256. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: tt!o ista . . . K "'Krpo! teta . . „ 120 — letu leta . . W iresec , . V Ljubljani, nedelta 24. oktobra 1820. PoSWl!a ; HI. leto. m :.v!- .. *-j Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolar]« četrtletno. . . 2 dota«]« mmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmmrn Novi aarocnilii eaj posiimja esrointno po aakazntct. Za inozemstvo: ttlo leto . K ‘ioo-— ppl ttta. „ 200'— Četrt leta..........ICO — ta mesec » 85'— L)redri£tvo jc v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6:1. Telelon štev. 360. — UpravniStvo je no Marijinem trgu —----------------- čtev. 8. Teieton štev. 44. S=r=T= lr*ok0 'ajo po , in sicer 55 mm Jtcrai 2 K dpust. Izhaja vsak dan zjutraj, Fosemezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se tranldrajo. — Rokopisi tse ne vračajo. '... Vlada bo zahtevala južno Koroško? Beograd. 23. okt. (Izvirno poročilo.) Naša voiska le pričela evakuirati koroško cono A. V političnih krogih se govori, da bo naša vlada zahtevala, nal se prisodi naši kraljevini vsa] del južno od Drave, kjer le večina prebivalstva oddala svote glasove ia Jugoslavijo. Italijanske priprave za pogajanja. LDU Rim. 22. okt. Minister zu-nanHh poslov grof Sfoiza se te vrnil v Rim. ko le končal v Turinu svote razgovore z ministrskim predsednikom Giolittltem glede pogaianl z Jugoslavijo. Ministrski predsednik Oio-Ktti se iutri vrne v Rim. Takoi po svoil vrnitvi skliče ministrski svet. ki bo ugotovil smernice za pogaia-nna z Jugoslavilo. V političnih krogih se govorL da otvaria italiianska vlada Dovalanla v duhu naklonjenosti in z namenom, priti do rešitve, ki te združena v naivl.šilm! narodnimi Interesi predvsem Da v svrno. da bokaže pred Evropo in iavnim mne-atem v Italill dobro vollo. Potratama Bal hi se končala ored otvorttvito oarlamenta. to te oroti srodl meseca novembra. 1DU Rim, 23. okt. (Agenzia Stefani.) Danes dopoldne te dospel semkai ministrski predsednik Oio-llui. Rim. 22. okt. Glede obnovitve pogaiani t Jugoslavijo doznava »Tribuna«: Italiia ima nalbotlšo volto Driti do končnega sporazuma, rakai italijanska vlada hoče do kazati vsemu svetu svolo iskrenost in lojalnost. Ololitti in Sforza se popolnoma strlnlata. Ker so navzlic »zidom lidsketra glasovanja na Koroškem iugoslovenske čete zasedle cono A bo Italiianska vlada primorana. zahtevati od Jueoslaviie de-lansko in uspešno iamstvo. Pogaiante se bodo vršila med grofom Sforzo ia dr. Trumbičem. Umor ruskega patriarha. Hetsmgfors, 23. okt (Izvirno poročilo.) Pred katedralo v Moskvi |e fanatična ženska ustrelila patrJ-J&rha Tihona. V Petrogradu se na-hnjjajo kitajske rdeče čete. ker ru-iktm rdečim četam več ne zaupajo. •— „Crez vičajka4* (policijski urad) naznanja dnevno preko 100 Častnikov In vojakov radi proti revolucionarnega gibanja. Dnevno se Izvršii- eo 120 do 150 smrtnih obsodb pro-evoluctonamih častnikov in vojakov. PatriJaTh Tihon Je veljal sedal kot glavar roške cerkve. Njegova neustrašeno«* tat vztrajnost sta o-mogočila. da te mogla pravoslavna cerkev tudi pod boljševiško vlado vršiti Se nadalje svolo službo. V času najhujše strahovlade }e bila ravno vsled res krščanske požrtvovalnosti patrljarha Tihona cerkev edino zatočišče preganlanih. In te osebne kreposti patrilarha bo tudi njegovo vzgledno poštenost so cenili celo boUševiki in prepuščali v rdeči Moskvi Javne procesije, ki Jih Je priredil patrijarh spremljan od ttsočev hudi. Op. urH AVSTRIJSKI PROGLAS NA PREBIVALSTVO CONE A. Dunaj. 23. okt. (Izvirno poročilo.) ..Politische Korrespondenz14 javlja v posebni izdaji, iz Celovca: Avstrijski član plebiscitne komisije Je danes Izdal nastopni proglas na prebivalstvo koroškega glasovalnega ozemlja: Prebivalstvu cone A! Izid plebiscita v prvi glasovalni coni le ugoden za Avstrijo. V zmislu člena 50 st. gennainske mirovne pogodbe bo avstrijska vlada v sporazumu z medzavezniško komisijo v Celovcu svolo oblast raztegnila Čez celo glasovalno ozemlje. V tem velepomembnem trenotku zgodovine naše koroške domovine naznanjam v Imenu avstrijske vlade in koroške deželne vlade, da se povrne z avstrijsko upravo v cono A zopet red in mir. Naše oblasti bodo smatrale za svolo najsveteišo dolžnost ublažiti umetno razburjenost zadnjih mesecev in bodo nepristransko id pravično vršile svojo službo. Naši slovenski sodeležani morejo biti uverjeni. da bodo vsa merodajna mesta varovala n)'hov iezlk In narodnostne posebnosti. Avstrijska vlada ne bo preganjala nobenega prebivalca cone A zaradi nje- fovega političnega prepričanja, udi oni. ki so 10. oktobra glasovali za kraljevino SHS gledajo lahko brez strahu in z zaupanjem v svojo bodočnost kot enakopravni državljani svobodne In demokratične avstrijske republike. Italijanski jadranski program. PREMIRJE MED RUSIJO IN UKRAJINO. Lvov. 23. okt. (Izvirno poročl-#0.) Po poročilu lista ,.Dypred44 Je dospela iz glavnega stana Petljure brzojavka, da se le med sovjetsko Rusijo in Ukrajino sklenilo premirje. Po določbah tega premirja bi se ustavile sovražnosti med ruskimi Četami Jn četami Petljure obenem z Rstavitvije vojaške akcije na poljski fronti. POLJSKA RATIFICIRALA POGODBO O PREMIRJU. Varšava, 23. okt. (Izvirno poročilo.) Kakor se javlja. Je sejm (polj-ilti parlament) na svoji današnji seji sprejel vladni predlog glede ratifikacije v Rigi med Poljsko In Rušilo sklenjenega predhodnega mhm. BOLJSEVIKI ZAPUŠČAJO UKRAJINO. LDU Dunal 23. okt Ukrajinski tiskovni urad poroča Iz Bukarešte, da so rdeč® čete le večinoma zapustile Odeso. Mesto oblegalo na severu ukralinskl vstaši. Železniška proga Odesa— 2merinka do Balte ie v rokah ukralinskih vstašev. Objavili smo včeraj zaiileve Glolittije-t« vlade za Jadransko konferenco. Ololitti-Jev program ni nov. Pomenja le novo afirmacijo italijanskega Imperializma, samo da ie v povečani meri. Prva točha obsega zahtevo, na] tvori severno mejno črto Triglavsko pogorje. Baje le to za Italijo potrebno Iz strategič-ath razlogov. Naši laški sosedje bi ne potrebovali nlkaklh strateglčnlb mej, če bi ne Imeli slabe vesti, ampak bi ae pogodili e nam) Iskreno In pošteno. Da sanjajo v Rimu ie vedno o »mare ■ostro«, nam kaže zahteva glede Reke. Ototlttl In Slorza pristajata sicer na samostojnost Reka, a le pod pogojem, da sc ne onemogoči združitev z Italijo. Dokler Je ■a Reki {TAnnumlo, pomenja to takojšno aneksijo mesta In luke po Italiji. Za Zadar pa predvideva Italijanski program čim najširše svoboščine, če le mo-goče neodvisnost In mednarodni protektorat, drugače pa vsa] avtonomijo v okvlrjn Jugoslavije. O ostali Dalmaciji se rimska vlada ne izjavlja natančneje. A nam zadostuje njena zahteva po strateglčno najvažnejših otokih, ki bi zagotovili Italiji nadvlado na Jadranu, zlasti če bi se J) posredi« Izsiliti demilitarizacijo dalmatinsko •bale. Potem bi bila brez tekmeca In njen domini) na Jadranskem morja zavarovan. Italijanska zahteva po varstva one peščica Lahov, ki bi kljub reallzacgl programa ostala v naši državi, Je pač le pesek v oči. Lahi kriče, da bi svet overi!!, koliko so nam žrtvovali, In da bi teni lažje terorizirali stotlsoče našega naroda po svojim Jarmom. Kako bo odgovorila na te predrzne za hteve naša diplomacija? Njena dolžnost Je, da ne prizna nobena točke, ki ogroža žlvljenske Interese naše državeč In take so skoro vse nove rimske zahteve. Predvsem le treba že a prlorl odlonlti argument »strateglčnih ozirov, pri določanju mej. Ta argument Je za nas ravno tako tehten kakor za nje. Najboljše zn« varovanje meje Je pravičnost Ko nam Italija vrne našo, nam po krivici oropan« zemljo, ne rabi nlkaklh strateglčnlb mej, saj bomo potem tudi ml Interesiranl nn tem, da živimo ž njo v prijateljskih raz. merah. Italija naj opusti svoje Imperljalistlčne zahteve, se odpove Reki, Zadru, Dalmaciji ln v prvi vrst) naši Primorski. Samo eno mejo priznavamo: Jezikovno mejo. Kdor poskuša potegovati med nami drago mej« no črto, a« škoduje In ne ogroža le Jugoslavije ampak tudi ln še bolj Italijo samo. To bodo na lastni koži okusili tudi današnji mogočniki v Rimu. ki sejejo nov razdor mod narode In kličejo vnovič po krvi, čeprav Je Je teklo *■ t svetovni vote* preveč. BO MILIJARD DEFICITA V NEMČIJI. Berlin, 23. okt. (Izvirno poročilo.) Nemško državno finančno ministrstvo te izdalo pregled o proračunu za leto 1920. Državni primanj-kdai znaša 50 milijard mark. Od teh odpade 41 milijard za Izvedbo ver-sailleske mirovne pogodbe. AVSTRIJSKA INTERVENCIJA GLEDE MARIBORSKIH DOGODKOV. Dana], 23. okt (Izvirno poročilo.) »Po. Httscho Korrespondenz« lavlja v drugi posebni Izdali nastopnoi Oblasti to dobile ) zadnje dni več vprašanj od privatne strani, Id se nanašajo na usodo onih avstrijskih državljanov, ki so pri zadnjih dogodkih ▼ Maribora trpeli škodo. V pomirjanje dotHS-nlh krogov so more naznaniti, da Je naS zastopnik v Beogradu dobil 15. t. m. nalog, nal pri merodajnih Jugoslovanskih mestih In-tervenlra v zadevi v Maribora živečih avstrijskih državljanov, ker samo za te se more astrljska vlada brigati. Naš opravnik v Beogradu Je 18. t. m. Izvršil to nalogo In Je upati, da se ta zadeva povoijno rafti. JAPONCI ZASEDLI MANDŽURIJO, LDU Amsterdam, 23. okt. Pekinški dopisnik lista »Times« javlja, da Je 10.000 mož močna Japonska četa Iz Vladivostoka vkorakala v Mandžurijo, da varuje laponske Interese. Kitajska vlada Je Japonski nato naznanila, da lahko tudi sama kres te pomoči vzdržuje red hi mir. PRED STAVKO LJUBLJANSKIH OLEDA-LISČ. Poroča se nam, da Je prišlo med Igrat-•t In upravo Narodnega gledališča v Ljubljani do resnega spora. Igralci zahtevajo od oprave, da neba s zapostavljanjem domačih gledaliških umetnikov, uprava p« zahteve hi sploh vsako pogajanje odklanja. Igralci sc vsled tega pripravljajo na štrajk. ANARHISTIČNI NEMIRI V ITALIJI. LDU Milan, 23. okt Listi poročajo e anarhističnih naklepih. Pri Carrari Je eksplodirala bomba pred poslopjem Danca ta-Na. POLOŽAJ NA GRŠKEM. Beograd, 23. okt. (Izvirno poročilo.) Včeraj te na potu Iz Aten v Pariz potoval skozi Beograd grški poslanik v Parizu g. Atos Romano. Uredn ku ..Politike44 Je Izjavil, da te zdravstveno stanje grškega kralja zelo kritično. Vlada te že razpravljala o položaju, ki bi nastal po kra-Ucvj smrti. V tem primeru bi prišel na prestol kraljev mlajši brat princ Pavel, ki biva s svojem očetom v Lucernu. Eventuelne težko-če bi se dale že odpraviti. Vesti o pripravah za nemire na Grškem so pretirane. Volitve bodo prinesle Venizelosu več"no. Od 370 mandatov bi opozicija dobila okrog 60. na noben način pa ne več kot 100. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 23. oktobra. (Izvirna poročila »Jugoslavije«.) Valute in devize. Cnrlbi Berlin 8J>5, New Jork 639% London 21.56, Pariz 40.90, Milan 23.88» Praga TA Budimpešta 1.85, Dunaj 2.10» avstrlj. krone 1.65. Dunaj: Zagreb 291—321, Bndimpe-ita 95—108, Praga 479—503, Varšava 116— 138, češkoslov. kron« 476—500, dinarji 1200 —1250. Praga: dinarji 245, marke 119.28 švlc. Iranki 1329.50, lire 308, irane. franki 638.50. hm« 288, dolarji 82, avstr«, kron« 20, poljske marke 26.50. Beograd: Funti 110—112, dolarji 8I.75 32, iranc. Iranki 203—210, lire 128 —130, leji 66—87, levi 41—41.50, marke 48 49, avstrlj. krone 930—975. napoleom- dori 107.60—110. Produkti. Sonbori Dovozi pšenico so neza« dostnl, vsled tega Jo cena od 920—940. Oves se plača 250—270. Po belca: Hžoln Je povpraševanje. Cena 620—640. VI a k o v c I: Trgovci Iz Bosue In Dalmacije kupujejo na tukajšnjem trgu po 940 —930, koruzo pa po 370—390. Bell llžol s« plača po 640—650. nova koruza pa 200-« 220. jg. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman (Dalje.) »Slušava. madame.« te rekel de Braln. »Toda v katero Ječo nal spraviva zarotnioo?« »Semkai!« ie odgovorila Leono- f* n tako moki im poudarkom, da te ®Dreietei| HKjrivca mraz... * Vojvoda Angoulčmskj te bil pri-Nflel v Dannhinsko ulico: hitel ie V prvo nadstroDie krenil brez sveče skozi dolgo vrsto nrostorov in se ustavil nazadnie v kabinetu, kter sl fe napravil luč. Odprl te okovano Skrinto. k! le stala v kotu. in lo potegni! k mizi. Bila ie prazna. Stopil te h kaminu ter videl, da le poln zoglenelih raniriev. »Cinq-Mars ie dobro ODravil nalogo!« le zamrmral voivoda sam pri tebi. »Vse nevarne listine požgane, vsak naimaniši košček nenela zdrobljen: ni ea ki bi izgrebel našo skrivnost iz teh ostankov!« pomirien se te spustil v nasla-nieč .za mizo. naslonil glavo v dlan ter se izročil saniarili ki ga le od- nesla hipoma v višave kraljevskega *Hata: »Končano te! še dve url. In poroka mote hčere s Ctnq-Marsom bo Izvršeno dcfstvo. Vsi orilatelii stare-ra markiza stoplio na moio stran. Priprave so v redu. Ouise in Condč me podpirata. 2e se nahaia v Parizu trltlsofi mož. ki čakalo moiega znamenla. Pomoč Leonore Galigai mi te poroštvo, da zmagam. Še dva dni. in bcm francoski krall. Krali!« te ponovil drvetoe. »vladar Francl-le. nailepše dežele vseea krščanstva! O, velike reči so pripravi iene zame.. Toda čas le da se vrnem h Gizeli.« Vstal le ln upihnil svečo. Plamenček 50 ’e utrnil, in voivoda ie vztrepetal od groze. . Sveča le bila upihmena. kabinet na ie ostal svetal! Voivoda Aneou-ičmskj ie nianil kvišku in vrgel oči tiazai. Odrevenel te. bled kakor smrt: še vzkrik sc te zadušil v mc-covcni grlu. Štiri korake za njegovim hrbtom tp stal nepremično mož z golim mečem v roki. Za tem človekom ie stalo sedem, osem drugih oborožcncev: eden izmed niih le držal gorečo voščenico. :.Concini!« ie zavnil voivoda. In oberoč ie zgrabil inizo. treščil to med sebe in maršala, da bi sJ napravil zaslon: ter potegnil meč. »Oospod voivoda.« ie hladno velel C on cini. »v Imenu kralla ste mol I 'C*n»VaŠ letnik! Vaš? Vaš?« »Primite ga!« k zariul Cotictal. da bi prevpil voivodov plas. Sabliačl so se zaleteli. Ob prvem sunku, ki ga ie zadal AngoulCme. se mu te zlomil meč... Porabili so ga zamašili mu usta. zvezaii ga in ga odnesli. Deset sirovih rok ga le vrglo v kočito ki te čakala pred dvorcem. Padel te v nezavest. Ko se ie vzdramil »e ležal v tesni sobi z debelimi golimi zidovi. Ozko zamreženo okence ie puščalo nekai zraka v ta katneniti grob. Vojvodi so se naležili lasie. srce mu te zastalo, krik strašnega obima se le utrgal Iz niegovih prsi ter se izgubil v gluho noč: »Bastilia! Bastilia!« Ko te Coiicin s svoiimi pomagači oddal voivodo v Bastilii. so odhiteli peš proti Proga rski ulici. Dva moža sia bila določena da odvedeta kome za uzdo na maihno namestle med Provarsko ulic > in Sckvano. tre.tii na io zapeliul kočiio. ki ie slu- žila pri aretaciii Gizelinega očeta, tik do hišnih vrat Concini se te ustavil ored durmi, trepetale od divie strasti. »Kam io zapeliemo?« ga te vprašal Rinaldo. »V vaš dvorec?« »V moto hišo v Reuillviu.« te velel Concini. s težavo loveč sapo. »Rinaldo. poslušal me. Treba te. da se vrnem v dvorec. keT slutim za lutrlšnii dan dogodke... in razen tega hočem sam naznaniti kralfu da te voivoda nrifet T! in Montreva! na gleita. da to spravita v Reullv. Kral te varen. Niti markiza ne ve. da imatn tamkai hišo. Montrevala oošlii domov, ti na ostani !n ml to straži « . Rinaldo le skremžil obraz ter zagodrnial: »Pozabili ste. svetlost, da nam te prileti še nekova: prekletega Cape-stanva. Kolnem se vam. nko ml ne daste biti zraven, da zgrabim lopova nrvi za vrat. se odpovem vaši službi in se prodam Ouisu. Condčlu ali magari Bourbončku v Louvru!« »Potolaži sc. Rinaldo. Straži! to boš samo do iutri. medtem Pa to ti obliubim. ne storim ničesar zouet Capestnmra. Toda lotimo sc vi at. Treba iih te odpreti brez bruna.« »Sai imamo pripravo s seboi Eh. svetlost, vse gre. ako človek zna. Vrata vidite, so vsaka taKšna. da komai čakate, kdal lih bo kdo odprl ... zlasti pa.« ie dodal nenado* ma. »zlasti pa...« . »Kako? Kal te?« se te vznemirit Concini ter pristopil k Rinaldu. ki te bil začel iztikati okrog vrat. «... zlastj na. čfi snloh tilso zaklenjena!« Je končal oomagač. »L« gleite svetlost!« »Odorta!« ie kriknil Concini in prebledel. Planil te v hišo: Rinaldo ln ostali so mu sledili. Kakor ris se te zaletel no stopnicah In skočil v dvorano, k>er ie gorelo polno sveč Pograbil te eno in dirial iz sobe v sobo orevle-* dal hišo od vrha do tal: zaman! tila le prazna in zapuščena. Concim te trešči! bronasti svečnik ob zid lir zariul • »Prekletstvo »e nad menol!« »Ptičica ie odletela.« se te žare« žal Parižan iz Kalabriie. Ne da bi ga zavrnil, ie planil marša! iz hiše. tekel na kral k ter so čakali komi. skočil na svoieea žrebca in mn zasadil ostrove v bok. I (Dalje pril) ) Narodno predstavništvo Znčasso nar. predstavništvo le 21. t. m. pretresalo zakonske obnove o tikazaih zakonih. V n tel se predvidevate samo neredbe o likvidaclfi j*w)raterii«. o volni edškodnini in o stanovanjih ter finančni zakoa z lz-nremembami finasča. odseka, ki tih ie sorcrlcl finančni minister. Iz osnove sta izostali naredbi « redu io delu wi e tisku, ker m st unrle vs« stranico. Razen covorov poslancev te Sr-biie. bi so v da vnet« vovorili e na-redbal* dede likvidaciie moratorila in vomi odškodnini, ie bil snlošneea interes* samo rovor slovenskeva so-ciialsta dr Koruna. ki ?e ostro napadal eredsednika slovenske deželne vlade dr. Bretca. Naš zastopnik v elebiscitni komisifi Jovanovič nima nikake krivde, rrae« da te v vsem »oslušal navodila narodnih svetov in *e uvnal do niih. Dr. Korun te nadalje omenil vlede iadranskeva vprašani*. da bi na oooatonia z Italik* vsekakor moral iti en Slovenec, dsa se •e bi videlo, da nsmerava centralna vlada Slovenc* in stevecsk« interese šrtvevati za kake koncesfte na druid strani. Ob 19. ie bila lista govornikov tečreana ter se te ori srlasovantu izkazalo, da te prisotnih sam• 65 poslancev. Vsled teza se te ttlasovanie edroctflo. Nekateri oosland so bili za la. da bi se nariament odvodfl do 12. novembra, vlada oa te to odbila. 22. t. m. bi zbornica imela Preiti »a dnevni red: pretres zakonske »rsdkive o zakonskih uredbah. Ker »a a? bilo prisotnih dovoli Doslancev. te »radsednik izrazil svote obžalovanje. da »e zosDodte aoslanci boli bri-rnin 7.0 volilno azitacilo kakor da bi »riSR «a sein. kter te na dflevnem redu teka važna zakonska oredJova. Pribodnio seio b* odredil pismeno. K« te ie »oslanec Veseniak teta vil v jmetm Juvoslovanslceva kluba da te trčerni nievov Vlub ztevova! za nred-h* aa m. ker »e finančni mini at er Iz- Jv* H te anrelel vse Iznremembe nnnčner* odbora, kar oa v stvari tri teCw*. te dsi b® vsied teza Jasroslo-vanski Vtub za ta zakonski »redov v fco#*če ne bo vtasoval. te predsednik aakftečB selo ob 16.30. LDU Nov Interesent v j8«lrapskem vpraša?i u. Z vso vnemo mohBlziraio Itafffa-«f »»veznike z* niha uvodno rešitev tedrauskeen vpraša«!*. Albance Cr-*ov«rce in Nemce b* Koroškem so hotel »ritevniti kot interesente v la-dranjkorn vnrašanlu h novatentem In c nfihov* oomočte utrditi svete po-Bkfte. ▼ »tdntem času »a so našli še ene** movočneva zaveznik* ln z nbm lastno delavnostlo že tud poskušate z uresničltvito nabievelSe^a načrta. Tržaški »Piccrdo« nd 20. t. nt. poteča da te prišel v Budaoeito kot peKttčni nredstaviteN Ttalite. knez Castavneto. Obiskal te tako! po vrsti vse unlivne tnože današnte Mad-JaHk* te končno še rnriHtfl ▼ rar- eovoru s sotrudnikom »Az Czsta« šjrokhn sloiem svol proeram. Po tem tnterviuvu ie B lavna naloea kneza Castauneto. da vzpostavi kolikor mosroče ozke in tesne vezi med Ita-lifo in Madžarsko, ter da osobito v redkem vnrašaniu doseže neko skupnost Reško vprašanie. da ie nad vse delikatno vendar ie v vosoodarskem potrledu Reka brezdvomno pristanišče Madžarske. Castasrneto te dalle napovedal skoraišnii obisk posl. Nit-tiia. PerrarLsa in drueih finančnikov, ki nal s kanitaiom zvežete to. kar še ni dosti trdno združeno. Na vsak način zaslužilo nove laške hitrice našo oažnlo. ker se more drurače zvrstiti, da nam ne odreče Reke satro Italiia. temveč da priela-sl tudi Madžarska svole zahteve. Podnrta od Italiie more tudi mala Madžarska imeti uspehe, kakor smo rnovH na Koroškem videti pri Av-striH. _________ Koroški plebiscit v rajhovski presoji. Berlinska »Vossische Zeitune« se peča v svoli številki od 18. oktobra s koroškim plebiscitom. Po lere-miladah. da se jr raihu ne zanimalo za brate na hreru. da večina soloh ne ve. kai so to Karavanke, podala silno subtektivno mnente v stanju na Koroškem in oravi da Korošci slovenščine soloh ne razumelo več in da moramo radi tetra cel® ml pisati do nemško, če hočmo. da Bas »windi-sche« razumete. Sploh io oo mneniu lista na Koroškem trote vrst prebivalstva Večina nemška, potem te nalveč tzv. »windische« in nazadnie tudi nar Slovencev ki so na seveda h Kraniske. *Wind!sche Kot davno aristaše slovenske misli navala dnhavnike nristavlia na. da te na drucl strani nlihovo dek>va-«te mnoce odbita lo. Tudi teror omenia In o slovenskih nasdilh ve novedati nrnoco Ztuičilao oa te. da čuti uotrebo nobvalitl Nemce iz ^ta terske, sev. Koro§ke ln Tirolske ki so kJfejb zastraženi demar-kadtskl črti vdrli v nlebiscltn® ozemlie in vršili protinasHie Nalboli značilen oa ie konec. Dopisnik nravi, da so se Karavanke Izkazale kot ločilna stena med nemštvom ln slovanstvom ln tako da nal tudi ostane. Ce bomo mi pametni, se s tem soriiaznimo. kakor se bodo oni sigurno sporazumeli s slovenskimi Korošci. V bistvu torel isto ko dr. Renner. Da bi Nemci hoteli imeti sedal na Koroškem mir. ko so nosora- vlh vse. kar te splofi bik) mosroče. le fasno in zato razumemo klice po sporazumu. Ali ta sporazum bi bilo iz-daistvo na Korošcih in zato bo ostala nemška žella neuresničena. Pomanjkanje premoga. Beosrrad. 12. okt. »Politika« olše: V vprašanfu sološneea oomanikanla premoga za državna nodietia. kakor tudi za privatne potrebe, te bila v prometnem ministrstvu konferenca, katere so se Dolec zastopnikov prometnega ministrstva udeležili tudi zastopniki ministrstev za šume in rude. prehrano in obnovo dežel, finance, trgovino in industrilo ter socialno politiko. Konferenca te soglasno sklenila, da hi bilo treba: 1. da se vsa vprašanla n DrodukcUl in razdelitvi premog a osredotočite v centralni direkciii v Beogradu v kateri bi bili zastopniki vseh resortnih ministrstev in v katero bi vstopila tudi vsa nokraiinska rnvnatelistva: 2. da se v privatnih premogovnikih normira cena premoga na ta način, da se oroducen-tom. razen priznatria troškov za režite. delavske moči in investicile. orizna tudi del dobička: 3. da mora producent del čisteča dobička vlagati za stalno oovečavanle oroduk-cile. Prometni minister bo o tem poročal ministrskemu svetu in bo ministrski. svet naterže sklenil *ormi-ranfe cea prema** in sklenal tudi o sankciiah. ki bi bile eventualno za to rešitev potrebne. LDU. Operno gledališče. Od začetka sezone te iest ted-■w za nami. vendar oa ni repertotr prtecM*«! razven Savinove »Lepe Vide« nobenega novega opernega dela ter poslušamo le ponovitve lx lanske sezone. Za »Trubadurjem« in »Rteetettom« so na vrsti »Hoffma-«ev« »ripovedke« ki vsepovsod še danes z nezmanjšan« privlačno sito Bolnilo gledišča in ucalaio publiki. In ko bodo že vse Offenbachove pa-rodistične ooerete. ki lih ponavadi aorizariate na več ali mani cirkuški Bači* ranndle nozfbnosti bo lahka, metedltezna glasba »Hoffmanovih orionvedlt«. menda nalbobša. kar te le nanisal. našla vedno dovoli oboževalcev. Uprizoritev teca tud! pri nas •rfltebl'enega dela ie usoela dobro DO zaslucl orkestra ki te svol part r>rx! ve5čo taktirko v. karvp.lnika Brogovška Izvedel Posebno dinami-šks vrorno. Kot nrimer navaiam le tercet radnieea deiania. k mora Iz dd saraščatoč do g. Brerovgkovlh značilnih ff v trobilih ostavlti v poslušalcu rrandiiozen vtis. Med solisti te r. Zathev od lani sms« interpret treh Hoffmanovih demonskih in intrigantskih vlog tudi letos irrmoniral kot pevec In igralec. Gdč Tltaierleva ie v kurtizanski vlo-gi OiuJiette daleko nadkrilila lansko interpretinte. Vloca Antoniie soada med a*11ei#e nartile cdč. Zikove. ki se v už pevska in icralsko prav do-bvatefl uveliavi. Hoffmana le od g. Šimfier. novonugažiraal tenor ciiiet- nega. liričnega **mbra. ki mu pa še manlka kantilne in muzikalne sigurnosti Z g. Levlčkoro l® — v kolikor se da soditi po nmJI vlogi Olimpiie — pridobilo gledališče dobro kolo-raturkn Gdč. Vrhunčeva le bila do-stoina naslednica Nlkolaia lanske sezone gdč. Medvedove, g. Mohorič se za vlogo Snalanzaniia potrudi. Schlemil g. Zormana kaže nrecei Icralskeca daru ki bi se morda bolie udelstvil v drami kot v ooerl. Cre-snel g. Zupana le bil v Icrl odločno premlad. Kai hočemo? Ce ori nas stopi na oder novinec, misli občinstvo da ima ored scbol že popolnega igralca. G. Zupan Ima dober pevski materilal ambicik) In volk), zato le pogumno nanrei. Roien igralec te g, Trbuhovlč. Kako različen le v treh vlogah Coc-riniglle. Pitlcchinacia in Frana. To so tri kreacile. pa vsaka zase umetniško izvedena. Maskirania nai se igralci uče ori g. Trbuhoviču. Med manišiml vlo^nml ie g. Sterkova nolivalno odpela gla«; matere g. Drenovec na nekam les mo krčmar-la. — Pri tel priliki se mi zdi potrebno omeniti tole: Naš onemi ansem-hle se polagoma nolni z domačimi ■močmi, kar z odkritosrčnim veseliem pozdravliamo. Ker na ni mogoče da se eden ali drugi čez noč razvite v molstra. se tudi naši oevd in pevke ne morelo. To bodo dosegli te polagoma. z ystralnostio. vestnostio In med vsem s teme! ii to šolo. In kar nič ni treba taliti, da ao vsi naši prvi pevci Betetto. Križal. Riiavec itd. moogp prldohiU a sodelovanjem v. Iz seje deželne vlade. Delavstvo Trboveiiske »remo-gokoone družbe ie stavilo sove mezdne zahteve, ki so silno visoke. Ce bi iim trboveliska družba ugodila, bi to povzročilo velik* povišan te ccn Bromova. Skliče s« anketa na naišlrši podlagi za oresote tega vorašnnia. Pritesnaal* se fi vsi člani, ki so doslei sodelovali pri tel anketi nadalie tudi zasto**?ki konsu«i*«tov tn zastopniki delavstva Asketa nai raznravlia. v kolikp bi bilo m*eoče delavskim zahtevam ugoditi hi kak,-šen udIIv bi imel« »ovišame mesd na cene nromova. — Pred*edn&t *ez«4-ne vlade noroč* « svotlh tetevvcn-ciiah v Beo»radn rajJi koroškega plebiscita. Razaravlial te uonovno z ministram zmiactfli del dr. Trum-bičem iu z ministrskim pradaedni-kora. Regr«t Aleksander ga te sore-tel v daiišl avditeaci. . Izročil le regentu kakwr tadl mmistrskema predsedniku in ministru zunantlh dd obširno spomenico o koroškem plebiscitu. — Za Prekmurte se ustanovi namesto dosedantera civilnega komisariata r/kraln® glavarstvo za Prekijjurie s sedežem v Murski Soboti. — Občina Jezersko se prideli v sodni iškem in upravnem odru Krantu. Za tugovzhodne deie Koroške. ki nam pripadalo do mhx>vni pogodbi, se ustanovi v Guštatnu okralno sodišče davkarlla in ekspozitura okrainega glavarstva v Slo-veniempradcu z bodisi zu- — Odobri *e rraredba poverjeništva za uk in bovočastte. s katero se začasno nrela izpitni red za eeometne v Slovenili. — Ureda se nekatere personalne zadeve ooverieništva za uk ln bovočastte In ooverieništva za lavna dela. — V sefi poroča naš delegat dr. Šubeli o položaiu na Koroškem. Od plebiscitne komlsite le zahteval. da zagotovi osebno varnost ter varnost živlienfa in imovinc naših uradnikov iu slovenskega prebivalstva na Koroškem. Predlaga! ie. da se sesiavi medzavezniška komi-siia. ki nai kontrolira neprestano in efektivno delo avstrilske uprave, da se nrenrečiin vse krivice nanram našim sorotekom. Plebiscitna korni-sila te v seli dne 19. oktobra 1920. sklenila, da avstrilski deievat izda v coni A proklamacHo. v kateri se za-lamčiio varnosti, ki lih dale člen 92. st. vermainske mirovne oovodbe. Naš delegat ie naprosil, da se v posebni proklamacili nonove tudi oni odstavki razglasov medzavezniške plebiscitne komisiie. ki so Dlsairi v istem duhu. Uprava v plebiscitni coni A se odda postopoma. Glede lavne lastnine kjdtnr železnic, mostoar. cest. anrovlzačnih zalog itd., za katere te naša uprava založila velike vsote se sestavilo natančni zapisniki na podlagi katerih nam bo mogoče reklamirati naše investicile. V svrho ugotovitve investicij se ustanovita dve medzavezniški komislii. v katerih bosta zastonan tudi oo en zastopnik naše države in Avstrije. Komislii bosta sestavih inventar, izvršili cenitve in uredili vse potrebno. V sotošnem se poudaria. da nai ostane slovensko Hudstvo doma. nal posestniki ne nrodaiaio zemlUžč Na Kr>ro?ikem nai ostaneio zlasti domači duhovniki in učiteIH Vztraiati morama pri zahtevi nrinoritetnih šol. do katerih imalo pravico oo mirovni pocrodbi. Slovensko Hudstvo na Koroškem nai se zaveda, da ima oo mirovni pogodbi zaiamčeno minori« tetno pravico, da bodo stali tudi, nanrei ood varstvom Jueoslavile bo v Drvi vesti poklicana da ščiti naše. roiate nroti vsem krivicam od strani Nemcev ori litri narodov. Irsko vprašanje precl anglešk parlamentom. London. 21. oktobra. Pri razaravi o irskem vorašaniu v soodnii zbornici le zahteval Hen-derson v imenu delavske stranke, nai se takoi uvede preiskava zatira-nia na Irskem in nai se takol ukine nniitlka voiaškeva terorizma. Državni tainik za Irsko ie odgovoril, da Izviralo Dodatki glede zatlrania od dobro organizirane propagande, ki deistva namenoma oretvarta da bi ntemnila uelfd Antriežev ln antle« ške države. Ovrgel le nadalie obtož« be proti angleškim četam in le izla« vil. da mora biti v naikraiSem času konec režima mor.lenia. Lord Robert Cecil ie Izrazil svole naziranle v tel smeri ter izdavil, da te neobhodmo potrebna preiskava. Tudi Asculth se te Pridružil mneniu lorda Ceciia. Bo-nar 1 aw le odgovoril Asaulthu ln ga onomnil na to da te on ko te bil leta 1916 ministrski predsednik, dal d»-Dortirat! 18.036 Ircev, medtem ko flh l.lovd Oeoree ni dal deportirati več kot 24. V nadalinem govoru fe izia-vil Bonar Law: Vse bomo storili, kar se nam bo do mirnem preudarku tega vprašani« zdelo potrebno. Ne j bomo oa storili ničesar takega kar i bi v načelu pomenilo oooustllivost | nanram morilcem. Nato se ie elaso-■ valo o Headersonovem predlogu ki s na ie bil končno s 346 proti 79 gltu-1 sovom '»^toniea. LDU. Jugoslav Nov način laškega teror]«, LDU SpUt, 20. okt Z otoka Cres« perafejo: Italijani so zavedajo, da naSo-ga naroda ne hod« pridobili na noben na-fcln na rvojo stran, vsled Cesar so zoCert nurilriati vest, da ne bo nihče dobi) di-vH. kdor se ne vp43e v Italilansku zadrugo. Ce bi bilo to res, bt bM Podle radi lakote prisiljoal, roisail se v te za- j d raja. Sedal izpiažajejo, kal naj store, i ako bi došlo do tega. O stvari bi bilo J potrebno obvestiti merodajne čiuitelie v * InSMfatvljl, da M proučili, ali bi nc bBa j mogoče p«*5liatl prebivalstvu v Cresu živila is Jngoslavile, da bi ne bili radi glada urislUonl. vdati ko svojim sovražnikom. V vsej svetovni zgodovini gotovo do seda] Je ni primera, da bi skušal kdo z Kroittianri Izstradal tja racnarodltl kak« UbM««. OrJSI psrtSkl poslanik pri VesntCn. LDU Beograd, 23. okt. Orški poslanik v Parizu g. Romanos je včeraj popoidne poietii aaiega mimstrskeca predsednika dr. Vesaiča. Razna poročila. zboru bodisi v gledišču nal gledišča, igralsko spretnost in potrebno muztt"*,no razumevat)le Nadallno Izobrazbo v soloperiu llm le drla Glasbena Matica, nato pa KonservatorH. Kdor oa ori nas v gledišču nastoni s kratkim recitati-vom. že misli, da le »ooemi pevec«, si hitro naroči vizitke * lenim naslovom »ooernl pevec«: si domišliuie. da te drugi Caruso ali oa vsai Sle-zak. Ne briga se za izšolante svoieea glasn marveč fungira kot onemi nevec le v kavami ori šahu. Taki talenti nam ne bodo nikoli svetili kot zvezda na onernem n&hu. Z vso res-nostlo se te treba posvetiti igralskemu noklicu študirati in Izobraževati se. Potem se ne bo treba pritoževati, dia kritika prezira domačina. Videli bomo nanredek in veseli ga bomo. Igralcem, ki stopilo prvič na eledl-ška deske mora pomagati Da tudi režiser. Sami iz sebe ustvarjati ne morelo. treba Iim le pomoči. Zbor ie bfl v Hoffmanovih pripovedkah očitno boliši od lani. Tako n. nr. staccatl in dinamično oredna-šanie zbora »Kako žari oko« v prvem deianlu pohvalne omembe vredni. Tako eksaktno razven zakulisno nesem v »Mlenon« še ni pel zbor nikoli. Režite te bila točna hi skrbna, scetiična onrema lako okusna. Zadovoljni bomo. če bi se vsaiko operno delo podalo v tako pravilni interpretaciji In leno zaokroženi obliki kož »Hoffmanove pripovedke«. B, Rusko • »oljsko premirje. LDU Moskva, 22. okt. Frontno poročilo z dno 21. L m.: Ob Bereiini so so v odseku Minsk Iu Sluzk prestavilo tet« v sralshi pogojev premirja. Sevcroovzhodno od Sluzk« nas Je sovrainfc zvečer 19. t m. napadel ta nas prtsUU, da smo se umaknili v postojanko »roti vzhoda. Na Jatml fronti Jo napadel sovražit* nal« utrjeno postojanko prt Smetalkotvu, pa J« bfl krvavo odbit Ratifikacija miru v Risi. LDU VarSava, 23. okt Deželni zbor Jo oa svoji vteraj&njl seji soglasno sklonil ratifikacijo predhodnega mira v Rigl Italija prepovedala prihod Zlnevjtv* hi Losowskemu. LDU Berlin, 23. okt Ust) javljajo ta Lučana: Kakor porote »Avantl«, Kal (Janška vlada ni dovolfla Zlnovjov« ta Losov-skemu prihoda, ker nista tapotnBa v Nem-Clji svojo obljube, da se bosta pečala samo z vpraSanJI strokovnih organizacij. Švedska vlada proti Zlnovjevu. LDU Stockholm, 22. okt Vlada Jo ZJ-novjevu, ki Jo Izgnan Is Nemčije, odrekla dovoljenje, da se povrne preko Švedskega v Rusijo. Zaupnica poljski vladi. LDU VarSava, 22. okt. Na vteraJSu?. seji deželnega zbora Jo pretežna večina Izrekla vladi svoje zaupanje. Poljaki la Vilna. LDU London, 22. okt Poljski odgovor na skupno angleško - francosko noto ta-raža popolno pripravljenost reiDI vprašanje glede Vilno pravično ta nepristransko. Novi državni avstrijski tajolkl la podtajniki. LDU Dunaj, 22. okt. Vsled odstopa državnih tajnikov ta podtajnikov Rennerja, Hanuscha, Deutscha, Ellenbogna, Otekla, In Tandlerla so predlagani na njihova mesta Halnl, Mart, tn Brc|sky. Zunanje zadevo bo vodil dr. Mayr. Franclja ta Avstriia. LDU Pariz, 23. okt >Victotr« pite: Nobena sila na svetu ne moro braniti šestim milijonom Avstrijcem, da se priklopijo Nemčiji, temmanl, ker se njth upravičene In razumljive željo popolnoma strinjajo s pojmovanjem Francozov o samoodločbi narodov. Mnogo pametneje M btto. ako bi francoska vlada upoštevala dejstva in gledala aa to, kakšna Jamstva ta pred* pravice M mogla pridobili, ako bi prosto« voljno Izjavita svojo zadovoljnost s priklopit vi )a železničarski itrujk v Romuniji. LDU Bukarešta, 21. okt Železničarji a Bnkovlnl hi v stari kraljevini so začel stavka*. Promet se vzdržuje s vojaki Brantlngev kabinet odstop*. LDU Stockholm, 22. okt Brantlmro* kabinet j« odstopi. LDU Stockholm, 23. okt Potrjuje s* vest, da Je krati deželnemu glavarju Da Oeeriju poveril sestavo novega kabineta, Coriiikl župan. LDU London, 23. okt. Corkškl župan ba]S umira. Škof Zscbobke umri. LDU Dunaj, 23. okt. Danes Je unat stolni prošt, namestn! škof to sekcUsk! načelnik v državnem uradu za pouk d* Hermann Zschukke v starosti St tet. Prva socializacija gospodarskega obrata aa češkem. LDU Plzen J, 22. okt. Te dn! se Je Izvršila prva soclalizacila gospodarskega obrata, to sicer blizu Plznja, kjer J« občina na približno 100 hektarjev velikem posestvu naselila nekatere legionarske olrt-telJt Legionar)! »o ustanovili gospodarsko delovno zadrugo ta so ob vodstvu strokovnjaških članov takoj pričeli delo. Čehi zahtevajo nemške rečne ladje. LDU Berita, 22. okt. Listi poročajo ta Dresdna: V saksonski zbornici jo vlada Izjavila, da zahteva Češkoslovaška od Nemčije Izročitev 711 rečnih ladij po 509 ton, dalje 90 vlačllnih čolnov ta 8 drugih ladij. Saksonska vlada smatra to zahteva za neupravičeno ta zahteva, naj o tem odloči ameriško razsodišče. Stavka radi čeških šol na Dunaju. LDU Dunal, 22. okt. V dvanajstem dunajskem okraju so pričeli radi otvoritvi češkoslovaške ljudske šole stavkati nem-šld učenci. 31etnlco ruske sovjetske republike bo proslavila ruska sovjetska vlada z izdajo knjige, v kateri bo popisano življenje ta zgodovina Moskve v zadnjih treh letih. Knjigo sta uredila Kamenjev in Mihajlov-skl. Natisk bo stal okoli 100 milijonov rubljev« Dnevne vesti. — Obletnica aarodneca osvobo-tetija. Dne 29. oktobra se praznuje rlrmra obletnica aarodneea osvobo-ienia. V snom in in proslavo tetra nD5nowembne$c*ra dne v aa5i parodiji zrodorinl se vrši ta dan do vsei Slaveniil. ktef »e nah&iaio državni »radi slovesa« služba božia z zalivata« pesmi!* »Te Detnn« in s nevaniem državne himne. Službi nal *riso favni ftmkciionflrii In i občinstva. V manišita kratiia nal se cerkvena slovesnost izvrši oriliod-gb> »edclio dnfl 31. ektobra. Razobesita asi se dne 29. oktobra »ovsod nare-ine nii državne zastave. — Posesa no stanovanjih se le uvetiavila tudi za občine Grosuolic. ŽeKmfie. Rateče ori Kraniski corl. Zclmmiki. Podnart. Cerklte na Do-tertiskem. Petrovč« ori Celin in K oni v Btiislcem okrain. — Uredba o »opisu prebivalstva tu dw«ače živi*« te izšla v včeraiš-ntem Uradnem listu. Popis se vrši dne 31. decembra t. 1. V ta namen se IzvolBo občinski oonisnl odbori za kontrolo na okrožni odbori. Osebe, ki bod« onravliale te nosle v kralu svoinra bivališča, fih morato vršiti brezalačno za oooisovanie izvun bivališča oa bodo dobivale do 20 dinar irv dnevnine ter vozne stroške. — Slovesna l*«vsmractia rektorja za štediisko leto 1920./21. se le vršila vtterai domldne v vseučfliškl slavnosti« dvorani. Dosedaph' rektor dr, Plemeli te podal orertedno noročilo o »estetiku. deJovanta in uspehih slovenskega vseučilišča v nrvem Štud tiske* letu ter te htrekH zalivalo ki sn namakali graditi to težav wr delo. Ko le do3ed. .rektor dr. Plct*«ii izročB vodstvo vseučilišča »ovrarvolteuenna rektorhi dT. Zunan-4jč*. te zbor vseučiliščnikov zaoe! krtdtevsko himno, nakar ie novi rektor »tvoril Štud Itako leto s predavanjem • vnlivti matematik« aa duševna 3vHente narodov — Nsihniša trodar!*« za naše nreblv*!»tvo te vsekakor drste* bižarenle za nrazen nič Kdor fma oriliko. opazovat! vsak da« »ro-otsite aroti sodni oalači. si lahko na-i»-«v1 sliko, koliko dermta naši Uudte a»t«#anio. koliko časa zamudilo! Vsi soda* m odvetniški t*pfl so so nosto-šerUL s«dal so bodo znova »odrafitt fcfrBci toda štavHo tožb evtiksv* vse t® n* 3H®*mša. — Dni«? kesrre« ladrangkeca 3d>«r«. ki se te imd vršiti kakor že aazaanieno 31. t. «. in 1. novembra v fteovradu se te odložil na nedoločen ča«. Opo**ri*«** »ato vso naše Tjotretoike in detevnt*. — Uradna usetevlito*. Univerzitetni A*wt v Lhibliani i® dne 5. maja 1920 * dopišeta štev. 36/pr. predleea ministru prosveto «M». dr. Franc« Webra, priv, doc. na saarebškl univerzi, v taieaovsnje za tioerat« teoretično Mesetile na Uubljan-»W Btiwofski fakulteti. Ministrstvo prosvete pa za i« pomotoma z tikaeom z dne 27. a v ga* ta 1920 imenovalo. za izrednega pro-fooorja, kakor Je z letin ukazom pomotoma ia enkrat toteeovalo gosp. dr. Marjana Zaieeeka za Izrednega profesorja, dasl Je ba že Imenovan e ukazom z dne 26. marca i 1. Radi teh netočnosti ta ministrstvo prosvete z ukazom z dne M. septembra C L razveljavilo ukaz z dne 27. avgusta t. L glede teli dveh imenovanih gospodov ter toteaevalo gosp. dr. Franca Webra z ukažeta z due 7. oktebra 1920 za docenta te-«rattč»e filozofije aa ljubljanski filozofski fakulteti. Rektorat univerze v Ljubljani, dae 21. ektobra 1929. Zupančič L r. rektor. — Razpisane službe: Služba okretnega »ravnika za zdravstveno okrožje na Trati pri Škofji Loki; služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje sevnl-gjco; mesto za učiteljico na slovenski dvo-razredalcl v Banjalokl; mesto za učlteUa \ Ljubljana. Mali oglas!. Proda se: VOLNE IN ZAJČJIH KOŽ večja množina se proda. Naslov v uprav« ništvu. 2020 IiJŠA S PEKARIJO se proda na prometnem kraju blizu industrijskega središča. Več se poizve pri lastniku Ludovik Cahnu, Trbovlje I. (Petelinova vas). 202* DVA KROJAŠKA ŠIVALNA STROJA močna, dobro ohranjena prodam, edea znamke »Minerva«, drugi »Pfaff« (velika »Rtokschifl-maschlne«). Cena — prvi 3000 kron, drugi 2000 K. Jas. Obranovič, krojač, Novoselo pri Kočeviu, 2033 TRI NAGROBNE SVETILKE so naprodaj pri ključavničarju I. Breskvar Sv. Petra nasip 25. 2023 MOTOR s surovim oljem, 6 P. S., fabrikat »VVar« chalovski« AVlen, v dobrem stanu, vsled električne napeljave na prodaj. Na ogled v obratu »Adrlja«, tovarna pohištva, Maribor, Mejna ulica 6. 1998 PROSTOVOLJNA SODNA DRAŽBA V zapuščino nadsprevodntka gospoda Iv«, n« Sila spadajoče hišne ta kuhinjske opreva, obleke ta perilo se bo vršil« v torek dne 26. oktobra L L v Spodnji Šiški t. Lepodvorskl ulici It. 181 oh 9. url dopoldne. 2209 GOSTILNA 8 POSESTVOM N prod« na lepem kraju v Mariboru. Cena 300.000 K. Naslov v upravL 2011 LASNE MREŽICE zopet cenejše. Ivan Msrout, tvorolca, Žalec, Slovenija. 20 IS DVE KRASNI TRINADSTROPNI HIŠI u prodado s 16 parketiranlml stanovanj* VE« s 7 sobami garažo za avto ta hlevom prekrasna gostilna s posestvom ta živino, potem hiše, vile, posestva, potem pisarne nepremičnin. Zagorski, Maribor, Bavtr-aka utica 3. — Dopisi le proti znamki KONJSKE OPRAVE dvovprežne ta enovprežne se prodajo P« smerni ceni, Informacija daj« tvrdka J« Kosti evc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. 2011 ŠPORTNA OBLEKA, SUKNJA IN ŠKORNJI ae prodado. Vse dobro »branjeno. Našlo« v »pravništvu »Jugoslavije«. BH DOBRO IDOCO TRGOVINO na prometuem kraju vzamem v nalom tildi kupim s posestvom ali zamenjam z mojo dobro trgovino to posestvom na Koroškem blizu Celovca. Poettdbe pod »Korotan« na upravo Jugoslavije. 2©H POZORI UGODNA PRILIKA! Proda se v Ljubljani velika hiša z obsežnim vrtom, ležeča na periforljl mesta. Stanovanje s I. febr. 1921 za kupca. Cen« samo. 70 tisoč din. Hiša pravkar temeljite rtaovlrana. — Vpraša sc ta ponudbe pod* »Koruna«, Ljubljana, Aleksandrov« cest« štev. 9, 11. nadstr. 1057 PROSTOVOLJNA DRAŽBA se bo vršila 2». ta 26. oktobra L 1. od K do 12. ta od 2. do 5. ure popoldne v Predilnici it 39 v Kolodvorski ulici. Prodaja!« aa bode nova ta stara hišna oprava, motorna kolesa (motocikli!) ta mizarske orodje s 5 skobelnlki (Hobelhankc) ter vci vret različnih predmetov. — Pazite mizarski obrtniki, ženini to neveste. Ne zamudite ugodne prilike. Ivan Goltes, mizarski mojster, Ljubljana, Kolodvorska uKca 39. 1993 PISALNI STROJI REM1NGTON se dobijo pri K. A. Kregar, Ljubljana, Sv, Petra cesta 31—33. Zahtevajte ponudb«, NAZNANILO. Imam v zalogi cementne cevi različne velikosti, najboljše vrste, cementnih zarezanih strešnikov. Maks Llplčnih, lzde-lovatet) cementnih Izdelkov v Crctu p. Štorje. * Za vsebino tega Jo uredništvo lo v okvirju zakona odgovorno. VELtZANIMIVI ROMAN »VERA« te Izžel ki velln: broširan 20 K. vezan 2 VI. Emisija. Zagreb, mjeseca oktobra 1920. Knjigovodja z večletno prakso želi vstopiti pri večjem podjetju ali solidni tvrdki mesto knjigovodje ali računavodje. Cenjene pouudbe na upravo »Jugoslavije* Ptuj. f prva Uda] s 1889 se po . ugodni ceni proda. N tttefefliOlo pH Sati i liatiik 111, Si. Patra cesta 25. Tstefra iuttrstan Itn. 443. HI. M lin 29. Telefon br. Gradba kompletnih električnih central, dalnjevo-dov in drugih inštalacij. Zaloga in prodaja vsako* vršnega inštalacijskega materijaia, kakor motorjev svetilk in žarnic za vse napetosti. lalrtl lipH ihiMI tik. l]uMjm.C» kujm aibf.5. 1840 MS i Prvorazredno mg. ■bbbim««bbb wnMnnuM;'.<. ■ . rrvvioaicuuv SJEME za jseenju i polietnu sjetvu dobavlja SJEMENAR d. d. Osijek, Gajev trg 1. hiti. k. KI. bujni: SJEMIIU!. KUCl. ] Ctk. pest. Bti. h. 33349. Ia bele papirne vrečice od */«—8 kg raspoitlja ne \ agone ln manjfie količine LDDOVIK ŠEF, Maribor, Prešernova ul. 1, Tovsrnlikn saloga papirja in pisalnega orodja. Telefon 148. Brzojavi: Paplrlet, Maribor. S "55* s s Naznanilo. P— i urana pod državno kontTolo Žrebanje Hli.llo2iJra.192i. Ceuu Brcčue (»eh IO trclianj istmo Ki Ii, po pofttl 4« K. Glav. dobitek 400.000 kron, 52 t*o »o.ooo, 4 jK> 100.001». W |M, 50.0«; o, 10 po »0.000, 10 p*> 10 00'» kron itd. Izplača jo se takoj po žrebanju brez vsakoršnih odbitkov. Fi&ioLila Iz tele Mm prejema: Odde!:>k razredom foleiije IHMIi aingreb, Gajova ul. 8. Naznanjam slav. občinstvu, da je začela zopet obratovati prekajevalnica v LJutenberger-jevi hiši na Sl. trgu št. 2 v Ptuju. Prekajevalnica bode proizvajala najizbornejo produkte, kakor prekajeno meso, raznovrstne klobase itd, Prodaja na drobno in na veliko. Potrudil se bom ustreči mojim odjemalcem s točnostjo, kakor s prvovrstnim blagom in se priporočam za obilen obisk, kakor za obilna naročila. 8 spoštovanjem Franc Podgoršek, mesar in piokajevalec v Ptuju DANICA krmmB ©hutm in im min. Proizvaja 1 jLftlil' imuna tajnih Mn t i ZAGREB, lllca 213. Talafoit * - 44. Brzojavi: ,C«i»Is*. EP Mule Anke m K SOJIiT- na II Poziv na subskrlpciju 125.000 komada dioirca, glasečih »a donosioca po K 400*— naslovne vrijednosti n nkupnom iznosu od K 50,000.000*- P. n. Nn temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, a zbog izvan-rednog razgranjenja poslova banke, te sveopče potrebe za daljnim kapitalima, cd-lučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenjo dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedečim uvjetima: 1. Dionička glavnica od K 60,000 000*— povišuje se izdanjem novih 125.000 dionica po K 400'— nom. dakle za K 50,000.000*— na K 100,000.000*— 2. Posjednicima starih dionica pripada pravo na 1 staru dionicu optirati jednu novu uz cijenu od K 625’— tel quei. 3. Subskripcija počinje 25. oktobra, a svršava 15. novembra 1920,, a za sub-skripeije u Americi traje rok do 15. decembra 1920. 4. Nove dionice Imadu kupon za godluu 1921., te sudjeluju na odbitku od 1. januara 1921. Na ovu emisiju dionica bonificirati če se u ime 6°/o bamata za vrijeme od 16. novembra do 81. decembra 1920., K 3*— po kuponu. 5. Proluvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a iiajltasnije do 81. oktobra 1920, odnosno 10. novembra 1920. 6. Subskripcija odnosno opcija se obavlja: U ZAGREBU: na bladajni zavoda. — U BEOGRADU: Prometna banka. — U BJELOVARU: Bjelovarska štedionica. — U BRODU n. S.. Banka i mjenjačnica Brdarič i drinr, kao afllljacija Narodne banke. U DUBROVNIKU; Narodna banka d. d Zagreb 4’iiijala — U LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna banka d. d. — U OSIJEKU: fiitnka J. Kraus i drug i tve filfjaje zagrebačkih banaka. — Na RLfECI: Hrv. centralna banka d. d. — U RUMI: Srpska sremska banka d. d. — U SARAJEVU: Hrvatska centralna banka. — U SPLJETU: Jugoslavenska industrijska banka, d. d. — U ŠABCU: Narodna banka d. d. Zagi*eb, filijala. — U VARAŽDINU: Opča Štedionica d. d. - U VRŠCU: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala. — U ZEMUNU: Zemunska štedionica d. d. — U WIENU: Bankhaus Milan Robert A!exander kao filijala Narodne banke d. d., dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala. U sjedin j enim državama: U NEW-YORKU: American Forrign Banking Corporation. — U CHICAGU: Kaspar Stato Bank. - U PITTSBURGHU PA: Union Savings Bank. — U AK.RON O.: De-positors Ravings & Trust Co. — FARELL PA: Peoples Bank of Fare3. - U MC KEESPORT PA: Jos. Roth & Co. — U YOUNSTOWNU: Dollars Savings Bank. — U ROCHESTER PA: Ali Nations Bank. U južnoj Americi: U ANTOFAGASTA: Jugoslavenska banka (Banco Yougoslavo de Cbile). — U PLOTA ARENAS: Jugoslavenska banka (Banco Yougoslavo de Chile). — U VALPARAISO; Jugoslavenska banka (Banco Jougoslavo de Chile). dionica, kojl žele u smislu točke 2. optirati nove dioniee, brojeva starih 7. Posjeduici starih valja da predlože kod gore označenih rnjesta subskEpcije s Točno ispunjenu i potoisanu prijavnicu uz naznaku popisa dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica. 8. Tečajni (azijski) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, Ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivši troškove emisije i prietojbe. te dotacije mirovins^ogpZavoda.^ ^ atvoren je gindlkHt koji zajamčuje uspjeh povi- šanja dioničke glavnice. ,Učiteljska tiskarnat v LkibUanL Odaovoriii urednik Amon Pesek.