Kino
Arislon 16.00—22.00 «1 cancelli del cielo».
Ritz 15.00 «Solp per i tuoi occhi*. Roger Moore.
Eden 16.00 «1 predatori dell'arca perduta».
Grattacielo 16.00 »Bolero*.
Fenice 16.00 «Atmosfera zero*. Sean Connery.	<
Cristallo 15.30 «Excalibur».
Aurora 16.30 «Lili Marleen*.
Capitol 16.00 «Scontro di titani*. Moderno 16.00 «Tarzan 1’uomo scim-mia*. Bo Derek.
Nazionaie 15.30—22.15 «C’era una volta il West». Claudia Cardinale. Filodrammatico 15.00 «Bordello a Parigi*. Prepovedan mladini pod ”18. letom.
Viltorio Veneto 16.15 «Gente comu-
ne*.
Mi.nnon 16.00 «Fantasia». Walt
Disne.v.
Rfdio 15.30 «Orgie pornografiche*.
^Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 »Laguna blu».
Prijatelj
MARKO OBLAK ' 'je včeraj z uspehom diplomiral na ekonomski fakulteti tržaške univerze.
Družini Polojac in Lokar mu iskreno čestitata k diplomi in želita mnogo uspehov v življenju
f ' Svojemu sodelavcu
MARKU OBLAKU
iskrem čestita k diplomi na ekonomski fakulteti univerze v Trstu
kolektiv
Primorskega dnpvnika
Včeraj je diplomiral na ekonomski fakulteti
MARKO OBLAK
Iskreno mu čestita košarkarska sekcija SZ Bor.
i-____________________________
j Na ekonomski fakulteti je di-; Plomiral
dr. HENRIK LISJAK
Iskreno mu čestitajo stric Mirko in teli Ada ter Savica
» * družinami
V četrtek je diplomiral iz e-konumije
)
IZTOK KODRIČ
■’ Iskreno mu čestita odbojkar-.] *ka sekcija ŠZ Bor.
Mladinski krožek s sodelovanjem KD Igo Gruden
prireja danes, 31. t.m., ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini
tradicionalni vaški vhtič
Sodelujejo dekliški in moški pevski zbor Igo Gruden, ter mlade recitatorke
Vabljeni
Razna obvestila
Slovenski kulturni klub, Ul. Doni-zelti '3, vabi 'darieš^ob. 19.3Q na vena sestanek z agronomom Vitjanopi Sancinom danes ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerjti.
Slovenski kulturni klub, Ul. Doni-zetti 3 vabi danes, ob 19.30 na večer, posvečen oddajam «Radio Trst A za mlade». Prisotni bodo Zora Tavčar, Marjuča Oficija, Peter Cvelbar in Ivan Peterlin, ki so, med drugimi, avtorji omenjenih oddaj.
Mladinska folklorna skupina KD Rdeča zvezda sporoča, da bo vaja folklore danes, 31. t.m., od 16. do 18. ure in ne jutri, 1. novembra.
SPDT prireja v četrtek, 5. novembra, v okviru svoje predavateljske sezone, predavanje na temo: «Kras, gobe in varstvo okolja». Predavanje, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom -ob 20. uri, bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Preda val bo dr. MILKO ČEBULEC. Vabljeni vsi!
Razstave
V domu Albert Sirk v Križu je do 8. novembra odprta razstava Atilija Kralja.
Danes, 31. t.m., ob 18. uri bodo v tržaški umetnostni galeriji palače Co-stanzi odprli 14. deželno grafično razstavo. Gre za deželno manifestacijo, ki jo organizira deželni avtonomni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov.
Danes ob 18. uri bo slovesnost v galeriji »Tribbio* na Piazza Vec-chia, kjer ho dal na ogled svoja dela miljski slikar Piero Frausin, ki se zadnje čase redno pojavlja pred tržaško publiko s svojimi najnovejšimi deli.
KD S. ŠKAMPERLE in KD UNION
bosta počastili spomin padlih s
polaganjem venca pred Narodnim domom
jutri, 1. novembra, ob 11. uri
Vabljeni
KULTURNO DRUŠTVO’

Blance ezAedeien
BOLJUNEC
vabi vaščane danes ob 10.30 k vaškemu spomeniku NOB, kjer bodo predstavniki generalnega konzulata SFRJ položili venec.
Sodelujejo učenci osnovne šole F. Venturini
Na ekonomski fakulteti v Trstu je diplomiral
ADRIJAN SOSIČ
Novemu dr. čestita
Mladinski odbor SKGZ
KD S. Škamperle in KD Union vabita na
MLADINSKI PLES
j	....	■ i • ij”
ki bo v prostorih društva, na stadionli 1. mhj danes, 31. t.m., ob 20.30.
Vabila so na razpolago na šolah in v društvenih prostorih.
Narodnostna vprašanja so bila o-srednji predmet uvodnega dela sinočnje pokrajinske seje, običajno posvečenega predsednikovim sporočilom in vprašanjem svetovalcev. Najprej jih je omenil dr. Borut Spacal (KPI), pozneje pa še arh. Jože Cej (PSI). Zaradi tistih vprašanj se je odbornica Ferletič, ki ni dobila dvakrat besede kot misovec Cosma, čutila prizadeto in je v znak protesta zapustila sejno dvorano.
Ker je v zadnjem času bilo čutiti odrinjenost pokrajinske uprave od nekaterih pomembnih dogodkov, je hotela komunistična skupina dati tej ustanovi večjo težo. Poletto je v svojem posegu obžaloval odsotnost pokrajine pri Spadoliniju, pri proslavi hranilnice in pri odprtju mejnega prehoda in predlagal, da bi se v - bodoče pokrajina pojavljala kot protagonist v javrigm življenju. Borut Spacal je opozoril predsednika Cumpelo, da bo' za vse Slovence 27. november veliki dan, kajti takrat bedo odprli kulturni dom in pokrajinska uprava se mora te slovesnosti udeležiti Nato je vprašal predsednika, če bodo zavodu Žiga Zois dodelili še vedno nezasedeno tajniško mesto.
Jože Cej je uvodoma izrazil zadovoljstvo zaradi zmage socialistov, v Grčiji, glede krize v tovarni Detroit v TYžiču je dejal, da kaže na ropanje našega bogastva. Kar pa zadeva narodnostno vprašanje, je Cej pripomnil, da je‘italijanska i šovinistična stran osvojila tezo, po ! kateri hočejo Slovenci z dvojezičnostjo nadvladati večinski nared.
I Zavrnil je stališče o dajanju pra-! vic_ manjšini na osnovi njene številčnosti in se zavzel za pravice na osnovi obstojnosti manjšine v naših krajih in ustavnega določila. Kako je teza o nadvladi manjšine nad večino z trte izvita, dokazuje sedanji popis prebivalstva na Gori-i škem, kjer imamo tri popolnoma slovenske občine in številčno skup-: nost v Gorici, nismo pa dobili slo-j venskih popisnic kot v Trstu. Za takšno dejanje ni nobenega opra-, vičila, je dejal in pristavil, da je prav ta primer spet pokazal, kako večina nadvladuje manjšino.
Misovec Cosma je v svojem polemičnem in strupenem govoru zagovarjal štetje Slovencev, odbornici Ferletičevi je očital, da je vsilila vrsto sklepov (o katerih ne ve, če jih bo računski dvor odobril) o finansiranju slovenske .učeče se mladine. Cosma je tudi zahteval obračun stroškov za potovanja odbornikov in dodal, da je tovarna Detroit v krizj, ker ima dve mili
jardi socialnih zaostankov pri INPS.
O vprašanju Detroit in drugih podjetij v krizi je uvodoma obširno govoril predsednik Cumpeta. S tem v zvezi je Poletto v diskusiji predlagal, naj bi ob splošni stavki 12. novembra, da z njo opozorijo na krizo na Goriškem, organizirali zborovanje izvoljenih predstavnikov v krajevnih ustanovah. Agati se s tem ni strinjal in je zagovarjal izredno sejo pokrajinskega sveta, kar je Cumpeta v sklepnih mislih tudi sprejel. Ko je odgovarjal Spacalu, je Cumpeta priznal važnost otvoritve kulturnega doma, glede globalne zaščitnega zakona za Slovence pa je dejal, da je zaradi občutljivosti vprašanja in potrebe po sožitju pokrajina večkrat predlagala rešitev tega vprašanja. Tudi kar zadeva šoli Zois in Cankar se je pokrajina zanjo zanimala in se bo še.
Na trgovski šoli dijake še vedno zebe
Stavka dijakov trgovskega zavoda Ivan Cankar zaradi mraza v učilni-nicah se nadaljuje. Na seji zavodne-ga sveta so izvedeli, da jim je občina obljubila dobavo plinskih peči. Dokler jih ne bodo namestili, so prostori v tej stari in vlažni zgradbi tako mrzli, da je pouk v njih nemogoč. O vprašanju so včeraj razpravljali na dijaški skupščini, ki je trajala dve uri.
Slovenska javnost pričakuje, da se zadeva čimprej reši in da se v šoli čimprej nadaljuje z normalnim delom, kajti sicer bodo oškodovani samo dijaki.
OB ZARES MNOŽIČNI UDELEŽBI
Sinoči prvo predavanje o umetnosti na Goriškem
Prof. Decio Gioseffi je govoril o upodabljajoči umetnosti
V nabito polni dvorani Attemsove palače v Gorici se je sinoči pričel ciklus predavanj o umetnosti na Goriškem ter v sosednjih pokrajinah. Gre za vsekakor posrečeno pobudo goriške pokrajinske uprave, ki je naletela na nepričakovano ugoden odziv goriškega občinstva, posebej pa mladih. Do marca prihodnjega leta se bo zvrstilo še kakih 30 predavanj o različnih umetnostnih obdobjih. Predavanja bodo predvidoma vsak teden. Tako bo naslednje
PRIMORSKI DNEVNIK
lahko kupite jutri na področju NOVE GORICE v naslednjih krajih:
Nova Gorica, avtobusna postaja:
Šempeter, restavracija Lipa; Vrtojba, bife Jadran.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM filter za vino na kartone in originalno črpalko — seitz v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefon 0481/30882.
PRODAM smuči elan RC 03 lanske proizvodnje. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/882179.
PRODAM hišo v Krminu in 1000 kv. m zemljišča za zidavo. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83382.
PRODAJAM vrstne hiše v Gradišču. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83382.
PRODAM peč za centralno kurjavo na plinsko olje (30.000 cal.), kompletno z bojlerjem in priključki. Stojan Glavina, Boljunec 140.
UGODNO prodam matra simco ba-gheera v odličnem stanju. Telefon 040/211688 ali 211465.
UGODNO prodam rulotko tabert-con-tes 460 tn z veliko predsobo in vso opremo. Telefon 040/211688 ali 211465.
MLAD par išče v najem ali nakup stanovanje ali hišo, tudi potrebno popravila, v okolici Trsta. Telefonirati na 225817 od 13. do 15.30.
25-	LETN1 uradnik, z diplomo višje srednje šole, s pridobljeno izkušnjo, z namenom izboljšave, išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Zaposlitev*.
BAGER gumaš atlas-oreinstein-po-cklein ali sličnega kupim takoj. Telefon 061-645044.
ZADRUŽNA kra.ška mlekarna išče vodjo obrata. Pogoji: diploma višje srednje šole in . opravljen vojaški rok. Zainteresirani naj se javijo na sedežu konzorcija ‘«Gr-madas, Ul. Cicerone 8/b ali telefonsko 040/62754. Prošnje sprejemamo do srede, 4. novembra.
26-	LETNO dekle s petletno hčerko išče partnerja — črnolasega, sta rega do 38 let z resnimi nameni. Telefon 040 / 228 688 - vsak dan razen sobote in nedelje v jutranjih urah.
VINOGRAD velik 800 kv. m v Pod-lonjerju dajemo v najem. Telef. po 18. uri na št. O10 / 417-049.
NA VRHU je na prodaj enonadstropna hiša, približno 140 kv. metrov. Podrobnejša pojasnila po telefonu 0481/78 022.
PODJETJE z nadomestnimi deli za kmetijske stroje išče poslovodjo. Pogoji: komercialna ali trgovska izobrazba, nekajletna praksa, starost 35-45 let, sposobnost vodenja personala. Poskusna doba 3 meseci. Osebni dottodek odvisen od sposobnosti in odgovornega mesta. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro »Poslovodja*.
Miiiitiiiii im miiiiitiiiimiiliifiiiiiiiiiiimiiiinimiiiif m mit Miiiimiiiiiimtiitiiiiittimfmit mn mini tititiniiMiiimitimiiiHiiii,, 1,111111,1,11111,111111111(11111, iiiiimn
KAKŽEN JE POLOŽAJ V INTECU ?
Septembra so obnovili proizvodnjo Odnosi v podjetju pa so že napeti
Proizvodnja poteka po nevzdržnem ritmu • Včeraj dveurna protestna stavka proti izsiljevanju
Pred dobrim mesecem so v podjetju Inteco obnovili proizvodnjo, potem, ko so temeljito oklestili or-ganik ter število delovnih mest (pravijo da začasno) zreducirali na 80. Odnosi med delavci in lastniki, ki v tej tovarni nikoli niso bili najboljši, pa so se še zaostrili. Včeraj so delavci oklicali dveur-’ no protestno stavko zaradi nevzdržnih delovnih razmer in izsiljevanja, ki so mu podvrženi: ali ta-kd, ali se tovarna zapre, tako je stališče lastnikov. Delavci morajo delati veliko več, za njihovo delo in prizadevanje pa prejmejo precej manj. Lastniki so namreč preklicali veljavnost še v lanskem letu sklenjenih dogovorov, kar pomeni, da je vsak delavec poprečno oškodovan za nad sto tisoč lir mesečno.
Zanimiv in obenem zelo zgovoren je podatek, da v podjetju izdelajo ob seclaniem števi'u zaposlenih poprečno 20. kontejnerjev, dpgvno, medtem ko so jih lani spcm!adi, v dveh izmenah ter s skoraj dvojnim številom' zaposlenih, izdelali okrog trideset na dan.
Res je, da so v letu dni, ko je bila proizvodnja ustavljena, delavci pa v dopolnilni blagajni, opravili nekaj izboljšav na napravah ter izpopolnili tehnologijo, kar u-godno vpliva na povečanje produktivnosti. Res pa je tudi, da so višjo produktivnost uvedli s skrčenjem časov, ki so potrebni za posamezne operacije v proizvodnji. Najhuje je to, da so tabele vsilili, brfez kakršnegakoli posvetovanja z cjelavci, oziroma sindikati. Posledice' nove organizacije proizvodnje so se že' pokazale, saj je že Okrog ducat, delavcev, zapustilo podjetje, po vsej verjetnosti pa trpi tudi kvaliteta končnih izdelkov. Občasno pomanjkanje delovne sile je vodstvo podjetja skušalo odpraviti z najetjem skupine tržaških obrtnikov, poskus pa se je ponesrečil, ker slednji niso bili vešči posebnega dela, ki ga opravljajo v tem podjetju, poleg tega pa pomeni tako zaposlovanje ,krš§njp,a$£)j;e.'£.-, tih obveznpsti. Podjetje. mera nam reč, v primeru potrebe po dodatni delovni sili, zgpcKliti. naipr& delavce, ki so biu odpuščeni.
| Še bi lahko navedli nakaj poskusov grobega izsiljevanja, tako so menda odstranili vse avtomate iza tolpe in osvežilne pijače ter s tem odpravili možnost, da br delavci- zapravljali čas, piše v,' daljšem tiskovnem poročilu, ki ga je v položaju v podjetju objavilo tajništvo sindikata kovinarjev ter tovarniški svet.	'■>
Včeraj so v podjetju izvedli dve-urno protestno stavko, za nove o-blike sindikalnega boja se bodo po vsej verjetnosti odločili v prihodnjih dneh. Delavci so dali nedvoumno razumeti, da se s stališčem lastnikov — proizvajati- več. z manjšim številom zaposlenih ter z nižjimi plačami — ne strinjajo.
r Čestitke
...........................................................................................................................................................................iiiiiiiitimimi
Danes praznuje 3. rojstni dan MICHELA KOREČIČ. Vse najboljše ji želijo mama, tata in brat Mario.
Teritorialni odbor ZSŠDI za Goriško iskreno čestita odbornici LUČKI TOMŠIČ za odično opravljeni diplomski izpit iz ekonomskih ved.
triiiiiiMiHiiiiiimimiiiiiimiiiiiHii
NOV HUD PRIMER ONESNAŽENJA
"1	P • t	' V
LEPOTNA NAPAKA NA TRŽAŠKI CESTI
Obaio od Tržiča do izliva Krožno cesto pri prehodu
Soče ogroža oljnat madež
Po vsej verjetnosti gre za težko kurilno olje V neposredni nevarnosti predvsem na tisoče ptic
V Tržiškem zalivu so v četrtek o-pazili velik ol.inat madež, ki bo v prihodnjih dneh, v kolikor ga ne bodo zajezili in razkrojili, umazal dobršen del obale od Marine Nove do izliva Soče ter neposredno ogrozil na tisoče vodnih ptic, ki se zadržujejo na tem območju.
Prav na to nevarnost opozarjajo člani svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) ter nekaterih društev. Oljnata snov (po vsej verjetnosti gre za težko kurilno olje) se namreč prilepi na perje vodnih ptic ter jim onemogoča letenje. Živali so tako lahek plen svojih sovražnikov, ali pa obsojene na smrt zaradi izstradanja.
Člani sekcije WWF ter drugih društev za zaščito živali so v zvezi z ekološko nesrečo, menda najhujšo, ki je prizadela Tržiški zaliv v zadnjem času, izdali poziv, v katerem vabijo, naj bi ogroženim pticam priskočili na pomoč.
Zlepljene peruti in perje je namreč mogoče očistiti s posebnim detergentom ter živali tako rešili gotove smrti. Madež so opazili štele v četrtek, ko so pristojne oblasti že tudi podvzele potrebne ukrepe za či-
ščenje morske gladine. Menda je kurilno olje odteklo iz termocentra-le v Tržiču, vendar bo to lahko z gotovostjo potrdila šele preiskava, Id je že v teku. Do nezgode pa naj bi prišlo v sredo ponoči.
Stališče Sindikata slovenske šole o volitvah v šolske organe
Sindikat slovenske šole nam je poslal v objavo sledeče obvestilo: «Na zadnji seji, ki je bila 27. oktobra 1981, je odbor Sindikata slovenske šole. tajništvo Gorica, razpravljal tudi o volitvah v šolske svete, ki bodo 13. decembra t.l. Do omenjenih volitev je sindikat zavzel stališče, da se udeležimo le volitev razrednih svetov, zavodskega sveta in okrožnih šolskih svetov. Ker je zahteva Šolskega odbora po samostojnem slovenskem šolskem okraju še na mrtvj točki, sindikat odsvetuje, da bi se udeležili tudi volitev pokrajinskega sveta in okrajnih šolskih svetov.
bodo morali razsvetliti
Voznika ponoči motijo obločnice na NINIP Štandrež
O cestnem omrežju in mednarodnem mejnem prehodu, ki sta zrasla na nekdajem štandreškem polju, smo pisali že večkrat. O njihovih dobrih in tudi slabih plateh. Pa o pomanjkljivostih. Vse to z enim samim namenom: koristiti, da bi ta objekta čimbolje služila namenu, zaradi katerega so ju zgradili.
Tokrat bi dodali še eno pripombo, ki nam jo je posredoval čitalelj. Nanaša se na cestni obroč na Tržaški cesti. Čitatelj opozarja, da razsvetljava na MMP Štandrež moti voznika, ki s tržaške strani zapelje na krožno pot. Šli smo se prepričat in zares ugotovili, da so luči na mejnem prehodu na visokih drogih in so hkrati zelo močne. Celo do takšne mere, da slepijo voznika, ki po nadvozu zapelje na krožno cesto, zaradi česar zares slabo vidi pred seboj. Takšno je stanje (kadar je dež je zagotovo še slabše), da se mora ustaviti, preden zapelje v krog. Ko se iz iste smeri približuje obroču, ga motijo tudi obločnice na železniški postaji.
Vse te lepotne napake na krožni cesti smo navedli zato, da bi podkrepili naš predlog o namestitvi svetlobnih teles na krožni cesti in na petih križiščih krožne ceste z
MiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnimiiiiiiiiiiimHttiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zbrali so se sovodenjski 40-letniki
, to'
vpadnicami. Samo na takšen način bo mogoče odstraniti prevelike razlike med temnimi in osvetljenimi conami in preprečiti pogoje za nastajanje nevarnih prometnih situacij, vsekakor pa pogojev za upočasnitev prometnega toka.
Poklonili se bomo spominu padlih borcev
V	nekaterih krajih na Goriškem so bile spominske slovesnosti ob Dnevu mrtvih že včeraj, drugod pa se bodo spominu padlih borcev in žrtev nacifašističnega nasilja poklonili jutri. Komemorativne slovesnosti bodo v Gonarsu, v doberdobski in sovodenjski občini, na goriškem pokopališču, v Podgori, števerjanu, pa še kje drugod. Slovesnost v Gonarsu bo ob 9. uri. Ob 10.30 bo polaganje vencev v Sovodnjah, ob
10.50	na Vrhu ter ob 11.10 v Ga-brjah. Spominu padlih borcev se bo poklonila delegacija generalnega konzulata, občinske uprave ter kulturnih društev in borčevske organizacije.
V	Sovodnjah bo venec položila tudi delegacija SSk.
V	doberdobski občini bodo slovesnosti potekale po sledečem razporedu: ob 11.30 na Palkišču, ob
11.50	na Poljanah, ob 12.10 v Doberdobu ter ob 12.30 v Jamljah.
V	Pcdgori bo spominska slovesnost ob 10.30 pred partizanskim spomenikom, ob 11, uri pa se bodo poklonili spominu padlih borcev in žrtev na glavnem goriškem pokopališču.
V	števerjanu bo polaganje vencev ob 11. uri. Komemoracije se bo udeležila tudi delegacija KS Kojsko, zatem pa bo na pokopališču še odkritje spominskega obeležja Antonu Reji.
že v torek, 3. novembra, ko bo govoril Sergio Tavano. Razvoj umetnosti na Slovenskem bo na dveh večerih, predvidoma v začetku februarja, prikazal prof. Milko Rener.
Na sinočnjem, uvodnem večeru, je govoril prof. Decio Gioseffi. ki’ je udeležencem objasnil pojem u-podabljajoče umetnosti.
POHITITE S PREDNAROČILI
Jadranski koledar samo še danes in jutri!
Velika večina naročnikov je že potrdila prednaročilo za Jadranski koledar in priloženo knjižno zbirko, so pa tudi taki, ki so pozabili, da se rok za prednaročilo (in predna-ročniško ceno) pravzaprav izteka danes. Ker je vmes še nedelja, so pri upravi sklenili, da bodo zamudnikom, ki bi se odločili za naročilo koledarja še jutri, ali najkasneje v ponedeljek, nekako pogledali skozi prste.
Poleg zbornika - koledarja so v letošnji zbirki še štiri knjige, pred-naročniki pa prejmejo poleg tega še kupon za poseben ponust v znesku 8.000 lir na izdajah ZTT.
Tatovi na bencinski črpalki
Zaenkrat neznani storilci so obiskali skladišče bencinske čerpalke AGIP na Tržaški cesti v Gorici. Odnesli so precejšnjo količino motornega olja ter nekaj drugega materiala. V teku je preiskava'.
Ob nedeljah lahko kupite Primorski dnevnik tudi na TOLMINSKEM, in sicer: v TOLMINU v hotelu Km v KOBARIDU v gostilni Kotlar in v BOVCU v kavarni na trgu
MSBS?
GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 1981 - 82 V GORICI
Sezono v Gorici organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih drušlev.
Predstave bomo odigral' v Katoliškem domu in v nove’ i kulturnem domu. Vpisovanje abonentov na sedežu ZSKD v Gorici.- “UJ,. della Croce 3, vsak delavnik, razen sobote, in sicer od ,1. do 14. in od 16. do 18. ure do vključno 6. novembra. ■; 1	-	, ■. .. , /
Iščemo sodelavca za zanimivo komercialno dejavnost. Delo vezano na potovanja. Interesenti morajo obvladati slovenski in italijanski jezik. Pismeno naj se obrnejo na Meblo Italiana, Tržaška cesta 138/40 v Gorici, z navedbo kratkega življenjepisa ter dosedanjih delovnih izkušenj.
Razna obvestila
Na tržaškem radiu Trst A bo danes, 31. t.m., ob 18. uri predvajanje veseloigre «Burka o jezičnem dohtarju*, ki so jo ob zaključku prejšnjega šolskega leta podali dijaki slovenskega klasičnega liceja Primož Trubar v Gorici.
Kino
Corrca
VERDI 17.30-22.00 «11 turno*. L. Antonelli in P. Villaggio. Barvni film.
CORSO 17.15-22.00 »J. Bond 007., solo per i tuoi occhi*. R. Moore in C. Bouchet. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Super ero-tic sexy orgasm*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržit
EXCELS10R 18.00-22.00 «Le notti di Salem*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Axcalibur».
/Venu Carico t« okolica
SOČA 18.00—20.00 «Rdeča maska*. Hongkonški film. 22.00 «Emanuela kraljica sadosa*. Francoski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Orkan*. A-meriški film.
DESKLE 19.30 »Srebrna puščica*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC!
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84-124.
Prerano nas je zapustil naš ljubeznivi
J0ŽK0-B0RIS DEVETAK
Pogreb bo danes ob 14.30 iz cerkve na pokopališče v Dolu. Ohranili ga bomo y trajnem spominu.
Pred dobrim mesecem so življenjski jubilej primerno proslavili petdesetletniki iz SoVodenj, te dni pa so se na podobni družabnosti zbrali
štlridesetletniki, generacija iz prvega leta vojne v naših krajih. Položili so venec pred spomenik v narodnoosvobodilni vojni padlih va-
ščanov v Sovodnjah, pred županstvom pa so se še slikali, tako za spomin. Praznik so popestrili še s skupnim izletom v Benečijo	|
Neutolažljivi: mama, brat in sestra E družinama
Dol, 31. oktobra 198!
en

Petdeset predstav «Piknika»
Razgovor z avtorjem, igralcem in režiserjem Andrejem Jelačinom
V dvorani zadružnega doma v Divači je bila v soboto petdeseta predstava satirične komedije Andreja Jelačina «Piknik s tvojo ženo*. Tudi tokrat je doživel «Piknik» popoln uspeh, avtorju pa so čestitali tudi predstavniki sežanske kulturne skupnosti in številni gostje. To pa je bila tudi priložnost za nekoliko daljši pogovor z Andrejem Jelačinom, režiserjem, igralcem, piscem, organizatorjem, skratka vsestranskim kulturnim delavcem.
Kako se je porodila zamisel za <Piknik»?
Že vrsto let pišem krajše humoristične tekste za gledališča in za RTV in tudi za razne priložnostne proslave v delovnih kolektivih. Naj omenim samo satirični kabaret »Preplah*, ki ga je režiral Jože Babič in serija narečnih humorističnih zapisov na sejmih Primorska razstavljaj ki so jih' in terpretirali tržaštsH igralci Berta Ukmar, Silvij Kobal in Adrijan Ru-stja. Pri «Pikniku» sem ubral novo pot, to je gledališče brez tret-
V <
Z uprizoritve »Piknika* v Divači
I poslil kot direktor gledališča v No-I vi Gorici, kjer sem bil hkrati tudi igralec, režiser in organizator, ob tem pa sem vodil še razne tečaje, predaval na učiteljišču v Tolminu itd. To so bila leta kar precejšnjega garanja, saj smo imeli letno okrog 100 terenskih predstav, vse delo okrog organizacije pa sva o-pravila sama s tajnico, ki je bila hkrati tudi računovodkinja.
In potem naenkrat v Koper?
Vzrok mojega odhoda v Koper, ni bil v tem, da bi se ustrašil težav, zlasti finančnih, saj sem jih bil navajen. Ponudili so mi pač mesto direktorja obalnih kinematografov, to je bilo nekaj novega in kar je novega me je zmeraj mikalo. Našemu filmskemu kolektivu je uspelo organizirati filmsko gledališče, ki traja še danes, razen tega pa smo si izbrali sredstva za novi kinodvorani v Kopru in Izoli. Pozneje sem presedel v študijsko knjižnico, kjer .smo se začeli prizadevati za .posodobitev ‘ prostorov in za večjo funkcionalnost. Tudi tu sem ohranil stil svojega dela, to je odpiranje v javnost. Ob polnem razumevanju družbenopolitičnih činiteljev mi je
jega, saj nastopava le jaz iif.mo-.,^ uspelo organizirati kar precejšnjo ja žena Marija Karavan.’, Vendar [ sfevftj razstav, debatnih večerov,
pogovorov z avtorji novih edicij ^ iu, Ukh dalj^.,
je kljub vsemu prisoten tudi tretji igralec, to je občinstvo, ki neposredno sodeluje.
j. .!
To je torej tisto, kaf polni dv<f rane, saj so bile doslej vse predstave razprodane?
< Kaže, da je taka dramaturška zasnova ob razgibani sceni- tvšdc gledalcem. Toda še bolj pomembna je vsebina. »Piknik* obravnava na komičen način vsakodnevne pripetljaje v družini in na delovnem mestu, gledalca zabava, sprosti in ga hkrati navaja k razmišljanju. Večina predstav je bila v delovnih kolektivih in na podeželju, torej Um, kjer se ta zvrst vse preporedko pojavlja. Nastopala pa sva tudi na gledaliških deskah.
Pravijo, da ima tvoja žena Marija kar precejšen delež pri u-spehu?
Vsekakor. Pomagala mi je pri konceptiranju in je odlična inter-preUtorka. Kot nekdanja članica novogoriškega gledališča ima za seboj okrog tisoč nastopov, gostovala pa je tudi v Trstu v glavni vlogi Sneguljčice. V svojo vlogo ko je treba neposredno konUktirati z občinstvom, se je kar dobro vživela.
Slavni slovenski igralec Dsineš Je nekoč označil gledališko kariero kot pot za vozom boginje Tali-je. Kdaj si se odločil za to pot?
Gledališče me j«?', zamikalo že, kot srednješolca ib sem večkrat nastopil na študentskih - prireditvah, poskušal pa sem tudi z režijo. Po končanem študiju na igralski akademiji v Ljubljani sem $e za-,
na ftfcdiu Koper?
prostora ter ga obogatili z radijskimi .igrami in literarnimi oddajami.
Kako ob. rednem delu ter številnih funkcijah najti čas za pisanje tekstov ter za razne javne nastope.
Že od mladega sem navajen delati načrtno in ker delam z veseljem, se tudi težave nekako prebrodijo. Kljub vsemu ostane še nekaj uric za ženo in oba otroka.
Zanima me, kako gledaš na kulturne izmenjave ob meji?
V zadnjih letih je tega kar precej, vendar še ne dovolj. Več bi lahko bilo gledaliških gostovanj ter izmenjave amaterskih nastopov, čeprav je to pogojeno s finančnimi sredstvi, ki jih na obeh straneh meje primanjkuje. Pred dnevi so mi sporočili, da bo itali-janska Drama na Reki pripravila «Piknik* v iUlijanščini. No, pri nas je še polno dramskih del z aktualno tematiko, ki bi jih lahko posredovali občinstvu v Italiji. E-nako pa velja seveda za iUlijan-ska dramska dela in za dela italijanske narodnostne skupnosti pri nas ter slovenske v Italiji. Ne bom . rekel, da smo na tem področju izmenjav neaktivni, vendar sodim, da nismo izrabili vseh možnosti.
Kako gledaš na priznanja?
Prejel sem razna priznanja, med dr&gim tudi Kosovelovo nagrado, Zdaj sj menda dokončno prisfal i| Vendar je za mene največje pri-<	.j----m ■	t ' ' Ti-iamo nsi*iu občinstva, za kate-
znanje odziv rega delam.
Tako kaže. Čeprav je bilo zanimivo tako pri filmskem podjetju
kot v študijski knjižnici, pa meje I kise amatersko udejstvujejo v kul-ir zniferaf Vleklo k mojemu a " turi
nojei
Na Radiu Ko-
vendar zmferaj' snovnemu poklicu, per delam zdaj pet let ter sem v tem času pripravil režijo okrog 100 radijskih iger ter številnih javnih prenosov. Režiram predvsem za program v italijanščini, želel pa bi, da bi si tudi v programu v slovenščini izborili nekoliko več
In kakšen nasvet bi dal mladim,
turi in tudi tistim, ki hočejo doseči kaj več?
Nasvet ne bo nov. Predvsem je treba veliko delati, delati kritično kreativno ter neprestano širiti diapazon 'znanja in razgledanosti In če sem nekoliko zloben — manj govoriti.
L. O.
L.E.A.
Lastnik G. CRISMA
Železniška postaja Prosek 5/C
Tel. (040) 225-241
4 LESENE OBLOGE IN GREDI 4 LESENA KOTNA LETEV - LETVICE 4 LES ZA GRADBENIŠTVO

ffijemcalfe'
PRIMO ROVIS
Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	naibolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostio kave 3 dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 250 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vom na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
ljubljanska banka
splošna banka koper
Vam je vedno na voljo za:
vse oblike dinarskega In deviznega varčevanja odobritev potrošniških kreditov
odobritev investicijskih kreditov občanom za pospeševanje gospodarske dejavnosti
odobritev kratkoročnih kreditov, samostojnim obrtnikom za obratna sredstva
vodenje vaših žiro in tekočih računov varčevanje za stanovanjske kredit* kreditiranje stanovanjske izgradnje vse ostale bančne posle
ZIDNE TAPETE ARTIKLI ZA SLIKARSTVO KARNISE	OKVIRJI
Bottega della Cornice
Lastnik G. LISJAK
Opčine
Proseška ul. 3
Mm
■4

m


orna
NADOMESTNI DELI KMETIJSKIH ; STROJEV
TRST
UL. VALDIRIVO 30 TEL. 040 - 88-244
NADOMESTNI DELI ZA KMETIJSKE STROJE
NA GORIVO DIZEL ALI BENCIN:	, .f
LOMBARDINI - RUGGERIN1 • DUCATI ACME
za motorne žage:
ECHO - STIHL - ALPINA - OLEO MAC
za motokultivatorje in kosilnice:
BCS - FERRARI - BERTOLINI - PINZA - BE-NASSI - GOLDONI
PO ZELO UGODNIH CENAH!
TRŽAŠKI SEJEM
31. oktober/4. november 1981
SALON - TRŽIŠČE MEDNARODNEGA TURIZMA organiziran s sodelovanjem Deželnega ravnateljstva za Turizem Furlanije -Julijske krajine
TRST
MEDNARODNI TURIZEM
Počitniška izložba
Udeležba iz tujine: Avstri|a, Bolgarija, Češkoslovaška, Egipt, Grčija, Izrael, Jugoslavija, Mehika, Poljska, Ljudska republika Kitajska, Španija, Švica, Tunizija, Sovjetska zveza.
Predstavitev potovanj: bivanja in križarjenja v Italiji in tujini, folklora, gastronomija, stanske prireditve.
Urnik odprtja: sobota, 31.10, nedelja, 1.11., torek, 3.11., in sreda, 4.11., do 20. . ure neprekinjeno. Vstopnina: 2.000 lir (znižana 1500 lir). SALON >JE ZAPRT OBČINSTVU V PONEDELJEK, 2. NOVEMBRA, KER JE TA DAN REZERVIRAN GOSPODARSKIM OPERATERJEM NA PODROČJU TURIZMA - GOSTINSTVA V ZVEZI S TURISTIČNO BORZO FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE (URNIK od 10. do 20. ure).
Danes, 31. oktobra — ob 9. uri otvoritev / ob 10. uri odprtje občinstvu / od 10. do 13. ure zasedanje o specializiranem turizmu v Furlaniji - Julijski krajini / ob 16. uri film (Mehiška turistična ustanova) / od 17. do 19. ure okrogla miza o turistični ponubi večnarodnega obsega / ob 18. uri nagrajevanje zmagovalcev fotografskega natečaja / ob 19. uri filmi (Španska nacionalna ustanova za turizem).
Jutri, 1. novembra — začetek ob 9. uri, Dan Avstrije (tiskovna konferenca ob 11. uri) / ob 12. uri filmi (Avstrijska nacionalna ustanova za turizem) / ob 19. uri folkloristična manifestacija z udeležbo avstrijskega glasbenega ansambla.
V	ponedeljek, 2. novembra — Dan Furlanije - Julijske krajine / Turistično tržišče / 10. zasedanje nacionalnega sveta FIAVET / 11. zasedanje gostincev in letoviščarskih ustanov Furlanije - Julijske krajine / od 16. do 19. ure okrogla miza o posledicah valutnih restrikcij v turizmu / ob 19. uri manifestacija Furlanije - Julijske krajine pod pokroviteljstvom Tržaške avtonomne turistične ustanove in njene obale (Grad sv. Justa).
V	torek, 3. novembra — Začetek ob 9. uri, Dan Jugoslavije (tiskovna konferenca ob 11. uri) / ob 16. uri filmi (Inturist Sovjetska zveza) / ob 17. uri filmi (Poljski urad za turizem) / ob 18. uri filmi (Bolgarski urad za turizem).
V	sredo, 4. novembra — Začetek ob 9. uri, Dan Švice (tiskovna konferenca ob 11. uri) / ob
12.15 filmi (Izraelska ustanova za turizem) / ob 16. uri filmi (Nacionalni švicarski urad za turizem) / ob 19. uri podelitev nagrad natečaja, ki ga je organiziral nacionalni švicarski urad za turizem in ki je povezan s tekmovanjem s samostrelom / od 18. do 20. ure razprava o dejavnosti križarjenja v Trstu"/ ob 20. uri zaključek razstave mednarodnega turističnega manifesta.	.
Program se lahko spremeni.
A. U. TRŽAŠKI SEJEM (P.LE DE GASPERI 4 - TELEFON 040/733201 - TELEX 460440)
TRST drevored Čampi Elisf vogal ul^ATvicmo s □
■ b!	.«< »V
O OC
Seznani 16 priložnosti bo objavljen jutri, 1. novembra, v Primorskem dnevniku
Oprema stanovanja je stvar okusa.
Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami «n široko izbiro pohištva.
Bi
Eli MIHU
TDCT Ul. Boiamontl 3 I KOI 'Ul. Di Vittorio 12
telefon: 820766 telefon: 813301
Zastopnik sedežne garniture
BUSNELLI
Varčevanje
v službi malega varčevalca
Za svoje prihranke se obrnite na naše Supercoop in prodajalne
ali pa neposredno na odsek za varčevanje
COOPERMTIVE OPERJUE
Delavske zadruge - Trst - Trg S. Giovanni 6, tel. 794275
P9!**0P«!*O hmfvnIK 5
31. oktobra 1981

KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH
Posebne usluge in posojila obrtnikom in domačinom
KMEČKA BANKA GORICA
Ustanovljena leta 1909 — Korzo Verdi 51
Telefoni: 84206/7 - 85383, menjalnica 83909, te!ex: 460412 AGRBAN
Posojila in krediti po ugodnih pogojih - urad za uvoz in izvoz plačila - inkasi - menjalnica - vse bančne operacije
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA - DOBERDOB
Nudi: vse bančne usluge - posojila - kmečka in obrtniška posojila po znižani obrestni meri - krožne čeke - plačevanje penzij - usluge za plačevanje ‘
SIP, ENEL, IVA, IRPEF, ILOR ter socialnih dajatev.
Deluje v občini Doberdob in v obrobnih občinah: TRŽIČ, ZAGRAJ,
FOGLIANO in REDIPUGUA.
Urr^k: vsak dan od 8. do 13. ure, ob četrtkih tudi popolUnp od 17. do 19. ure^ _
Varčevalci:
slovenski denarni zavodi na Tržaškem in Goriškem vas vabijo in vam nudijo nč>>boljše pogoje
4r/
▼
v
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH

Bazoviška 2 - Opčine - tel. 211120, 212494
Menjalnica - hranilne vloge na knjižice in tekoče račune - vse bančne usluge * posebna posojila po znižani obrestni meri: obrtniška, kmečka, trgovska, mala industrijska, ljudske gradnje -
vse bančne usluge.
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA
NABREŽINA
Poslužujte se vaše domače ustanove! Telefon 200186
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE s.p.a. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA <■ <■. TRST
Ul. Filzl 10 - Tel. 61446 - Telex: 460264 BANKRD
Vse bančne operacije in usluge • neprekinjena blagajna - varnostne skrinjice - menjalnica -
banka usposobljena za blagovno in devizno poslovanje s tujino.
PRIMORSKI DNEVNIK 6
31. oktobra 19S1
Načelnica varnostne službe pariškega metroja - ženska
Šef varnostne službe na pariškem metroju je od pred nekaj dnevi ženska in sicer 28-letna Nadine Joly, ki jo vidimo na gornji sliki

NOVICE Z VALUTNIH TRZISC
Dolar in švicarski frank sta se ovrednotila, zlato pa se je pocenilo
Valutna tržišča so ubrala spet novo potezo, ki obstoji v povpraševanju po ameriškem dolarju ter švicarskem franku, ki sta se o-vrednotila za dva odstotka. Baje bi bil vzrok temu položaj na Poljskem, ki se vedno bolj zapleta in zaostruje, šibka je bila nemška marka, lira je zgubila en odstotek nasproti ostalim valutam. Zlato je padlo na 422 dolarjev za unčo, srebro pa pod 9 dolarjev. Pridobila sta na vrednosti britanski funt in japonski jen, padel pa je francoski frank.
Vznemirjajoče vesti iz Poljske so ugodno vplivale na kotacijo dolar ja in švicarskega franka, potlačile pa so ostale valute. Za dolar je postalo sicer že običaj, da se ovrednoti vsakokrat, ko se razmere v Evropi zaostrijo. Glede Poljske opazovalci menijo, da bi ZDA v vsakem primeru ostale na nizki ravni, saj znašajo obresti prime ra te 18 odst., obresti zveznih obveznic 16-17 odst., obresti na področju evrodolarja pa komaj 15 odst. Federalna rezerva je vsakokrat dala razumeti, da bo še dalje podpirala visoke obresti, dokler ne bo svet ponovno pridobil zaupanja v dolar. Najvišji je bil dolar v ponedeljek, ko je veljal 1226 lir, 2,3 marke. 1,92 šv. franka in 236 jenov. Naslednje dni je sicer nekoliko padel, a je ostal še vedno pri vrednosti 1216 lir.
NAKUPNA CENA		TUJIH	VALUT	
	Trst	Celovec	Ziiricli	Beograd
	30. 10.	29. 10.	29. 10.	30. 10.
:	Ameriški dolar	1.180.—	15,90	1,35	37,71
Kanadski dolar	985.—	13,-	1,54	30,68
Nemška marka	524,—	691,—	81,88	1.643,94
Holandski fiorint	474 —	624,50	74,20	1.485,38
Belgijski frank	28.—	37,30	32,60	96,47
Danska krona	IGO,—	213,-	25,33	510,68
Švedska krona	212.—	277,50	33,16	667,86
Norveška krona	198,—	251,-	31,03	625,70
Francoski frank	208.—	274,—	32,60	652,83
Italijanska lira	—	1.29	1,55	3,10
Angleški funt	2.160.—	28.66	3,41	68,60
Irski funt	1.790.—	21,11	—	—
Švicarski frank	630.—	833,50		—	1.902,14
Avstrijski šiling	74.50	—	11,65	234,85
Japonski jen	4.—	6,60	0,83	15,81
Avstralski dolar	1.300.—	17,50	—	41,98
Španska peseia	11,25	13,60	1,90	37,76
Portugalski eskudo	15,50	21,—	2,84		
Jug. dinar: mali	23,—	34,—	4,10	—
veliki	23,50	34,-	4.10	~	
! Grška drahma	17,-	26.-		~
Ameriškemu dolarju je sledil pri ovrednotenju kanadski dolar, kar je sicer že običajno, saj velja že dolgo 80 odstotkov ameriškega. To povezavo si je treba razlagati s trgovinsko navezanostjo obeh držav, pa tudi politično sta si državi zelo blizu.
Britanski funt in japonski jen, ki sta že običajno vezana na do-
NEKAJ VTISOV S POPOTOVANJA PO KITAJSKI
Izredna harmonija med prirodo in umetnostjo ter arhitekturo
Globlje spoznavanje sicer v kratkem času ni možno, vendar lahko veliko vidiš
Še pred tremi, štirimi leti je bilo potovanje na Kitajsko nekaj izrednega. Danes pa čedalje pogosteje srečujemo prijatelje in znance, ki so obiskali Ljudsko republiko Kitajsko in pogovor o tej daljni deželi, o njenih lepotah, dosežkih in težavah, kot tudi o njenih prebi-. valcih, postaja bolj dosegljiv, hkrati pa tudi manj skrivnošten.
Če smo do nedavnega segali predusem po romanih Pearl Bu-ckove, ki je vse strahote, ki jih je doživljalo kitajsko ljudstvom vedno obarvala tudi z nekakšno romantiko, imamo danes na razpolago tudi dela pisateljice Han Suyinove, ki je po materi Evropejka, po o-č*tu pa Kitajka. Izredna je njena trilogija, ki jo sestavljajo dela Ranjeno drevo. Umrljivi svet in Poletje brez ptic. To je hkrati njena avtobiografija in biografija Kitajske. Všj. ki bi radi o Kitajski vedeli kaj več. bodo zagotovo segli tildi po njenih knjigah.
Kdor je- obsiskal Kitajsko ali točneje nekaj kitajskih mest, pa prinaša s seboj veliko lastnih doživetij in občutkov, pa čeprav je čas, ki ga človek tam preživi kot turist, tako kratek, da do globljih resnic in zaključkov ne more priti. S pomočjo dobro pripravljenih programov potovanj ter ob pomo-kitajskih vodičev pa se lahko vsakdo vrne s potovanja na Kitajsko obogaten. Sama se lahko še
Novost na knjižni polici
Nove knjige zbirke Kondor
Zbirka Kondor je v svojem 192. zvezku prinesla dvoje dramskih tekstov sovjetskega dramatika in pisatelja Mihaha Bulgakova (1S91-1940). za katerega urednik uvodne besede Aleksander Skaza pravi, da je kot Pasternak, skušal biti v času Stalina nad barierami, pa ga je zato doletela usoda preganjanega in nepriznanega pisatelja. Bulgakova poznamo tudi pri nas zlasti po romanu Mojster in Margareta, pa po dramah o Mo-lieru (igrana te pred vojno v ljubljanski Drami). Pasje sfce in komediji Ivan Vasiljevič. Sedanja izdaja prinaša dvoje odrskih tekstov in sicer igro Škrlatni otok ter dramo Zarota svetohlincev, Moliere. Deli sta prevedla Milan Bajt in Drago Jesih, spremna beseda je delo Aleksandra Skaze.
Kot 193. zvezek Kondorja je pri Mladinski knjigi izšla knjiga znanega hrvatskega klasika Ksaver-ja šandorja Djalskega: Pod starimi strehami. Gre za pripovedno delo. ki ga je Djalski pisal vse življenje, v njem pa je upodobi! življenje plemstva na Hrvaškem, poezijo zagorskega sveta in vse pomembne spremembe v življenju sredi petdesetih let preteklega stoletja. Delo je prevedel Severin Šali. ki je napisal tudi spremno besedo o delu in pisatelju.
Zvezek Kondorja; ki nosi oznako 193. pa prinaša prevod iz italijanske proze. Gre za prevod (Nedeljka Pirjevec) enajstih novel .Luigija Pirandella. ki jim je spremno'besedo napisal Jaša Zlobec in v njej predstavil pisatelja ter njegovo prozo.
posebej zahvalim prijateljem - fizikom s pekinške univerze, ki sem jih spoznala v tržaškem mednarodnem centru za teoretično fiziko. Na Kitajsko sem odpotovala s precejšnjim znanjem o načinu življenja današnjega kitajskega človeka.
Naše potovanje se je začelo v Ljubljani, kjer smo od vodiča Dragota želeli zvedeti kaj več o programu. Seveda smo bili o vsem obveščeni šele ob prihodu v Peking. V Beogradu so se nam pridružili še nekateri Jugoslovani, tako da nas je bilo vsega skupaj 35 in vzdušje je bilo kar prijetno.
Polet od Beograda do Pekinga jo bil zelo miren, prijeten. Le uro ali kaj več smo se ustavili v za nas pravljičnem Dubaju, ki pa je manj pravljičen za tiste, ki se ne ustavijo le uro kot mi, pač pa v tisti vročini živijo in delajo. Naš polet je bil prijeten, ker smo zaradi razlike v času leteli ves čas podnevi in je bila vidljivost dobra. Škoda, da uslužbenci JAT niso niti pomislili na to. da bi nam povedali, nad katero di žavo letimo. Le tu pa tam se je kdo od nas opogumil in vprašal, sicer pa smo si pomagali z zemljevidi.
V Peking smo prispeli pozno zvečer in po 15-uruem sedenju v letalu smo že sanjali o dobri postelji. Ko smo s ploskanjem odgovorili na pozdrav uslužbenca Radia Peking Li Cianga, smo želeli zvedeti tudi, kje je naš hotel. Li in Drago pa sla se nekako obotavljala in razumeli smo, da ni v središču mesta. Nikoli nismo zvedeli, koliko km je mestece Žouksijan od Pekinga. Vsekakor nad 100 km. Za Kitajsko je to seveda malenkost. Mi smo bili drugačnega mnenja. Vsaj prvi dan. Na srečo je bilo med nami nekaj takih, ki so se znali o vsem pošaliti in smo pot do hotela preživeli tudi v šali in smehu. Ko pa smo videli hotel Žuksian turist, hotel z nizkimi tipično kitajskimi hišicami vrtički in vodometi, smo se potolažili. Tudi sprejem in postrežba sta omembe vredna. Še bolj pa smo bili veseli hotela izven Pekinga, ker smo si pobliže ogledali življenje na podeželju, življenje kmetov. Žuoksijan z okolico je bilo najrevnejše mesto, kar smo jili videli, kljub temu pa je bilo mesto in tudi vasi skozi katere smo se vozili, čisto in urejeno, vsaka ped zemlje pa obdelana. In tudi prebivalci se niso v ničemer razlikovali od tistih, ki smo jih videli na poznejšem potovanju po bogati pokrajini, ki se razteza od Šanghaja do province Jangsu, bolje do Nankinga.
Ob Žuksijana do Pekinga smo si vsako jutro ogledovali vrvež na cesti, namreč tovornjake, avtobuse, kolesa in razne vozove in vozičke. v katere so vpreženi voli, osli ali enostavno človek. Promet je nepopisen. Čeprav je res, da so Kitajci mirni in skoraj vedno nasmejani, toliko bolj bučna je njihova uporaba klaksonov in zvoncev koles. Morda je bilo hupanje in zvonjenje v Pekingu le malo bolj živo od tistega v Šanghaju, ki je bilo izredno živahno in veselo. Takšno pač, kot so Šanghaj in njegovi ljudja. • ’
Lepote parkov, templjev, palač tudi grobnic, Kitajskega zidu in vsega ostalega, kar ymo videli, vsekakor ne bomo pozabili. Manj smo se obogatili glede zgodovinske važnosti, ki jo imajo vsi ti spomeniki in kraji. To pa predvsem zato, ker za poglabljanje v vse to ni bilo časa, in pa zato, ker so kitajski vodiči še premalo priprav-
ljeni. da bi odgovorili na prav vsa vprašanja. Če pa česa ne vedo, to kar odkrito priznajo. Ker so Kitajci tako avtokritični, je upati, da se bodo te pomanjkljivosti kaj kmalu popravile.
Ko nam je Li Ciang prebral program bivanja v Pekingu, sem imela občutek, da nam bodo pokazali preveč parkov. Pozneje pa se je izkazato, da je prav v parkih vs'e. kar tiha zgodovinski ali kako drugačen pomen. Tako je bilo veliko zanimivega v parku Ksing-šan torej v parku dišečih gričev. Park so si zamislili že v času kraljestev Liao in Jin, povečali pa so ga v obdobju dinastije Kving, ko so mu dodali še Park mirnega zadovoljstva. Zaradi svoje bogate flore in gozda je prijeten v vseh letnih časih, jeseni pa je paleta barv izredna. Nad vsem se dvigajo konice pagod in vil. Ene so iz pološčene opeke, druge lesene, vse pa so v živih barvah. V Templju modrih oblakov smo si ogledali dvorano 501 Bude. Vsi kipi so pozlačeni in vsak kip se razlikuje od drugega.
Sprehod po Parku poletnega dvorca, ki je ob jezeru Kunming nam je ponovno odkril izredno harmonijo med naravo, kitajsko umetnostjo in arhitekturo. Od obrežja jezera do vrha Hriba dolgega življenja se dvigajo druga nad drugo zgradbe v starem kitajskem slogu.
Imena dvorcev, templjev in paviljonov so kot drugod nekako nežna in, sladka, kot na primer Paviljon oznanjanja punnadi. Hiša rožnega sončnega zahoda. Dvorec krepostne harmonije, Dvorana radosti itd., itd.
Nekaj izrednega je obisk dela Gugonga, muzeja paiač, ki je v zgiadbah nekdanjega cesarskega dvorca, ki je bolj znan ko‘t Prepovedano mesto. Dvorec je bil dograjen pred 560 leti in je do leta 1911, ko je tam živel zadnji cesar iz dinastije Kving, v Prepovedanem mestu živelo 2-1 vladarjev. Zgradbe in vrtovi dvorca pokrivajo površino 720 tisoč kvadratnih metrov, v zgradbah je skupno 9.000 sob oziroma prostorov. Nekatere sobe in dvorane so- ostale opremljene z originalnim pohištvom, v drugih pa si obiskovalec more ogledati zbirke dragocenih predmetov in draguljev, tipičnega kitajskega slikarstva, bronaste predmete in predmete umetne obrti iz dobe dinastij Ming in Kving.
O kulturni revoluciji sem veliko izpraševala in veliko tudi izvedela. Sedaj pa se zavedam, da nisem pomislila na to. da bi vprašala, kdo in kako so rešili Prepovedano mesto in vse dragocenosti v njem pred uničujočo silo «rdečih straž*.
O. CUPIN
(Nadaljevanje drugič)
lar. sta se ovrednotila za poldrugi odstotek.
Švicarski frank je bil tudi ta teden vroča valuta tedna, saj velja že 646 lir in se je samo ta teden ovrednotil za dobra dva odstotka. Značilno za švicarsko valuto pa je, da pridobljeno vrednost tudi obdrži, kar se ne dogaja z dolarjem in zlatom, ki stalno nihata. Ta teden je bilo opaziti prelivanje kapitalov iz francoskega franka in nemške marke v švicarski frank, ki je ubral svoio pot in se oddaljil od marke. Za eno marko se je dobilo v Zueri-chu le 0,82 šv. franka.
Marka je bila na tržiščih šibka, kar je treba pripisati notranjim dejavnikom in zaostritvi dogodkov na Poljskem.
Lira se je ošibila nasproti dolarju, a je ostala v prejšnjem razmerju z marko. Kot običajno, se je lira tudi tokrat oprla na najšibkejšo vodilno valuto.
Zlato je padlo ta teden od 432 na 422 dolarjev za unčo, kar znaša dobra dva odstotka. Gram te kov:ne stane v Mi'anu 16.500 lir, v Zuericbu pa 25.6 franka. Pravijo. da je cena zlata padla zaradi okrepitve dolarja, ki je postal takorekoč gospodar tržišč. Tudi cena srebra je padla in sicer pod 9 dolarjev za unčo, za gram te kovine pa je treba v Milami dati 360 lir.
Dobro sta se obnesla na tržiščih avstrijski šiling in holandski flo-rint.
(srsl
VZHODNOEVROPSKE	VALUTE
30. S. 1981 Sovjetski rubelj	. 310,-
Poljski zlot	1.50
češka krona	42.—.
Madžarski forint	29.-
Romunski lej	25,—
Bolgarski lev	330.-
Turška lira	6.—
DRAGOCENE KOVINE	
29. 8. 1981	Nakup Zl A'J n	Prodaja
Milan (g)	16.950 ZLATO	17.100
London (unča) 424,75 dol. 425,50	
SREBRO	
Milan (kg) 359.100 PLATINA	367,300
Milan (g)	16.150	16.450
V vili Manin razstava «11 sentiero dci milic draghi»
Vse do 15. novembra bo odprta razstava «li sentiero dei miV.e draghi*, ki so jo priredili tržaški Mestni umetnostni in zgodovinski muzeji v vili Manin v Passarianu. S podnaslovom cViaggio, viandan-ti, donne e sogno ne! mitoz nas razstava vodi v daljne, mitične in fantastične dežele Daljnega vzhoda, v Indijo, na Kitajsko in Japonsko. Pobuda, ki nekako ideino sledi razstavi iz leta 1977 zStampe Giapponesi*, naj bi bile pogled v preteklost teh dežel, ampak tudi fantastično potovanje v lepoto in čar orientalskega življenja in njegovih mitov.
Tako nam razstava «■pripoveduje» o počasnem, več stoletij trajajočem «odkrivanju» teh dežel, o Aleksandru Velikem, ki je postavil idejne meje poznanega sveta na Gibraltarsko ožino in za teko Ganges v Indiji, o starih popotnikih, kot so Marco Polo, Odorico da Pordenone ali Jean de Medville, ki so nam prvi posredovali novice iz dežel «na koncu sveta*, kjer naj bi bilo vse dovoljeno.
Razstava nato analizira odnose, ki so nastali med Vzhodom in Zahodom, globoko prelomnico, ki je nastala med evropsko civilizacijo in zibelko sveta, kot jo nekateri imenujejo. Nadalje se ukvarja z vplivi, k> jih je vzhodna civilizacija imela na zahodno, ko se je končno odprla, in to velja predvsem za Kitajsko in Japonsko, *revolucionarnim» in kvarnim življenjskim navadam Evrope.
Poleg zgodovinskega in tako rekoč znanstvenega materiala, kot so zemljepisne mape, stari dokumenti in zapiski, so razstavljeni tudi umetnišlci in obrtniški predmeti. To so bogato kitajsto, tatarsko in japonsko orožje, dragocene slike, ženski predmeti za lepotičenje, pohištvo, itd. Nekaj je tudi rekonstruiranih sob z izvirnim pohištvom. Vsi pomembnejši predmeti prihajajo skoraj izključno iz bogatih tržaških zasebnih zbirk, manj iz raznih muzejev. V Trstu imamo bogate <vzhodne* zbirke zaradi trgovanja, ki ga je nekoč imel pristaniški Trst z Vzhodom.
Posebej pa moremo govoriti o rekonstrukciji rmandales, to je mističnega zraka, ki omogoča stik med. človekom in bogovi. Krog, ki vsebuje kvadrat s it rižem, je simbol povezave med človekom in bogovi. pot, po kateri pride človek do samega sebe in'do' lastne usode. To je simbol rjzvira*. ki je skupen za vse filozofije in reii-ffVe.
Razstavo spremlja bogat katalog. ki ni samo vodnik ampak posreduje vse potrebne informacije o zgodovini in umetnosti, kot samostojna knjiga. Nadzorstvo nad razstavo in pripravljalnimi deli je imela dr. Laura Rvaro Losen. Prostore v vili Manin je ponudila dežela Furlanija - Julijska krajina in kljub temu, da bi tržaška občina rada sprejela v gostu razstavo v Trstu, je to precej problematično. posebno zaradi pomanjkanja nekega primernega prostora. To je edinstvena oriložnost torej, da si razstavo ogledamo v vili Manin, če tega nismo še storili. BARBARA GRUDEN
Kakšne revije pravzaprav kupujejo in berejo ženske v Italiji? Vprašanje se zadnje čase precej pogosto pojavlja, saj je nekekšen «leit-motiv» raznovrstnih srečanj, ki jih v različne namene in pod raznimi naslovi prirejajo po Italiji.
Posebne analize, sad znanstvenih raziskav, o katerih je bilo na kratko že nekaj zapisanega, naj bi nesporno kazale, da so Italijanke v zadnjih letih precej «napredo-vale», točneje, da «se je njihova kulturna in splošna raven nedvomno dvignila in je na evropski, če že ne na severno ameriški ravni*.
Prav gotovo se je precej spremenila, toda če se vprašanja lotimo z druge, bolj komercialne plati, takoj ugotovimo, da je upadla prodaja tistih, klasičnih »ženskih revij*, ki so se vsebinsko bolj angažirale, medtem ko se je povečala naklada najbolj tradicionalnih, v negativnem pomenu besede, revij, namenjenih ženskah.
Podatke o prodaji ženskih tradicionalnih revij pod to oznako pojmujemo revije, ki jih izdajajo velike založbe, ne pa revije, ki so glasila komponent ženskega gibanja ali političnih strank — je objavila revija «Prima comunica/.ione*. to je specialistična revija za vprašanja sredstev množičnega obveščanja.
Iz številk, ki jih navaja, je takoj razvidno, da je v zadnjih dveh letih najbolj občutno padla prodaja tistih revij, ki so med običajne reklame in številne strani, ki so posvečene modi, uvrstile precej pogumno in v pravem feminističnem
duhu napisanih člankov o ženski problematiki.
Najdražja je takšno izbiro — do takšnih vsebinskih zasnov posamezne revije namreč nikoli ne pride slučajno, čeprav so večkrat prehodi iz starega v novo precej zabrisani in nevsiljivi — plačala «Amiea», ki je v dveh letih izgubila 19 odst. prodanih številk.
Samo zapol odstotka na boljšem «Annabella», ki pa se je precej kasneje odločila za vsebinsko poglobitev novinarskega dela revije. Še najmanj — približno 2 odst. — je med «tremi velikani* italijanskih ženskih revij pri prodaji izgubila «Grazia», ki pa je tudi ostala najbolj zvesta staremu klišeju.
Popolnoma nespremenjena, razen nekaj potrebnih oblikovnih »modernizacij*, pa je ostala des-ničarsko-katoliško usmerjena »Gio-ia», ki lahko med svoje zasluge zapiše tudi izredno nazadnjaška stališča, ki jili je edina med ženskimi revijami zagovarjala med kampanjo za zakon o razporoki. Vendar jo je ženska publika v zadnjih dveh letih nagradila z rahlim poviškom, pa čeprav le za obilnega pol odstotka.
V desetletju, ki naj bi ga v Italiji, vsaj kar zadeva žensko problematiko, zaznamoval feminizem, pa so se razbohotile prav tiste ženske reviie, ki jih novi duh ni niti oplazil. Tako se je okrepil položaj revije »Confidenzc*. ki je boli plehke zasnove, še občutneje se je zvečala predaja skandalistično klepetave «Eve Express», medlem ko je razširjenost »Novelle 2000», ki živi na račun roza obarvanih škan-dalčkov iz sveta VIP-ovih posko-
čila za več kot 25 odst.
Za založnike je razlaga podatkov zelo enostavna: glavni krivec je feminizem, ki je pogubil «resne» revije, po drugi strani pa «si običajna in povprečna italijanska ženska želi običajnih in povprečnih revij*.
Tako bere tisti, ki mu je Sveto pismo računica, redakcije obtoženih revij so drugačnega mnenja, kakor so tudi povedale na posebnem srečanju, ki je bilo pred kratkim v Milanu. V prvi vrsti so ugotovile, da založniki ženskih revij navadno ne prebirajo, temveč osredotočijo vso pozornost dobičkom, ki so jih takšne revije do nedavnega prinašale.
Nikoli namreč niso založniki na trgu zaščitili ženskih revij, kot so na primer storili za druge revije, ki jih izdajajo, kajti ramo tako je njihova ceila skokovito rasla. Nasprotno, isti založnik izdaja več ženskih revij, in podpira tisto, ki gre bolj v prodajo, ne glede na kakovost ali na razlike, ki so že v zasnovi med raznimi revijami.
Dokaz, da ima založnik, ko gre za ženske revije, težko roko, je tudi bliskovita odstranitev glavne urednice revije »Arniča*, ki ima že moškega urednika, da bi jo »spravil v tir*.
Vzroki so torej drugje, najprej v ceni. Lepo opremljene revije so namreč drage, saj istočasno upada tudi splošna prodaja revij. Potem morda še zaradi dejstva, da so si revije precej podobne in si zato med sabo konkurirajo.
In še tretji razlog: z branjem «lrch velikih* revij so italijanske ženske toliko dozorele, da so za
čele raje segati po bolj angažiranih revijah, po tistih, ki ne rabijo tako privlačne preobleke, da bi šle v prodajo.
Čeprav je tudi to samo delna resnica, kajti žensko bolj angažirani časopisi in revije so prav v tem začeli stremeti po oblikovno bolj izdelani obliki, kar z drugimi besedami pomeni, da so začeli objavljati reklame.
Usodo ženskih revij bo torej spet urejeval denar: brez njega seveda ne gre, čeprav so stopnje pogojenosti precej različne. V to so globoko prepričane urednice bivše revije in sedanjega dnevnika «Quo-tidiano donnav, ki od 17. oktobra spet izhaja. O položaju feminističnega tiska v Evropi nasploh in posebej v Italiji so nadalje spregovorile na srečanju, ki je bilo pred kratkim prav tako v Milanu.
iAlternativni* ženski tisk, če ga lahko še tako imenujemo, se torej, Kljub težavam, krepi, tradicionalni pa je spet pred težko izbiro, kaj storiti. Za urednice ni dvomov, «poti nazaj ni», pravijo, založniki pa so pokazali, da so drugačnega mnenja. Vsekakor pa se niti kup ci s svojimi izbirami niso najbolj izkazali.
Vendar pa večjega povpraševanja po «šunt» revijah ne bi bile krive izključno ženske: po raznih »Novellah 2000» in «Evah Espress* naj bi segali tudi številni moški, še več, nekatere neuradne statistike naj bi celo kazale, da so za porast «kvivi» samo moški, ki si v vedno večji meri skušajo žago toviti »kratek in nedolžen beg iz vsakdanje stvarnosti*.
(bp)
PODATKI, KI JIH JE OBJAVILA REVIJA PRIMA COMUNICAZIONE
Katere revije bere ženska v Italiji?
Splošna raven naj bi se bila dvignila na evropsko raven in še eez, vendar...
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Joe Gillard - TV film
10.30	Družina Mezil - risana serija
11.15	Velike bitke preteklosti 1805 Trafalgarska bitka
12.00	Doctor \Vho - 4. in zadnji del
12.30	Leto tisoč
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Zakaj greš v kino?
14.30	Anfitrion - 1. del
16.05	Družina Mezil - risana se
16.30	Teci in beži Buddy - TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Zdravo, dedek 17.55 Risanka
18.10 Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Posebna oddaja iz parlamenta
13.50	Happy circus - v teku od daje TV film iz »arije «Happy days»
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 1
20.40	Fantastico 2 - zabavno glasbena oddaja
22.00	Dokumentarna oddaja Kako se formira umetnik, igralec? Kaj ga žene v to smer? Na katere težave bo naletel? Kaj vse mu nudi bodočnost, ko prejme diplomo?
Današnja oddaja bo govorila o skupini diplomiranih igralcev, ki prihajajo iz najbolj prestižne gledališke šole v Rimu, z državne akademije za dramsko umetnost. Gre za pet igralcev, za pet morebitnih umetnikov in za režiserja. ki se nekega večera znajdejo v čudovitem, a praznem gledališču
22.50	TV programi za prihodnji teden
23.05	DNEVNIK in Vremenske razmere
23.30	Šolska vzgoja
Drugi kanal
9 50 Srečanje z opero:
Norma - glasba V. Bellinija
12.30	Renlay
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
14.00	Šolska vzgoja
14.30	«Si'ida nelTalta Sierra* -film
16.05	Komični film
16.15	Ml barattolo*
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	TV programi za naslednji teden
18.05	DNEVNIK 2 - Dribbling
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	Dober večer z .. .
Al dom in Carlom Giuffrejem
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40	Zgodba Divjega zahoda
- TV nadaljevanka 21.35 eAdelescenza torbida* - film Ote,, koncu, DNEVNIK 2
Tretji kanal
17.15	Vabilo
Rdeči potni list - film 18 45 TV programi za prihodnji - teden
'9.35 Programi tretje TV mreže
20.05	30 let italijanske televizije
20.40	cLa cerfosa di Parma* - 2.
epizoda
Smo pcr.oyno v Parmi. Fa brizio mora odsedeti v parmskem. zaporu veliko kazen, ki mu je bila izrečena zaradi umora tek-
meca v ljubezni, V res niči pa ne gre za to ka zen, pač pa sedi zaradi svojih političnih načel, ki niso v skladu z načeli vla člajočih krogov. Vendar Fa briziu zapor ni tako nežno sen, ker se je zaljubil v guvernerjevo hčer Cielio Njegova teta pa ga skuša na vsak način rešiti in za to si pomaga tudi s Cie lio, da bi razbrzdanega mladeniča rešili. In Fabrj zio dejansko pobegne, gu verner ali povetinik zapora pa izgubi svoje mesto. Nje gova hči Clelia, ki je prav zaprav kriva temu. se za obljubi, da noče več vide ti Fabrizia. pa čeprav ga ima rada, zato pristane na poroko z rrarkijem Cre sepnzijem, čeprav ga ni ma rada
21.45	Beseda in slika
22.25	DNEVNIK 3
23.00	Speciale Pom
JUGOSLOVANSKA TV Liubliana
8 00 Poročila
8.05	Glasba za cicibane:
Naša četica koraka 8.20 Lolek in Bolek - risana se rija
8.30	Nihče kakor jaz - mladinska serija
9.00	Jelenček - otroška serija
9.30	Šesti krog - izobraževalna oddaja
10.00	Župan v Castelbridgeu - na daljevanka
11.15	Poročila 1615 Košarka:
Iskra Olimpija - Zadar
17.50	Potovanje Charlesa Danvina - dokumentarna serija
18.50	Naš kraj: Lokavec
19.05	Zlata ptica: Kmet zvezdo gled
19.10 Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Naše srečanje
Oddaje Naša srečanja se nadaljujejo, vendar so ne koiiko spremenile svojo vse bino. V dveurni oddaji, ki jo bodo prenašali neposred no iz studia, bo vedno po dvajset različnih prispev kov. Kot doslej bo oddaje vodil Mito Trefald
21.40	Modni utrinki
21.45	Sibirijada - 2. del sovjet skesa filma
23.25	Kažipot
23.45	Poročila
Koper
13.25	Nogomet: Zagreb Dinamo
17.15	Košarka:
Borac - Crvena zvezda
13.45	Film - ponovitev
20.15	TVD - Stičišče in Dve mi miti
20 30 Hinnoza - film ■22.00’ TVD - Danes 22.10- Ptice roparice film Ob koncu TVD - Danes
Zagreb
18.45	Ko sem bil vojak 1‘evanta
20 09 Deps - film
22.00	šalioVski komentar
22.15	Sorodnica Rahela
ŠVICA
13.00	Danes je sobota 19 10 Glasbena oddaja
20.40	M a traversata di Parigi* film
nada
TRST A
7 00, 8.00,10.00, 13.00.14.00,17.00, 19.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tudi starost je lahko lepa; 3.45 Glasbene skice; 9.30 Jaz ženska, žena, mati, gospodinja; 10.10 Koncert: Poldnevniški razgledi: 11.30 Izbrani listi; 12 00 'Nas amv ziitra danes in jutri - Oddaja o Reziji - Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik; 15.00 Zaenitn s črko «A»; 17.10 Mi in glasba: deželni solisti in zbori: 18.00 Mali oder: Kristina Vrhovec - Emil Smasek: »Burka o jezičnem dohtarju*; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30,15.30,16.30,17.30, 18.30 Poročila; 6 00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.32 Count down; 9.15 Knjiga po radiu: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . ..; 10.32 Glasbeni odmor in horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in na-
Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UK\V - Beli križ 97;7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz
sveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Radijska priredba;	12.05
Glasba po željah;' 14.33 Srečanje s . ..; 15.45 Orkester Borghesi;
16.00	Istrski akvareli: 16.10 Italijanski zbori; 16.32 Glasbeni vikend; 16.55 Pismo iz ..
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 13.05
Srednji val 516,4 metra ali 549 kilohertzov UKVV - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKVV - Nanos 88,6 MHz
Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Spored domačih viž in napevov;
14.00	Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Sobotni piknik; 16.15 Jugo-ton; 16.30 Primorski dnevnik;
RADIO 1
7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 12 00.13.00
14.00,	13.00, 17.00. 19. Poročila;
6.00	Kanal ena; 6.08, 7.40 in B.45 Giasbena kombinacija; %2 ■ 10 (j? Radijski variete; 10.15 Osebnosti in dogodki med zgodovino in mi tom; 10.45 Srečanje z Mino: 11.30 - 12.03 Black out; 12.30 Oddaja o kinematografiji; 13.30 Rock gias ba; 14.03 Koncert za humorista in orkester; 15 03 Zabavno - glasbe na oddaja; 16.25 Mi kot vi; 17.03 Napotki za avtomobiliste: 17.30 Nove plošče; 18.30 Objektiv Ev ropa; 19.30 Koncert jazz glasbe;
20.00	Black-out; 20.40 Glasbeni od mor; 2103 Z kakor zdravje: 21.30 Glasba; 22.00 Radijska priredba; 22.28 Radijska drama; 23.03 Tele fonski klic.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9 30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19,30 Ppročila; 6.00 - 8.45 Prete kla leta; 8 55 Zaročenka - radij ska nadaljevanka; 9.32 in 10.13 Neposredni prenos s planeta Zemlja; 11.00 Lestvica LP; 12.48 Življenje danes; 13.41 Sound -Track, glasba in kino; 15.00 Sre če Evrope:, kratko potovanje v Beethovnov svet; 15.42 Hit pa rade; 16 32 Izžrebanje loterije; 17.02 Radijska priredba; 17.32 Srečanje z gledališčem; 19.50 Protagonisti jazz glasbe; 21.00 Rim ski koncerti: 23.10 Glasba ponoči James Last in njegov or kester.
LJUBLJANA
6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00.	14.00, 15.00, 19.00 Poroči la; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8 08 Pionirski tednik; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Pojo amaterski zbori; 10.30 Sobotna matineja; 11.05 Zapojmo pesem; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Zapojte z nami; 12.10 Godala v ritmu; 1230 Kmetijski nasveti: 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Iz naših kra jev - Iz naših sporedov; 13.20 Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Glasbena panorama; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18 00 škatlica z godbo; 18.30 Zborovska pesem mladih, Koncertna priredba narodnih pesmi; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena: 20.00 Sobotni zabavni vpčer; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini.
PRIMORSKI DNEVNIK 7
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
31. oktobra 1981
ROKOMET
' «Tl'RNIR ALPE-ADRIA*
Slovenci zanesljivo premagali Avstrijce
Mladi «azzurri» pa so izgubili proti Švici
♦
RIMINI — Včeraj se je v Rimi- mo zaradi svojega nogometnega liju začel peti mladinski rokometni znanja, ampak tudi zaradi škandala
♦Turnir Alpe-Adria», na katerem je doslej štirikrat zmagala reprezentanca Slovenije, enkrat pa je bila uspešna Italija.
V včerajšnjem, prvem kolu, je Slovenija zanesljivo premagala reprezentanco Avstrije z 32:27 (15: 13), čeprav je v začetku srečanja imela nekoliko težav, da je strla polet nasprotnikov. Avstrijci so namreč nepričakovano povedli s 7:7, nakar so se slovenski predstavniki «prebudili*. stanje najprej izenačili in nato zanesljivo povedli. Njihova naj več ja prednost je znašala 7 zadetkov razlike, naposled pa so zmagali s petimi goli.
Najboljši strelci v vrstah Slovenija so bili Čotar, ki je dosegel 6 zadetkov, ter Toplak, Čermelj in Mahnič, ki so jih dali po pet.
Italijani so se včeraj izgubili proti Švicarjem. Le ti so namreč zmagali s 26:16 (12:7).
Danes bodo «azzurri» igrali proti Sloveniji.
SPORED DANES, 31. 10.
17:00: Avstrija - Švica 19.00: Italija - Slovenija JUTRI, 1. 11.
9.30: Italija - Avstrija 11.00: Slovenija - Švica
glede nogometnih stav, je Udinese odštel še neznano vsoto denarja in odstopil Perugii igralca Baccija.
Poleg tph dveh igralcev si je Udinese zagotovil še veznega igralca Bacchina iz Barija in napadalca De Giorgisa iz Catanzara. Seveda je Udinese nekaj igralcev tudi odstopil. Petrella bo namreč odslej i-gral za Venezio, De Agostini za Trento, Billia za Treviso, Cinquetti za Lecce in Spigariol za Giuliano-vo. Videmčani so tudi odstopili Pordenonu veznega igralca Vriza, toda kaže, da ni igralec preveč zadovoljen z novo sredino, zato je njegov prestop k novi ekipi še v dvomu.
Tudi druga društva niso stala med prestopnim rokom križem rok. Milan si je zagotovil branilca Ventu-rija, ki je doslej igral za Brescio, Cagliari je ojačil svoje vrste z nakupi veznega igralca Canzija (prej Avellino) in napadalca Gorettija (prej Perugia).
NOGOMET
V PRVENSTVU DRUGE AMATERSKE LIGE
JUTRI NA PROSEKU DERBI PRIMORJE-BREG
Zarja in Kras bosta igrala v gosteh - V1. AL Vesna pred težko nalogo V 3. AL Gaja za vrh lestvice - Sovodenjci za ohranitev prvega mesta
1.	AMATERSKA LIGA
V	jutrišnjem sedmem kolu bo kriška Vesna opravila letošnje najdaljše gostovanje in sicer v obalni turistični center Ldgnano.
Lignano — Vesna
Po petih zaporednih remijih je enajsterica Lignana prav prejšnjo nedeljo izgubila v Gradežu. Zato je povsem razumljivo da bodo domačini tokrat igrali precej zagrizeno. Za Vesno bi bila torej, kljub kočljivemu položaju na lestvici, ena točka že lep uspeh.
2.	AMATERSKA LIGA
V	središču pozornosti jutrišnjega kola bo nedvomoma derbi na Proseku med Primorjem in Bregom. Zarja in Kras pa bosta igrala v gosteh.
Primorje — Breg
Pred jutrišnjim derbijem smo se obrnili do trenerja Primorja Severina Kozino in mu zastavili nekaj vprašanj.
*Po petih tekmah ima Primorje le pel točk. Si kaj takega predvideval?»
♦Upal sem vsekakor nekaj več, vendar ne mnogo. Začeli smo z ve-
liko zamudo, saj so nekateri nogometaši prišli ko je bilo prvenstvo že v teku in zato smo praktično prve tri tekme darovali nasprotnikom. V zadnjih dveh nastopih pa smo pokazali viden napredek in zato sem optimist. Slabemu startu je torej v glavnem botrovala zamenjava nogometašev.*
♦Res, prišlo je mnogo novih nogometašev, kje pa tiči vzrok, da jih je po Racetovem memorialu precej zapustilo društvo, med temi tudi nekaj naših nogometašev?»
«Že od samega začetka smo sporazumno z odborom sklenili, da je treba ekipo nekoliko ojačiti, vendar so bili odborniki precej zaposleni z Racetovim memorialom in zato je do tega prišlo s prejšnjo zamudo. Kar se tiče nogometašev, ki so zapustili društvo, smo se z vsemi prijateljsko pustili, nove pa smo prijazno sprejeli. Mislim torej, da je vse v najboljšem redu.* cMnogi menijo, da je Primorje v krizi. Je to res?*
«To ni res, kajti po začetni zmedi je ekipa odločno reagirala in če bodo vsi nogometaši vztrajni, bo ta ekipa lahko dala proseškim na-

KOŠARKA
V PRVENSTVU C-l LIGE
ALŽIR — Alžirija in Italija sta ha mednarodnem rokometnem sre-1 Čanju v alžirski prestolnici igrali I neodločeno 20:20 (8:9).
nogomet
«JESENSKA BORZA*
Udinese zopet zelo podjeten
V četrtek se je končal jesenski prestopni rok. Med društvi, ki so njla na borzi najbolj aktivna, je nji gotovo Udinese. ki je skušal ojačiti svoje vrste po slabem začetku prvenstva. Kaže. da je Vi-demčanom namera uspela, saj so si zagotovili nekaj dobrih igralcev.
Posebno pomembna sta nakupa branilca Galparolija iz Brescie in veznega igralca Casarse iz Perugie. Galparoli je Videmčane dokaj drago stal, saj so le-ti dali Brescii v zameno branilca Fanesija in napadalca Cozzello, ki je doslej igral Za Treviso, poleg seveda prečejšJ njega kupčka milijonov. Za Gasar-s°, ki je znan širši javnosti ne sa
Jadranovcipred drugo zmago?
Drevi ob 20.30 bodo v tržaški športni palači igrali proti Vicenzi V Jadranovem taboru optimistično razpoloženje - Že od začetka odločno
Jadranovci bodo drevi zopet igrali pred svojim občinstvom. V drugem kolu prvenstva C-l lige se bodo namreč drevi v tržaški športni palači ob 20.30 spoprijeli s peterko Vicenze.
Drevišnji gostje naših košarkarjev so v prvem kolu doma premagali moštvo Sacro Cuore iz Trevisa in za nameček z enako razliko petih točk kot jadranovci peterko Li-da iz Benetk.
Košarkarji iz Vicenze so jadra-novcem v glavnem že poznani.. Splichalovi varovanci so jih namreč v prejšnjem prvenstvu dvakrat premagali. To pa seveda ne pomeni, da bodo naši danes pred lahko nalogo. Nasprotno! Že lani so morali naši košarkarji biti težek boj, da so lahko’ strli"'odpor tega moštva, ki je v> glavnem sestavljeno z visokimi igralci.
Na dlani je, da bodo morali jadranovci drevi proti moštvu iz Vicenze igrati že od vsega začetka s polno paro. Podvig, ki jim je u-spel v prvem kolu, da so nadoknadili kar 22 točk, zaostanka, bo težko ponoviti ne samo drevi, temveč tudi v vseh ostalih tekmah. Zato bo potrebno nasprotnika že od uvodnih potez odtočno napadati, vsiliti mu svoj sistem igre in predvsem ne ponoviti neverjetnih napak, ki so se porajale v prvem polčasu č srečanju proti Lidu.
V Jadranovem taboru vlada pred današnjo tekmo optimistično razpoloženje. Sobotna zmaga je vsem igralcem vlila nove samozavesti in poguma.
Verjetno pa bodo v tem, drugem kolu odločilno vlogo odigrali sijajni Jadranovi navijači. V srečanju proti Lidu se jih je v tržaški športni palači zbralo skoraj 1.000. Tudi dre-’ vi je pričakovati najmanj tolikšen obisk. Vodstvo Jadrana pa obenem pričakuje, da bodo navijači blizu svojim košarkarjem tudi na gostovanju v Reggio Emilii, kjer bodo jadranovci gostovali v soboto, 7. novembra. Kdor bi želel pospremiti jadranovce na sobotno zelo težko gostovanje (in pomoč navijačev bo v Reggio Emilii seveda odločilna), se mora že danes prijaviti pred tekmo v športni palači.
tegoriji do 95 kg osvojil Antonio Pe-rissa, za Jugoslavijo pa v kategoriji do 60 kg Štefan čuk.
Ascoli - Como	1
Bologna - Cesena	1
. Catanzaro - Milan	X
Fiorentina - Torino	1
Inter - Genoa	1
Juventus - Roma	1
Napoli - Avellino	1
Udinese - Cagliari	1
Cavese - Varese	X
Lazio - Catania	1
Palermo - Perugia	1
Sanremese - Monza	2
vijačem v letošnjem prvenstvu še mnogo zadoščenja.*
dutri bo gostoval Breg. Ekipo dobra poznaš, saj si prej igral, nato pa bil trener tega društva, ki je prav tako slabo startalo in je zato po četrtem kolu odslovilo trenerja Softiča. Kaj predvidevaš za ta derbi?*
«V prvi vrsti mi je zelo žal na odstranitev prijatelja Softiča, ki je nedvomno izkušen trener in to bi morali Brežani dobro vedeti, saj jih je že treniral lansko sezono in prav zaradi tega ne odobravam, da so ga odslovili samo po štirih nastopih. Glede jutrišnjega derbija u-pam na zmago. Seveda nikakor ne podcenjujem ekipe Brega. Vem sicer, da imajo Brežani dva izključena nogometaša (Pinzina in Samca), vseeno pa je moštvo zelo nevarno.*
Domio — Zarja
Zarja bo gostovala pri ekipi, ki je v zadnjih treh nastopih izgubila ter je tako zdrsnila na spodnji del rezpredelnice. Domačini bodo zato odločno jurišali na zmago. Bazovci pa gotovo ne mislijo prekiniti u-spešne serije nastopov.
Op. Supercaffe — Kras
Tudi Krasu bi dobro zalegla ena točka, vendar z odločno igro jim lahko uspe osvojiti ves izkupiček. Moštvo Op. Supercaffe je namreč v letošnjem prvenstvu že dvakrat izgubilo doma.
3. AL NA TRŽAŠKEM
Medtem ko bo jutri Primorec počival, bo Gaja igrala na domačih tleh.
Gaja -rr S. Luigt
Nogometaši Gaje imajo jutri priložnost, da se »otresejo« neposrednega nasprotnika. Ekipa S. Luigi je namreč v začetku startala med favoriti. V zadnjih dveh nastopih pa je Tržačanom spodletelo. Z novo zmago pa bi «zelerio-rumeni» o-stali na zgornjem mestu lestvice.
B. R.
3. AL NA GORIŠKEM
Sagrado — Juventina
Juventina, ki je v nedeljo pred domačinom občinstvom osvojila prvo prvenstveno zmago, bo jutri odpotovala v Zagraj, kjer jo čaka dokaj težka preizkušnja s tamkajšnjo ekipo, ki deli s Caprivo 2. mesto na lestvici. Sicer menimo, da je nedeljska zmaga vlila novih moči Štandrežcem, ki s premišljeno igro lahko računa io tudi na remi.
Sovodnje — Begliano
Sovodehjcem se jutri ponuja priložnost, da obdržijo 1. mesto na
lestvici. V goste bodo namreč sprejeli ekipo iz Begliana, ki je na predzadnjemu mestu lestvice z dvema doseženima remijema. Če bodo Marsonovi varovanci igrali kot v nedeljo proti Audaxu, jim dve točki ne bosta zbežali. Sicer je treba igrati previdno in ne podcenjevati nasprotnika, drugače bo presenečenje pred vrati.
Isonzo — Mladost
Danes (tekmo so namreč antici-pirali na današnji datum) čaka do-berdobsko Mladost težka naloga proti vodečemu Isonzu. Doberdobci trenutno niso v najboljši formi in to so potrdili tudi na zadnjem srečanju. Upati je, da bo kakovostna ekipa vzpodbudila Kraševce, da bodo zaigrali odločneje in s tem dosegli pozitiven izid, kar bi obenem prpcej veselilo tudi Sovodenjcem.
________ —pr—
VARŠAVA — V evropskem nogometnem prvenstvu «espoirs» je Poljska premagala Norveško s 4:0 (2:0).
V istem prvenstvu je v Malacke-mu ČSSR premagala Dansko s 3:0
(1:0) in se je uvrstila v finalno kolo.	Posnetek z 2. nogometne amaterske lige Zarja — Zaule
.......................................................................................im
DANES V PRVENSTVU DEKLIC
ODBOJKA
V NABREŽINI SOKOL PROTI SLOGI
Nabrežinke favoritinje - Mlade Drežanke pred lahko nalogo - Borove mladinke v Gradišču - V prijateljski tekmi Bor JIK Banka ■ Volley Videm
Poleg šestih prvenstvenih tekem I tekma izredno:.dobrodošel test, na bo ta konec tedna še prijateljska čeprav se bo dalo v teku'enega tekma med moško šesterko Bora tedna izredno malo popraviti.
Jik Banke in Volleyem iz Vidma. Samo, srečanje bo dokaj zanimivo, saj bodo borovci odigrali poslednjo uradno tekmo pred .pričetkom prvenstva v C-l ligi. Pri Tržačanih ie prišlo letos do spremembe s tem, da so nekateri odbojkarji prenehali z aktivnim igranjem in je bilo potrebno po dolgem času vi ste nekoliko pomladiti. Več ali mani pa je ostalo okostje šesterke, ki je v lanskem prvenstvu nastopala v B ligi, toda mladi odbojkarji bodo imeli priložnost igrati in tako nabirati potrebne izkušnje, saj so napravili izreden skok, ker so prej igrali v najnižii ligi (1 diviziji).
Ker po tradiciji naši odbojkarji igrajo izredno dobro z ekipo Tra vaglinija iz Vidma, te, pričakovati,, da bo tudi tokrat tako. Za trenerja in igralca Klavdija Veljaka bo ta
Giulianova : Reggina X.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiijii„„i,1„,,I1I,,lnif,t„II111I111(llll^lrtjllHftMYiiiiiiiiiii1iilihiiHniilli«AiiliuiiiiiiiMiiiiiiinniiiiiiiiiiniiiiiiiiiin(j1ri)riitlt|llial'inlHA"
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Danes v Ljubljani Iskra Olimpija-Zadar
V 5. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige bosta danes v Ljubljani igrala domača Iskra Olimpija in Zadar. Tekmo bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija ob 16.15.
JUDO
NA EP ZA MLADINCE
Bronasti kolajni tudi za «plavc» in «azzurre»
ATLETIKA
VČERAJ NA STADIONU GREZAR
Deklice in dečki Bora ter Adrie so dosegli vrsto dobrih rezultatov
SAN MARINO — Na evropskem mladinskem prvenstvu v judoju, ki je v teku v San Marinu, je bronasta kolajna pripadla tudi Italiji in Jugoslaviji. Za Italijo jo je v ka-
Roris Vitez (med metom na sobotni tekmi proti Lidu) bo tudi danes eden glavnih adutov Jadranove peterke
Ml>l<'''ru|itllliVIIII|lllltilil(llilliia>iiiilliiilial1iinfl|(tiiliiIiiilliillllillllltllllllllllllllltitlliiiilt|iiimiiilMiiitlmiililiiiliiiilitiiiiiiiiliitiiiiiiiiiiiiiiiiilililiiiiiiiMilliiillli|liiiilltlil,li|l|l|lililimil|liiiiiiiiiiiiiiiliiiii|liiM||||fe
Včeraj so se na stadionu Grezat še zadnjič v tej sezoni pomerili v skoraj vseh panogah dečki in deklice kategorij A in B. Edinole met kroglice (deklice kategorije A) so zaradi teme preložili.
Tekmovanja so se množično u-deležili tudi predstavniki Bora in Adrie, ki so dosegli precej dobrih rezultatov in izboljšali nekaj društvenih rekordov. Dokončne rezultate imamo le pri dečkih, deklice pa se bodo še srečale v sredo. Na skupni lestvici vodi društvo Preve-nire Adria je na četrtem mestu, Bor pa na petem.
DEČKI (kat. A)
80 m: M. Saksida (Adria) 11”, A: Košuta (Bor) 11”6 80 m ovire: 6. P. Italiano (Bor) 15”4, 9. Weber (Adria) 17”9.
300 m: 2. M. Viller (Adria) 42”8 Višina: 2. M. Viller 1,55 m, 4. Brigandini 1,45 m, 7. C. Glavina (vsi Adria) 1,10 m.
Daljina: fi. A. Oberdan (Bor) (Bor) 4,25 m, 7. R. Primosi (Bor)
Pismo uredništvu
tjj?a oaprm pismo preoseunma sl) s, . e*3 Robija Hrovatina (Primor-°Kl dnevnik, 27.10. 1981), naslovlje-i? i oru in Kontovelu, nam je ko-„®r?arska sekcija ŠZ Bor poslala ^slednji odgovor:	'
ob Polet in CUS sta bila ie ob VFisu V PromocVsko prvenstvo veščena. da je njun vpis pogojen “ pravilnika, ki je bil soglasno Pfejet ob začetku lanske sezone. padati je treba, da sta Polet in o izpadla iz promocijskega pr-nstva ob zaključku lanske sezo-Sa'Zato ne vidimo, kako bi lahko . mne"je ŠZ Bor spremenilo aePja vseh ostalih društev.
»ta i-Vsa društva, Prisotna na se-^.jPku (in ne samo nekatera), so a soglasna za spoštovanje tega pOftlnikd,' kar pomeni izključitev nil? *n CVS. Nobeno društvo pa druš) va<'e^n0 Prot* VP’SU obeh
Šn se nam tudi’ do W moralo g. Polet, če bi res nameravalo na-v promocijskem prvenstvu, st,i Pred tem sestankom zavezni-vsaj pri obeh slovenskih dru-„„ 5 (Boru in Kontovelu). česar m ialost'. ni storilo.
'■ Kontno se zdi skoraj neverjet p', da v odsotnosti predsednika ŠD let (kot se je tokrat zgodilo) ni agar, ki bi lahko društvo za-°Pal na podobnih sestankih. košarkarsko sekcijo ŠZ Bor Renato Štukelj
11
S V,VT" 'i J v-
Domači šport
VAM PREDSTAVI
DANES
SOBOTA, 31. OKTOBRA 1981
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
14.30 v Št. Petru: Isonzo - Mladost;
UNDER 20
14.30	v Gradežu: Gradese - Ves na; 14.30 na Opčinah: Op. Supercaffe - Breg;
NAJMLAJŠI
15.30	v Moraru: Moraro - Sovodnje;
CICIBANI
14.30	v Štandrežu: Juventina - Bor go S. Anna;
MLAJŠI CICIBANI
16.30	v Trstu, Sv. Ivan: San Gio-vanni - Breg;
KOŠARKA
C-l LIGA
20.30	v Trstu, športna palača: Jadran - Vicenza;
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Gorici: Dom - Arte A;
TURNIR «CASA DEL FRIGO*
19.00	v Miljah: sodeluje tudi Bor;
ODBOJKA
PRIJATELJSKA TEKMA
17.00	v Trstu, stadion «1. maj*: Bor Jik Banka - Volley Videm;
MLADINKE
18.00	v Gradišču: Torriana - Bor; 18.00 v Trstu, Petrarca: Inter -Breg; 18.00 pri Banih: Sloga - Vol-ley club;
MLADINCI
18.30	v Trstu, stadion d. maj*: Bor - Solaris:
DEKLICE!
17.00	v Nabrežini: Sokol - Sloga;
JIJTRI
NEDELJA, 1. NOVEMBRA 1981
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA 14.30 v Lignanu: Lignano - Vesna;
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 pri Domju: Domio - Zarja; 14.30 na Proseku: Primorje - Breg; 14.30 na Opčinah: Op. Supercaffe -Kras;
3. AMATERSKA LIGA
14.30	na Padričah: Gaja - SLFY;
14.30	v Zagraju: Sagrado - Juventina: 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -BeglianO;
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - Chiarbola;
10.30	v Bazovici: Zarja - Montebel-lo; 12.00 na Proseku: Primorje - O-picina Supercaffe;
ZAČETNIKI
9.30	v Dolini: Breg - S. Sergio; 10.30 v Repnu: Kras - Op. Super-caffč; 10.15 na Opčinah: CGS - Primorec: 11.00 v Sovodnjah: Sovod nje - Sanrocchese;
ATLETIKA
NAGRADA OKRAJEV
9.00 v Trstu, Sv. Sobota: nastopa tudi Adria;
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Kontovel; 11.00 v Skednju: Servolana A - Bor;
ODBOJKA
DEKLICE
10.30	v Dolini: Breg - OMA B.
4,16 m
Peteroskok: 6. D. Cesar (Bor) 11,71 m, 7. S. Zeugna (Adria) 10,92 m, 8. M. Sedevčič (Bor) 10,74 m, 12. C. Glavina (Adria) 10,52 m Palica: 1. D. Cesar (Bor) 2,40 m, 5. P. Italiano (Bor) in A. Oberdan (Bor) 1,80 m.
Met kroglice: 2. S. Zeugna (A-dria) 43,32 m, 3. R. Primosi (Bor) (Bor) 40,44 m, 9. A. Košuta (Bor) 34,50 m, 16, M. Sedevčič (Bor) 25,58 metra.
Disk: 3. M. Saksida 15.36 m, 4.
L.	Weber (oba Adria) 11,24 m
DEČKI kat. B
80 m: 5. D. Giacomini (Adria) 12”6, 17. A. Coradetti (Bor) 14”3. 80 m ovire: 5. O. Bacchi 16”6,
M.	Ciak (oba Adria) 17"3 Višina: 1. R. Madotto (Adria)
1,25 m.
Daljina: 2. R. Madotto (Adria) 3,83 m, 9. A. Coradetti (Bor) 2,98 m, M. Marega se ni uvrstil.
Krogla: 1. M. Milkovič 6,55 m, 2. M. Marega (oba Bor) 6,52 m.
Kroglica: 1. O. Bacchi 34,66 m, 7. . Ciak 20,68 m, 8. D. Giacomini (vsi Adria) 20,50 m, 11. M. Milkovič (Bor) 18,08 m.
DEKLICE kat. A
80 m: E. Kalc 11”8, 12. E. Sancin 12”3, 16. N. Taučer 13”1, 19. H. Sedmak (vse Bor) 13”2 80 m ovire: 4. S. Umari 14”8, 7. E. Kalc 15"1, 17. E. Sacchi 18”6, 18. I. Petaros 18"7, 20. N. Taučer (vse Bor) 21”0 Višina: 6. K. Turk 1,20 m, 10. E. Sacchi 1,15 m, 11. Kraljič (vse Bor) 1,10 m
Daljina: 3. I. Taučer 4,30 m, 4. L. štrain (obe Bor) 4,27 m. 7. T. Kakovič (Adria) 3,87 m, 8. E. Sancin 3,82 m, 9. N. Kraljič 3,76 m, 12. T. Kalc (vse Bor) 3,56 m Krogla: 4. I. Petaros (Bor) 7,95 metra
Disk: 1. H. Sedmak 20,46 m, 3. S. Umari 19,50 m, 4. K. Turk (vse
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
X
1
X
2
1
1
2
2
X
1
X
Bor) 19,30 m, 5. K. Sumberaz (A-dria) 19 m, 9. I. Gulič 4,84 m, 10. I. Verginella (obe Bor) 14,46 m DEKLICE kat. B
60 m: 10. E. Milanovich (Adria) 10”3, 11. A. Primosi (Bor) 0”8.
60 m ovire: 2. T. Kalc 12”0, 4. K. Natural 12”5, 5. A. Foraus 12”6, L. Glavina (vse Bor) 13”2 Višina: 1. L. Glavina 1,35 m, 3. V. Gerdol 1,30 m, 5. A. Foraus
l,	25 m, 7. J. Čulav 1,20 m, 9. K. Natural 1.00 m, 1. E. Stopar (vse Bor) 0,90 m
Daljina: 3. S. Roveri (Adria) 3,85 m, 6. V. Krmec 3,69 m, 10. A. Primosi 3,38 m, 11. T, Kalc 3,21 -m, 15. M. Starc 2,72 m, 16. E. Stopar 2,61 m, 17. L. ščuka (vse Bor) 2,56 m
Kroglica: 1. M. Gregori (Adria) 32,80 m, 2. V. Gerdol (Bor) 27,10
m,	6. V. Krmec (Bor) 14,26 m, 8, E. Milkovič (Adria) 11,88 m
Krogla: 3. S. Roveri 6,36 m, 4. Gregori (obe Adria) 6,24 m D. C.
MLADINKE
Mladinke Bora bodu danes popoldan odigrale predzadnjo tekmo prvega dela prvenstva s Torriano v Gradišču. Tržačanke bodo nastopile z najboljšo postavo in imajo enkratno možnost, da pospiaviio prvi par točk. Tako proti OMA kot tudi proti Libertasu Fiat Comolli iz Gorice so nastopile z okrnjeno postavo.
Enkratno možnost imajo za uspeh tudi zastopnice Brega, ki bodo gostovale pri Inter ju 1904 Brežanke so bile uspešne tudi v prvem srečanju s tem nasprotnikom.
Vrsta Sloge bo odigrala Drvo do-vratno tekmo pred domačimi gledalci z Vollev clubom. Slovenske igralke so nesporne favoritinje za osvojitev četrtega zaporednega para točk.
! ri MLADINCI
Prvo povratno tekmo bodo mladinci Bora odigrali na stadionu «1. maj* z ekipo Solarisa Prvo srečanje so dobili zastopniki So’arria, ki so tudi tokrat favoriti, ker bodo borovci morali na igrišče z okr njeno postavo.
DEKLICE
V tej konkurenci bodo igrale samo tri naše ekipe.
Popoldan bo v Nabrežini slovenski derbi med Sokolom in Slogo, če ne bc prišlo do presenečenja, bi morali točki ostati doma
Jutri dopoldan nepremagana vrsta Brega z drugo postavo OMA slej ko prej ne bo imela pretežkega dela, saj so prvo srečanie gladko dobile s 3:0 in tako zmagovito korakajo končni zmagi nasmeti.
G. F.
pa so končno pokazali zbranost (n borbenost v odločilnih trenutkih.
Dobro je delovala predvsem o-bramba ob mreži, glede na to, da Libertas ima v svojih vrstah visoke in- starejše' igralce.
Spet pa smo bili priča izzivanju s strani nasprotnika, saj ga je poraz tako pekel, da po tekmi ni pozdravil s špertnim pozdravom. Kot začetek ni slab, saj so šele mladinci!
V	MLADINSKEM PRVENSTVU
01ympia boljša v mestnem derbiju
Olympia — Libertas GO 3: (9, -9, 10, 9)
OLYMPIA: Andrej Terpin, Igo Cotič, Simon Spazzapan, Damjan Terpin, Robert Cotič, Ivo Spazzapan, Martin Komjanc, Beni Kosič, Simon Terpin.
V	mestnem derbiju z Libertasom so naši fantje s požrtvovalno igro zasluženo zmagali. Tekma je bila vseskozi borbena, izenačena in na zelo dobri tehnični ravni, «plavi»
iiifiiHiiiiiiiiiMtiiiiiaiiiiiiiiitiiiiitniiimiiiiiiiiiiitiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiumunM
OBVESTILA
ŠD Breg
obvešča, da se bo v ponedeljek, 2. novembra ob 21. uri pričela rekreacijska telovadba.
Rekreacijska telovadba bo ob ponedeljkih ob 21. uri in ob petkih ob 21.15 v občinski telovadnici v Dolini.
Z Jadranom v Reggio Emilio
Jadran vabi navijače na prvenstveno košarkarsko tekmo, ki bo v soboto, 7. novembra, v Reggio Emilii s tamkajšnjim moštvom Fornaciari. Odhod avtobusa ob 13.30, cena vožnje pa je 15.000 Ur.
Prijave se sprejemajo danes pred tekmo Jadran - Vicenza pri blagajni v tržaški športni palači. Avtobus bo organiziran samo v primeru, če se bo že danes prijavilo zadostno število navijačev.
Športna šola
sporoča, da poteka skupna vadba — starši in otroci (od dveh do treh let) v ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj*, Vrdelska cesta 7. Vplsova nje na kraju vRdbe.
Športna šola Sv. Ivan
sporoča, da poteka vadba predšolskih otrok v ponedeljkih in četrtkih od 16 do 17. ure na stadionu «1. maj*, Vrdelska cesta 7. Vpisovanje na kraju vadbe.
« * •
ŠD Mladina
obvešča, da se rekreacijska telovadba začasno odvija v dvorani Ljudskega doma v Križu, in sicer ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30. Vabljeni.
* * *
ŠZ Bor
košarkarska sekcija
obvešča, da bo 10. novembra ob 20.30 na stadionu «1. maj* seja trenerjev in odbornikov sekcije. Obvezna prisotnost!
Delovanje ZSŠDl
Plavalni tečaj v Lipici
V torek, 3. novembra, se prične plavalni tečaj za otroke v bazenu v Lipici. Za tečaj je na razpolago še nekaj prostih mest. Zainteresirani se lahko javijo v uradu ZSŠDl v Ul. sv. Frančiška 20 vsak dan od 11. do 12. ure. Tel. 76-73 04.
V PRVENSTVU MLADINK
Bregu slovenski derbi
Breg — Kontovel 3:0 (15:7, 15:5, 15:3)
BREG: Bandi, Zeriali, Csnziani, Slavec, Zobec, Pečenik, Smotlak, Ota, Martinelli.
KONTOVEL: Ban, Antoni, R, in N. Daneu/ Prašelj, Regent, Starc, Umek, Garbini, Danieli.
V 2. kolu mladinskega prvenstva sta se v slovenskem derbiju pomerili šesterici Brega in Kontovela, Po pričakovanju je slavila domača ekipa s prepričljivim 3:0.
Z dobrim sprejemom so Brežanke na na'boljši način zaključevale akcije ob mreži. Nasprotnice pa niso mogle zaustaviti napada domačink zaradi pomanjkljivega bloka, čeprav so se na igrišču dobro premikale.
Sabina Slavec
NAMIZNI TENIS
Tudi Bor, Mladina in Kras v Gorici
Danes popoldne in jutri bo v telovadnici Stella Matutina v Gorici prvi letošnji deželni namiznoteniški turnir, na katerem se bodo pomerili igralci iz naše dežele v vseh starostnih kategorijah. Za najmlajše bo ta nastop prva kvalifikacijska preizkušnja za državno prvenstvo. Turnirja se bodo udeležili tudi igralci Bora, Krasa in, Mladine, ter vsa dekleta Krasa z izjemo Doljakove in Sedmakove.
B. S.
NOGOMET
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Danes tri srečanja
V 15. kolu prve jugoslovanske nogometne lige bodo že danes tri srečanja.
Zagrebški Dinamo bo igral proti niškemu Radničkemu, beograjska Crvena zvezda se bo spoprijela z Osijekom, splitski Hajduk pa z Ri-jeko.
Ostale tekme tega kola bodo jutri.
DANES NA PROSEKU (10.30)
Prijateljska tekma ZTf-Vjesnik Zagreb
V prijateljski nogometni tekmi se bosta danes na Proseku ob 10.30 spoprijeli moštvi ZTT in zagrebškega Vjesnika.
Tekma bo seveda nova priložnost, da uslužbenci obeh založnikih hiš še poglobijo medsebojne prijateljske stike.
Turnir CONCACAF
TEGUCIGALPA — Jutri se bo začel v honduraškem mestu Teguci-galpa mednarodni kvalifikacijski na gometni turnir, na katerem bosta dve najboljši ekipi iz severne, srednje in karibske Amerike napredovali v finalno kolo svetovnega nogometnega prvenstva 1982 v Španiji. Nastopale bodo te reprezentance: Mehika, Kanada, Honduras, Salvador, Kuba in Haiti.
Skupno bo na sporedu 15 tekem.
ATLETIKA
LONDON — Danes bodo v Londonu objavili letošnji tekmovalni koledar Mednarodne atletske zveze.
Uredništvo, uprovo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, P P 559	Tel. (040) 79 40 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0491) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ Številko 5.50 din, ob nedeljah 8,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podietia mesečno 100.00, letno 1000.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-9374
Stran 8
31. oktobra 1981
Za SFRJ ?iro račun 50101-603 45381 »ADII* DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., teleton 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300 sožaha 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v ltoii|i pri SPI.
trJ.i.LJzTr
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	^irst zbornikov fieg
SOVJETSKA PODMORNICA ŠE VEDNO NA ČEREH PRED KARLSKRONO
Španski poslanci odobrili predlog
INCIDENT MED ŠVEDSKO IN SZ SE ZAPLETA
" .4*
k
p-VH ‘ 7
UF	/


za vstop v severnoatlantski pakt
Vlada zavrnila zahtevo opozicije, naj o tem vprašanju pripravi referendum - 0 vstopu v NA10 se mora izreči še senat
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MADRID — Sredinsko desničarski vladi Calva SoteJa je mvdsinočnjim v španskem coHesu uspelo dobili navadno večino za vstop Španije v Severnoatlantski pakt. Tako bo Španija postala IG. enakopi avni član NATO.
Kljub temu Španija ostaja še na prej razdeljena ob dnemi: «NATO — da, NATO ne* Voditelj opozicijske socialistične stranke Feli-pe Gonzales je v parlamentu obljubil. da bo njegovi sti anka »takoj, ko bo dobila oblast* zahtevala ljudski referendum za izstdp Španije iz tega vojaškega pakta
Razprava o vstopu Španije v NATO je trajala polnih tri dni. Za vstop v zahodni blok so se izjasnili i>oslanci vladajoče unije demo-kraskega centra (UCD). desničarske in narodne stranke ter deželne stranke, ki vlada jo v Baskiji in Ka taloniji.
Proti vsem blokom so se brez
obzira na ideološko pripadnost iz I nad Gibraltarjem, da se postavi a
rekli socialisti, komunisti in vlada jota andaluzijska stranka (PSA). Lahko bi rekli, da ie blokovska dilema potegnila jasno mejo med špansko desnico in levico. »Centra, ni bilo.
Vlada Calva Sotela je žilavo za-
friške luke Ceuta in IVIelilla. ki so sedaj pod špansko oblastjo, pod »natovski dežnik*. Rabat pa vztra ja, da so te luke «neodtujljivi del maroškega ozemlja*.
Poleg tega so nekateri poslanci zahtevali, naj se Španijo prizna za
vračala zahtevo po liudskem refe-; »denuklearizirano cono*. Socialisti rendumu o tem vprašanju, čeprav so zahtevali, naj se prepove ne sa je zadnja raziskava javnega mne- no nastavljan je, ampak tudi. upora nja pokazala, da se kar 69 odstot- bo španskega ozemlja za Drevoz kov Špancev strinja z zahtevo po tega orožja. Calvo Sotelo je na te referendumu. Vladi je prav tako zahteve odgovoril, da sporazum o uspelo zavrniti zahtevo, nn.i se naj , vstopu v NATO ne obvezuje spre-prej izreče o vstopu Španije v jema Jedrskega orožja. Obenem je NATO. ustanovno sodišče. Značilno tudi poudaril, da španska vlada ne je tudi to. da sedanja španska vla- namerava odobriti namestitve raket da ni postavila nobenih s.tvarnej- z jedrskimi' konicami na njenem ših zahtev zahodnim zaveznikom za j ozeml ju. Vendar je k temu dosta-
Italija lani »uradno* izvozila takega blaga za več kot 141 milijard lir, daleč več kot Zahodna Nemčija, Holandska in Francija. Ti podatki, poudarja komisija, ne vsebujejo »zaupnih* poslov, za katere ni znana niti količina niti vrednost.
I vil; da’ni mogoče zahtevati.'da se to, napiše v sporazum, ker bi to pomenilo, da se Španija s tem odreče delu svoje suverenosti.-Calvo Sotelo je sicer naštel več vlada " zahteva, "da I !'azlo#>v za vstop Španije v NATO,
vstop v NATO.
V parlamentu so bde sicer nato postavljeno zahteve, naj vlada postavi posebne pogoje za vstop v Severnoatlantski pakt. Predvsem naj španska NATO prizna
Španiji suverenost
■|| ltf|t|IM44444lll 4144811141144 MI44444I444 44444414444117 48I44IIIIIIII1144114414444444114144114444 414 44*4 Miti 14444444441 IM II44IIII
Pannella: nadaljevati boj proti lakoti v svetu
še posebej pa se je zaustavil pri •(sovjetski nevarnosti*, in .pri ugo tovitvi, da je v sedanjih časih nevtralnost prektično nemogoča.
Carrillo se seveda ni strinjal s tako razlago in je poudaril, da bloki kršijo neodvisnost držav tla nic. Gonzalez pa je opozoril, da bloki razširjajo oboroževalno tekmo1 in to predvsem med državami, ki so prisil jene uvažati orožje Opozicija tudi trdi, da bo Španija napravila »medved jo uslugo* vsem silam. ki se borijo za obrambo miru.
; Carrillo je celo opozoril na možnost ! povampirjeni« blokovskih ambicij j varšavskega pakta in s tem v zve-! zi je pokazal na možnost pritiskov j na Jugoslavijo.
Kljub ostremu odporu demokrat-j ske levice, in obl jubi socialistov in komunistov, da bodo nadaljevali z odporom proti vstonu Španije v Se vernoatlantski pakt na ulicah, vla da namerava vztrajati na svoiih stališčih. Za vstop španiie v zahodno vojaško organizacije vlada potrebuje še soglasnost senata, vendar je to le še vprašanje časa. Nato bo Madrid brez oklevanja začel oostopek za vstop v blokovski oklep.
MOMA PUDAR
Italija prva v EGS pri izvozu orožja
BRUSELJ — Če že ne zaradi drugega, nosi Italija prvenstvo med državami EGS pri izvažanju orožja in streliva. To dvomljivo prednost, ji je priznala izvršna komisija v odgovoru na interpelacijo v evropskem parlamentu, iz katerega izhaja, da je
Tri osebe umrle pod ruševinami stare hiše
ALESSANDRI.A — Dve sestri in brat so izgubili življenje pod ruševinami stare kmečke hiše, ki se je podrla predvčerajšnjim ponoči v manjši vasici Ventolina di S. Giu-liano Vecchio, ki je oddaljena približno 10 kilometrov od Alessandri: je. V nesreči je bila huje ranjena še ena sestra številnejše družine, ki jo je nesreča zalotila med spanjem.
«iiiiiMiMiiiiiiimiHHiim>iiiii8iiiiiiiiiUMiiiiii>iu<ii«u>niiiiiiiiiiiiiiuiiiMiim<iii»in>iio«Miuiuiiiiiiiiiuiiiuiit4.iiiiMiiiiiM.iiiiiuiiiiiiiiiii..iiiiiiii«miiiiiiiiiiuiiii4
PO POSKUSU PROLIBIJSKECA DRŽAVNEGA UDARA V ČADU
Predsednik OAE pozval Gedafija naj se ne vmešuje v čadske zadeve
Libiji je zagrozil z odvzemom organizacije prihodnjega afriškega vrha
STOCKHOLM — Diplomatski incident med Švedsko in Sovjetsko zvezo, ki ga je sprožila sovjetska podmornica, ki je nasedla na čereh kakih 30 metrov od obale pri glavni postojanki vojaške mornarice na otočju Karlskrona, se po vsem videzu zapleta. SZ še ni odgovorila na izredno ostro protestno noto Švedske, ki jo dolži najhujše »kršitev teritorialnih voda* po drugi svetovni vojni. Švedska je pa odločno zavrnila njeno zahtevo, da bi enote SZ izvršile reševanje.
Glasnik obrambnega ministrstva je celo izjavil, da je švedska »pripravljena* za primer, da bi skpsale sovjetske ladje potegniti podmornico od obale. Zato so sovjetski rušilci, ki so se bili približali obali, pluli v mednarodne vode. Medlem se je začela preiskava in so včeraj švedski mornariški oficirji zahtevali od kapitana Petra Guzjina. naj jim izroči ladijski dnevnik, kar je ta odločno zavrnil, baje po navodilih političnega komisarja, švedske oblasti zato še niso začele reševanja in ugotavljajo, da ima56-članska posadka hrane za'dva tedna.
Na sliki: sovjetska podmornica pod nadzorstvom (levo) in zaskrbljeni kapitan Guzin na poveljniškem stolpu (spodaj).
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Predsednik organizacije afriške enotnosti (OAE), kenijski voditelj Daniel Arap Moi. je v posebnem pismu pozval libijskega voditelja Gedafija, naj se ne vmešu-je v spopade med frakcijami v Čadu in ga opozoril, da je OAE na svojem junijskem vrhu v Nairobiju »nedvoumno priznala predsednika Gukunija Weddeya kot voditelja prehodne vlade v Čadu*. Moieovo opozorilo se navezuje na dogajanje v N'Djamcni, ko se je zdelo, da so prolibijske sile zunanjega ministra Alimata Acjtla sprožile s podporo libijskih oklepnikov udar proti predsedniku Gukuniju.
Kaj se je v resnici dogajalo v N'Djameni. še zmerom ni jasno, toda sudanski predsednik Nimeiri trdi, da so prolibijske sile Ahmata Acvia vkorakale v prestolnico zato, da bi strmoglavile predsednika Gukunija in tako preprečile za včeraj napovedano sejo vlade, na kateri
FIRENCE — Govor Marca Pan nella je bil najbolj pričakovan in seveda osrednji dohodek na včerajšnjem kongresu radikalne stranke. Vidno izčrpan (v dveh mesecih je shujšal za 30 kilogramov) je Pannella govoril o osrednjem vprašanju tega kongniša. to je o priza devanju za premostitev lakote v svetu: o tem, kako je njegova prizadevanja pod]>rl evropski phgla-ment, pa tudi o nujnosti, da radikalna stranka nadaljuje s temi pri zadevanji na vseli ravneh in v vsakem trenutku svoje dejavnosti. Pannella je bil izrazito oster v pole-m:ki o komunisti in s socialisti ter pri tem žel odobravanje občinstva, sicer pa je bila. kot kaže. njegova glavna skrb, da si že sedaj zagotovo zadostno večino za glasovanja ob koncu kongresa, da bi se torej ne ponovila lanska scena, ko se je Pannella v bistvu sam kandidiral za tainika, a se je moral nato zadovoljiti s tem, da je kongres iz volil enega njegovih pristašev.
Včeraj je udeležence kongresa po zdravil tudi podtajnik socialistične stranke Valdo Spini: bil je izredno umirjen in ni odgovarjal na Pan-nchove obtožbe.
Na »liki (telefnto AP): Pannella med včerajšnjim govorom.
KmH našfl dve Irupli
RIM — Nedaleč od kraja Turrita di Mcrcellina prj Rimu je neki kmet na svojem posestvu našel zakopani dve trupli. Karabinjerji so po krajši preiskavi ugotovili, da gre za trupli dveh mladeničev, ki so ju umorili v začetku oktobra v okviru obračunavanja mesi dvema zločinskima tolpama.
Delegacija IS SHS na obisku v N 1)1!
ERFURT — Delegacija IS Slove nije, ki , je na obisku v NDR in ki jo vodi predsednik Janez Zemljarič se je mudila na območju Erfurta, kjer se je s predstavniki nekaterih podjetij pogovarjala o razvoju novih oblik gospodarskega sodelovanja, posebej pa o kooperaciji v e-laktroniki. Delegacija je obiskala tudi ena največjih tovarn kombinata Robotron v Sommerdu. s katero jugoslovanska podjetja že 20 let sodelujejo pri proizvodnji pisarniška opreme. (dd)
Hilli llitlllllltlllllllltll III IliallllllMI lit 181811110111111)11 It Hilli 111111111191111 lllltl tli Itltllll II til tlliiltll lili lili I UH* Vftlllll t II iVllftlllllllttlll lllll Itlllllll tlllllllllltllll4tl«lltltM
TISKOVNA KONFERENCA ŠEFA AMERIŠKE DIPLOMACIJE
Optimizem Alexandra Haiga
Krepitev vloge Saudske Arabije, dogovarjanje s Sovjetsko zvezo in širjenje pacifizma v Evropi
ŠVASHINGTON - V svoji zadnji tiskovni konferenci je ameriški dr žavni tajnik Alexandcr Haig podal glavne smernice ameriške zunanje politike o specifičnih mednarodnih vprašanjih od Bližnjega vzhoda do SZ in širjenju pacifističnega gibanja v Evropi.
Glede prodaje radarskih letal «AWACS» Saudski Arabiji je Haig prepričan, da bo to ojačilo vlogo Saudske Arabije, ki je že od sedaj pokazala izredne posredniške sposobnosti. Za primer je navedel aktivni prispevek Rijada pri odpravi sirsko - izraelske raketne krize v Libanonu. Prav tako je Haig po hvalno ocenil saudsko vlogo v sklo pu organizacije izvoznic nafte OP EC. Bolj previden je bil glede nedavnega saudskega mirovnega načrta za Bližnji vzhod, a vseeno je priznal, da bi ta lahko bil dobra osnova za nadaljnja pogajanja. Precejšnjo presenečenje pa predstavlja izjava, da bo prodaja radarskih letal Ri.iadu posredno vplivala na pristop Palestinske osvobodilne organizacije k mirovnim pogajanjem.
Pri analizi odnosov ZDA s Sovjetsko zvezo je Haig poudaril, da bi jih lahko izboljšal, če se bo dialog s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom nadaljeval. Dosedanje srečanje septembra v Ne\v Yorku je namreč potekalo »v iskrenosti in brez polemik*. Haig je tudi obsodil vse večjo vojaško angažiranost Kube na kriznih območjih sveta, a ni hotel povedati, kaškne ukrepe bo sprejel AVashington za zajezitev te dejavnosti. Bolj opti mističen je bil Haig glede Poljske. Po njegovem je položaj v tej državi pod nadzortvom krajevnih o blasti, a razvoju dogodkov sledijo ZDA z veliko pozornostjo.. Kot zadnje je Haig omenil rast pacifističnega in neVtralističnega gibanja v Evropi, Izrazil je prepričanje, da morajo ZDA skrbneje slediti razvoju tega pojaVa. ki je predvsem skupek izredne zaskrbljenosti in zavračanja vsega, kar je v zvezi z jedrsko energijo. Haig pa ja dodal, d« ja evropsko izbiro o
cerkvenih porok in predvideva izobčenje pripadnikov raznih tajnih sekt šele po sodnem postopku pred škofom, obenem pa ne omenja več prostozidarjev.
Alexander Haig
namestitev novih jedrskih raket le rezultat, da je SZ uprla proti Evro pi svoje nove rakete «SS 20».
Pripravili osnutek reforme kanonskega zakonika
VATIKAN Posebna vatikanska komisija je včeraj odobrila osnutek novega kanonskega zakonika, ki med drugim predvideva šest prime rov, ko vernika izobčijo, in sicer: zaradi fizičnega napada na pai>cža, skrunitve rešnjega telesa, imenova nja škofov brez papeževega privo Ijenja. kršitve spovedniške tajnosti, oprostitve sokrivca pri nečistovanju in zaradi splava. Novo cerkveno pravo bo tudi malenkostno spremo 'mio dosedanje norme o nično.-,ti
Predstavitev nove knjige o zgodovini italijanske manjšine
UMAG — Včeraj popoldne so v Umagu predstavili enajsti zvezek centra Unije Italijanov za Istro in Reko za zgodovinske raziskave. Knjigo so izdali v sodelovanju s tržaško ljudsko univerzo. Na slovesnosti so bili prisotni številni družbenopolitični delavci iz Furlanije -Julijske krajine, Slovenije in Hr-vatske, med temi predsednik komisije za narodnostna sprašanja hr-vatskega sabora, Ante Cerovac, predsednik komisije za narodnostna vprašanja obalne konference SZDL, Dušan Fortič, predsednik deželnega sveta FJK, Mario Golli, italijanski konzul v Kopru Lodovico Tassoni in predsednik tržaške ljudske univerze, Giuseppe Rossi Sabalini. (eo)
so bojda nameravali pozvati k umiku libijskih sil iz Čada. Dejstvo pa je, da je tik pred to sejo dopotoval v N’Djameno major Džalud, ki velja za desno roko Moamerja El Gedafija. in se dvakrat sestal s predsednikom Gukunijem. V času njegovega prihoda so libijske Sile zavzele riove položaje po N’Djameni in v zraku je obvisela nevarnost državnega udara.
Major Džalud je povedal, da je prišel v N’Djameuo «ua običajne redne posvete* s čadsko vlado. Kot je rekel,- bo o umiku libijskih sil iz dežele odločala čadska vlada «in če ga bo terjala, bomo šli*, ni pa razložil, zakaj so Libijci zadnje dni še okrepili svojo vojaško navzočnost v N’Djameni. Zato pa je libijski major ostro napadel Francijo, češ da hoče »vsiliti Čadu nevtralne mirovne sile*, pri čemer je mislil na ponudbo Pariza, da pomaga pri finansiranju, prevažanju in oprem ljanju afriških mirovnih sil. ki naj bi po sklepu junijskega afriškega Vrha v Nairobiju zamenjale sedanjih
10.000	libijskih vojakov v deželi. Libijska tiskovna agencija JANA pa je obtožila Francijo, da «hoče ,oku pirati Čad (potem ko je okupirala centralnoafriško republiko*.
Francija ima v centralnoafriški republiki, v strateškem oporišču Bouar nedaleč od meje s Čadom, kakih 1.600 vojakov, za katere so med včerajšnjim dogajanjem v N’Pjameni razglasih izredno sta nje. Do maja lani so bili francoski vojaki tudi v Čadu, vendar pa so jili umaknili, potem ko so izbruhnili spopadi med silami predsednika Gukunija in obrambnega ministra Ha bere.ja za nadzorstvo nad N’Djame no. Giscardov režim/je« svojčas podpiral obramnega ministra Habrpja, ki pa je naposled predsedmk Gtikuni z libijsko pomočjo vrgel iz N'Djame ne. Toda nova Mitterrandova vlada se je začela zbliževati z Gukunijem;-ki je nedavno obiskal Pariz in si izprosil francosko finančno pomoč. Pred dnevi so mu iz centrabioafri ške republike že poslali prvo- pošil jko »lahkega orožja in streliva, s cimet1 so prejkone okrepili njegov sa mostojnejši položaj nasproti Libij cent. v *
Obtožbe majorja Džaluda na ro vaš Francije potemtakem potrjujejo domneve, da Libiji ni bilo pogodu Gukunijevo zbliženjave s Parizom in postavljanje na lastne noge. S tem je bila namreč ogrožena, njena n A daljnja vojaška navzočnost v deželi, ki igra zanjo .strateško vlogo v širšem okviru odnosov med Tripolijem na eni strani ter Kairom in Karlu mom na drugi. Zato so v Tripoliju sklenili preprečiti Gukuniju, da bi poskrbel za čimprejšnji prihod afriških mirovnih sil, s tem da so se
odločili okrepiti prolibijsko frakcijo Alimata Acyla.
Predsedmk OAE Moi je objavil, da je "sestavljanje afriških mirovnih sil napredovalo in da jih bodo poslali v Čad <sv zelo bližnji prihodnosti*, opozoril je Gedafija, naj se vzdrži sleherne akcije, ki bi še poslabšala «že tako krhke razmere v čadu*, s tem da podpira eno čadsko frakcijo nasproti drugi. Predsednik Moi je poudaril. da resolucij^ afriškega vrba v Nairobiju zavezuje vse članice OAE, da priznavajo zakonito vlado predsednika Gukunija v čadu in »enotnost našega kontinenta terja od nas vseh. da se strogo držimo duha ih črke na ših odločitev*. Kenijski tisk pa vtem opozarja Gedafija, da se mora odločiti, ali bo sodeloval z Afriko, kot je bil obljubil v Nairobiju, ali pa bo deloval na lastno pest in s tem izgubil pravico do organiziranja naslednjega afriškega vrha, na katerem naj bi postal novi predsednik OAE.
TIT DOBERŠEK
hiiiiiiimiiiii iiiiiii iiiiiiiiniiii ti m im mi n m iiiniiiiiiMtii im nuni iiiiiiifiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui im liiiiiiiiiiiu m im nuni nuni ||||||||||||||||]||)|| m n lunin m
NA PRIZIVNEM SODIŠČU V TRSTU
VIŠJA KAZEN ZA GLAVNA OBTOŽENCA PRVEGA PROCESA 0 »AFERI VAJONT*
Za preostale obtožence je sodni zbor potrdil prejšnje razsodbe
TRST— Sodni zbor tržaškega prizivnega sodišča je sinoči po večurnem pdsvetovanju izrekel razsodbo za šest obtožencev, ki so bili vpleteni v »škandal Vajont*. .Sodniki sp za 45-letnega pordenonskega trgovci Alda Romaneta in za 52-letnega notarja Diomedcja Fortuno sprejeli zahtevo glavnega tožilca Geryasi-ja po povišanju kazni ter ju obsodili oba na 4 leta in 8 mesecev zapora ter na plačilo 350 tisoč lir globe. To je tudi bistvena spremem ba prvostopenjske razsodbe, ki jc za Romaneta predvidevala 4 leta zapora in milijon lir glolje, za Fortuno pa iri leta in pol zapora ter 700 tisoč lir globe! Zvišanje kazni je sodni zbor- utemeljil z dejstvom, da sta oba Pordenončana zakrivila 'tudi! goljglije, ki jih ' prvostopenjsko sodišče hi priznalo.
Za notarja Pier Franccsca Cama-pana, -ki biva v Švici, so sodniki potrdili ’ prejšnjo razsodbo (4 leta zapora in 400 tisoč lir globe). Potrjena je bila tudi, čeprav z različnimi argumenti, prvotna obrazložitev, ki je Artura Zambona. Wer-nerja Villalta in Pierluigija Manfre-
di ja oprostila krivde.
Kot znano je bila šesterica osum ljena goljufije na račun države, poneverbe dokumentov in drugih manjših prekrškov. Obsojeni obtoženci so si dejansko z goljufijo prilastili okrog G50 mjlijooov državnih prispevkov, ki jih je država na menila gospodarskim, podjetjem z vajontskega področja, katerega je pred 18 leti hudo prizadela naravna katastrofa.
V Beogradu zasedala komisija za probleme gospodarske stabilizacije
BEOGRAD — Pod predsedstvom Sergeja Kraigherja je bila včeraj v Beogradu tretja seja komisije za probleme gospodarske stabilizacije, ki so je nedavno ustanovili na pobudo predsedstva SFRJ pri zveznih družbenih svetili.
Člani komisije so obravnavali koncept vsebine dolgoročntga in celovitega programa stabilizacije.
J’'»IIIIIIIIMlHIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIII.I4llllllllllllllllll4»»lllllllllllltM,IIIMIIIIII4lllllllllllll|IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIiillllll|IIIIIIIIMIIl|IIIIIH,IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIUlMIIIIIIIIIII,millllllllllllimillUUIIIHimilllllUllllimill,IB
V ITALIJI 2 MILIJONA IN POL NEPISMENIH
FIRENCE — V Italiji je po najnovejših ugotovitvah približno 2 milijona in pol pra vih analfabetov, ki ne znajo ne pisati in ne brati. Število deblih analfabetov, takih, ki z muko preberejo kako vrstico in se tudi podpišejo s polnim imenom je še večje, a ga je skoraj nemogoče ugotoviti.
Presenetljiv podatek ni posredovala kaka zahodnonemška bulevarska revija, ki se občasno iz nevoščljivosti zai adi italijanske dva tisočletne kulture rada obregne ob napake Italijanov.• temveč,-so zrasli na domačem-zelniku, v zaledju, oimkanjh in kulturnih Firenc. Tu so krajevne uprave občin Scaridic-ci, Signa in Usti« a Signa izvedle srečfanje
o vprašanju nepismenosti, ki se ga udeležujejo priznani univerzitetni profesorji. Med njimi je profesor Tullio De Mauro navedel izjave nekega funkcionarja italijanskega ministrstva za šolstvo, ki trdi, da ne zna ne pisati in ne brati 60 odstotkov otrok, ki zapusti italijansko osnovno šolo. Tiskovna agencija Italija (AGI) pri posredovanju teh dramatičnih podatkov ugotavlja, da se s tem Italija uvršča med države tretjega svela.
Iz tega samo po sebi izhaja spoznanje, da je trfba ,1-iinprcj ugotovili vzroke nepismeno Stt. ptedvsem pa preprečiti, da bi. delno-pismni postali pravi analfabeti. V takem ooložaju zado)>iva toskansko arečanje vse-
državni značaj, saj se s tem problemom otepajo po vsem polotoku, marsikje pa je polo žaj še hujši. V omenjenih občinah so mun-reč našteli le 2 tisoč popolnih analfabetov, povečini žensk in starejših oseb, ki so za poštene v kmetijstvu. Med njimi pa so tudi mali obrtniki in gospodinje. Družbena škoda, ki .jo povzroča ta pojav je neprecenljiva. Nepismeni človek se postopoma odtuji družbi in se zapre v ozek krog svojih družinskih interesov.
- Na zasedanju pa bodo morali tudi ugo (oviti, zakaj se položaj ne zboljšuje kljub težkim denarjem, ki ga skupnost namenja šolstvu in izobrazbi.
ki so ga razločili predstavniki delovne skupine te komisije. Deloma komisija za izdelavo dolgoročnega stabilizacijskega programa lio, kot "so se dogovorili, proučevala neka tera sistemska vprašanja, ki so bistvena za oblikovanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in ocenila poglavitno vzioke ki so pripeljali do sedanjih neugodnih ribanj. Obenem bo njena naloga realno oceniti razvojne možnosti vosnci-darstva. izhajajoč ir. prednosti našega sistema socialističnega samoupravljanja.
Na seji so sprejeli tudi delovni program dveh drugih delovnih skupin komisij in sicer za vprašanja družbenogospodarskega sistema, ter za tekoča gospodarska vpraša-n;a. Menili so. da je v priliodrroin delu npjno zagotoviti (..polno uslda-jenest delovnih skupir. in pristoir\ih ustanov, ki so tudi sicer zadolžene za posamezna področja in že obdelujejo posamezna vprašava, da ne bi prišlo do podva«n .. dria in na log. Kot so poudarili že v prejšnjih razpravah o delu komisi'e. bedo na menih seiali obravnavali tista vprašani«, glede katerih ni splošnega soglasja, (cid)
V Stockholmu razstava ; slovenskih grafikov
STOCKHOLM - V kulturno - informativnem centru SFRJ v Stockholmu so odprli razstavo sodobne slovenske grafike. Razstavljena so dela dvajsetih umetnikov iz Slovenije, v glavnem pripadnikov znane ljubljanske grafične šole. Zastopane so različne umetniške smeri iz tehnike slovenskih umetnikov več rodov:	Božidarja Jakca, Jane/a
Bernika. Bogdana Borčiča, Marjana Pogačnika in drugih.
Razstavo slovenske grafike sta pripravila kulturno informativni center in združenje Slovencev f Farsti. (dd)