29
Kuga v Indiji.
Letos sta Indijo zadeli dve nadlogi, kuga in glad, ki sta običajno v zvezi mej seboj. Najhuje kuga razsaja v Bombaju in okrog tega mesta. Kuga je bolezen, ki se sicer tako naglo ne razširja, kakor kolera, a kjer se ugnezdi, je pa ni moč zlepa spraviti. Poleg tega je pa še mnogo nevarnejša nego kolera, kajti le redkokateri ozdravi, kdor zboli za to boleznijo.
Velika težava je pa zaradi tega, ker mohamedanci ne marajo bolnikov pošiljati v bolnice. Nekateri celo trdijo, da je to po koranu celo prepovedano. Angleška vlada je pač podkupila nekaj mohamedanskih duhovnikov, da ljudstvu dokazujejo, da koran ne prepoveduje zdravljenju v bolnicah, a prebivalstvo jim neče verjeti. Največja nadloga je pa še velika nesnaga v Bombaju, ki jako pospešuje razširjenje bolezni. Pred začetkom kuge je poginilo za neko boleznijo jako mnogo podgan, ki gnijejo po mestnih kanalih, kar pri tropični vročini silno oku-iuje zrak.
Slednji dan umrje samo v Bombaju nad 100 ljudij za kugo. Posebno v ubožnejših delih mesta, kjer ljudje stradajo, je mnogo bolnikov. Kaže se, da bodo nekateri deli mesta popolnoma izumrli. Zdravniki priporočajo, naj se tisti deli Bombaja, kjer se je ugnezdila kuga, podero, ker le tako bode mogoče kraj očistiti, da se odpravi bolezen. Seveda bi bilo težko dobiti delavce za tako podiranje. Bolezen se dalje razširja po železnicah, ker ljudje beže na vse kraje. Nad 400.000 ljudij je že pobegnilo iz bombajske pokrajine. Po železnicah v vagonih ljudje mro za kugo, in se večkrat mrliči in zdravi ljudje daleč vkupe vozijo. Indijska vlada pa ne stori zadosti, da bi bolezen zatrla. Pred vsem bi morala gledati, da kako naredi konec gladu, ki pospešuje bolezen. Tacega gladu ni bilo še nikdar v Indiji, kot je letos. Tega so krivi Angleži sami. Dokler so v Indiji vladali domači vladarji, glada niso poznali. Bila so tudi slaba in suha leta, kakor je bilo lansko, ko niso ničesa pridelali, a je vedno bilo pripravljenega žita v državnih žitnicah za take čase. Pod angleško vlado se pa vse žito v dobrih letinah izvozi, in če nastopi suša, pa ljudstvo strada. Bogata Anglija pa to lepo mirno gleda, dasi bi bila njena dolžnost, da na državne stroške nakupi žita v drugih delih sveta in ga razdeli mej stradajoče.
V Bombaju je sedaj jako žalostno. Nad polovico prodajalnič je zaprtih. Ulice so prazne. Celo več poli-cijstov je pobegnilo, drugih pa dobiti ne morejo. Zato pa morajo policijsko službo opravljati vojaki, ki se rabijo tudi za prenašanje bolnikov in mrličev.
Nevarnost je velika, da se zanese kuga v Evropo. Egiptska vlada je poslala dva zdravnika v Bombaj, da se na mestu poučita, kako je z boleznijo. Rusija se tudi boji, da se zanese kuga v njene azijske pokrajine. Osnovala je posebno komisijo, katera ima vse potrebno ukreniti, da se ta strašna bolezen ne zanese čez mejo. Največja nevarnost je, da io zaneso mohamedanski romarji v Meko in se  potem zanese  od   ondot v evropsko Tur-
čijo. Po tej poti navadno dobivamo tudi kolero iz Indije. V mejnarodnem zdravstvenem svetu v .Carigradu je predlagal avstrijski   zastopnik dr. Hagel, naj se letos  prepovedo   romanja v Meko,    Temu  predlogu so se pridružili tudi zastopniki drugih držav v tem svetu.   Turški odposlanci so se pa temu   predlogu odločno uprli,   da se romanju ne smejo staviti nobene meje, kar je po mohamedanski veri zapovedano.   Vsled tega  je skoro gotovo, da se bolezen  iz Indije zanese v Meko, ako   angleška vlada ne prepove Indijcem romanja v Meko in druge evropske vlade  tudi  tega ne store  glede  mohamedanskih  podlož-nikov. Seveda je poleg tega romanja še več drugih potov, po katerih se utegne kuga zanesti v Evropo.   Od kar je sueški   prekop,   je veliko večja   nevarnost,   da se zaneso razne  bolezni iz Indije,  kot je bila nekdaj, ko je vožnja iz Indije dalje trajala in trgovina s to deželo ni bila tako živahna.    V londonskih  bolnicah so že imeli   nekaj   slučajev, ki močno spominjajo na kugo. Te dni je pa prišla v Plymuth vojna ladija „Nubia", na kateri so na potu iz Indije  umrli štirje vojaki   za  kolero, kakor trdi ladijino poveljništvo,   v resnici pa za kugo.   Peti je umrl še prvi dan, ko je ladija prišla, več jih je pa na ladiji še bolnih. Ljudje se boje, da se bolezen zanese v mesto, ker v Ai-gliji nimajo   strogih varstvenih naredeb  proti nalezljivim boleznim. Če kugo* zaneso v Evropo, jo bodo težko zopet spravili.    Pobrala  bode mnogo ljudij,   kot jih je večkrat prejšnja stoletja.    Nadejamo se, da se posreči oblastvom s  strogimi  varstvenimi   in   zdravstvenimi   naredbami   to zabraniti.