Oblikovanje ieiesa brez skalpela
HYPOXI D ) 'J'
masažni salon acquamarin&resonanca
ACQUAMARIN
Ljubljanska ul. 51, Izola • tel.: 031-200427
naročila:
GSM: 041 206628
iej£)
tffotel ciCaii/ia
ZIVLIENIE IE VEC KOT PARADA

(Mef) Gasilci so imeli parado. To imajo v navadi. Vsake toliko se pač radi pokažejo in mi jih radi gledamo. To je edina parada, ki ji ne nasprotujejo civilna gibanja in različne civilne iniciative. »To so samo	gasilci«	porečejo	in se	zatopijo	v svoje
pomembnejše bitke z državo in njenimi inštitucijami, navadni ljudje pa vemo, da v tej paradi nastopajo ljudje, ki v svojem prostem času pomagajo drugim. Preprosto tako in nič drugače. No ja, nekateri to počnejo tudi za denar	oziroma	za plačo	in prav	je tako,	saj nam
zagotavljajo visoko stopnjo varnosti, večina pa vendarle to počne iz povsem poštenih vzgibov.
Kolikor je avtorju znanega se evropski gasilci ravno ne morejo	pohvaliti	s	kakšnimi paradami, posebej
prostovoljni ne, ali pa nas mediji ne obveščajo o tem. To je pravzaprav presenetljivo v politični skupnosti, ki se tako rada razkazuje in postavlja pred svojimi kvazi državljani. Evropa je namreč navadna ekhibicionistka, ki je tako bogata, da se ji ni treba razkazovati sami ampak plača druge, da jo razkazujejo na vseh koncih in krajih. Ce ste kolikor toliko pazljivo spremljali različne evropske	projekte,	ki	jih pripravljajo najrazličnejše
nacionalne	in regionalne organizacije, inštitucije,
univerze ali celo posamezniki, ste gotovo opazili podobnosti, ki se jih 9 "7 71 s s o "s 7 s o o s ne da skriti. Vsak projekt je
!C Banka Koper
narejen tako kot diplomska naloga: ima uvod, nato raziskavo, potem sklic tiskovne konference, nato objavo ugotovitev in predlogov v tiskani in elektronski obliki, nato še spletno stran in končno tiskovno konferenco na kateri mora biti tudi televizija, sicer ne bo nič od evropskega denarja. Celo vrsto »projektov« plačuje ta Evropa v upanju, da jo bodo njeni državljani vzljubili. Nam rešuje probleme ribištva, starih mest, vinskih poti, tradicionalnih jedi, primerja Beneško in Istrsko kulturo, odpira pisarno za bobiče, ustanavlja cele inštitute in podobno.
Stari Jugoslaviji se dogaja Avstroogrska. V Jugoslaviji so porekli, da je to navadno zapravljanje denarja in za kaj takega niso dali niti pare. Pa so jo vendarle vsi imeli za zapravljivo. Za Avstroogrsko so vsi govorili, da je bila preveč konzervativna, pa se še vedno vozimo po njenih cestah in železnicah, pijemo njeno vodo in obiskujemo njene šole.
Gasilska parada je v primerjavi z vsakodnevno parado evropske skupnosti komaj omembe vredna.
novo
Ambulanta za male živali Lara
Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300
AKCIJA - pri cepljenju psov proti steklini opravimo še brezplačen pregled in obdarimo vašega psa
Ml POGASIMO VSE
Mi gasilci se nobene stvari ne bojimo, mi vsako nesrečo lahko pogasimo. Imate doma težave v zakonu, mi poskrbimo, da ne končate v polomu. Vas mučijo šefi ali zaguljeno delo, pokličite nas, pa bo veselo. Streha vam pušča, pečica gori, vi pokličete ll2 in pridemo mi.
Za vsako težavo mi poskrbimo za slavo in čast, to je vse kar dobimo.
Cepa imate denarne težave ne bodo v pomoč vam naše zastave. Mi smo tukaj zato da vse pogasimo ne pa zato, da medalje dobimo.
PODŽUPAN JE ZAPUSTIL SEJO
Seja odbora za okolje in prostor, ki je med drugim obravnavala tudi predlog lokacijskega načrta za naselje Šared, je bila po pričakovanju živahna. Potem ko prisotni niso sprejeli ugovorov podžupana in predsednika odbora, Igorja France, ki je predlagal, da se ta točka dnevnega reda umakne s seje Občinskega sveta, je le-ta zapustil sejo, preostali člani pa so soglasno sprejeli vse predlagane točke in odločanje tako prepustili svetnikom.
INZI OTO MAXX
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
JEREB	
AVTO CENTER	
Izdelki
za zdravo življenje
Kristanov trg 1 - tržnica
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 - 15.00/ 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
SMETISCE POD BELVEDERJEM
V nedeljo , proti večeru, sem se odpravila na kopališče pod Belvedejem, kjer so se otroci zbrali, da bi praznovali rojstni dan. Zelo sem bila zgrožena nad prizorom na nekdaj zelo priljubljenem kopališču. Vse povsod so ležale prazne plastenke, pločevinke , vrečke s smetmi in polne kante smeti , kar me je spominjalo na divje odlagališče odpadkov. Še zmeraj je bilo prisotnih polno mladih , nekateri v čudnem stanju, ki jih pa ta nesnaga ni motila, saj so jo sami ustvarili po prebiti noči v Gavioliju. Odgovorne sprašujem, kdaj se bo to uredilo!?
Ali še bomo lahko še kdaj ob vikendih lahko mirne duše kopali oziroma sprehajali pod Belvederjem brez skrbi za varnost mlajših in v čistem okolju?
Pričakujem odgovor in nato tudi ukrepe pristojnih , saj mi kot izolanki ni vseeno v kakšnem okolju živimo in pokažemo našo kulturo in odnos do okolja tudi drugim, ki obiščejo naše mesto. (B.O., Izola).
ŠE ENKRAT VRTEC!
Spoštovana gospa ravnateljica!
Preprosto ni res, da na svetu staršev še niste slišali pripomb o klimatskih napravah. Res je, daje to težko dokazovati z zapisniki, saj smo jih praviloma dobivali v zelo skrčeni obliki in z zamudo, a lahko o tem vseeno veliko povedo priče. Sicer pa se o tem zelo naglas govori tudi po hodnikih.
Dokaz več, da ni vse tako kot bi moralo biti je decembrska seja sveta staršev, na katero je bil povabljen tudi gospod Žlogar. Sklicana je bila z "velikimi mukami", z namenom, da bi iz občinskega proračuna zagotovili več denarja za vrtce. Žal je bila nesklepčna.
Na isti seji smo dobili nekaj obljub. Denimo, da bo komunala poskrbela tudi za igrišča vrtcev. Pa da bodo garderobe vsaj malo "porihtane". In še kaj !... in to je bilo decembra....
Aleksander Krebelj
POGREŠATE OTROŠKO KOLO?
Danes zjutraj ob 05 uri sem našla naslonjeno kolo na steni naše hiše, kolo je otroško (za večjega otroka). Lastnik se lahko oglasi s starši na tel. 041799570 na ime Karmen Urdih, Smrekarjeva 20 Izola
IL MONDO E FATTO PER GLI FURBI
Izolsko brezplačno parkirišče pri Ladjedelnici se lahko pohvali s takoimenovanim otokom za avtodome. Gre za komplet priključkov s pomočjo katerih lahko lastniki avtodomov napolnijo akomulator, vodne rezervoarje in predvsem izpraznijo fekalije in druge ostanke iz svojega avtodoma. Avtodom otok je postavila izolska Komunala in ideja je gotovo hvalevredna. Manj pohval pa si zaslužijo lastniki avtodomov, ki se preprosto parkirajo ob tem otoku in tukaj preživijo par počitniških dni, čeprav je jasno, da imajo prostor zanje v avtokampih. Res vse bolj pogrešamo turistično policijo.
3^
SONČNO BO ENOSMERNO
Izkušnje iz prejšnjih let so pokazale, da so največja težava ob prometnih zaporah Sončnega nabrežja avtomobili, ki so bili že pred zaporo parkirani na Velikem trgu ali okolici. Ob popolni zapori so namreč morali ostati v mestu oziroma čakati redarja, da jih je pospremil do Trga republike. Letos pa nameravajo promet urediti tako, da bi po 19.00 uri potekal samo enosmerno: od Velikega trga proti Trgu republike. Potem bo tudi uličnim umetnikom, kot je ta na fotografiji Saše Stepanova, lažje nastopati.
/
33. seja Občinskega sveta
DO LETA 2010 BOMO VSI IMELI STANOVANIA
Danes se bodo na 33. morda pa celo zadnji seji v svojem mandatu, sešli izolski občinski svetniki, ki jih čaka obsežen dnevni red. Začelo se bo sprogramom varstva okolja za Slovensko Istro 2006 - 2010, sledilo bo poročilo o delu koncesionarja STAVBENIK - Servisne storitve d.o.o.v Koper za lansko leto, letno poročilo in finančni načrt OŠ »Dante Alighieri«, nato pa bo že na vrsti glasovanje o besedilu Odloka o lokacijskem načrtu za območje naselja Šared v celoti ter o predlogu Odloka o programu komunalnega opremljanja za območje naselja Šared.
PREDSEDNIK ZAPUSTIL SEJO
Predlog lokacijskega načrta za naselje Šared je dobro razgibal vročo julijsko politično sceno, razrave v vaškem domu Cetore in v Kulturnem domu Korte ter na seji Odbora za okolje in prostor pa so pokazale, da imajo akterji dokaj različna stališča glede priprav dokumentacije za ta velik poseg v prostor našega zaledja.
O razpravah v Cetorah in Kortah smo že pisali, sledilo pa je dopisovanje podžupana in predsednika občinskega Odbora za okolje in prostor, Igorja France, z Jadranom Bajcem, ki vodi Urad za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine, ki je vsebovalo predvsem problematiko komunalnega opremljanja v povezavi s sprejemanjem lokacijskega načrta. Franca je namreč trdil, da če se program opremljanja pripravi na podlagi občinskega lokacijskega načrta, je program opremljanja sestavina prilog k temu načrtu (kar za LN Šared drži, saj v LN vsebuje idejne zasnove za prometno omrežje, odvajanje odpadnih in meteornih vod....itd. in je bila to osnova za izdelavo programa opremljanja). To pomeni, da ko občinski svet sprejme Odlok o LN je v odloku naveden kod del LN in ga ni mogoče kasneje sprejemati.
To je bila tudi glavna pripomba krajanov Šareda, seveda v povezavi s ceno tega komunalnega opremljanja. Predstavniki Šaredinov so tudi prišli na sejo Odbora za okolje in prostor, kjer je predsednik Franca predlagal, da bi glasovanje o lokacijskem načrtu umaknili z dnevnega reda današnje seje Občinskega sveta. Toda za ta svoj predlog ni imel dovolj soglasja in po besednem dvoboju s predstavniki občinske uprave je zapustil sejo odbora, vodenje pa je prevzel podpredsednik Luccio Gobbo in v nadaljevanju so prisotni soglasno sprejeli predlagan dnevni red in dali pozitivno mnenje k tistim točkam dnevnega reda za katere so pristojni.
V	sredo popoldne je o tej točki dnevnega reda razpravljal še Odbor za gospodarstvo, vendar njihovega stališča do zaključka redakcije nismo izvedeli. Tako bodo, kot vse kaže, zadnjo besedo imeli občinski svetniki in glede na to, kdo od njih je že na dopustu obstaja veliko možnosti, da bo lokacijski načrt Šared danes sprejet.
V	nadaljevanju bodo občinski svetniki sklepali o predlogu Odloka o Spremembi ZN Prešernova - Drevored 1. maja za »Kulturni dom«, o predlogu Lokacijskega načrta Leninova - Elvire Vatovec ter o predlogu Lokacijskega načrta za območje Hotela Delfin. Glede teh prostorskih dokumentov ne gre pričakovati posebnih razprav, čeprav bi si jo zaslužili, vendar so ob problematiki Šared kar nekako ostali v senci.
Občinski svetniki bodo danes verjetno sklepali tudi o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, o podelitvi služnosti za izgradnjo elektronskega komunikacijskega omrežja in o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2006.
TURIZEM NA REŠETU
Na predlog nekaterih svojih »sosedov« bodo občinski svetniki obravnavali dokončna poročila o opravljenih pregledih poslovanja pri TGZ - Turistično gospodarsko združenje, g.i.z., Izola in Javnem gospodarskem zavodu - Zavod za turizem Izola.
Poročevalec za to točko bo Aleksander Frantar, ki je tudi vodil delovno skupino Nadzornega odbora, ki je vse od leta 2004 do zdaj pregledovala poslovanje obeh ustanov. Povedal je, da je pregled trajal tako dolgo zaradi zapletenosti in nejasnosti v organiziranju in poslovanju obeh poslovnih subjektov ter o njuni povezavi z občino ter mag. Podgornikom, ki je bil tudi deležen pregleda Nadzornega odbora. Frantar je še povedal, da so ta pregled opravili najprej, saj so dobili vso potrebno dokumentacijo, zato pa so jo dolgo iskali pri giz-u oziroma Zavodu za turizem.
Delovna skupina je odkrila napake pri izpolnjevanju potnih nalogov, saj so bili nekateri pisani naknadno, drugi pa niso zabeleženi kot stroški. V primeru projekta TTTZ^ ki je bil financiran na podlagi pogodbe med Občino Izola in Regionalno razvojno agencijo in katerega vrednost znaša skoraj 105 tisoč Eurov (tretino vseh sredstev prispeva občina Izola) je delovna skupina ugotovila, da so bile naloge s te pogodbe prenešene na TGZ giz, kar je v nasprotju z anksom k pogodbi, ki sta ga sklenila občina in RRA. Poleg tega delovna skupina ugotavlja, da izbor izvajalcev posameznih nalog ni bil opravljen v skladu s predpisi, saj so: mag. Podgornik, Aleksandra Brezovec, Tadeja Lazanski, Mitja Guštin, Salvator Žitko in Marko Stokin v tem projektu podpisali avtorske pogodbe v višini nad milijon tolarjev. S tem so bila kršena določila Zakona o javnih naročilih in pravilnika o načinu oddaje javnih naročil manjše vrednosti. Rezultatov tega projekta do aprila letos še ni bilo videti.
Do nenavadnih rezultatov se je Nadzorni odbor dokopal tudi ob projektu Adria fish, katerega vrednost je skoraj 2 milijona Eurov, delež občine Izola pa znaša nekaj več kot 126 tisoč eurov. Tudi izvajanje tega projekta je bilo preneseno na TGZ g.i.z. in leta 2003 je ta prejel za projekt Adria Fish nekaj več kor 381 tisoč tolarjev, porabil pa jih je le malo več kot 46 tisoč. V letiu 2004 pa je g.i.z. za ta projekt prejel malo več kot 1.800 tisoč tolarjev, porabil pa več kot 4 milijone in pol. Na osnovi pregledov računov je NO ugotovil, da projekt računovodsko ni bil voden pravilno.
Na osnovi ugotovljenega in glede na to, da se delovanje gospodarsko interesnega združenja v več kot 90	odstotkih financira	iz
proračunskih sredstev nadzorni odbor predlaga da aktivnosti vodi in opravlja Zavod	za	turizem	v sklopu občine Izola, kar dejansko
pomeni, da predlagajo izstop občine Izola iz članstva tega interesnega združenja.
Povejmo še, da je mag. Podgornik novinarjem predstavil zapisnik s sestanka na katerem je opozoril na nekatere od teh nepravilnosti, glede na to, da je ta točka dnevnega reda proti koncu seje pa je zelo mogoče, da ne bo niti prišla na vrsto oziroma bo odpravljena bolj na hitro.
Izola je polna.	Tu	in	tam	se še najde kakšna soba, vendar so
kapacitete dobro napolnjene in sezona obeta najmanj povprečnost če ne celo kaj več.	Kot	so	nam	povedali v izolskem TIC-u je v hotelih
še mogoče najti	sobo	ah	dve,	v avtokampih je tudi še nekaj prostora
za zamudnike, podatkov o zasebnih sobah pa nimajo prav veliko. In kako j e na izolskih plažah. Fotografija Saše Stepanova pove dovolj.
Nova zakonodaja
KAMPIRAN|E NA ČRNO NI VEČ POCENI
V Uradnem listu Republike Slovenije št.: 70/2006 je bil 6. julija 2006 objavljen Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki prične veljati petnajsti dan po objavi v UR listu, in sicer dne 21.07.2006. V določbah 10. člena citiranega zakona se prepoveduje prenočevanje na javnem kraju. Citat določbe: Kdor prenočuje ali spi na javnih krajih ali drugih dostopnih prostorih, ki za to niso namenjeni in s takšnim dejanjem koga vznemirja, se kaznuje z globo 20.000,00 SIT.
Komentar določbe:
Prekršek po tem členu pomeni prenočevanje (pomeni večkratno dejanje) na javnih krajih, ki za to niso namenjeni. S pojmom drugi dostopni kraji so mišljeni zaprti prostori, ki niso javni kraji. S tem prekrškom se sankcionira predvsem spanje po hodnikih stanovanjskih blokov, kleteh, avtobusnih ali želežniških postajah, čakalnicah, parkih, klopeh in drugih neprimernih krajih. Če z dejanjem niso bili moteni drugi ljudje, ni elementov prekrška.
Določba 18. člena citiranega zakona (kampiranje) pa prepoveduje takšno ravnanje, citat določbe:
(1)	Kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo 20.000,00 SIT.
(2)	Samoupravne lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju.
Komentar določbe:
Ta določba prepoveduje kampiranje na mestih, ki za to niso določena. Kampiranje pomeni taborjenje, postavljanje šotorišč ali drugih zasilnih objektov z namenom začasnega prenočevanja. Ni prekršek parkiranje avtodoma na urejenem parkirnem prostoru (gre za začasno ustavitev med potovanjem in ne kampiranje). Prav tako ni prekršek taborjenje na zasebni površini v skladu z dogovorom z lastnikom (npr. skavti ali taborniki so dogovorijo s kmetom, za taborjenje na njegovem travniku).
Zakon v prehodnih in končnih določbah določa, da lokalne skupnosti, ki tega področja še nimajo urejenega, s predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju.
Izdani imamo kar nekaj takšnih lokacij, ki jih radi izbirajo »črni dopustniki«. Največ jih tabori (nekateri že skoraj teden dni) nad parkiriščem pod Belvederjem, vsake toliko se najde tudi kakšen kampist na svetilniku, najbolj zanimivi pa so vztrajneži pri belih skalah, ki kljubujejo tudi tramontani in visoki plimi. Na hrvaškem so za tovrstne turiste že zdavnaj poskrbeli, pri nas pa smo še vedno dovolj tolerantni. Res ne gre mladih preganjati kot da gre za kriminalce, res pa je tudi, da jih prav nihče ne nadzoruje in med njimi se včasih najdejo tudi ljudje, ki si brezplačnega kampiranja ne zaslužijo._________________
Vi ENEM

od 1.7.06
NA SMREKARJEVI 37
IrlH
tel.: 05/ 6416 403
tel.: 05/ 6419 587
tt0V°t40
SALON ZDRAVJA IN LEPOTE
ISTITUTO PERU SAtUTE E L'ESTETICA
PREVERITE ČE IMATE POTNI LIST
Ministrstvo za notranje zadeve državljanom priporoča, da ob načrtovanju dopustov v tujini pravočasno preverite, ali imate ustrezen dokument za potovanje v tujino in če je ta veljaven.
Z veljavno osebno izkaznico lahko slovenski državljani potujejo v vse države članice Evropske unije in v države Evropskega gospodarskega prostora (Islandijo, Lihtenštajn in Norveško) ter na Hrvaško in v Švico. Za obisk drugih držav morate imeti veljaven potni list.
Vlogo za potni list ali osebno izkaznico lahko vložite na kateri koli upravni enoti. Priložiti morate star dokument in eno fotografijo. Rok za izdelavo potnega lista in osebne izkaznice je najmanj 10 dni, zato z vložitvijo vloge za nov dokument ni priporočljivo čakati na zadnji trenutek.
Veljavne potovalne dokumente morajo imeti tudi otroci. Vlogo za potni list ali osebno izkaznico za otroka do 18 leta starosti lahko vloži le njegov zakoniti zastopnik.
Cene potnih listov znašajo: potni list za odrasle osebe, z veljavnostjo 10 let, 9.235 SIT, za otroke do tretjega leta starosti 7.195 SIT in za otroke od tretjega do 18. leta starosti 7.960 SIT. Za osebno izkaznico za odrasle osebe je potrebno plačati 4.005 SIT in za osebe do 18. leta starosti 3.155 SIT.
Kadar otrok do 15 leta starosti potuje v tujino ali iz tujine brez spremstva zakonitega zastopnika, potrebuje dovoljenje zakonitega zastopnika. Dovoljenje potrdi katera koli upravna enota. Obrazec je predpisane oblike, zakoniti zastopnik pa ga dobi na upravni enoti. Ob izdaji dovoljenja mora imeti zakoniti zastopnik pri sebi identifikacijski dokument (svoj potni list, osebno izkaznico ali vozniško dovoljenje), številko otrokovega potovalnega dokumenta in enotno matično številko ter številko potovalnega dokumenta tretje osebe, v spremstvu katere bo otrok potoval. Otrok lahko potuje v tujino ali iz tujine tudi sam brez spremstva tretje osebe, kar se na dovoljenju ustrezno označi.
S potnim listom je primerno skrbno ravnati in ga primerno hraniti. V primeru pogrešitve, izgube ali kraje potnega lista ali osebne izkaznice, je potrebno to naznaniti čim prej, najkasneje pa v roku 8 dni na upravni enoti stalnega prebivališča. Če se to zgodi v tujini, morate dogodek naznaniti takoj oziroma najkasneje v roku 8 dni po prihodu v Republiko Slovenijo.
Če izgubite stari dokument, lahko za novega zaprosite šele po objavi preklica v Uradnem listu Republike Slovenije.
Služba za odnose z javnostmi MNZ

Urbanisti niso krivi za vse
V ZAČETKU OSEMDESETIH SMO BILI BOLI DEMOKRATIČNI
V začetku osemdesetih let je Izola doživela prav posebne vrste »obdelave«. V majhno industrijsko, skoraj malo zapuščeno mediteransko mesto so namreč prišli študentje in profesorji Fakultete za arhitekturo ter se lotili projekta z ambicioznim naslovom: Prenova starega mestnega jedra.
Začeli so tako, kot je začeti treba: Najprej z anketami, pogovori z navadnimi ljudmi in stroko, nato s skrbnim zapisovanjem in analiziranjem vsega kar so izvedeli ter nato s pripravo predlogov, kako bi se lahko lotili posameznih perečih prostorskih, bivalnih in historičnih vprašanj Izole in okolice. Rezultat tega dela sta dve brošuri, ki sta še dandanes nekakšni mali bibliji posegov v staro mestno jedro, pred kratkim pa smo v Izoli videli tudi dokumentarni film o Izoli is tistih let. V gradivou iz leta 1981 je tudi zapisano:
Odprto projektiranje (sodelovanje z uporabniki):
Poleg navedenih strokovnih raziskav, so se hkrati ustvarjale možnosti za ^ neposredno sodelovanje vseh uporabnikov v načrtovanju. Že predhodno je bilo dogovorjeno z vsemi strokovnimi sodelavci, da morajo v svoje raziskave pritegniti čimveč prebivalcev, kar je bila še posebej naloga etnologov. Njihova anketa je imela, poleg zbiranja podatkov še poseben cilj, da bi ustvarila pravi aktivni odnos med načrtovalci in prebivalci (uporabniki) - v veliki meri je to že uspelo. Drugi tak "delovni" odnos so ustvarili študenti arhitekture med svojimi meritvami in ocenjevanjem, kjer so prav tako skušali počasi uvajati prebivalce v nov način sodelovanja. Del tega postopka je bil organiziran še s posebnimi obvestili, članki, radijskimi in televizijskimi intervjuji.
LEKCIJA, KI SMO JO POZABILI
Tako smo pred dobrega četrt stoletja smo Izolani in Slovenci dobili lekcijo kako se je treba lotiti takšnih posegov. Glede na to, da se nam obeta razpis za izbor najboljšega projekta za urejanje ofotmrcja svefčnfKa 'oi cìovck seveda prica’KOvai, da bodo predlagatelji, tako kot njihovi predhodniki izpred 25-tih let, najprej povprašali Izolane ali si želijo urejanja svetilnika in če sodijo, da je urejanje potrebno, naj tudi povedo, kaj bi bilo treba urediti. Toda, namesto ljudi je tokrat odločila kar občinska oblast in za udeležence natečaja sama pripravila izhodišča oziroma naloge, sama bo tudi izbrala najboljši izdelek in demokraciji ter stroki bo zadoščeno. Pa bo res?
■^^^^ČESTITAMOirr^-^ 5VSEM: IZGLTANOM J N. DRUGIM=KU RCEM NAS ŠE-VEDNO ODKRIJEJO7"'
in.obiskujejovstare¥mestu:izola
IZOLA, LJUBLJANSKA 32
Odnos prebivalcev do turizma
Primer ankete iz leta 1981
Vfc-lčlt VLOC.r~rUfrUZHA V 1ZÓM, Pg-gDLPS,	NEGOVO f»gEKlQVo]



MM «jESTAVIfcACUE.	_____ RAZ.*»».TVW7m
■BH c trt c u?o_v veTV)	■■■ vzvbh igdba


LET M E	... UttEJCWA
■■ PKIHE.01TV6	■■■ P>A*lCIRL«A
Dd&r
mmmm» 3avvìi vic
l-OZ : A«CVARl3,U*E3Ekl MC-- hCT.LOV Z fclfclCl.Z.lr-
rol ■ BOVI ZAVOZ.71eeov,K^ — LOČITev BOLU.OO-JCUfc» UREtXVEV CELE OtiN-i
POSLUŠAJ KAJ GOVORIM IN NE GLEJ KAJ DELAM
Človek bi pomislil, da je bila metoda izpred četrt stoletja morda konzervativna	in neproduktivna,	vendar	se zdi, da niti stroka	ni
prepričana v	to. V sklopu Znanstveno	raziskovalnega središča	iz
Kopra namreč deluje posebna skupina mladih strokovnjakov, ki se, prav s sodelovanjem Občine Izola, loteva projekta poimenovanega »Valorizacija kulturne dediščine v Izoli«, dr. Boštjan Bugarič, ki je eden od nosilcev tega projekta pa sodeluje tudi v podobnem mednarodnem projektu, poimenovanem »Srce Istre«.
V	prvem primeru gre za nalogo, ki jo je razpisala Občina Izola z
namenom, da se zbere vso že izdelano dokumentacijo o naravni in kulturni dediščini v izolski občini in jo uredi ter predstavi na tak način, da bo dostopna in koristna tako stroki kot laični javnosti. Rezultat tega dela bi moral biti tudi občinski odlok o razglasitvi spomenikov in dediščine saj je	bil zdaj veljavni narejen takrat	v
začetku osemdesetih, v četrt stoletja pa se je verjetno kaj spremenilo. Morda bo na ta način odlok dobil tudi večjo veljavo, saj sedanjega radi marsikje	spregledajo. Tako	so med	drugim gladko spregledali
zaščitene pinije pred bloki v Prešernovi, čeprav je zdaj povsem jasno, da bi jih lahko pustili tam kjer so bile.
Doktor Bugarič pa sodeluje tudi v mednarodnem projektu Srce Istre, katerega sofinancer je tudi občina Izola in v izhodiščih je med drugim zapisal: Cilj projekta je spodbujanje trajnostnega razvoja, razvoja podeželja in povezav med mestom in podeželjem, razvoja človeških virov ter gospodarske in socialne kohezije ter valorizacija bogate skupne kulturne dediščine z izdelavo čezmejnih turističnih itinerarijev in destinacijskih točk v obalnih mestih, notranjosti istrskega polotoka in na podeželju s kulturno vsebino (Poti kulturne dediščine v mestih in na podeželju Istre, Pot urbanistične in arheološke dediščine).
V	sklopu te naloge so že pripravili predstavitev arheoloških izkopavanj v Simonovem zalivu in predavanje predavanje dr. Staneta Bernika o prepoznavnosti zgodovinske podobe slovenskih obalnih mest ter posvet o turistični ponudbi in njenih nosilcih v Istri.
Z dr. Bugaričem in z Jano Gojanovič Purger, tokrat v funkciji članice obalnega društva arhitektov smo se pogovarjali o teh projektih pa tudi o nekaterih aktualnih prostorskih dogodkih v Slovenski Istri. Za objavo povzemamo le del pogovora o izolski bolnišnici.
BOLNICO JE NA HRIB POSTAVILA POLITIKA
Naša stroka se zelo nerada javno opredeljuje do posegov v prostor, delno tudi zato, ker smo odvisni od lastnikov prostora in tistih, ki bi tam kaj investirali. Vendar pa preko nekaterih skrajnih mej tudi mi iz društva ne moremo in takrat pač povemo svoje mnenje. Nismo pa vedno mi krivi. Naj spomnimo na primer izolske bolnice. Lokacija zanjo je nedvomno slaba in to naj bi zakrivili urbanisti, pa ni tako. Poleg te na hribu, so bile še vsaj štiri lokacije in vse so bile boljše, toda politika je odločila, da bomo imeli bolnico na hribu tako kot sosednji Trst in zdaj jo imamo, z vsem, kar to prinaša. Spomnim se, da je bila ena od lokacij za koprsko železniško postajo in tam so menda že sadili drevesa, da bi bila bolnica v lepšem okolju. Vendar se je končalo dmgače, politika pa seveda ne prizna svojih napak ampak je krivdo gladko prenesla na urbaniste.
Gianfranco Siljan
ČETRT STOLETIA MANDATOV IN NI SE KONEC
• e e
Gianfranco Siljan je Izolan s pedigrejem, čeprav je v naše mesto prišel iz Pulja in tam verjetno prisega, da je Puležan. A tudi tam se verjetno pohvali, da živi v najlepšem mestu na svetu, da je bil vrsto let delegat občinske in republiške skupščine pa občinski svetnik, kar nekaj mandatov izolski podžupan oziroma podpredsednik občinske skupščine, da o številnih funkcijah v manjšinskih organizacijah niti ne govorimo.
Morda je bil še najdlje predsednik skupnosti Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi, ki je starejša in zagotovo bolj znana od dveh skupnosti, ki delujeta v Izoli. To je razumljivo, saj je bila dolga leta edini sogovornik lokalne in državne oblasti ter na ta način tudi prejemnik proračunskega denarja, ki so ga v teh letih vložili v vrsto zanimivih projektov in dejavnosti. Ob besenghijevi pa zadnja leta uspešno deluje tudi skupnost Italijanov Dante Alighieri, ki se za podoben status še bori, vendar se lahko, kljub vsemu, pohvali z veliko opravljenega dela, posebej na kulturnem področju.
Med obema skupnostima obstajajo razlike in občasna nesoglasja, ki pa jih čas počasi gladi in s prihodom novih generacij se bo verjetno marsikaj uredilo po povsem naravni poti. Nova generacija je prevzela tudi vodenje "siljanove" skupnosti in zato se spodobi z odhajajočim predsednikom spregovoriti par besed.
- Vsega skupaj sem bil v Besenghiju aktivist in funkcionar skoraj četrt stoletja oziroma šest mandatov. Ko smo začeli so bila to leta vznesenosti in želje po različnih oblikah aktivnosti članov skupnosti, potem pa so prišla leta, ko je bilo treba vse to delo nekako obdržati pri življenju, posebej zaradi jezika in kulture, ki sta dve naši vodili. Brez tega bi Izola izgubila del svoje podobe, svoje zgodovine in svojega značaja. Večjezičnost in večkulturnost gotovo bogatita vsak kraj, še posebej tako majhnega kot je Izola.
DVOJEZIČNOST JE KVALITETA NE LE ZAKON
-	Problemov v zvezi z dvojezičnostjo nikoli ni zmanjkalo.
-	So bili, so in bodo. Za manjšino namreč ni preprosto ohranjati vse, kar ima sicer na skrbi tudi večinski narod. Vendar se z dobro voljo in kulturnim odnosom med ljudmi, vsakdanjimi in tistimi, ki to morajo početi tudi po zakonu, lahko vse doseže. Manjšina se mora po eni strani res boriti za svoj obstoj, po drugi strani pa mora z umirjenostjo in razumevanjem spremljati tudi spremembe, ki se dogajajo okrog nas. Na vsak način je treba preprečiti zapiranje enih in drugih. Sem za odprt dialog in medsebojno sodelovanje, saj bomo le tako naši Izoli lahko dali še več.
-	Kako ti razumeš dvojezičnost?
-	Razumem jo tako, da se vsak izraža v svojem jeziku, vendar tako, da ga drugi lahko razumejo. Tudi na sejah občinskega sveta smo slišali vprašanja, zakaj ni prevodov razprav, ki so v italijanskem jeziku.
Povedali in dopovedali smo, da je pravica enega lahko le enaka pravici drugega in da tako počnemo v Izoli že desetletja in desetletja. Če kdo res ne razume, kaj govori pripadnik narodnosti naj si vzame prevajalca, ki bo ob njem in mu bo pomagal pri razumevanju, K sreči to doslej ni bilo potrebno, saj vsi v glavnem razumemo, kaj govorimo ali govorijo drugi. Tako jaz razumem dvojezičnost.
-	Še pred desetletjem ali dvema je bilo po ulicah in v lokalih slišati več italijanske govorice kot zdaj.
Kdo je kriv za to: večina ali manjšina?
-	Eni in drugi. Nekateri iz vrst manjšine so se enostavno prilagodili večinskemu okolju, večina pa jih itak govori bolje angleško kot italijansko, češ da gre za nekakšen svetovni jezi, čeprav so svetovni vsi jeziki, tudi italijanski in slovenski. V resnici pa tako izgubljamo oboji. Poseben problem pa so seveda medčloveški odnosi nasploh. Zaradi teh se nam dogajaj marsikaj slabega. Včasih grem kot upokojenec v mojo nekdanjo redakcijo na Radiu Koper Capodistria in opažam, da se mladi niti ne pozdravljajo med seboj, kaj šele, da bi debatirali in na ta način dozorevali in prišli do novih spoznanj.
-	Dvojezični napisi so poseben problem.
-	Res je. Včasih mi prav težko padejo nekateri prevodi, res pa je tudi, da po malem že postajamo imuni na te stvari, kar seveda ni prav.
Še posebej pa je narobe, če tako ravnajo tisti, ki morajo za dvojezičnost skrbeti po službeni dolžnosti. Ko pridejo k nam gostje iz Italije in posebej, ko pridejo na obisk tisti, ki so nekoč tukaj živeli, se seveda smejijo nekaterim nemogočim prevodom in to me seveda moti. Tudi zato, ker so verjetno manj izobraženi in razgledani kot mi tukaj pa se nam potem smejijo zaradi stvari, ki bi jih lahko zlahka uredili. Zal pa velikokrat odpovejo ravno tisti, ki so poklicani, da skrbijo za spoštovanje zakonodaje in občinskih odlokov. Zato se dogaja, da lahko novo trgovino ali podjetje odpreš, čeprav nimaš prevoda v italijanski jezik, ki ga zahteva zakonodaja, tudi prevodov na tablah niče ne preverja, nekateri novodošli pa tega verjetno niti ne vejo. Tak primer je novi trgovec v našem mestu, ki na italijanščino niti pomislil ni.
-	Dve manjšinski skupnosti oziroma društvi se v Izoli zdaj borita za podobne cilje.
-	V Izoli imamo nasploh zelo radi ločevanja, ne le v politiki ampak posebej v športu in kulturi. In tudi naše ločevanje je treba razumeti v tej smeri. Ko se je zgodila ločitev pri nas oziroma, ko smo dobili drugo skupnost sem županji v šali povedal, da bi bilo najbolje, če bi občino razdelili na dvoje. V naši majhni skupnosti namreč takšne delitve povzročajo veliko, predvsem finančnih težav.
-	Izvoljen si v vodstvo Unije Italijanov. Kakšno delo te tam čaka?
-	Tudi tam ne bo brez težav. Dejstvo je namreč, da Unija deluje v dveh zelo različnih državah in tega se moramo zavedati. Slovenija je
v Evropi, Hrvaška pa se šele zavzema za to. Razlike so m tudi drugod. Šolski sistem se med seboj zelo razlikuje in ko bo Unija razpravljala o tem mora imeti jasno pred očmi, da gre za dva, zelo različna šolska sistema.
-	Radio Koper - Capodistria ne preživlja lepega K obdobja.
-	Občutek imam, da ljudje, ki so zdaj tam v službi, niso več pravi borci. Vse preveč so pripravljeni sprejemati tisto, kar jim sporočajo iz Ljubljane. Ne
it vem, če znajo na RTV Slovenija povedati, da takrat, ko V je razpadla Jugoslavija, Slovenije ni poznal skoraj nihče.	Prav	naš	radio	je takrat opravil	izredno
V -ji pomembno vlogo v Italiji in Evropi, da so nas začeli prepoznavati. Sele potem so prišli do besede politiki. Treba je uporabiti vse argumente, da bi ljudem v fej centrali pojasnili, kakšen velik pomen je imel in ga še l ima naš manjšinski radio. Ko sem pred leti intervjuval znanega Renza Arbora mi je med drugim dejal: »Ko sva z Boncompagniem RAI ponudila kakšno novo oddajo	in je	niso	sprejeli	sva zagrozila, da	jo bova
prodala Radiu Koper Capodistria in so jo takoj sprejeli.«
-	Tvoja rubrika z naslovom Non ce piu religione doživlja kar precej reakcij.
-	Prva reakcija je bila že zaradi nerazumevanja naslova,
saj so nekateri mislili, da imam kaj proti religiji, v resnici	pa je	to	znana	fraza za pojav izgubljanja
oziroma spreminjanja vrednot. Ker je to izrazito avtorska, komentatorska rubrika se nekateri seveda ne strinjajo z zapisanim a to ni nič hudega, saj novinarsko delo ne more	in	ne sme biti brez reakcij	bralcev,
poslušalcev ali gledalcev. Reakcija je seveda tudi to, ko te nekdo pohvali in ne le če te kritizirajo. (D.M.)
Kdo bo kdaj vozil
REŠEVALCI MED REDNIMI IN IZREDNIMI PREVOZI
V uredništvo smo prejeli policijsko poročilo o nenavadnem dogodku v parku Arrigoni in porekli, da vročina pač slabo vpliva na ljudi. Tako-le je pisalo v policijskem poročilu:
PRIPOVED ŠT. 1
Zvečer je izolsko reševalno postajo poklical zaradi trenutne slabosti svoje soproge 47-letni tujec, ki stalno stanuje v Kopru, in zahteval takojšnjo pomoč. Reševalci so nemudoma odhiteli do izolskega Arigonija, kjer se je par zadrževal in ugotovili, da je bil klic preuranjen in neupravičen ter klicatelja opozorili. Možakar se je razburil in jih pričel zmerjati, žaliti ter z njimi celo fizično obračunati. Pomiril se je šele ob prihodu policistov, ki so zoper njega podali obdolžilni predlog.
UPOKOJENCI GREJO NA MASUN
V petek, 21 julija se bomo z izolskimi pevci, ki sodelujejo v kulturnem programu, udeležili tradicionalnega srečanja upokojencev na Mašunu, ki je pravzaprav srečanje z ilirskobistriškimi in zamejskimi upokojenci.
Da 'bi' združili prijetno s Koristnim si bomo spotoma ogieMd MOŽINU JAMO (obvezni dolgi rokavi, dolge hlače in tople nogavice), ETNOLOŠKI MUZEJ v Dolenjem ježem pri Cerknici in LOVSKI MUZEJ s poudarkom na polharstvu pri gradu Snežnik v Loški dolini.
Vabimo upokojence obeh izolskih dmštev, da zasedejo preostala prosta mesta v avtobusu.
Cena izleta (prevoz in vstopnine) znaša 3.300 SIT. Malico vzemite s seboj. Kosilo bo na Mašunu po 17. uri.
PedsednikDU: MarjanPavlič
Potujete? Greste na dopust?
Vzamite s sabo nekaj koristnih izdelkov:
•CONTRA SEPT - malo dezinfekcijsko pršilo za razkuževanje zraka in površin v hotelskih sobah, straniščih, avtomobilu... •KLINION - kapa za suho umivanje las: v 2 minutah umijete lase brez uporabe vode.
•URI -posebne higienske vrečke za moške: na potrebo kadar koli, tudi v avtomobilu v stoječi koloni.
•VOM - vrečke za bruhanje v avtu: brez vonjav in polivanja.
•EASY ICE - odprto hladilno torbo ponovno ohladite kar na plaži z aktivnim hladilnim vložkom.
Odlično tudi po pikih žuželk, oteklinah, zvinih, opeklinah, udarcih.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Hbsto
Izdelki za zdravo življenje
i	Tel.: 64 - 040 - 64
PRIPOVED ŠT. 2
Naslednjega dne smo v uredništvu slišali podobno zgodbo in počasi začeli razumeti oziroma drugače ocenjevati dogodek iz Arrigonija.
Izolan nam je namreč pripovedoval o bolnem očetu, ki vsake toliko potrebuje nujno pomoč v izolski bolnici. Tokrat jo je potreboval isti večer kot se je zgodil požar v Krpanovi ulici in na poziv dežurni zdravnici v zdravstvenem domu je le ta poklicala izolsko reševalno postajo, naj možakarja nujno odpeljejo do bolnice. Toda izolski reševalci so povedali, da imajo vozila zasedena zaradi požara in so jo napotili na Prehospitalno enoto na hribu. Zdravnica je poklicala tja a so ji odgovorili, da takšna vožnja ni v njihovem delokrogu, saj ne gre za nesrečo ali kakšen podoben nujen primer. Povedali so ji tudi, da imajo izolski reševalci dve vozili z osebjem in naj oni opravijo ta prevoz. Toda izolski reševalci so bili z enim vozilom že na poti proti Ljubljani, kamor so menda peljali gasilca, drugo pa je bilo pri požaru.
V tem ping pongu je sin poklical na 112 in prosil za nujni prevoz a so ga ponovno prevezali na izolsko reševalno postajo, kjer pa ekipe seveda niso imeli. Sledila je grožnja z mediji, ki so bili takrat še na prizorišču požara in končno je reševalni avtomobil prehospitalne enote odpeljal očeta po nujno pomoč (kisik).
POSTAJA NI REŠILA VSEGA
V Izoli smo pred kratkim dobili novo reševalno postajo, reševalci pa z njo res dobre pogoje dela. Vendar pa je reševalcev toliko, kot jih finance pač premorejo. Dmgače rečeno: Izolski reševalci podnevi premorejo do 5 reševalnih avtomobilov in posadk, od tega sta dve na kombiniranih, redno izrednih vožnjah, prehospitalna enota pa ima redno eno vozilo s posadko. Tako da je treba priznati, da imamo z njihovo organiziranostjo na obali eno redno dežurno vozilo več kot do leta 1998, ko je bila ta ekipa oblikovana. Po 19.00 uri, ob nedeljah in praznikih pa se število posadk v reševalni postaji seveda zmanjša, dežurna ostane ena ekipa in druga, prehospitalna, na hribu.
Ta je nedvomno nameščena v slabših prostorih kot je nova izolska postaja, vendar so tam že pred začetkom gradnje reševalne postaje trdili, da njim lokacija ob bolnici bolj odgovarja in se ne bodo preselili v Izolo. To, da se niso dogovorili o skupni lokaciji je še nekako razumljivo, da pa ni trdnega dogovora o tem, kdo opravlja katere vožnje oziroma kdo komu pomaga, ko zmanjka posadk, pa posebej težko razumejo bolniki ali njihovi bližnji, ki potrebujejo »srednje nujen prevoz« pa se jim lahko zgodi, da ga ne bo ali bo celo prišel prepozno. (D .M.)
Veslanje
HRVAT POTUJE NA SP
Slovenska veslaška reprezentanca mlajših članov se v torek odpravlja na prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva v belgijski Hazewinkel. Na sever Evrope bodo pod vodstvom treneijev Dušana Juršeta in Robija Kraševca ter Darka Goloba odpotovali štirje čolni - dvojni dvojec in dvojni četverec, ter posadki lahkih veslačev v dvojnem dvojcu in enojcu. Svetovno prvenstvo mlajših članov je v Belgiji pod okriljem Mednarodne veslaške zveze (FISA) na sporedu drugič, skupno pa bo v Hazewinklu nastopalo 784 veslačev iz 54 držav. Med njimi bo v lahkem enojcu
nastopil Izolan Rajko Hrvat (VK Argo).
Hrvata je za to svetovno prvenstvo posebej treniral Iztok Butinar. Slovenska izbrana vrsta odpotuje v Belgijo v torek (18.7.) zgodaj zjutraj, vrača pa se v ponedeljek zvečer (24.7.).
Jadranje
Podmladek razreda 470 se je pred odhodom na Mladinsko svetovno prvenstvo minuli teden pripravljal na Gardskem jezeru, kjer so se udeležili tudi drugo kategome regate Intervela. Najviše se je od naših uvrstila
posadka Jure Žbogar-Luka Košir, ki sta -
bila 9. v konkurenci 35. dvosedov. Hmeljak in Luka Verzel sta bila 11.. Hrvatin in Žiga Kobal 17.,
KAPUČINO
Karlo Rudi Izolana
Mikulin-Prinčič pa 23. Tina in Nastja Sosič sta v ženski konkurenci zasedli 10. mesto.
Luka Domijan, član JK Pirat, ki je lani in letos na mladinskem evropskem prvenstvu Laser radiai zasedel 6. mesto, te dni meri moči na svetovni ravni s 44. tekmeci v olimpijskem Laser standardu.
Na jugu Velike Britanije, kjer poteka mladinsko svetovno prvenstvo Medanrodne jadralne zveze ISAF so tekmovlaci včeraj in predvčerajšnjim počivali. Sprva ker je bilo premalo vetra za jadranje, včeraj pa zato, ker so imeli po porogramu prost dan. Situacija tako po štirih dneh ostaja nespremenjena - Domijan je po lahkem vetru v petek zabeležil 9.,5., in 20 mesto, v soboto in nedeljo ko je veter narastel na 15 vozlov pa slabše 20. in 25.. Tri dni pred koncem prvenstva je Portorožan 12. v skupnem seštevku.
13. jadralske OLIMPIK Games PRIHAJA NOV ROD JADRALK
Tradicionalne, že 13. po vrsti Olimpikove igre, ki jih v počastitev izolskega občinskega praznika pripravlja Jadralni klub Olimpie, so tudi letos privabile blizu 100 jadralk in jadralcev iz Italije in Slovenije, postregle pa so z lepimi jadralskimi boji in novimi, prihajajočimi imeni, med katerimi so se posebej izkazale mlade jadralke.
V razredu Optimist, ki je bil sploh najštevilčnejši, saj je kljub dopustom prišlo na regato kar 51 jadralcev, je vsej fantovski eliti z reprezentanti vred, prvo mesto odnesla mlada Kim Pletikos, ki letos, tako kot njen brat Nik, jadra za izolsko Burjo. Optimisti so sicer izpeljali le tri od predvidenih šestih regat, Kim pa je zasedla 2, 10 in 3. mesto ter tako za točko premagala Andraža Guliča iz koprskega Jadra, ki je dvakrat zmagal a v tretji regati osvojil 14. mesto in za točko zaostal za jadralko Burje. Tretji je bil njegov klubski tovariš in prav tako reprezentant Enej Kocjančič, presenetljivo četrti pa mladi Zelko iz Športnega društva Piran. Da je vse več klubov, ki imajo dobre optimiste pričajo uvrstitve v nadaljevanju lestvice, saj je bil peti Stanič iz portoroškega Pirata, šesta Levatino iz tržaškega SVBG, sedmi Maks Vrščaj iz Črnomlja, osmi Sterchi iz Burje, deveta Veronika Fojkar iz koprskega Jadra, deseti pa Jakob Božič iz Burje, ki je bil sicer najboljši jadralec letošnjih kvalifikacij za državno reprezentanco.
Med kadeti, jadralci mlajšimi od 12 let, je prav tako slavila deklica in sicer Tržačanka Sabrina Levatino, Vrščaj iz Črnomlja je bil drugi, Gregor Gulič iz Jadra Koper pa tretji.
Zanimivi so bili tudi boji v razredu Fireball, kjer je nastopalo 14 posadk,na koncu pa je za točko slavila posadka Kocjančič - Vodopivec iz koprskega Jadra, ki je v zadnji regati prehitela dotlej vodilno posadko Olimpica, Jadek -Fajdiga. Oboji so dvakrat zmagali, bili po enkrat drugi in tretji, odločalo pa je osvojeno 4 mesto koprske posadke, saj je bila izolska v eni od regat peta. Povsem blizu je bila tudi posadka Hrvatin Bertok (Burja - Olimpie), ki se je morala zadovoljiti s tretjim mestom.
V tekmoyanju vetranov v tem razredu (gre za tiste, ki tekmujejo na jadrnicah prejšnje generacije) pa sta zmagala Jakop -Šušteršič pred legendami tega jadralnega razreda, Hočevarjevo in Petovarjem. Tretja sta bila Potočar in Primožič, vsi pa so člani JK Fireball.
Zaradi nastopov naših reprezentantov v razredu	Laser 4.7 na	mednarodnih
tekmovanjih je v zelo okrnjeni konkurenci zmagal	koprčan Matej	Valič, med
Evropami pa je spet slavila deklica, tokrat Kaja Gosak iz Športnega društva Piran, ki je za točko prehitela Žigo Tratenška in Maxa Mijailoviča iz kluba Wild Wind iz Šmarij pri Jelšah.
Že ta podatek daje vedeti, da se nekateri jadralni razredi hitro razvijajo v novih
___________ klubih, tudi v notranjosti države, pa tudi
meu letmovaici ooainin kiuduv je vse v ec miaum, ki prihajajo iz drugih koncev Slovenije. Na dvodnevni regati, ki je postregla z visokimi temperaturami in spremenljivim vetrom je jadralo kar nekaj osem in devetletnikov, najmlajša pa je bila Valentina Fojkar iz koprskega Jadra, ki je tudi prejela posebno priznanje iz rok domačega tekmovalca Aljaža Jadka, sicer člana naše najboljše posadke v razredu 470, Čopi - Jadek, ki je bila razglašena za primorska športnika julija meseca. (D.M.)
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Kar težko bi v Izoli našli kaj zelo športnega, zaradi vročine seveda. Dogaja se, drugje in to na visoki ravni. Nekaj se seveda premika, toda za zidovi pisarn. Večina športnikov si je vzela čas za počitek. Tisti pa, ki imajo bolj smele načrte že trenirajo. Že standardno pa nas obiskujejo različne
športne šole in kampi, prijetno s koristnim pravijo. Rokometna dvorana je trenutno prazna in pričakuje novo preobleko. Na Centru so se stvari lotili zelo resno in v kratkem bodo zamenjali parket, prebarvali stene, uredili vse instalacije in tako končno pridobili tudi uporabno dovoljenje. Kar težko je verjeti, da je tak objekt toliko časa potreboval za ureditev vseh formalnosti. Krivcev je kar nekaj, največkrat pa se je ustavilo zaradi pomanjkanja sredstev. Kot prva dvorana na Obali je bila poizkusni zajček, vse ostale (Škofije,Lucija) so s pridom izkoriščale naše napake. Toda tedaj smo bili tudi s tako zadovoljni,
danes.....Navidezni rokometni mir je res samo
navidezni, kar nekaj naših mlajših selekcij se pripravlja na evropska in svetovna prvenstva. Največ dela imajo tisti, kateri morajo zagotoviti denar za sodelovanje. Pri RZS sigurno deluje nekaj vročih linij, še vedno ni sestavljena finančna konstrukcija. Zanimivo, da se vedno zatika pri
mlajših selekcijah, članske ekipe se vedno izognejo tem problemom. Kot, da pri nas naslovi v mlajših kategotijah ne pomenijo nič. Slika je verjetno pri vseh športih podobna. Toda, vse članske reprezentance so izšle iz mlajših in mislim, da bi jih morali obravnavati enako, če ne še boljše. Drži, da so članski naslovi »težji«, vendar mlajši naslovi so garancija. Bodi kar bodi, žal je šport še vedno preveč zadaj. Politika si ga izposodi kadar ga potrebuje, gospodarstvo pa za dvig prizvodnje. Več kot koristna dejavnost je šport, žal pa vsi ne morejo biti na vrhu. Danes taka stvar zahteva zelo dobro organizacijo. Za vse pa so zelo pomembna dobra poznanstva. Dobremu »poznavalcu« je veliko lažje, če pa vse še lahko finančno podkrepi, potem je blizu afera. Tudi šport je način osvajanja, pa ne samo kolajn.
www.goldenindex.com
POKROVITELJ
A T > TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI !
JL\/J L JL	AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
S SEVERA EVROPE NA SEVER AMERIKE
Medtem ko se je blizu 200 rokometnih ekip iz celega sveta borilo za naslove letošnjega Eurofesta so nekatere izolske rokometašice nastopale na čisto drugem koncu Evrope, na Švedskem, kjer je bil istočasno znani Perdile Cup, manifestacija podobna izolski, le da tam nastopa okoli 800 ekip. Ob tej prireditvi pa so pripravili tudi odprto evropsko prvenstvo kadetinj na katerem je sodelovala tudi reprezentanca Slovenije, ki jo je vodil Boris Čuk.
- To je bilo odprto Evropsko prvenstvo za kadedinje na katerem je nastopalo 24 reprezentanc, ki so bile razdeljene v 4 skupine. V naši so bile še Norveška, Nemčija, Bolgarija, Portugalska in Turčija. V tej skupini smo izgubili samo tekmo z Norveško, vse ostale reprezentance smo premagali in tako smo se uvrstili na drugo mesto v skupini in med osem finalistk. Potem pa smo v četrtfinalu izgubili z Bolgarkami in smo morali v boj za uvrstitev od 4. do 8. mesta in smo v boju za 7. mesto premagali Španijo. To je kar lep uspeh glede na to, da ni nastopalo kar pet standardnih reprezentantk.
-	Ekipa je bila dokaj »izolanska«.
-	Res je, bilo je kar nekaj igralk in vodstvo ekipe. Od naših domačih igralk je bila tam vratarka Eneja Čulina, ob njej pa še Valentina Lesnik, Anja Barič in Nikolina Gatarič. Poleg tega sem bil jaz trener ekipe, Duška je moj pomočnik, Orhan pa je bil fizioterapevt ekipe.
-	Kdo je v tej kategoriji sicer najmočnejši v Evropi?
-	Na lanskem evropskem prvenstvu smo bili mi četrti in smo nekje med prvimi desetimi reprezentancami. Tokrat je zmagala ekipa Danske s katero smo se mi že dvakrat srečali in obakrat izgubili le za gol ali dva, druga je bila Rusija, ki smo jo že premagali, tako da smo v igri z vsemi.
-	Ta ekipa zdaj že odhaja na svetovno prvenstvo.
-	V začetku avgusta bomo odšli na prvo svetovno prvenstvo v Kanado, kamor smo se uvrstili kot četrti na prejšnjem evropskem prvenstvu. Ob nas gredo od Evropejcev le še Francija, Romunija in Danska. Izžrebane so tudi skupine in mi smo, ob Franciji in Romuniji dobili še Tunizijo, Japonsko in Brazilijo.
NOVOSTI V ŽRK IZOLA
-	Novega je kar veliko. Glede igralskega kadra je novost predvsem ta, da je odšla Neža Mitruševska, ki študira v Ljubljani in bo igrala za Olimpijo. Tam bo tudi trenirala in ker se želi preizkusiti v takšni sredini ji nismo delali res nobenih težav. To je pravzaprav prvi odhod kakšne naše igralke, ki je bil napovedan in dogovorjen ob medsebojnem spoštovanju odločitev in razmišljanj. Nam je seveda žal, ker se bo to poznalo, saj je bila Neža organizator igre, vendar smo spoštovali njeno odločitev in tudi povedali, da so ji vrata za povratek vedno odprta.
EUROPEAN OPEN
W18
NAJBOLJŠE ZA VAS
AKCIJA KOUS
TREK, AUTHOR, AURORA, GT, | CULT, ELAN, Di BLASI
Izola, Kajuhova 28, tel.: 05/64012 40 e-mail: ritosa@siol.net	www.ritosa.si
POPUSTI IN KREDITI
V klub pa je prišla krožna napadalka iz Školje Loke, Bojana Kalan, ki študira v Kopru in bo tukaj še naslednja tri leta. Že lani je trenirala z nami in igrala v Škofji Loki, zdaj pa bo tudi igrala za nas.
-	Dobili ste tudi novega trenerja.
-	Prišel je Jani Žiberna iz Sežane, ki je sicer profesor telesne vzgoje in podravnatelj sežanske Srednje šole, tako da mu ne manjka niti stroke niti pedagoških izkušenj. Mene so se igralke v vseh teh letih gotovo »prenajedle«, saj vodim ekipo, z nekaj krajšimi prekinitvami, že več kot 15 let.
-	Kaj pa je od napovedanih vrnitev igralk iz drugih klubov?
-	Prav veliko se nismo dogovorili. Moram pa žal povedati, da nas je razočarala Ana Petrinja, ki je dosegla celo to, da smo pristali na njene pogoje in je že podpisala pristopno izjavo, tako da smo zaradi tega podpisa prekinili dogovarjanje z Ljubljančanko Petro Kobal, ki ima sicer izolske korenine in je bila pripravljena priti k nam. Potem pa si je Ana premislila in nam dva dneva kasneje sporočila, da odhaja v Italijo. Medtem je Petra že dobila drugi klub in tako smo ostali brez obeh. Vendar zaradi tega tudi Ani nismo delali nobenih težav, počutimo pa se izigrane, to moram povedati.
Poletje je. Torej so počitnice, dopusti, enodnevni izlet, ali pa zgolj sprehod po mestu ali naravi. In ker imate fotoaparat ob sebi vam je prav zdaj uspela fotografija leta ali morda celo najboljša fotografija vašega prostega časa.
Pošljite ali prinesite jo na naslov Art foto, Drevored 1. maja 6, 6310 Izola ali p jo pošljite kar po elektronski pošti na naslov miroart@siol.net/s pripisom za natečaj/ in strokovna komisija bo 4. septembra nagradila štiri avtorje z lepimi nagradami:
1.	Štiridnevni apartma za 4 osebe v Izoli ali Moravskih toplicah
2.	Športna ura Festina Mambo
3.	Električni skuter
4.	Digitalni fotoaparat
Nagradni natečaj traja od 1. junija do 30. avgusta 2006, tehnika fotografiranja ni omejena, format in vsebina še manj. Skratka, poiščite pravi prizor in pritisnite na sprožilko. Potem pa le še počakajte na nagrado.	ir LSI LIMA
Moški zbor Izola	v
RADI BI ZAPELI DOBRODOŠLICO NOVIM PEVCEM
Zborovsko petje ima pri nas dolgo tradicijo in tudi Izola je v zadnjih letih premogla	kar	nekaj	izvrstnih pevskih zborov. Med
najkvalitetnejše je gotovo sodil Komorni moški pevski zbor, dolgoletno tradicijo pa ima tudi zbor Haliaetum, ki deluje v sklopu Skupnosti Italijanov Besenghi degli Ughi. Potem sta prenehala z delom Komorni moški zbor in moški zbor Društva upokojencev in v zborovstvu je nastala velika praznina, ki jo zdaj skuša zapolniti Moški pevski zbor Izola, ki ga vodi znana koprska zborovodkinja, Mirjana Bonin. Izolani smo jih lahko srečali in poslušali na proslavi ob Dnevu državnosti in na prazniku Olja, vina in rib. Prvič so peli revolucionarne, po ulicah Izole pa ljudske in pivske pesmi. Njihov najpomembnejši nastop je bil na reviji Primorska poje in zdaj so njihove ambicije seveda porasle, z njimi pa nekatere težave.
-	Ali je res, da so največji problem zborovskega petja - pevci?
-	M.B.: Odvisno. Nekateri zbori so prav lepo popolnjeni, mi pa imamo problem z drugimi basi, ki nam jih res primanjkuje. V Izolo sem prišla zato, da bomo lepo, močno zapeli z moškim zborom, kljub trudu vseh pevcev in prijateljev pa teh glasov enostavno ne najdemo, zato bi lahko rekli, da so naš trenutno naj večji problem prav kadri. Drugače pa se med temi pevci zelo dobro počutim, občudujem njihovo voljo in delavnost in vesela bi bila, če bi skupaj uspeli narediti res dober moški pevski zbor.
-	V Izoli poznamo kar nekaj takšnih glasov in pevcev.
-	Res je. V Izoli je dolga leta deloval odličen Komorni moški pevski zbor, ki pa ga zdaj žal ni več. In takrat so me poklicali iz Centra za kulturo ter me prosili, da pridem spet v Izolo, saj sem se tukaj dobro počutila že ko sem imela glasbene pravljice. Tudi zdaj sem čutila to njihovo željo in tako sem prišla sem ter dobila to lepo skupino izkušenih in tudi povsem novih pevcev.
Razen že omenjenih drugih basov.
-	Zanimivo je, da na našem območju primanjkuje predvsem tenorjev. Glede na to, da sem vodila in da spremljam večino zborov v koprski občini in v slovenski Istri sploh, opažamo, da primanjkujejo tenorji. Mi pa imamo odlične tenorje in tudi drugi glasovi so dobro zastopani, le drugega basista imamo enega samega in enega, ki šele začenja. Zato tudi pojemo dvoglasje, saj ne moremo vseh glasov dobro povezato, to pa tudi pomeni, da imamo nekoliko omejen repertoar. Pevci bi naprimer radi peli dalmatinske ljudske a brez teh glasov to enostavno ni mogoče.
-	Kljub vsemu ste šli na revijo Primorska poje.
-	Res je, zbrali smo vse moči in dobro vadili, tako da smo kar solidno nastopili in tudi radijski posnetki so kar dobri. Žal pa so nas po tem nastopu malo zdesetkale bolezni, zato si želimo novih pevcev, mladih in starih, da ne bi bili odvisni prav od vsakega člana zbora.
-	Kako je nasploh z mladimi zborovskimi pevci in šolskimi zbori?
-	Pred dvema letoma sem bila selektor za mladinske zbore za
primorsko regijo in bila sem razočarana, ko sem ugotovila, da sta iz občine Koper prišla le dva zbora in še ta dva iz Škofij in Dekanov, iz Kopra pa ni bilo niti enega. Tudi iz Pirana ni bilo nobenega, iz Izole pa je prišel le zbor osnovne šole Livade. Lani je bilo menda malo boljše, vseeno pa na šolah ni več tako kot je bilo včasih. Tudi jaz sem nekoč učila na šoli in sem imela po 150 pevcev, po dva zbora in orkester. V tej devetletni šoli pa menda ni več časa za te vrste aktivnosti in ustvarjanja mladih.______________________________
-	Kaj pa srednje šole?
-	Gimnazijski zbor kar lepo dela a tudi tam imajo težave z urnikom. Še najbolje dela Maja Cilenšek na glasbeni šoli, saj imajo vaje samo popoldne. Naj se vrnem k osnovni šoli: včasih si moral s šolskim zborom moral na revije in tekmovanja, saj si bil posebej plačan za to. In tudi danes so učitelji glasbe plačani za delo z zborom, vendar na revije enostavno ne pridejo, čeprav otroci radi nastopajo.
-	Brez te pevske baze seveda ne more biti dobrih zborov.
-	Še danes poznam ljudi, ki so peli pri meni v šolskem zboru in pojejo še danes, ko so odrasli. Eni v Obali, drugi v Obalci, v Maestralu in še kje.
-	Kakšen zbor bi radi naredili iz tega našega zbora?
-	Rada bi naredila dober moški zbor, to je vse. Sedanji pevci so res izredno delavni, radi imajo vaje in nekateri pravijo, da so prav slabe volje, če slučajno odpadejo. Najbolj zanimivo pa je to, da je med njimi kar nekaj pevcev, ki so prvič zapeli z zborom šele tukaj pri nas. Nekateri med njimi, pravzaprav vsi, so odkrili nov svet, ki jim pomeni res veliko, predvsem pa odkrivajo sami sebe in svoje sposobnosti. Tudi s harmonikarjem je tako. Našli smo ga povsem slučajno in zdaj se z njim zelo dobro ujamemo, še posebej ob petju revolucionarnih pesmi.
Če imate radi petje in zborovsko pesem, če imate izkušnje ali če jih še nimate, pridite k nam na vaje in začutite to pozitivno vzdušje, ki vlada v tem zboru. Pojemo dvakrat tedensko v dvoranici v Plenčičevi ulici, vsak torek in četrtek od 19.00 ure dalje. Zdaj smo sicer na počitnicah, septembra pa se bomo spet zbrali in takrat bomo zelo veseli vsakega obiska.
ISTRA V SLOVENSKI HIŠI
Ob slovesnosti ob vstopu Slovenije v Euro območje so se na glavnem trgu ob Evropskem parlamentu in kasneje na sprejemu v Slovenski hiši v Bruslju na zanimivi prireditvi predstaviti tudi izbrani slovenski vinarji, za predstavitev posebnosti Slovenije pa so bili za predstavitev izbrana odlična zeliščna oljčna Domačije Butul iz Manžana, ki je v sodelovanju z Društvom za zdravo življenje predstavila tudi pisano paleto istrske in sredozemske hrane. Iz koprske občine sta bila za predstavitev najboljših slovenskih vin izbrana vinarja Rodica iz Trušk in Santomas iz Šmarij. Ob tej priložnosti se je na prireditvi sredi Bruslja številnim ministrom, evroposlancem, veleposlanikom, gospodarstvenikom in drugim vzorno predstavila tudi Mestna občina Koper. Delegacija MOK , ki jo je vodila mestna svetnica Barbara Strmole in razstavljale! so na povabilo evroposlanke Ljudmile Novak in evroposlanca Lojzeta Peterleta obiskali tudi evropski parlament.
S prireditvama in pokušino vin 15 slovenskih vinarjev iz različnih vinorodnih okolišev ter degustacijo zeliščnih oljčnih olj Domačije Butul iz Manžana, so skupno vtisnili odmeven pečat na za Slovenijo pomemben dan na poti v evropsko trdnost. (Mitja B.)
Najbolj plešoča Izolanka
v
Medtem ko z Manziolijevega trga še odmeva glasba in aplavzi ob nastopih udeležencev mednarodnega poletnega plesnega kampusa pa na stran Mandrača prihaja nek drugi pogovor o plesu, ki je nastal tik pred poletjem, ko so plesalci Titty Dance kluba iz Izole opravili svoj zaključni nastop v dobro napolnjeni telovadnici osnovne šole Livade. Mirna Veselinovič, ki to plesno društvo in skupino vodi že od ustanovitve pripoveduje:
-	Plesna sezona se nikoli prav zares ne konča in niti poletje tukaj ne igra posebne vloge, saj se kar naprej vrstijo razni nastopi, seminarji in delavnice. Res pa je, da jo imamo nekako formalno povezano s šolskim letom, kar bi pomenilo, da smo uradno zdaj na počitnicah, čeprav ni čisto tako.
-	Torej so na zaključni prireditvi plesali tudi tisti, ki so se k vam vpisali lansko jesen.
-	Seveda, zato pa nas je tudi bilo blizu 200, najmlajši imajo tri leta, najstarejši pa moja (smeh)
-	Dolga leta si bila nekakšen one man band...
-	In sem tudi še danes. Res pa je, da so nekateri naši plesalci zdaj že tako zrasli in hodijo v srednjo šolo in prav oni postorijo veliko dela, ki ga sama ne bi zmogla. Predvsem mi pomagajo pri oeganizaciji različnih prireditev, ko je pomoč najbolj potrebna.
-	Učiš pa še vedno ti in to vse vrste plesa...
-	Res je. Še vedno učim jaz vsev vrste plesa, res pa je, da mi pomaga moj prvi plesalec Aleks Šušter, pa Irena Vitez. Aleks in Petra, ki je tekmovala z mano mi pomagata pri break danceu za pionirje in tako naprej. Poleg break dancea namreč plešemo tudi hip hop in akrobatski rock'n'roll. Poudarek je na programih za predšolske otroke, ki so njim posebej prilagojeni.
-	Tvoja prva ljubezen je bil akrobatski rock'n'roll.
-	Res je, še danes najraje plešem prav ta ples, čeprav je res, da je trenutni stil življenja hip hop in če si hotel preživeti si se moral pač usmeriti tudi v to. Ampal, čez r'nr ga ni in verjamem, da se bo zanimanje mladih za ta ples spet povečalo.
-	Ste tekmovalna plesna skupina ali plesna šola?
-	Ne eno ne drago. Smo društvo ljubiteljev plesne dejavnosti, tekmovalno pa smo se usmerili zgolj s posamezniki, ki so želeli in zmogli več kot dragi in so imeli te ambicije. Kdor želi tekmovati ima pač dodatne ure čez celo leto a mislim, da nas skupaj ni več kot deset. Ni pa to naša usmeritev ampak želimo predvsem skozi društveno življenje gojiti ljubezen do plesa in draženja. Če koga posebej zanima tekmovalni ples je kar nekaj šol, ki to omogočajo in gojijo.
-	Pa vendar ste dosegli kar nekaj lepih rezultatov.
-	Tisti posamezniki, ki so želeli so marsikaj tudi dosegli. Največji uspeh našega člana udeležba na svetovnem prvenstvu v hip hopu, kjer je nastopila Urška Ivanovič med pionirkami solistkami. Zal zdaj ne pleše več. Letos pa se je v reprezentanco za hip hop uvrstila tudi Neža Perče, tako da gremo oktobra v Bremen navijat za kakšen
dober rezultat.
-	Pred letom ali dvema se je del tvoje skupine »odcepil«.
-	To so fantje, ki so izbrali svojo pot v break dance-u, precej sodelujejo s klubom izolskih študentov in pod pokroviteljstvom No rales-a organizirajo različne mednarodne break danse sejšne. Za tako početje je seveda treba imeti denar in tega pri nas ni bilo dovolj.
-	Kako je s prostori za vaje?
-	Imamo srečo, da nas gostuje limbo Fitness na Rudi, kjer lahko treniramo do sedmih zvečer, sicer pa se selimo do Arrigonijam stare Italijanske šole in tako naprej. Seveda bi bilo lepše, če bi imeli stalno dvorano ampak vsega enostavno ni mogoče imeti.
Otroci in starši so danes preobremenjeni z različnimi tečaji in aktivnostmi. Kako jih prepričaš, da ostanejo pri plesu?
-	Sem takšna kot sem. Če sem jim všeč bodo ostali, če jim nisem ne bodo.
Naučim jih vse kar znam in to počnem še vedno z veselja, kar se seveda vidi in občuti. (DM)
TA SPORT JE MENI ZELO VŠEČ. NAVDUŠIL SEM SE ZANJ, KO SEM ZAČEL HODIT V TO SLUŽBO.
ŽELEL SEM SI TUDI POSTATI MOČNEJŠI IN BOLJ RAZVIT.
ZAČEL SEM TRENIRATI S TOMOTOM. POKAZAL MI JE VELIKO STVARI. JE DOBER TRENER NAJTEŽJE MI TE BILO, KO SEM MORAL TISTEGA, KI JE Z MENOJ V PARU VREČI NA TLA IN NAREDITI-KJE SI MOJ PRIJATELJ .ZDAJ NIMAM VEČ TEŽAV.
TOMO PRAVI, DA DOBRO NAPREDUJEM IN JE ZADOVOLJEN Z MANO. ZATO ME JE TUDI IZBRAL ZA TEKMOVANJE V RAVENNI
V	ITALIJI. TAM SO BILE EKIPE IZ CELE EVROPE. TEKMOVAL SEM S HOLANDCEM, AVSTRIJCEM IN SLOVENCEM. Z LAHKOTO SEM PREMAGAL HOLANDCA, SEVEDA MI JE POMAGAL MOJ TRENER ALEŠ. NAJTEŽJE MI JE BILO TEKMOVATI Z DIMITRIJEM, ČEPRAV SVA IZ ISTEGA KLUBA.
V	ČASU TEKMOVANJA SMO ŽIVELI V ENEM DOBREM HOTELU. TEKMOVALI SMO PA V ŠPORTNI DVORANI, KI JE OD ZUNAJ ZGLED AL A KOT CIRKUS. TAM SO ME EDINO MOTILI TUŠI, KER JE BIL TUŠ ČEZ CELO KOPALNICO TAKO, DA NISEM BIL MOKER SAMO JAZ, AMPAK ŠE VSA MOJA OBLEKA.
BILI SMO TUDI V MIRABILANDIJI. TO JE EN ZABAVIŠČNI PARK. JAZ SEM TUKAJ ŠEL NA VLAKCE IN AVTOMOBILE, HUJŠE MI JE BILO NA VLAKCIH. BILA JE TUDI LEPA ZAKLJUČNA PRIREDITEV IN PODELITEV MEDALJ. JAZ SEM DOBIL BRONASTO MEDALJO IN POKAL. BIL SEM ZELO SREČEN IN PONOSEN NA SEBE.
DOMA SO ME PRESENETILI Z LEPIM SPREJEMOM. TUDI KOT EKIPA SMO BILI DOBRI IN DOSEGLI 6.MESTO .TRENERJI SO BILI ZADOVOLJNI Z NAMI,ŠE POSEBEJ Z MANO. MALO SEM SE ŽE BAL, DA NE BO NIČ Z MEDALJO, ČEPRAV SO ME MOJI TRENEJI HVALILI. ŠE NAPREJ BOM Z VSEM SRCEM HODIL NA TRENING JUDOJA. (ŠTEFAN HORVAT)
Prispevke za Brodet prispevajo uporabniki Varstveno delovnega centra Koper
Drugačne prireditve v knjižnici
CE Ml PRIDEŠ BLIŽE TE LAHKO SPOZNAM
Poletje je v Mestni knjižnici Izola v znamenju drugačnosti -drugačnih ljudi, drugačnih življenj in drugačnih kultur. Tako je bila v četrtek v veliki čitalnici knjižnice otvoritev likovne razstave Varstveno delovnega centra Koper, ki ima svojo enoto tudi v Izoli
Udeležili so se je varovanci iz Izole in Kopra, sodelavke in direktorica VDC Irena Fister. Skupaj z Marino Hrs, direktorico Mestne knjižnice Izola, sta toplo pozdravili vse prisotne ter poudarili pomen ustvarjalnosti za osebno rast posameznikov, veseli pa sta bili tudi sodelovanja med obema ustanovama. Drago Mislej Mef je poslušalcem zaigral in zapel nekaj pesmi o ljubezni in drugačnosti, ki jih je napisal prav za svoje stare prijatelje, varovance VDC. Darja Kromar in Špela Pahor sta prebirali odlomke iz prisrčne knjige s pesniškim naslovom MISLI NA SPREHODU, ki so jo napisali in izdali varovanci VDC.
KNJIŽNIČARJI V EGIPTU
Naslednji dan so obiskovalci lahko prisluhnili Marini Hrs, ki je na celovit, privlačen in zanimiv način opisala svoje vtise s strokovnega potovanja knjižničarjev v Egipt. S pomočjo slik, glasbe in besed so se poslušalci podali na pot spoznavanja stare egipčanske civilizacije, obiskali so templje in piramide, se vozili po reki Nil, barantali na tržnicah, jahali kamelo, nabirali pesek v puščavi, si ogledali Kairo, Aleksandrijo in druga mesta ter obiskali najpomembnejše egipčanske knjižnice. Za zaključek so lahko prisluhnili afriški ljubezenski pravljici Lepa kraljeva hči, ki jo je pripovedovala Špela Pahor.
V juliju so se v dopoldanskem času v pravljični sobici začele delavnice drugačnosti za otroke. Tako ob torkih otroci skupaj z Damjano Špik spoznavajo japonsko pisavo, japonske besede, učijo se jesti s palčkami, s pregibanjem delajo simpatične origamije ter pojejo japonske otroške pesmi. Ob sredah Lea Štumberger uči otroke raznih ročnih spretnosti, ob petkih pa se lahko z Urošem Klobasom na igriv način učijo osnov švedskega jezika. Vse prireditve, igralne ure in delavnice v Mestni knjižnici Izola so brezplačne. Vljudno ste vabljeni, da se nam pridružite tudi vi in vaši otroci. Zakaj pa ne bi poletja preživeli na drugačen način, v knjižnici in ob spoznavanju drugačnosti?! (Š.P.)
Miru v slovo
V	koraku sredi poti
je noga naenkrat obstala.
V	koraku sredi poti, smrt ti roko je dala.
Hladna je njena dlan, misel je obnemela, korak je za vedno končan, v večnost te s sabo je vzela.
Marija G. z družino
SOSEDJE BODO IMELI VROČE POLETJE
Rumeno noč, tradicionalno največjo poletno prireditev na obali, bo v letošnjem letu prvič dopolnil tudi novi festival Festiko, ki se ponaša s kakovostnim kulturnim, zabavno-glasbenim in otroškim programom ter pouličnimi gledališkimi predstavami. Med 24. in 30. julijem bo staro mestno jedro Kopra znova zaživelo s številnimi prireditvami, namenjenimi vsem generacijam in glasbenim okusom. Tudi letos ne bodo manjkali veličastenognjemet, tombola in lunapark.
Staro mestno jedro Kopra bo tokrat v tednu dni na okoli 30 prizoriščih znova gostilo številne domače in tuje izvajalce, umetnike, animatorje, zabavljače, športnike, entuziaste, mlado in staro.
Brezplačni dogodki, ki bodo potekali sedem dni in noči, bodo poskrbeli za vse generacije in glasbene okuse, obenem pa tudi za ljubitelje športnih, zabavnih in kulturnih prireditev.
Na Titovem trgu bodo znova potekali glasbeni nastopi - tokrat Gibonnija, Katalene, skupine Jazoo in Šukar, Da Phenomena, Dan D in Zorana Predina z Živimi legendami, Vrooom, Soulfingersov in Big Foot Mama, za konec pa še glasbeno-plesno tolkalski projekt Maše Kagao Knez in koncert Davorja Radolilja z Ritmom locom. Na Ukmarjevem trgu bodo, poleg otroških delavnic in predstav, obiskovalce zabavali Atomik harmonik, Čuki in Ansambel Lojzeta Slaka, na pomolu Ukmarjevega trga pa boistrska fešta.
Narodno-zabavna glasba bo donela na mednarodnem pomolu, folklorni in etno nastopi bodo na Muzejskem trgu, pestro glasbeno dogajanje pa bo z nastopi različnih izvajalcev vse od Perota Lovšina, Mambo kingsov pa do koncerta indijske glasbe potekalo še po številnih lokacijah v središču Kopra. V okviru Festika in Rumene noči bodo potekali tudi Jazz etno funky festival JEFF in tekmovanje mladih DJ-ev, odprto tekmovanje v hip-hopu, Koperground festival in drugo. Letošnji program je osredotočen tudi na kakovosten otroški program, ki bo potekal prav vsak dan na Ukmarjevem trgu in tudi pred kopališčem Koper, posebnost pa je poulično gledališče mednarodnih zasedb, ki se bo dogajalo v prvih dneh ob različnih urah po različnih lokacijah starega mestnega jedra.
V okviru športno-zabavnega programa pa bodo potekala številna tekmovanja in drugi dogodki: šahovski dvoboj, turnir v malem nogometu, »Yellow Bike competition«, nori skate dogodek Razstur party, kaskaderski motorshow, predstavitvene vožnje z Jet-ski gliserji, veslaška Sprint regata za pokal Rumene noči, spektakel borilnih veščin, razstava predelanih avtomobilov idr. Manjkali ne bodo niti rodeo (bik), simulacija surfanja, hoja po žerjavici, metanje jajc, vedeževanje in laserske igre.
Tako najavljajo svojo prireditev organizatorji Rumene noči, Izolani pa iskreno upamo, da bodo poskrbeli tudi za »ranjene in utrujene« in jih ne bodo poslali k nam na plaže in zelenice. Slišati je, da bodo nekateri upravljale! plaž in parkirišč poskrbeli za to, da posledic fešte iz Kopra ne bi nosila Izola. In tudi na občinski inšpekciji menda pripravljajo posebne aktivnosti za ta čas.
• • ČETRTEK 20. Juli
Manziolijev trg - "Poletje v Izoli"
ob 19.30 Gospodična Petrova, program za otroke
Kino Odeon
19.00 DIVJINA-The Wild
Manziolijev trg ■ "Poletje v Izoli"
ob 21.00 Sevdalinke & Sabahbluz ( Minka Donlič), koncert
Kino Odeon
19.00 DIVJINA-The Wild 21.00 PEKEL-L’enfer
• • SOBOTA 22. juti
Manziolijev trg - "Poletje v Izoli"
ob 21.00 Jadranka Juras, Anima, koncert
Kino Odeon
19.00 DIVJINA-The Wild 21.00 PEKEL-L'enfer
NEDELJA 23. juli
Manziolijev trg - "Poletje v Izoli"
ob 21.00 Plesni kampus, plesna predstava
Kino Odeon
19.00 DIVJINA-The Wild 21.00 MELISSA P.-Melissa P.
• PONEDELJEK 24. Juli
Kino Odeon
19.00 DIVJINA-The Wild 21.00 MELISSA P.-Melissa P.
Kino Odeon
19.00 DIVJINA-The Wild
21.00	MELISSA P. - Melissa P.
Kino Odeon
19.00	MELISSA P.-Melissa P.
21.00 POROČNO POTOVANJE - Honeymoon
13. Primorski poletni festival
22.7.2006 Spremljevalni program - SOLINE ob 21.30, Sečovlje
Tanja Skok: CONTRE-TEMPS - BAROČNI VEČER POD ZVEZDAMI S TANJO SKOK
Corpi sensibili: MORFOMETRIE 2
Premierni predstavitvi
26.7.2006,	ob 21.30, Prvomajski trg, Piran
Ivo Brešan: PREDSTAVA HAMLETA V VASI MRDUŠA DON JA -HKD Teatar, Rijeka (Hrvaška)
27.7.2006,	ob 21.30, Dvorišče stare italijanske šole, Izola
Ivo Brešan: PREDSTAVA HAMLETA V VASI MRDUŠA DONJA -HKD Teatar, Rijeka (Hrvaška)
Režija:	Lary Zappia / Igrajo:
Davor Jureško, Nenad Šegvič,
Andreja Blagojevič, Zrinka Kolak Fabijan, Denis Brižič, Damir Orlič,
Edita Karadole
V vasi Mrduša Donja se vaščani na sestanku krajevnega aktiva ljudske fronte odločijo, da bodo
uprizorili	Shakespearovega ________
Hamleta. Povojni čas je in dvigniti je treba kulturno-prosvetno raven ljudi, predstavo Hamleta pa je v Zagrebu videl kmet Simurina.
Učitelju Škunci, ki je nad zamislijo zgrožen, naložijo, naj izvirnik »prepiše« v razumljivejši jezik ter priredi novemu, socialističnemu duhu. Razdelitev vlog se narekuje kar sama po sebi in glavni akterji še predobro odigrajo svoje nove vloge, kar pripelje do tega, da igra v danih okoliščinah in po spletu nesrečnih naključij, prestopi meje fikcije in sovpade z resničnostjo. Spontano izbrani milje, improvizacija ter domačnost vaškega vzdušja so koordinate predstave, ki svoj vrhunec doživi z metamorfozo imaginarnega v realno.
Info.: Maja Plahutnik, 041 370 404 ali v festivalski pisarni 05 627 17 88 e-pošta: pp.festival@siol.net / www.primorski-festival.si Primorski poletni festival, Carpacciov trg 2, 6000 Koper
galeri jalA SULiA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
BorisBenčič „
retrospektiva Galerija Insula Izola (risba, kot podlaga za likovno ustvarjanje in animirane filme) Galerija Loža Koper (likovna produkcija - slike, grafike in dokumentarno gradivo slikarske akcije - iz obdobja sedemdesetih let prejšnjega stoletja Galerija Meduza Koper (scenografija, oblikovanje, film)
galerija ALGA
razstava
17. EX TEMPORE
^UlCFlJtl krajcar Kristanov trg,Izola
MED UMETNOSTJO IN OBRTJO
Galerija Herman Pečarič Piran
ANDA KLANČIČ: razstava UJETI VAL
izrazni nakit v tehniki zračne čipke, objekti in avtorske fotografije
SILVESTER KOMEL
slike
SEDEŽ BANKE KOPER
V Mestni knjižnici Izola
razstavljajo svoje knjižne izdelke učenci 4. razredov osnovne šole Vojke Šmuc iz Izole. Razstava bo na ogledu do septembra.
MLADINSKI SEJEM STARIN
Društvo Anbot iz Pirana organizira v soboto, 22.julija 2006 že 3. sejem starin in domačih obrti v tem letu. Ta dan bodo v goste prišli udeleženci mednarodne izmenjave mladih iz petih držav, ki se odvija v Ceknici. Udeleženci mednarodnega projekta Fashion in the forest bodo v Piranu predstavili modno revijo (udeleženci 10 dnevnega bivanja v Cerknici v okviru programa med dmgim spoznavajo našo deželo).
Mlade bodo sprejeli člani Unesco kluba iz Pirana in jim predstavili Piran.
Natalija Planinc______________________________________
JEFF V ČAROBNEM AMBIENTO
Klub študentov občine Koper (KŠOK) že četrto nadaljuje s festivalom JEFF (Jazz Etno Funky Festival), ki tudi letos obljublja pester glasbeni program z različnimi novostmi. Vsako sredo v mesecu juliju in avgustu ob 21. uri se bodo vrstile kakovostne glasbene zasedbe v čarobnem ambienti!.
Cilj festivala JEFF ostaja oživitev mestnega jedra s ponudbo kakovostnih glasbenih večerov, ki so postali tudi prijetni družabni večeri. Letos pa bomo imeli, v Kopm verjetno prvič, tudi priložnost skozi celo poletje spoznavati in okušati ekološko pridelano hrano. Razen dveh večerov bo vstop brezplačen.
Gasilci so imeli svoje dneve. V soboto so se pokazali na gasilski paradi po Izoli, v torek so se veselili novega gasilskega doma v Kopru, vmes, prej in potem pa so intenzivno gasili. Najbolj na očeh je bilo seveda njihovo delo ob požaru v Krpanovi ulici. Tam je namreč gorela spomeniško zaščitena stavba na Krpanovi 5, ena lepših izolskih palač, ki pa ima za sabo kar dolgo zgodovino neuspešnih poskusov obnavljanja. Do Jazbinškovega zakona je o njej še razmišljala občina, potem pa so najemniki odkupili stanovanja in zdaj je bila bolj ali manj zapisana propadanju. Morda pa bo torkov požar pravzaprav sreča v nesreči - seveda, če so bili lastniki stanovanj ustrezno zavarovani.
KRPANOVO 5 BO ZDAJ TREBA OBNOVITI
To, da je požarna varnost v starem delu mesta večja pozimi, ko se iz mnogih dimnikov kadi ob uporabi trdih goriv, vemo vsi. Poleti pa imajo gasilci navadno več dela s travniškimi požari, zato so kar presenetile gasilske sirene, ki so tulile proti središču starega mesta. Ko pa so se jim pridružile še sirene reševalcev in policistov je postalo jasno, da gre za požar večjih razsežnosti.
Na Velikem trgu se je zbrala množica domačinov in obiskovalcev, ki so jim policisti preprečili približevanje Krpanovi ulici, kjer je bilo videti plamene, ki so švigali skozi okna stanovanja v prvem nadstropju večstanovanjske hiše št. 5. Plameni so se skozi lesen pod že prebijali v zgornje stanovanje, zagorele so lesene stopnice in ogenj je onemogočal izhod stanovalcem iz gornjih prostorov.
Gasilci so se zato najprej lotili te naloge, saj je šlo za življenja starejših stanovalcev, ki so imeli sicer največ težav z močnim dimom, ki	se	je	prebil	iz	stanovanj	na notranje dvorišče.	Iz zgornjih
prostorov so gasilci evakuirali 4 stanovalce, zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom pa je na opazovanju v izolski bolnici ostala ena stanovalka. Kako resno in odgovorno je bilo reševanje priča tudi podatek, da je pomoč moral poiskati tudi en gasilec.
Intervencija je trajala približno	uro	in	pol, gasilci	so požar pogasili, škoda pa je
zagotovo velika. Po prvih ugotovitvah naj bi je bilo za več kot 200 milijonov. Neuporabnih je kar osem stanovanj v levem delu zgradbe, od tega so 4 povsem uničena in nevseljiva,	le dve stanovanju v stari,
spomeniško zaščiteni hiši, sta kolikor toliko nepoškodovani.
Vzrok požara bodo seveda	ugotavljali
kriminalisti, ki so v sredo dopoldne že opravili ogled, vendar njihovega poročila še ni. Še najbolj verjetna pa se zdi razlaga, da je nekdo pozabil	hrano na štedilniku,	vendar je
ugotavljanje zelo težko, saj so se v veliki vročini deli kuhinj enostavno stalili.
PARADA KOT AN BOT
V soboto so v Izoli s svečano gasilsko parado počastili 80-letnico ustanovitve izolskega prostovoljnega gasilskega društva. Parada v kateri je sodelovalo 28 gasilskih društev z več kot 200 uniformiranimi gasilci in velikim številom vozil, od naj starejših do najnovejšega, se je začela na parkirišču pri ladjedelnici.
Ob številnih gledalcih in radovednežih je gasilska povorka krenila po Cankarjevem drevoredu, mimo Trga Republike in po Drevoredu 1. maja na ulico Prekomorskih brigad, ustavila pa se je pred Srednjo gostinsko in turistično šolo Izola.
OD JUTRI VELJA NOV ZAKON 0 REDU IN MIRU
Jutri, 21. julija bo začel veljati nov Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki bo nadomestil zastareli Zakon o prekrških zoper javni red in mir, izdan davnega leta 1974 in v vsem tem času neštetokrat dopolnjen in spremenjen. Ob sprejemanju se je v medijih vila burna razprava, zato so nekatera določila že v javnosti. Kljub temu bomo na kratko opisali nekaj novosti:
-	del pristojnosti izvajanja Zakona je preneseno tudi na občinske redarje;
-	bolj je poudarjenavarnost oseb pred t. i. družinskim nasiljem;
-	večja teža prekrška (in višja globa), če je iz prekrška zaznati elemente diskriminacije;
-	nadzor in sankcioniranje prekrškov v zvezi s hrupom (pogoj je motenje miru brez dovoljenja);
-	varstvo mladoletnikov (osebam, mlajšim od 16 let, je med 24.00 in 05.00 uro zjutraj prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih lokalih in na prireditvah, kjer se toči alkoholne pijače) - dolžnost gostincev in prirediteljev je zagotoviti izvajanje tega določila in preprečiti vstop tej populaciji brez opisanega spremstva;
-	»izključitev energetskih virov« do največ 6 ur kršitelju, če z drugimi milejšimi ukrepi ni mogoče doseči varstvo javnega reda in miru z upoštevanjem načela sorazmernosti kršitve.
Zakon prinaša tudi višje globe za vse prekrške (za posameznika je najnižja 10.000,00 Sit, najvišja 300.000,00 Sit; za pravno osebo do 1.000.000,00 Sit, za odgovorno osebo do 300.000,00 Sit).
Požar v Krpanovi ulici
KAKO JE GOREL IZOLSKI SPOMENIK
KRIMINALNE
MALO NENAVADEN BANKOVEC
Na policijsko postajo je poklical lastnik lokala v Izoli in povedal, da je NN plačal zapitek z bankovci, med katerimi je bil tudi bankovec za 10.000 SIT, za katerega pa se sumi, da je ponarejen. Bankovec je bil zasežen in poslan v ekspertizo.
MOJSTER ZA AVTOMATE
Neznani storilec je vlomil v poslovno stavbo, kjer je pristopil do avtomata s toplimi napitki, ter z neznanim trdim predmetom sfornirai vrata avtomata in iz njega vzel blagajno, ter ukradel denar.
GORIVO NA PREIZKUŠNJI
Uslužbenec petrolovega servisa v Jagodju, je sporočil, da je neznani voznik Renault Clia, na katerem so bile nameščene registrske tablice preizkušnja LJ- reg. območja, natočil za 6.008 SIT goriva in odpeljal, ne da bi prej poravnal račun.
HOTELSKI TAT
Iz hotela na Belvederju so sporočili, da so enemu izmed gostov ukradli fotoaparat in denar. Policisti so zapisali, da je neznanec ukradel digitalni fotoaparat znamke CANON, tip CA-570.
VAMOS A LA PLAVA
S plaže v Simonovem zalivu je poklical kopalec in prijavil, da mu je nekdo ukradel torbico, v kateri je imel dokumente, 6000 SIT in CD MP 3 predvajalnik znamke Philips. Neznanec je prijavitelja oškodoval za približno 50.000 SIT.
NI BIL ZA PREGLED
Na Belvederju so policisti ustavili voznika za katerega so posumili, da vozi pod vplivom mamil. Policist z opravljenim preizkusom o ugotavljanju simptomov vožnje pod vplivom mamil in drugih psihofizičnih sredstev je po tem preizkusu odredil strokovni pregled, ki pa ga niso uspeli opraviti v celoti, saj voznik ni dovolil odvzema krvi. Sledi ustrezen ukrep.
ALKO LESTVICA
0.26 mg/l (voznik začetnik), 0.30 mg/l, 0.32 mg/l, 0.33 mg/l, 0.40 mg/l, 0.61 mg/l, 0.69 mg/l, 0.73 mg/l.
LOKALNA STATISTIKA
Prejšnji teden so policisti obravnavali še štiri prometne nesreče z materialno škodo in eno prometno nesrečo s pobegom, šest poškodb vozil na parkirnem prostoru, ter 2 kaznivi dejanji povzročitve lahke telesne poškodbe, 2 kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, kaznivo dejanje goljufije in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti.
REGIONALNA STATISTIKA
Prejšnji teden so na območju Policijske uprave Koper obravnavali pet prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla, kar trinajst oseb pa je bilo lažje telesno poškodovanih. V prometnih nesrečah so jo skupile še štiri sme, pes in zajec.
Da jim dela resnično ne primanjkuje, v teh dneh pričajo še nekateri dmgi podatki, kaj vse so obravnavali v preteklem tednu:
Tatvin 20, vlomov in velikih tatvin 19, poškodovanj tuje stvari 7, odvzem motornega vozila 2, kršitev javnega reda in miru na javnem kraju 51, kršitev javnega reda in miru na zasebnem kraju 11, požari 16
PLAČAJTE KAZNI!
Za konec pa še pomembno opozorilo za tiste, ki ste dobili globo a je niste plačali. Prejšnji teden so izolski policisti dve osebi privedli v koprske zapore na prestajanje zaporne kazni do največ 30 dni na podlagi Odredbe okrajnega sodišča Piran. Privedenima so v hitrem postopku izrekli globo, vendar le te nista plačala, bila pa sta opozorjena na možnost izreka t. i. »uklonilnega zapora«, ki ga odredi sodišče. In to se je tudi zgodilo.
Z 08. julijem je Uprava za zaščito in reševanje v vseh obalno-kraških občinah razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja, kar pomeni, da je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigali ali uporabljati odprti ogenj. V tem času bo inšpekcija in policija izvajala poostren nadzor.
MALI IZOLSKI OGLASI
ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori
-	Dvonadstropno hišo prodam v okolici Ilirske Bistrice, inf. po telefonu 041 233 451
-	Takoj najamem stanovanje v Izoli, možnost menjave stanovanja v Ljubljani, inf. na telefon 040 167 967
-	Na obali najamem sobo od julija do konca septembra. Tel: 051 365 536 Maja
-	Oddam 35m2 velik poslovni prostor z uporabnim dovoljenjem, v centru Izole in neposredni bližini parkirišča, tel 041 249 806 v večernih urah
-	Kjerkoli v slovenski Istri vzamem v najem od 1000 do 5000 m2 zemlje. Pokličite prosim 031 234 622.
-	Študent išče stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Lahko tudi v Kortah ali na Maliji... tel. 041 246 116
-	Kupim kmetijsko zemljišče, obdelano ali neobdelano, primemo za oljke tel.041608 765
-	Oddam garsonjero v Dobravi nad Izolo. Cena po dogovora, info 051 428 646
-	Mamica s 5-letnim otrokom išče manjše stanovanje ali garsonjero 041 234 591
-	Zakonski par srednjih let, najame manjše stanovanje v Izoli, tel 041 254 886
-	Sobo ali garsonjero v Izoli najamem tel 040 701 108
-	Kmetijsko zemljišče na Obali ali zaledju kupim tel 041 608 765
-	V IzoU kupim stanovanje do 20 milijonov sit. Tel 051 341 727
Motorna vozila
-	Prodam Ford-D-Fiesta 1.1 disco, letnik 92,5 sedežev, 3 vrata, lepo ohranjen, prvi lastnik, tel.: 041 345 329
-	Prodam skuter Malaguti 50cm, vodno hlajenje s katalizatorjem in pripadojočo opremo za 30% nižje od nabavne, pokličite 031 228 230
-	Ugodno prodam (za 30.000) Hyundai Ponyletnikl 990, registriran do avgusta, tel 041 452 118
-	Za 1.450.000 sit prodam enoprostoren avto Chrysler Voyager 2,4 LE, letnik 1999, prevoženih kilometrov 200.000, zelene metalne barve, prvi lastnik, redno servisiran, tehnični pregled narejen v marcu mesecu 2006,4 nove zimske gume + 4 letne gume, potovalni računalnik, daljinsko centralno zaklepanje, blokada motorja, alarmni sistem. Zainteresirani pokličite na gsm : 031/354-607.
-	Prodam žensko motoristično jakno, velikost L, ter čelado, oboje dobro ohranjeno. Cena: 20.000 SIT. tel: 040-608-230
-	Prodam novo gorsko kolo. Cena 29.000 SIT. Prodam tudi hladilnik kombiniran s 501 zmrzovalno skrinjo. Tel 041 908 046
-	Prodam ŠKODO FAVORIT GLXletnik 1993, prometno do avgusta 2006, za 150 000 SIT. Telefon 05 6415 012 ali 031 707 101.
Delo
-	Starejšim nudim pomočna domu tel 041233 451
-	Takoj zaposlimo voznika C kategorije, za dostavo pijače po Obali, tel 041 713 870
-	Kvalitetno opravljam slikopleskarska dela na domu. Tel: 041 233 451 in 631 46 73
-	Gostinski lokal v Izoli zaposli natakarico z izkušnjami Tel 041 675 953
-	Nudim pomoč pri čiščenju, tel 041 254 886
-	Starejšim nudim pomoč pri vsakodnevnih opravilih tel. 031 406 739
-	Sem slikoplesklar in nujno potrebujem dodatno delo. tel 041 417 187
-	Učiteljica v pokoju pomaga pri učenju otrok nižjih razredov OŠ,.tel 031 445 651
-	Starejšim, nudim kakršnokoli pomoč na domu tel 040 888 649
-	Barvam okna in vrata,belim in postavljam luminat... tel.031 406 739
-	Uspešno inštruiram angleščinoin italijanščino. Tel. 031 656 553
Razno
-	Ugodno prodam nov, še zapakiran kot in kavč, raztegljiv v posteljo, iz mikrofibre v barvi bele kave, dimenzije 205 cm X 90 cm. Vendar pozor. Kavč je prevelik za vnos skozi standardna vrata / bloki v Livadah/ Inf. Na tel. 031 737 - 148
-	Prodam rabljeno pohištvo za zelenjavno trgovino. Cena po dogovoru, info 041 770 416
-	UGODNO PRODAM kotno sedežno garnituro:trosed z izvlečnim dvojnim ležiščem, kot, dvosed s predalom za shranjevanje ter fotelj ter regalno sestavljivo pohištvo za dnevno sobo.Pokličite: 041 644 287
-	Deklica je izgubila zlat uhan, ki ji je drag spomin, najverjetneje nekje na Sončnem nabrežju. Prosimo prijaznega najditelja, da nas pokliče na tel 041 426 886
-	PC pentium 1000 MHZ, notebook 1000 MHZ in pentium 3000/3600 MHZ ter opremo po dogovoru, prodam. Na zalogi rabljena oprema ali nova z garancijo, dostava na dom, menjava opreme, inštrukcije, cena po dogovoru, tel 05 6415 818,041 245 552
-	Prodamo malo rabljeno otroško fantovsko kolo 12 COL za 10.000,00 SIT. Telefon: 031/716-988 (po 15.00 uri)
-	Prodam orbitrek rabljen 1 mesec, z vsemi merilci in nastavitvami. Cena: 15.000 Sit.
Tel: 040/896-538
-	Prodam skoraj nov usnjen dvosed, bele barve (star 5 mesecev) inf. tel. 041 328 193
jetednik Dolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354/Tisk: BIROGRAFIKABORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._
ZAKAJ SO INTERVENTNE POTI ?
Vse skupaj se je zdelo kot dobro zastavljena gasilska vaja a v resnici žal ni bila. Požar v zaščiteni hiši v Komarjevi ulici je bil namreč zelo pravi in gasilci, policisti ter reševalci so čisto zares prihiteli na kraj nesreče. Pa ne prav na kraj, saj zaradi parkiranih avtomobilov niso prišli bližje od Velikega trga od koder so morali potem voditi celotno akcijo. Eno vozilo se je prebilo na oddaljenost nekaj deset metrov od požara, draga pa so ostala kar na trgu, ki je postal pravi prometni zamašek, ki so ga še povečevali avtomobili in za konec celo turistični vlakec, saj očitno nihče ni ustavljal vozil že na začetku Sončnega nabrežja. Ob vsem tem pa se je na prizorišču nabralo še toliko radovednežev, da so morali reševalci posredovati kar v parku, policisti pa posebej zavarovati kraj požara. Zdaj nam je menda vsem jasno, zakaj so interventne poti tako pomembne.
NOVI POLICISTI ZA SENGENSKO MEJO
Poslovalnica Izola
Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00
NLÈ®
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
PLESNI KAMPUS IMA GLEDALCE
Udeleženci letošnjega mednarodnega plesnega kampusa so pripravili svojo prvo produkcijo in z njo privabili na Manziolijev trg množico gledalcev, ter zvabili gromke aplavze. Videlo se je, da tudi tokrat kampus vodijo zelo kvalitetni plesalci, zato se za sredo obeta še en lep in kvaliteten plesni večer.
OIIMPIK GAMES ZA OBČINSKI PRAZNIK
Blizu sto jadralcev je sodelovalo na letošnji regati poimenovani Olimpik games, ki jo JK Olimpie pripravi v počastitev občinskega praznika. Pravo poletno vreme in primeren, čeprav spremenljiv veter sta omogočila lepe regate in obilo dobrega jadranja ter tesnih rezultatov, še posebej na vrhu v posameznih razredih. Tako-le so vozili "rekreativci" na Fireballih, največ pa so pokazali Optimisti, ki dosegajo zares vrhunsko kvaliteto jadranja in že sodijo v sam svetovni vrh.