Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prcjeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prcjeman veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserath se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša". llSfcopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Htev.
V Ljubljani, v četrtek 9. februarija 1888.
Letnik XVI.
- SI vsi
zveza.
časniki se še vedno pečajo z objavljeno pogodbo med Avstrijo in Nemčijo ter pripovedujejo razne verjetne in neverjetne vzroke objavljenju. Uradni časniki opisujejo pogodbo kot znamenje miru, neodvisni listi pa sodijo drugače. In to je naravno.
Madjarski listi soglasno hvalijo pogodbo; vendar pa se v nekaterih krogih čujejo glasovi, zakaj je grof Julij Andras.sy moral dne 9. oktobra 1879 zapustiti palačo vnanjega ministerstva, ko je dva dni prej končal in podpisal tako veliko delo, nemško-avstrijsko pogodbo. Euski listi obžalujejo, da smatrajo evropske države Busijo kot sovražnico miru. Nemška „Pet. Ztg." naglaša, da Rusija ne seje semena nemirov, ter upa, da bo ruska diplomacija s primernimi sredstvi brez orožja dokazala svoje mirovne namene. „Novo Vreme" trdi, da sme Eusija mirno zreti na zvezo, akoravno je njen namen nasproten ruski vladi, če je namen objavljenja res le mir, mora Rusija počakati dejanjskih dokazov. V enakem smislu pišejo ostali ruski listi. Francoski listi pišejo navidezno jako hladnokrvno. „Temps" pravi: Obseg pogodbe bil je nam že znan. Popolna varnost bo v Evropi, kedar izvemo, ali se bo Avstrija protivila ruskemu posredovanju v Bolgariji. „Paris" piše, da vse je le zvijača Bismarckova, ker hoče dobiti 280 milijonov mark vojaškega kredita. Vojske se ni treba bati.
Angleški listi se še vedno boje, da bo Eusija smatrala objavljeno pogodbo kot izzivanje, kar pa se doslej ni še zgodilo. Nemški listi upajo, da se bo razjasnil evropski položaj.
Sicer smo svojim čitateljem že naznanili bistvo pogodbe; ker pa je v sedanjem položaji vele-važnega pomena, podamo jo v polnem obsegu. Glasi se:
Glede na to, da Nj. Veličanstvi cesar avstrijski, kralj ogerski, in nemški cesar, kralj pruski, morata smatrati kot Svojo nujno vladarsko dolžnost, v vseh okoliščinah skrbeti za varnost Svojih držav in mir Svojih narodov; glede na to, da bodeta mogla vladarja kakor prej s trdno zvezo obeh držav ložje in
vspešneje izvrševati to dolžnost; glede na to, da bi tesna zveza Avstrije z Nemčijo nikomur ne pretila, pač pa utrdila po berolinskih določbah ustanovljeni mir, sklenila sta Nj. Veličanstvi cesar avstrijski, kralj ogerski, in cesar nemški zvezo miru in medsebojne obrambe slovesno si obetajoč, da čisto defenzivna zveza v nobeni meri nima agresivnega namena. V ta namen sta Njijini Veličanstvi pooblastili :
Nj. Veličanstvo cesar avstrijski, kralj ogerski Svojega tajnega svetnika, ministra cesarske hiše in vnanjih zadev, feldmaršallieutenanta Julija grofa Andrassy-ja pi. Csik-Szent-Kiraly in Kraszna-Ilorka itd. ;
Nj. Veličanstvo cesar nemški Svojega izrednega in pooblaščenega veleposlanika, general-lieutenanta princa Henrika VIL Eeuss itd., ki sta se danes na Dunaji zjedinila, izmenjala svoja dobra in veljavna pooblastila ter se sporazumela in sicer:
Člen I.
Ko bi nepričakovano in proti odkriti želji obeh visokih zaveznikov jedno teh držav napala Eusija, zavezana sta oba pomagati drug drugemu z vso vojno silo Svojih držav in potem sklepati mir le skupno in sporazumno.
Člen II.
Ko bi jednega zaveznikov napala kaka draga država, zavezuje se drugi zaveznik, da ne pomaga napadniku, marveč bo vsaj dobrohotno nevtralen proti svojemu zavezniku. Ko bi pa v takem slučaji napadnika podpirala Eusija , bodisi v obliki aktivne pomoči, bodisi z vojaškimi naredbami, ki bi pretile napadenemu, stopi v veljavo v členu I. te pogodbe določena dolžnost medsebojne pomoči z vso vojno silo in oba visoka zaveznika se bodeta skupno bojevala do skupnega sklepanja miru.
Člen III.
To pogodbo morata zaradi njenega mirovnega značaja, in da se ne bode napačno tolmačila, oba zaveznika tajno ohraniti; kaki tretji državi se bo naznanila le tedaj, če se sporazumita in posebno dogovorita oba zaveznika. Oba visoka zaveznika
upata po mišljenji carja Aleksandra, izraženega pri shodu v Aleksandrovi, da ruska oboroževanja v resnici niso preteča, in da sedaj ni treba naznaniti pogodbe; ko pa bi se pokazalo nepričakovano, da je to upanje napačno, smatrala bi oba zaveznika kot dolžnost lojalnosti, da vsaj carju Aleksandru zaupno to sporočita, da je napad na jednega ob enem napad na oba.
V potrjenje tega sta oba pooblaščenca to pogodbo podpisala in pritisnila svoja grba.
Zgodilo se je na Dunaji, dnč 7. oktobra 1879.
L. S. Znam.: Andrassy.
L. S. Znam.: Henrik VII. Eeuss.
S tem je torej pojasnjena skrivnost v politični zgodovini zadnjih osem let. Pogodba je sklenena na nedoločen čas, in danes je ravno tako veljavna, kakor isti dan, ko je bila podpisana. Večjo veljavo je dobila, ko je Italija pristopila zvezi.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 7. februarija.
Načrt zakona o davku na sladkor
bil je danes v drugem branji sprejet. Pri posameznih paragrafih bilo je sicer vpisanih še mnogo govornikov, ki so nasvetovali razne premembe in resolucije, ali od vlade zahtevali pojasnil itd., toda pri glasovanji je obveljal zakon brez premembe.
Severna železnica in ostrovski premog.
Ko je bila dovršena prva točka dnevnega reda, odgovarjal je g. trgovinski minister na interpelacije zastran ostrovskega premoga in severne železnice. Odgovor Vam pošljem po stenografičnem zapisniku. Zbornica ga je mirno poslušala, potem pa je predlagal poslanec Pickert, naj se o njem v prihodnji seji prične razgovor. Ta predlog bil je sprejet, ker sta z levico glasovala Hohenvvartov in Liechtensteinov klub.
Ura je bila tri, ko je bilo vse to dovršeno, zato ni prišlo do druge tečke dnevnega reda.
Dve povesti iz Šumave.
I. Božji hlebci.
Božje hlebce nazivlje ljud skalnati rob na boku Ilaltrave v domažliškem okraji na češkem. Ogromna skala, na koji so leči slična zrna natre-sena vkupaj in na tej je zopet druga vrsta, posuta s tako kameneno lečo ali prhljajem. Vrhu kamena, koji je svoje dni služil bodi si paganskim božjim sodom, bodi si i paganski bogoslužbi v obče, nahaja se kot dlan veliki, navlašč uglajeni venec.
O tem skalnatem robu, kojih je mnogo po Češkem, čul sem pred mnogimi leti na Šumavi za-nimljivo povest, kojo sem — da bi je ne pozabil — zapisal v svoj potopisni dnevnik, kakor so mi jo pripovedovali ondotni stari ljudje:
Na češkem bilo je tužno. Polja so bila neobdelana, plug je rujavel, da i orožje je že dolgo časa viselo mirno na stenah. Može, kojim jo bil boj življem, trla je siromaščina, žene so pa hodile po gozdih in nabirale korenine in zelišča, da bi je
pripravljale za jed, v obče dejali so ljudje: »Šumel je žalem i naš les".
Po žlebini s Haltrave drvi se bistrina v dol. Semtertje izogiba se raztresenim skalam, na nekaterih krajih hiti tiho dalje, ter se pozneje — pa-daje z višine — razprši v tisočerih kapljicah, ovlaži in ohladi žejne cvetke in pa živi zeleni bršljan. Ob potočku pa vede pot memo starega porušenega mlina k temno-bledi Haltravi in odtodi dalje k Pivoni.
Sam samcat bival je v mlinu v tem hudem času mlinar lakomec. Ker ni imel — kakor je pravil — kruha za ženo in deca, spodil je vse; po dnevi sam mlinaril, po noči pa je bdel in štel denarce.
V tem jako slabem času usmilijo se čč. očetje reda sv. Avguština na Pivoni ubozega ljudstva. Ker so imeli živeža v obilici, sklenejo torej, da si sami kaj pritrgajo in nasitijo stradajoče. Napeko tedaj obilo hlebcev ter je razdele med uboge. Dobil je vsak jednega. In kakor je iz blagoslovljene male zaloge starozakonske, židovske žene rastel blagoslov, ni manjkalo i tu živeža in moke.
Mlinar ni bil reven. Za časa, ko so ljudje obilo pridelali, prištedil in nakupičil si je veliko bogastvo, torej bi bil prav lahko kupil kruha. Seveda cenejši
je bil že kruh pivonjskih menihov, in zaradi tega obleče razdrapano obleko, gre v samostan in si izprosi hlebec.
Nenasitežu ni zadostoval hlebec. Napoti se v gozd, zagrebe hlebec blizu svojega mlina v meh, vrne se zopet v samostan, ter prejme z nova hlebec v dar.
Na to lakomnež hiti domov. Potoma čuti pri vsakem koraku, da peza postaje vedno težja, zdi se mu, da hlebec vedno bolj raste. Konečno dospe na mesto, kjer je bil zakopal prvi hlebec. Ko odgrebe prst, položi na prvi hlebec druzega, od menihov iz-prošenega, ter namerava odnesti oba.
V trenotji pa, ko se ju dotakne, sta oba oka-menela.
2. Beli križ.
Mali potok, zapustivši vrhove Sumave, žubori po cvetni dolini in se mirno izogiblje porobkom temne dobrave, koja je nazivljena „Hora". Kakor navlašč vede odtodi nova pot naravnost do gozda ter se razprostira do moje pri Nepomuku v Lesu; skoro ravno pa se vspenja iz dolov po gorskih bokih stara pot ter se zavije v stran memo Kleneč.
Ta dolina je dokaj prijetna. Tretja cesta, ob-

Trgovska pogodba z Italijo
bila je namreč drugi predmet dnevnega reda. Proti njej se je k besedi oglasil dalmatinski poslanec Borčič, za-njo pa Neuvvirth in tržaški poslanec S t al i t z.
Trgovska pogodba z Nemčijo.
Se obširnejša razprava se obeta pri trgovinski pogodbi z Nemčijo. Naši veliki politiki na levi strani se hočejo po zagotovilu nekaterih listov poprijeti te prilike in pretresati nemško-avstrijsko zvezo, ki je bila te dni proglašena, in splošno politično stanje, o katerem je včeraj v nemškem državnem zboru govoril knez Bismarck. Vsak nemški levičar si domišljuje, da je nekaj Bismarckovega duha v njem, in da mora glas silnega nemškega kancelarja, ki se je včeraj tako mogočno in zavestno razlegal v nemškem državnem zboru, odmevati tudi po prostorni dvorani naše državnozborske palače. Že v današnji seji se je oglasil dr. Ivnotz o tej zadevi in stavil predlog, naj se zveza z Nemčijo vzame v pretres in naj ji pritrdi tudi ljudski zastop. Proti trgovinski pogodbi so se oglasili: Bareuther, T ti r k , F ti r n k r a u z ; za-njo pa bodo govorili: Menger, Meissler, Polak, B o h a t y , Pickert, Neuvvirth, Tomaščuk, G o m-perz, Siegel.
Zanimiva bo tudi razprava o vladnem predlogu glede vseučiliških društev, za katero je že pri prvem branji oglašenih izvanredno veliko govornikov. Za omenjeni zakon hočejo govoriti štirji češki poslanci, namreč Blažek, Zucker, V a š a t y in Herold, izmed katerih bode pa stvarno naj-brže govoril le dr. Zucker; drugi trije, vsi mlado-češki poslanci, bodo pa načrt naučnega ministra, in najbrže tudi ministra samega, enako ostro napadali, kakor levičarski govorniki, ki bodo reč gotovo grajali, ministra pa puščali pri miru. Ti levičarski govorniki so : B o h a t y , T ti r k , Pickert, Meissler, Menger, Bareuther, Polak, Pernerstorfer, Steinvvender, Hock.
Tudi nakladi na špirit in pivo
utegnete že pri prvem branji sprožiti razgovor, zato bode imel državni zbor vsak dan sejo, da izpod rok spravi nakopičeno gradivo.
Državni proračun
bode imel jako drugačno podobo, kakor se je iz začetka kazalo. Včeraj je deželnobrambovski minister budgetnemu odseku naznanil, da bode zahteval 534.000 gld. za deželne brambovce, danes pa je kupčijski minister tirjal znesek 1,600.000 gld. za državne železnice. Koliko bode potreboval vojni minister, pokazalo se bode še le potem, ko spregovorite delegaciji, o katerih se sodi, da se snidete prej kakor meseca maja.
Govor g. poslanca Otona Detele
v 16. seji dež. zbora dnš 21. januarija 1838 za obstanek kranjske gimnazije.
Slavni zbor! Gospod poročevalec in gosp. Klun sta o potrebi gimnazije v Kranji že tako obširno in
temeljito govorila, da bi pač le moral ponavljati, kar sta ona navedla, ako bi hotel še dalje dokazovati potrebo gimnazije v Kranji. Ker teče že nočna ura in imamo rešiti še nocoj proračun deželnega zaklada, bom prav kratko govoril; temveč, ker nisem vajen govoriti skozi okno, le za to, da bi me slišali moji volilci. Prepričan sem, da moji volilci v Kranji prav dobro znajo, da sem storil vse, kar je bilo meni mogoče, za obstanek tamošnje gimnazije. Le prav na kratko bom torej nekoliko omenil, kar tudi dokazuje važnost in potrebo gimnazije v Kranji.
Ze leta 1810, ob času francoske okupacije na Kranjskem, osnovala se je gimnazija v Kranji in če se je tistokrat, ko je bil maršal Marmout general-guverner na Kranjskem, spoznalo, da je gimnazija v Kranji potrebna, kako se more trditi, da dandanes, ko se toliko več učencev gimnazijalnih študij loti, kakor v prejšnjih časih, in ko se je vsled tega ustanovilo v Avstriji toliko novih gimnazij, ravno gimnazija v Kranji ni potrebna. Prva tam osnovana gimnazija je sicer prenehala, a ustanovila se je zopet leta 1861 nižja gimnazija v Kranji, kar dokazuje, da je bila potrebna. Vlada gotovo ne bi bila nepotrebne gimnazije v Kranji ustanovila. Dalje je pa tudi uvaževati, da je mestna občina Kranj prevzela za to gimnazijo velike žrtve, in da tega gotovo ne bi bila storila, ako bi bila ta gimnazija nepotrebna in brez koristi. Zgradba tega zavoda stala je občino 10.000 gld. Takoj pri osnovi gimnazije plačala je občina vladi za učne pripomočke 600 gld. Od 1. 1861 do 1. 1880 je potrosila za napravo učnih pripomočkov, za popravljanje poslopja, za kurjavo itd. 5862 gld. Od 1. 1880 do 1. 1887 plačalo je mesto Kranj državi vsako leto za gimnazijo donesek 1000 gld. in razun tega oskrbovalo učne pripomočke in druge potrebščine, kar znaša skupaj 7244 gld. Mestna občina Kranj je torej do sedaj izdala za gimnazijo 23.706 gld. (Klici: Čujte! čujte!)
To pač kaže, da mora ta gimnazija važna biti, sicer bi občina takih za malo mesto jako občutljivih troškov ne bila prevzela. Omenjal je že g. kolega Klun, da je slavni deželni zbor 1. 1878, ko je imela ta gimnazija prenehati, soglasno sklenil vlado naprositi, naj ostane gimnazija v Kranji. Nadejam se takega sklepa tudi danes, akoravno je ekscelenca baron Sclnvegel ugovarjal potrebi gimnazije v Kranji. Nadejam se pa še več, namreč, da ko bi se pokazala vsled obravnav med vlado in deželnim odborom potreba gmotne deželne podpore, da ne bode ostalo le pri platonični želji, naj gimnazija dalje ostane, ampak da bode slavni deželni zbor gmotno v to pripomogel, da se gimnazija v Kranji obdrži.
Jako obžalujem, da je ekscelenca bar. Schwegel ugovarjal potrebi gimnazije kranjske. Navajal je, da bi ne bila zguba za gorenjske občine, ako se gimnazija opusti, teruveč, da bi bilo to zanje le koristno, ker bi se potem učenci brez zadržka v ljubljansko gimnazijo sprejemali. Jaz mislim, da županstva onih 36 gorenjskih občin, katere so vložile peticijo za obstanek gimnazije v Kranji, znajo pač bolj razsoditi, kaj je dotičnim občinam koristno in kaj škodljivo, kakor ekscelenca baron Schwegel. Da je bila organizacija te gimnazije o svojem časi ne-
srečna, to priznam, ker se je ž njo zmirom eksperimentiralo. Najpred je bila navadna nižja gimnazija, postala je potem realna gimnazija in potem zopet navadna nižja gimnazija. Nekaj časa imela je deloma slovenski, potem zopet le nemški, konečno zopet slovenski učni jezik. Se ve, da te vedne premembe niso mogle dobro vplivati na dotični zavod. Očividno pa temu ni bil kriv zavod, ampak le nesrečne naredbe učnih oblastev.
Gospod baron Sehvvegel trdi tudi, da je gimnazija v tako malem mestu kakor Kranj, tako rekoč „Strafgymnasium" za profesorje, kateri v tako malenkostnih okoliščinah duševno propadajo. Obžalujem ta izraz in jako čuden se mi zdi, ker ni nikakor opravičen glede profesorjev kranjske gimnazije. Č e b i bilo patores, dase profesorji v majhnem mestu tako rekoč duševno spridijo, da tam ni eksistence za nje in da to tudi na učence slabo upliva, potembi bilo pa gotovo treba razpustiti tudi kočevsko gimnazijo. (Klici: Dobro, dobro!) Kočevje ni Bog ve kako veliko mesto, in gotovovo ima Kranj, ki leži ob železnici iu je tako blizo Ljubljane, za profesorje v vsakem obziru prednost. Prepričan sem, ko bi šlo danes za obstanek kočevske gimnazije, eksc. baron Sclnvegel gotovo ne bi rekel: „da je za profesorje neugodno bitivtako malem mestu in naj se torej tam gimnazija opusti"; kajti, kar velja v tem oziru za Kranj, — bi moralo veljati tudi za Kočevje, torej se vidi, da trditev g. barona Schwegelna ni kon-sekventna. Dalje omenja g. b. Schvvegel, naj bi se mesto gimnazije osnovala obrtna šola na Gorenjskem. Res bi bila želeti taka šola n. pr. v Kropi, ali v Kamni Gorici; ampak s tem, da se gimnazija v Kranji odpravi, ne bode ustreženo ne Kropi ne Kamni Gorici. Obrtne šole se napravljajo v drugih krajih brez ozira na gimnazije. V Ljubljani se bode napravila obrtna strokovna šola, če ravno obstoji tu višja gimnazija. To torej ne ovira napravi obrtnih šol. V mestu Kranji pa obrtne šole sedaj treba ni, to sem slišal iz ust merodajnih mož. Dandanes so res obrtne šole na krmilu, in ravna se ž njimi kot nekdaj z osnovo meščanskih šol, od katerih se je tudi obetalo Bog ve koliko koristi, a skušnja uči, da se niso obnesle. Obrtne šole so tam res zelo koristne, kjer so razmere za razvitek obrt-nije ugodne. Ali zaradi tega, ker so obrtne šole dandanes v modi, ustanoviti tam tako šolo, kjer ni potrebna in zato gimnazijo opustiti, to ne bi bilo nikakor opravičeno.
Ko sem 1. 1878. kot novinec prvikrat govoril v deželnem zboru, je šlo tudi za obstanek kranjske gimnazije. In kakor sem sklenil svoj govor pred desetimi leti, ga sklenem tudi danes: „Ako se nam posreči, da se ohrani ta gimnazija deželi, bo gotovo to najlepši spominek za nas, da smo se v sklepu zedinili, ki je domovini na korist.
Nadjarn se, da bo deželni zbor glasoval tako, kakor to tirja korist domovine in čast slavnega deželnega zbora." (Klici: Dobro, dobro !)
sajena z divjimi lipami križem čez obe omenjeni poti, vede k Ohodkovcu in vasi Trhanovu. Na popisanem razpotji pa stoji križ, možno, da so ga na-zivljali „beli" samo iz navade. Podstavec kaineneni je star, a še starši križ ima podobo malteškega križa. Nad podstavcem sedem čevljev visoko pod masivnim kamenenim križem je mala puščica, okovana z debelo pločevino od železa, na jedni teh pločevin vtisnena je človeška roka z razprostrtimi prsti čez celo ploščo.
O tej roki pripoveduje se naslovna povest:
Grozne so bile stiske in natlaki, koje so uganjali med pomejriimi prebivalci poredni Nemci. Staknili in oblezli so vse kot mravljinci v gozdu, in jedva so jih prepodili na jednem kraji, prikazali so se že drugje, da bi delali tem večjo škodo in nadlegovali prebivalce. Ni ga bilo kraja, v kojem bi ne bil kmet pripravljen na njihov prihod — možje so svoje denarje in lišp svojih žena skrivali po sodčkih in zabojih, kojo so globoko zakopavali v kletih ali pa v gozdih na mestih, o kojih nihče slutil ni.
Na „Ohradi" bival je stari Makos. Za mnogo let svojega gospodarjenja — dasi je izvrševal mnoga
dobra dela — prištedil si je razumno marsikak penez, koji je doma dolgo hranjeval v živalskem mehu.
Ker pa je slutil nevarnost, da bi mogli hudobni nemški sosedje odnesti dobiček mnogoletnega truda, kar je namenil dati svojim otrokom za ded-ščino, napotilo je starca, da je počel premišljevati, komu bi brez nevarnosti mogel izročiti svoj zaklad. Neko noč mu šine nova misel v glavo.
Prižge svetiljko na ognjišči, vzame kladivo, lestvico in mešiček s penezi, koje je dosedaj imel skrite za premičnim kamenom tik ognjišča — ter ostavi dvorec.
Noč je bila temna. Ni listek ni zašumel na drevesih, ni jedna zvezdica ni bila priča Makosovega počenjanja, samo luč v oknih dvorca blestela je v temno noč.
„Nepozorovan od nikogar", tako je mislil stari Makos, ter se plazil naravnost h križu. Ondi pristavi lestvico h križu, odtrga železno pločo in vloži peneze v otlino; potem vse lepo zadela in oprezno upravi kakor je bilo poprej.
Dospevši domov, umirjen se vleže starec ter sladko zaspi — a krog križa plazil se je lik gad
tuj človek. Le-ta je iskal po noči različnih rastlin in korenin, iz kojih je kuhal in pripravljal čarovne napoje, kar se je moralo goditi samo ponoči. Razkopavajo z motiko korenine, videl je Makosa, ko je skril svoj zaklad.
Zataknivši motiko za pas, zavihti se gibčno na križ ter jame otipavati znova pribito ploščo. Ali jedva stegne roko v otlino, zdrsne se kot od strele zadet — ni ganiti ni mogel roke in jo potegniti iz ploče.
Ko so je danilo, ostavljali so pridni kmetje svoje dome in hiteli na polje. Marsikedo je s povzdihom opravljal pred križem svojo jutranjo molitev, predno se je lotil dela. Kar ostrmeli so, ko ugledajo zločinca, visečega za roko s križa. Vrišč zbudi starega Makosa. Ves prestrašen tava stari poštenjak h križu, in s pomočjo kmetov sname polumrtvega in na roki ohromelega s križa.
Na železni plošči belega križa ostala pa je na večne čase in v svarilo tatovom vtisnena roka zlo-činceva.	A. S.
Politični pregled.
V L j u b 1 j a u i, 9. februarija.
Woti*aiaSe dežel©.
Kakor znano, hujskajo zoper versko šolo tudi nekateri ogerski židovskoliberalni listi. Temu nasproti navaja „Vaterland", kar širjim krogom skoraj gotovo ni znano, da je večina ogerskili šol — verska. Iz nedavnega poročila ogerskega naučnega ministra je razvidno, da je izmed 16.417 ljudskih šol 13.533 verskih, med tem ko so medverske le pravcate državne ljudske šole (739 ali 4'50 odstotkov), občinske šole (1883 ali 11-47 odstotkov) in večina zasebnih ali družbinskih šol (202 ali 1-24 odstotkov.) Izmed verskih šol, ki so po postavi iz leta 1868 glede javnosti na enaki stopinji z državnimi, je katoliških 7.490 ali 45-62 odstotkov, ostale pa si delijo med seboj grški orijentalci, protestantje in židje. Verskih učiteljskih pripravnic je 48 izmed skupnih 70, in sicer katoliških 28. Izmed 178 gimnazij je samo 29 medverskih, vse ostale so verske. Celo nekaj vseučilišč je strogo verskih. Iz vsega tega pa je razvidno, kakovi so ti ogerskoliberalui hujskači. Vmešavajo se v tostranske zadeve, ali ne črhnejo pa niti besedice zaradi ogerski h šol, koje jih vendar brigajo v prvi vrsti.
Dunajski merodajui krogi smatrajo položaj jako resnim. Pravijo, da je objava nemško-avstrijske pogodbe prednica nadaljnih odločilnih korakov. Iz Berolina došel je neki že davnej predlog, naj obe državi skupno zahtevate pojasnila od Eusije glede oboroževanja. Splošno se sodi, da bo dunajska vlada sedaj sprejela ta predlog.
Mnogo se pisari, da bo vojno ministerstvo zahtevalo nov kredit za vojaške namene. „Nemzet" sicer preklicuje te vesti kot neresnične, ker splošni položaj po njegovem mnenji ni nikakor toliko resen, da bi se moralo segati po najskrajnejših sredstvih, vendar pa so preverjeni vsi politiški in finančni krogi, da je za gotovo pričakovati v kratkem take kredite.
Vojni minister, grof Bjiandt, šel bo za dva meseca na odpust. Vesti o njegovem odstopu razširili so oni madjarski krogi, kojim je minister nepriljubljen še iz Janskyjeve in Edelsheimove stvari.
Povodom druzega čitanja trgovinske pogodbe z Nemčijo, koje se je najbrže vršilo danes, nameravajo sprožiti levičarji vprašanje o nemško-avstrijski zvezi.
V zagrebškem mestnem zboru dne 6. februarija so ljuto napadali razni govorniki hrvatsko vlado zaradi mestnega posojila, ker je to zadevo zavlekla do danes, ko razmere denarnega trga niso tako ugodne, kakor lansko leto. Izrekla se je tudi graja, da še sedaj ni končana preiskava bivšega župana Badinovaca. Konečno je bil sprejel vladni ukaz z dostavkom Fol-negovičevim, da se naprosi vlada, naj oprosti to posojilo vsacega davka.
Tiasosj© držav©.
Dne 7. t. m. daroval je povodom smrtne obletnice papeža rija IX. v sikstinski kapelici sv. mašo kardinal Sacconi. Navzoči so bili sv. Oče s skupnim dvorom, diplomatski kor, mnogo tujcev in italijanskih plemenitašev. Papež Leou XIII. je podelil konečno stoječ pred mrtvaškim odrom občno odvezo.
Trgovinska dogodba med Srbijo in Turčijo bo v kratkem dognana. Sestavljena je na isti podlagi, kakor ona med Turčijo in Bolgarijo. Pogodba obsega šest točk. Splošno ste si zagotovili državi pravice naroda z največjimi prednostmi, le glede desetih vrst blaga so se določili posebni tarifi. Pričakuje se, da se bo jako razcvetel trgovinski promet posebno v pristanišči solunskem, ter da se bo obrnil na dobro gmotni vspeh železnice med Belgradom in Solunom.
Dne 7. t. m. prišel je bolgarski knez s svojo materjo, princesinjo Klementino, ob 3. uri popoludne v Sofijo. Na kolodvoru pričakovali so ju ministri, mestno zastopstvo in velika množica ljudstva. Navzoče gospe izročile so princesinji mnogo šopkov. Vojaki, ki so bili nastavljeni po ulicah, po kojih se je vozil njihov vrhovni poveljnik, pozdravljali so ga s „hura"-klici.
Postavni načrt o nastanjenji Seine - prefekta v pariški mestni palači mirno počiva v arhivu francoske zbornice ter zaprašen čaka odrešitve. »Nuj-nost" njegova bila je le pesek v oči. V proračunski debati potezal se je poročevalec jako vroče za komisijski načrt, toda govornik seveda ni imel moči, •da bi bil mrtveca obudil k življenju, in ko bi se mu bilo to tudi posrečilo, trajalo bi bilo njegovo veselje le malo treuotkov. Kajti takoj za njim oglasil se je k besedi nov grobokop načrtu v osebi poslanca Gaudina de Villaiue-a, ki je jako stvarno dokazal, da po odseku predlagano spremembe ne bodo koristile državi, pač pa naložile večje breme davkoplačevalcem. — Dne 7. t. m. vršilo se je posvetovanje o mornaričnem proračunu. Pri tej priliki je rekel minister mornarice: Francija je primorana vzdržavati veliko število ladij v tujih krajih; da se pa ohrani na razpolaganje jaka morska siia, treba bo zmanjšati število ladij v tujih postajah. Ladije v evropskih morjih, in te so francoska morska sila, morale se bodo pomnožiti. Admiral Anot, poveljnik oddelku v Sredozemskem morji, dobil bo dve novi oklopnici. •Oddelek v kanalu la Manche pomnožil se bo s tremi
oklopnicami in bo vrhu tega vedno ena ladija pripravljena, da prevzame slučajne naloge. Ministerstvo se bo posvetovalo, kaj je treba ukreniti, da bo mornarica vedno pripravljena za vojsko. Minister je priznaval, da se v tej stroki lahko kaj prištedi, toda postopati je treba pri tem jako previdno. Poročevalec se je izjavil, da se proračunska komisija popolnoma strinja z ministrom mornarice. — V "VVilsonovi zadevi je preiskava zaključena. Sodnik Athalin izdeluje poročilo, na podlagi kojega bo sestavil obtožbo namestnik generalnega prokuratorja, Lombard. Poročilo bo jako obširno, kajti obsezalo bo nad sto strani. Nikdo ne dvoji o tem, da bo Wilson zopet oproščen. Toda vse to mu ne bo pomagalo. Že enkrat smo rekli, in to je neovržljiva resnica, da ga je že obsodil narod sam, da je bivšega predsednika zet v Franciji — mrtva oseba.
Italijanskega ministerskega predsednika vladna ladija, ki je odrinila v morje z velikanskim pohvalnim vriščem demokratskih in poluradnih glasil, pričela je že jako sumljivo omahovati na strani. Desnica pridobiva zopet nove nade. V znani vseučiliščni zadevi s profesorjem Bonghijem objavlja slednji po časopisih tudi nastopno: „Vlada hotela me je varovati z ukazom, da smejo obiskavati moja predavanja le vpisani slušatelji. Jaz pa nikakor ne morem sprejeti tacega varstva in zato sem pisal fakultetnemu dekanu, da bodem predaval za vse ali pa za nikogar. Meni prijazni slušatelji se bodo s tem tolažili, ker bodo lahko rekli, da niso edina večina v Italiji, koje ne more in ne zrni braniti vlada, marveč jo prepušča kot plen manjšini razgrajalcev." V kraljevski hiši malo priljubljen in očrnjen v trgovinskih in obrtnih krogih zaradi ponesrečenih obravnav o trgovinski pogodbi s Francijo: to je podoba Crispijeva, onega moža, ki se tako rad na-zivlja zastopnika volje in mnenja skupnega italijanskega naroda! — Najnovejše Crispijevo dete, pre-osnovani kazenski zakouik, osvedočuje nam več ko dovolj, koliko se trudi ministerski predsednik, da bi podemokratil svojo domovino. Ta zakouik določuje: Razžaljenje uradne osebo kaznuje se s šestimi meseci, onega pa, ki bi psoval kraljico, pričakuje le — 36dneven zapor. — »Fanfulla" odločno protestuje zoper tako zaničevanje kraljevske družine ter zahteva, naj se temeljito presodi postavni načrt. »Fanfulla" je liberalen list, zato se pa tudi ne čudimo, da ne izgubi nobene besedice zaradi onih kazenskih točk, ki so naperjene zoper sv. Očeta.
Iz Massave je došla vest, da se je že pričel boj med abesinskimi vojaki rasa Allule in Italijani. Neka] italijanskih vojakov pod povelj-ništvom častnika Adama dobilo je nalog, naj branijo rodove Aher, Ghedamtega in Troa, ki so se umaknili s svojimi čredami pred domačini na italijansko ozemlje. Easa Allule vojaki so hoteli to preprečiti in pri tem je navstal boj, v kojem je padlo šest Abcsiucev in je bil eden vjet. Italijan ni bil noben ranjen (?). Napominani trije rodovi nastanili so se na gori poleg italijanskih črt. — Glavarji rodu Ajletov prišli so h generalu Sau Marzanu naznanit, da se mu pridružijo in da mu bodo pomagali v boji. General jim je zagotovil italijansko varstvo. — Vsa ta poročila so italijanskega vira.
V ponedeljek je sprejel angleški ministerski predsednik, lord Salisbury, napovedano irsko de-putacijo velikih posestnikov, ki je prosila vlado, naj jim neposredno povrne škodo, kojo so trpeli vsled zemljiške postave. Lord Salisbury ni hotel odgovoriti jasno in odločno, marveč je le obljubil, da bo vlada preiskala, v koliko jej je mogoče to storiti, ne da bi pri tem škodovala javnim koristim.
Turški sultan je zapovedal, da se mora jako strogo vršiti preiskava zoper vdeležence vstajnega poskusa pri Burgasu. Bali so se, da se bo hotela Grška vmešavati v to zadevo zaradi morščakov ladije „Georgios", ki so njeni podložniki. Toda do sedaj ni storila še ničesa. črnogorski zastopnik, Plamenac, je zahteval, naj so mu izročd Črnogorci. Sedaj je pa že zadovoljen, da mu bo Turčija naznanila samo imena dotičnih 18 zatožencev. Poslanik Vulkovič je izročil turški sodniji preiskovalne listine, koje je dobil iz Sofije. Prikriva pa se svetu strogo izid do-tičnega sodnijskega postopanja.
Poluuradna rtimunska poročila naznanjajo, da je konečno voljenih v zbornico 116 vladnih poslancev in 43 nasprotnikov. Dopolnilnih volitev bo treba 19.
Španjska vlada pridobila je v zbornici sijajno zmago. Konservativci so predlagali, naj se izreče graja vladi zaradi razpora med vojaki in rudarji pri Eio Tinto,, toda propadli so pri glasovanji z 19 proti 176 glasovom. Med debato protestoval je vojni minister zoper nazivauje vojakov z morilci ter je očital Eomeru Bobledu, da jo psoval vojno, ker je vedel, da je nedotakljiv kot zbornični član. »Parlamentarno nedotakljivost Vam radostno odstopim", odgovoril mu je Eobledo, pri teh besedah pa je navstal tak hrup, da se je komaj posrečilo predsedniku pomiriti razburjene duhove.
Izvirni dopisi.
Iz ljubljanske okolice, 8. febr. Bilo je dne 29. januarija t. 1,, ko me je zimsko solnce izvabilo
iz mestnega zidovja na prosto. Po široki lepi cesti proti Šent-Vidu se sprehajajo ogledoval in občudoval sem snežene vrhunce planin. Res, prekrasen razgled, kakoršnega si meščan sploh ne more predstavljati.
Ko sprehajalec zadnjo hišo v Šiški za hrbtom pusti, odpr^ se prostrana rav&n, srce mu prosto bije, skrbi, tuge in gorje ga zapuste, duh njegov se dvigne tja na snežene od solnčnega svita se blesteče vrhunce gora, kateri ponosno mole svoje glave v sinje nebo, kjer mine vsa „proza" zemeljskega bivanja, in kjer biva le nebeška »poezija".
Veselega srca prikorakal sem po dobri uri hodi v lepo vas Šent-Vid, iz katere me je že od daleč visoki cerkveni zvonik pozdravljal. Mene, pri veselici, katero je ravno to nedeljo nameravala prirediti narodna čitalnica s prav zanimivim in obširnim sporedom, petjem in dramatično igro, srce si še bolj razveseliti, duh svoj razvedriti in mučne skrbi raz-poditi, hitim proti čitalnici. A v trenotku, ko zagledam na zunanjih durih prepoved veselici, bil sem popolnoma poparjen. Kam naj se sedaj podam? Ker mi ni bila dana prilika v čitalnici poslušati petje in gledati, kako se mlada slovenska „Talija" ondi razvija, ogledam si vas in veliko lepo cerkev. Od tii me radovednost žene tudi na pokopališče, kamor sem videl ljudi v trumah korakati. A kaj vidim tu?! V odprti kapeli, sezidani v spomin ranjkemu Blaž-u Potočnik-u, leži mrlič, ki je bil umrl za osepnicami. Brez vsake ovire so se gnetli odrasli in mladina okoli rakve. Nevoljen vprašam poleg sebe stoječo ženo, kje je mrtvašnica? „Tega pa ne vem povedati", odgovori mi žena. Koj na to pa se oglasi osemnajstleten mladenič: »Glejte gospod, tam-le v onem kotu", ter mi pokaže kot pri mali shrambici za orodje.
Slišal sem, da ko bi Šent-Vid imel le še narodno mislečega moža za župana s slovenskim ob-| činskim pečatom in slovenskim zakonikom, bi mož I širil pri ljudstvu ljubezen do cerkve, narodno zavest in omiko, ter podpiral, ne pa podiral katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in narodno čitalnico, društvi, kateri sta ponos Šent-Vidu in slovenskemu narodu, pravi vir omike in blagostanja, smel bi biti Šent-Vid vzgled vsem slovenskim vasem.
Z murskega polja, 5. februarija. (P r e d-pustne veselice in ženitve.) Zavoljo letošnjega kratkega predpustnega časa kopičijo se veselice in ženitve, ki se tukaj navadno v predpustuem času vršijo, da marsikdo pride v zadrego, nevedoč, kam bi se podal razveseljevat. Vsak krčmar hoče v tem času imeti ples ali »bal", katerih pa se skoro povsod vdeležujejo le hlapci in dekle in druga bolj prosta mladina, ki ondi svoje težko zaslužene krajcarje zapravljajo in slabe tovaršije sklepajo. Gotovo je množina plesov tudi eden vzrok tolikim ženitvam, kakor jih vkljub slabim časom zdaj imamo. V Ljutomeru so jih na Svečnico trideset parov oklicali, in med temi je mnogo takih, ki se »pod marelo" ženijo, ker nimajo nič svojega. Koliko boljše bi se takošuim ljudem godilo, ko bi ostali v poštenih službah in bi si svoje krajcarje za stare dni hranili, kakor da se gredo ženit ter siromaštvo tret v kakošno kočo. Oženjenih štuntnarjev ali ofrov imamo že toliko, da ni dovolj koč za nje, poštenih hlapcev in dekel pa nam primanjkuje. Ko dekle do-raste in ko deček vojaško dolžnost opravi, ne mislita na drugo, nego na ženitev. Ko se oženita, traja par dni »huj in huj", potem pa celo življenje »joj in joj". Pred ženitvijo je lepa beseda zastonj, pozueje pa itak nič več ne pomaga. — Ker seje tudi v »Slovencu" omenila gostija, ki se je tukaj na Ivrapji priredila našemu slavnemu slikarju gospodu Juriju S u b i c u, ki dela podobe za cpis Štajerske v knjigi »Avstro- ogerska monarhija v besedi in podobi", naj še omenim, da se takrat navidezni ženin zdaj v resnici ženi, in ko bi si mogel g. Subic pravo gostijo na murskem polji ogledati, bilo bi mu gotovo bolj ustreženo, kakor le z navidezno za to prirejeno gostijo. Jaz sem slučajuo videl slike povzete po isti dozdevni gostiji, in morem reči, da se iz njih le slabo dajo spoznati tukajšnji gostovanjski običaji, in slikar bode moral še marsikaj bolj značajuo na-črtati, kakor je zdaj na slikah videti. Skupine, ki ne ugajajo prav očesu, bode mojsterska roka gosp. Š u b i c a gotovo lepo vredila, a veče nedostatnosti se mi zdijo, da je vse nekako preveč gosposko in premalo domače; godcev niti videti ni, na narodno nošo, na pozavčine, združbe in svatovce se je premalo oziralo, pri gostiji čisto nepotrebna vojaka pa sta povsod v prvih vrstah. To je pri pravi gostiji, zlasti kedar gostje vedo, da jih nihče ne
opazuje, vse bolj priprosto in domače in take domače slike o naših gostijah bi si želeli tudi v omenjeni knjigi. Sicer pa se uadjamo, da bo mojster Šubic pravo zadel, saj jo pri omenjeni gostiji videl, kako se prilično tukajšnji ljudje na gostiji vedejo.
Dnevne novice.
(Romarjem v Rim), ki se oglasijo na Dunaji za popotovanje v Rim, je sicer potreben v našem listu št. 28 omenjeni stanovski list (nationale), nikakor pa ni treba, da bi bil tudi podpisan od tukajšnjega odbora, kakor je bilo rečeno.
(Katoliška družba rokodelskih pomočnikov) bo imela domačo veselico prihodnjo nedeljo zvečer ob 6. uri v svoji društveni hiši. Uljudno so vabljeni vsi prijatelji iu dobrotniki tega društva; smejo se zanesti, da bodo imeli res prijeten in zabaven večer. Igrala se bode šaljiva igra: „D v a prijatelja pa ena sama suknja", razkazoval bode v komičnem prizoru „S t a r i n a r - š p e c i j a 1 i s t" svoje zaklade; tudi za lepo petje je preskrbljeno. Zabava je brez vstopnine.
(Za namestnika) predsedniku v komisiji za pogozdovanje krasa na Kranjskem imenoval je c. kr. poljedelski minister mesto c. kr. vladnega sovetnika g. Antona Globočnika sedanjega deželnokul-turnega referenta kranjske dež. vlade, c. kr. vladnega sovetnika g. Josipa Dr a! ko.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) v Ribnici priredi prihodnjo nedeljo, to je: 15. svečana zvečer bo 5. uri v prostorih gosp. Andreja Podboj-a svoj letni zbor, katerega spored bo: 1. Volitev načel-ništva. 2. Plača letnine. 3. Petje. 4. Tombola. 6. Nabiranje novih udov.
(Osepnice.) Dne 7. t. m. so zboleli: 6 moških, 3 ženske, 4 otroci. Umrl 1 moški, 1 otrok. Bolnih 202.
(Osepnice) začele so se tudi na Dunaji med gojenci „Terezijanišča" širiti in so zaradi tega vsi gojenci tega ustava odšli za štirinajst dni na odpust.
(Umrl je) včeraj popoludne za osepnicami g. Božidar pl. Trebuh o vič, konceptni praktikant pri c. kr. okr. glavarstvu v Radovljici, kamor je bil 20. m. m. premeščen iz Ljubljane. Pokojnik je bil star 27 let, trdne narave, vrl narodnjak, zvest prijatelj, sploh blag značaj. Naj v miru počiva!
(Nove ustanove za kranjske dijake.) V Gorici je umrl g. W i e d e r w o 1 ter volil 4000 gold. za ustanove revnim kranjskim dijakom.
(Društvo „Sokol") opozarja vse one častite gospode, ki morda po kaki neljubi pomoti neso prejeli vabila za maškarado, naj blagovoljno javijo svoje ime pri kustosu čitalniškem (trafika), da se ustreže takoj njihovi želji.
(Pevsko društvo „Slavec") priredi dne 12. t. m. v čitalnični restavraciji maškarado. Začetek ob 7. uri zvečer.
(Pokrajinska razstava), ki jo bodo Dolenje-štajerci letos napravili v Celji, obsegala bo razne pridelke iu izdelke kmetijstva, obrta, industrije in šolstva političnih okrajev Celje, Slovenj i-Gradec, Maribor, Ptuj in Brežice. Namen ji je svetu pokazati, kakošen je Mali Štajer v narodnogospodarskem življenji. Kmetijstva skupina bo obsezala: poljske pridelke, gozdarstvo in vrtnarstvo, sadjarstvo in vinarstvo. Ob enem razstavila se bode živina iz okrajev Celje, Vransko in Gornjigrad v smislu dotične postave glede plemenske živine. Pitanci, prešiči, drobnica, perutnina in čebele iz katerega-koli okraja lahko dobo premijo. Konji se bodo razstavili V. plemenskega okraja. Domača industrija raztezala se bo na polizdelke iz živalskih in kmetijskih izdelkov. Dalje so bodo v tej skupiui razstavili razni stroji in orodje. — Obrtna skupina obsegala bo obrtniške izdelke vsako vrste, ročna dela in s strojem dovršena. Industrija razkazovala bo umetne izdelke velike tovarniške industrije, rudarstva in talivstva. — Šolstvo razložilo bode razne prispevke za notranjo šolsko napravo, učila, dela učencev iz ljudskih, srednjih in nadaljevalno-izobra-ževalnih šol, dalje iz otroških in šolskih vrtov.
(C. kr. vojna mornarica) išče tehnikov, ki imajo že po dva državna izpita dovršena in še niso čez 24 let stari, da vstopijo kot začasni brodogradni inženirski ali pa kot začasni artilerijski inženirski
gojeuci z letno plačo G00 gld. Brodogradni gojenci služijo po dve, topničarski pa po tri leta začasno, potem so inženirji s 1000 gld. plače, stanarino in drugimi dokladami.
(Za lakotjo) umirajo v Zajezdi v varaždin-skem komitatu na Hrvatskem.
(Če Rusi pridejo!) Te dni obsodili so v Budimpešti dosluženega vojaka Somogyi-ja zaradi tatvine na dve leti v ječo. Ko mu je predsednik prebral obsodbo, reče obsojenec hladnokrvno: „Do tedaj tako ne bomo več živeli, če Rusi pridejo!" Ta opazka je celo resnobnim izvabila smeh.
Telegrami.
Dunaj, 9. februarija. Pri današnji volitvi jo zopet voljen županom U h 1. Cesarsko namestništvo je razpustilo dijaško društvo „Teutonia".
Berolin, 9. februarija. Pri obedu bran-denburškega deželnega zbora je princ Viljem v napitnici zavrnil njemu podtakncne slavo-hlepne vojne misli. To bi bila hudodelna lahkomiselnost. Vendar kot vojak konča z besedami Bismarckovimi: Bojimo se le Boga, druzega nobenega.
Loildon, 9. februarija. Reutorjevo izvestje iz San Rema: Zaradi nevarnosti zadušenja sklenili so zdravniki, da se prestolonasledniku takoj preišče goltanec.
London, 8. februarija. Po poročilih iz Petrograda ne bo Rusija nikakor preklicala že sklenenih vojaških narodeb.
Berolin, 8. februarija. Državni zbor jo potrdil vojaško predlogo v tretjem branji brez debate en bloc.
Umrli so:
5. februarija. Prane Millner, komptoirist, 19 let, Gradišče šl. 15. Variola.
G. februarija. Hedvik Veljavec. natakarjeva hči, 4 mes., sv. Jakoba trg št. 10, Rachitis. — Antonija Rogel, dimnikar-jeva liei, 4 mes., Tržaška cesta št. 24, božjast.
7.	februarija. Urša Kolnik, zidarjeva hči, G let, Kurja vas št. 13, Eeelampsie. — Jožef Ravnahrib, tesar, 44 let, To-sarske ulice št. 3, Variola. — Angela Magerl, markerjeva hči, 4 mes., Opekarska cesta št. 25, katar v črevesu. — Ferdinand Kiihler, sedlarjev sin, 4V2 lot, Pred igriščem št. 2, Variola.
8.	februarija. Viljelmina Damjanovie, brivčeva hči,^2 mes., Gospodske ulice št. 3, Variola. — Karol Kotar, delavec, 67 let, sv. Petra cesta št. 28, Marasmus. — Blaž Svetel, magaciner, 77 let, Ulice na Grad št. 12, pljučni empfizem.
V bolnišnici: 5. februarija. Marija Košoninna, gostija, 68 lot, srčna
hiba.
T uj c i.
7. februarija.
Pri Maliču: Lowy, Konti, Fillnascher, Illok, trgovci, z Duraja. — F. Eppich, posestnik, iz Kočevja. — P. Valen-timuzzi, trgovec z Laškega.
Pri Južnem kolodvoru: J. Feller, trgovec iz Nemčije. — Strokosch, Tomas, Hendl, Ortony, Lustig, trgovci, z Dunaja. —A. Spitz, trgovec, iz Brna. — J. Hellman, trgovec, iz Gradca. — F. Maurič, trgovec, iz Trsta.
"Vreaneia&ko sporočilo.
čai
opazovanja
7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvee.
Stanje
zrakomera v mm
730 8 729-1 758-4
toplomera po Celziju
Veter
— 0-6 - 4-2
il. svzh.
Vreme
del. jasno »
oblačno
.S S -1
© (M S5
0 00
lin
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
"V Ljubljani, Kljucarsko nlieo štev. 3,
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in februarija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Modrece na peresih (Fcdormadratzen) po IO gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni stoli.
Za dobro in pošteno delo so jamči. Naročila z dežele in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela so točno in najceneje izvršujejo.
Ceniki s podobami zastonj in f ranico na sa-htevanje.
Prošnja in priporočilo.
Udano podpisani dovoljujem si priporočati se pre-častiti duhovščini in slavnemu občinstvu za
vezanje
o o
knjig,
kot: MissaloRomanum,brcvirjev, časopisov, društvenih, uradnih, molitvenih in šolskih knjig; dalje pisateljem in založnikom za elegantno vezanje in broširanje vsakovrstnih knjig. Prevzemam jih tudi v varstvo, prodajo, razpošiljatev in založništvo. Galanterijska in kartonažna dela izvršujem v baržunu in svili.
Pičli zaslužki so me prisilili, da se obrnem tem potom do p. n. občinstva.
V nadeji obilnih naročil priporočam se najodlič-nejšim spoštovanjem
Franjo Bežmaii, (2)
knjigovez v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6.
kr.
Zjutraj jasno, čez dan deloma in jasno malo solnea. Srednja temperatura —4.0°0., oziroma za 3-6° pod normalom-
Dunajska borza.
(Tolegrafično poročilo.) 9. februarija.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka)	77 gl. 35
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	78	„ 90
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	108	„ 05
Pap;rna renta, davka prosta......92	„ 15
Akcije avstr.-ogorske banko ......	856	„ —
Kreditne akcije ....................267	„ 70
London.............127	„ —
Srebro .............—	„ —
Francoski napoleond..........'	10	„ 05'
Cesarski cekini ....................5	„ 99
Nemške marke ..........62	„ 30

srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejšo oblike namreč:
Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi.
Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal.
JJSF" Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. -TE®	(12)
A^o&tne zveze. Odliod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob G zjutraj, sprejema blago-in popotnike. Prostora jo za pot ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 1/27 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob 1/a7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l/»5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob '/35 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob 1/a5 popoludne poloti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz Lukovce vsak dan ob 4. uri 15 min. popoludne.
Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljok, sredo, petok in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
Brata X2l»crl9
izdelovalca oljnatih barv, flrnežov, laltov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
IM^rg BB KBIJSOM sb,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajočo delo v mostu in na deželi kot znano redno fino delo in najnižjo ceno.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vso to vrsto v prodajalnah.
CcniUo na »šalitevanje.