List 27.
Gospodarske stvari.
Sirarska društva v Bohinju.
V 19. listu „Novic" dne 13. maja t. 1. smo poročali o obiskanji, ki je dne 6. maja Bohinju došlo po slavno znanih veljakih v planinskem gospodarstvu, gosp. grofu Belruptu, predsedniku kmetijske družbe Pred-arelske, dr. Gust. Wilhelmu, profesorju v Gradcu, in Schiitz-u, tajniku kmetijske družbe Koroške. Te je namreč minister kmetijstva kot izvedence odločil za pregled tistih sirarskih društev po cesarstvu, katera so lansko leto za državne premije prosila.
Ker bode naše bralce gotovo tudi zanimalo, kaj omenjeni profesor gosp. dr. Wilhelm sam o sirarskih društvih v Bohinju piše, podamo tu njegov spis iz od njega vredovanega lista kmetijske družbe Stajarske, „der steierische Landbote".
„Leto je komaj, kar se je v sosedni deželi Kranjski,   v romantični dolini Bohinjski,  na spodbudo gosp. župnika   Janeza   Mesarja   na   Bohinjski   Bistrici   zarad ustanove  sirarskega  društva snidilo nekoliko kmetovalcev omenjene občine in  sosednih vasi Bitnje in Lepence. Pravila so se sostavila,  potrebne priprave so se napravile,   kotli,  posoda,   obroči   za sir in druga oprava za sirarijo se je na skupne   stroške  nakupila,   najel se je sirar iz sosedne poknežene grofije Goriške in začela se je sirarija brž, ko je prišla živina na planine.    Od 10. junija do 27. julija se je delal  sir na planini Bitenjski, katera je 3000 do 4000 čevljev visoka   in lastnina dru-štvenikov; od 28. julija do 14. septembra je pa bila sirarija na planini Gonjač, katero je društvo v najem vzelo od Kranjske obrtnijske družbe.  Poprečno je imelo društvo, katero je 13 društvenikov štelo, 68 krav.    Te so dale v 95 dneh skupaj 22.380 bokalov mleka, katero se je podelalo v sir. Akoravno je bila oprava še pomanjkljiva, kar pri začetku  tacega podvzetja ne more skoraj drugače biti, so vendar izdelali 5303 funtov sira, katerega so prodali trgovcu v Ljubljani po 37 gld. cent.   Siratka se je pa razdelila med društvenike.
Za prodani sir so dobili 1963 gld. 59 kr., zaslužek in hrana ter drugi troški so vzeli 170 gold., toraj je bilo 1793 gold. 59 kr. čistega dohodka, katerega so društveniki med se razdelili po meri oddanega mleka. Na bokal mleka je toraj prišlo 8 kraje, in posamesni društveniki so dobili od 70 gold. 40 kr. za 880 bokalov mleka do 286 gold. za 3575 bokalov, in to vse kot dohodek 95 dnevnega planšarstva. Ena krava je toraj v teh dneh poprečno 28 gold. 30 kr.  dohodka dala.    Po-
sebno opomniti je treba,   da se je ta dober vspeh le s tem dosegel, da se je ves izdelek skupno prodal.
Bil sem nedavno v Bohinju, da bi o tem sirarskem društvu kaj natančnejega zvedel. Pa kafeo sem se veselil, ko sem zvedel, da je ta zgled, umno in koristno z mlekom ravnati, že posnemovalce dobil, in da so se 4 taka društva ustanovila. To v Nemškem rovtu sem ravno pri delu našel, ker je le malo dni prej pričelo svoje delo. Tu in pa pri društvu v Ravnah, katero se je namenilo s sirarijo 26. maja pričeti, se hoče celo leto sir delati, pozimi v vasi, poleti na planini. Tretje novo ustanovljeno društvo v Nomenu pa hoče, kakor ono lani ustanovljeno, le na planini delati.
Opazil sem tudi na Tirolskem in Predarlskem, da ustanova enega društva je bila vselej spodbuda k ustanovi enacih podvzetij. V Mala u na Tirolskem na pr. so napravili pozimi 1868/69 prvo sirarsko društvo iu danes se v tamošnji okolici tacih našteje dvanajst.
Tudi na Koroškem, Gornjem Avstrijskem in Sol-nograškem so vže sirarska društva. Le pri nas na Sta-jarskem se ta koristna društva ne morejo ustanoviti, akoravno se doslej mnogokratnih spodbud ni manjkalo. Pa mi smo vendar prepričani, da bi tudi pri nas na Stajarskem, ko bi se le vže enkrat začelo, zgled ravno to moč imel, kakoršno je imel v prej imenovanih deželah in da bi se število društev za skupno podelovanje mleka v sir ravno tako hitro množilo, kakor smo to videli v zadnjih letih pri pomočnih društvih. Toraj le brzo na delo in podvizajte se z ustanovo prvega sirarskega društva!