M--*---* - * V UlNIimU UfUV-UfHI T gOVDVM« Leto XXI., št. lol LJubljana, petek }. maja I940 Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, KL25, 3126. inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 bi 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg «_ T. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št_ 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana §t. 17.749. Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Pomirjen je v Sredozemlju? Tik pred sejo italijanske vlade je interveniral v torek pri Mussoliniju ameriški veleposlanik v Rimu — Grof Ciano pa se je sestal z angleškim odpravnikom poslov Ameriški veleposlanik tudi pri grofu Cianu London, 2. maja. br. (Press. Ass.) V Italijansko-angleških političnih odnos..jih, v katerih je nastala zadnje dni aprila znatna naj>etost. spričo katere so bili na obeh straneh v hipu izdani pomembni ukrepi vojaškega in trgovinskega značaja, je nastopil v poslednjih 24 urah nov preobrat. Vse je že kazalo, da bodo dogodki i Sredozemskem morju postali uvod v nov dramatični razvoj, a razgovori, ki sta jih imela včeraj Mussolini 7. ameriškim veleposlanikom Phillipsom in italijanski zunanji minister grof Ciano z odpravnikom poslov angleškega poslaništva v Rimu, so vsaj za hip postavili spet vse stvari malone na njihovo prejšnje mesto. Za trenutek, ali pa morda tudi za daljšo dobo je odvrnjena nevarnost, da bi se evropski požar razširil tudi na dežele ob Sredozemskem morju. Pripisati je treba to tako ameriški intervenciji, kakor obeležujejo tukajšnji krogi včerajšnji Mussolinijev sestanek z ameriškim poslanikom, kakor še posebej državniški razsodnosti italijanskega ministrskega predsednika. Kolikor p- bilo mogoče izvedeti v rimskih dij " ' ih krogih, ima Italija zgolj namen 'kati de-finitivno odločitev na Norveškem in potem proglasiti svoje stališče glede razvoja dogodkov na Sredozemskem morju in se po njem tudi takoj ravnati. Rim, 2. maja. br. Italijanska vlada je imela včeraj daljšo sejo, za katero je vladalo v vseh političnih krogih največje zanimanje. Kakor običajno, je bil o njej izdan daljši komunike, ki pa se v ničemer ne dotika najnovejšega razvoja mednarodnega političnega položaja. Zanimivo je, da se je tik pred sejo oglasil pri italijanskem ministrskem predsedniku ameriški poslanik Phillips. Po zatrjevanju dobro poučenih političnih krogov je poslanik prosil za direktne informacije o razvoju položaja na Sredozemskem morju. Razgovor je trajal trlčetrt ure, a podrobnosti o njem ni bilo mogoče izvedeti. Komunike o seji vlade našteva celo vrsto zakonskih dekretov, ki jih je ministrski svet odobril, med drugim t 'di dekret o novem davku na vojne dobičke, po katerem se izredni dobički obdavčijo celo do 60 odstotkov. Rim. 2. maja. br. Snoči je imel italijanski zunanji minister Ciano daljši sestanek z odpravnikom poslov angleškega poslaništva v Rimu. V torek zvečer je namreč angleška vlada izdala celo vrsto ukrepov glede svoiih trgovinskih interesov na Sredozemskem morju. Med drugim je odredila. da se glede na najnovejši razvoj položaja v jugovzhodni Evropi ter okrog Sredozemskega morja ves angleški pomorski trgovinski promet, ki se je doslej razvijal po Sredozemskem morju, usmeri okrog Južne Afrike. Ta ukrep je izzval v vseh političnih krogih največjo pozornost Kakor sedaj zatrjujejo, se je tudi včerajšnji razgovor grofa Ciana z angleškim diplomatom nanašal na to vprašanje. Odpravnik poslov angleškega poslaništva je italijanskemu zunanjemu ministru dal podrobna pojasnila o ukrepu angleške vlade. Izdani pa so bili pomembni vojaški ukrepi. Angleška admiraliteta je odredila koncentracijo angleške vojne mornarice deloma v zapadnih, deloma v vzhodnih sredozemskih pomorskih oporiščih. Velik del angleških vojnih ladij je že v Aleksan-driji. Rim. 2. maja. br. Kratek komunike, ki je bil izdan o razgovoru italijanskega zunanjega ministra Ciana z odpravnikom poslov angleškega veleposlaništva, ugotavlja. da je sestanek potekel v prijateljskem duhu in da se je ob tej priliki razjasnilo več vprašanj. Glede na to sodijo politični krogi, da se .je položaj na Sredozemskem »morju v zadnjem hinu znatno izboljšal. V rimskih dinlomatskih krogih se zatrjuje, da so angleški ukrepi na Sredozemskem morju napravili v Rimu največji vtis. Tudi razgovor ameriškega poslanika z Mussolini jem se tolmači v smislu izboljšanja položaja v sredozemski Evropi. Po informacijah francoskih novinarjev pa se še zmerom ni mogoče vdajati prevelikemu optimizmu. Phifipps pri Cianu Rim, 2. maja. j. (Havas) Danes dopoldne je italijanski zunanji minister grof Ciano sprejel v avdienci poslanika Zedinjenih držav pri italijanski vladi Williama Phillippsa. Državnika sta imela v palači Chigi dalje časa trajajoč razgovor. „Angleško Izzivanje" pravijo v Rimu Rim, 2. maja. (Dr. O. A.) Polslužbena agencija »Infor« obeležuje angleške ukrepe glede pomorskega prometa po Sredozemskem morju za alarm, za katerega mora Anglija sama prevzeti vso odgovornost. Angleži so s tem vsekakor dokazali, da so smatrali Sredozemsko morje le za svojo najkrajšo pomorsko pot. Italijanski pomorski promet pa se razvija nemoteno in vedno bolj, kar dokazuje, da italijanski pomorski krogi ne gledajo z nezaupanjem v bodoči razvoj dogodkov. Pa tudi italijanska vlada ni izdala v tem pogledu nikakih posebnih ukrepov. Švicarsko poročalo pesimistično Curih, 2. maja. z. Rimski poročevalec »Neue Zurcher Zeitung« poroča danes, da še zmerom ni neverjetno, da se razplet sredozemskih spornih vprašanj ne bi zaključil s katastrofo. Postranskega pomena je sedaj vprašanje popularnosti vstopa Italije na nemški strani v vojno, če bi do tega v resnici prišlo, bi se Italija bržkone ne borila neposredno na nemški strani, nego bi samostojno skušala obračunati s Francijo glede na sredozemsko vprašanje. Zavezniki so tokrat po mnenju lista očitno že računali s tem. že nekaj dni motijo neke tuje postaje oddaje angleškega in francoskega radia v italijanščini. Operacije italijanske vojne mornarice, ki je na manevrih kakor tudi drugi ukrepi italijanske vlade, so vzbudili v Angliji in Franciji največjo pozornost. Papež obsoja Rim, 2. maja. br. V cerkvi sv. Petra sta bili danes proglašeni za svetnici Gem-ma Galgani iz Luce in Marija de Petier, ustanoviteljica nekega ženskega reda v Franciji. Ob tej priliki je imel papež pridigo, v kateri je opozoril na katastrofalne dogodke v Evropi, ki so porušili mir človeštva. "r „ 1 * • ' • -'*■«"* v Vatikansko posredovanje med Italijo in zaveznik! V poučenih krogih navajajo štiri italijanske pogoje za ureditev sperisjh vprašanj ski interesi na Balkanu ne bodo okr- Rim, 2. maja. z. (U. P.) Kakor se je izvedelo snoči v vatikanskih krogih, se je papež sam odločil za posredovanje med Italijo in zavezniki. Prvi rezultat njegove posredovalne akcije je bil razgovor, ki sta ga imela lord Ha-lifax in poslanik Bastianini že v petek. Temu razgovoru je sledil snočnii razgovor angleškega odpravnika poslov v Rimu z grofom Cianom. Veliko pozoronst pa so v diplomatskih krogih zbudili italijanski pogoji, ki se resumirajo v naslednjih štirih točkah: 1. Revizija britanskega stališča glede na Sredozemsko morje, 2. Angleška zagotovila, da italijan- njeni, 3. Angleško priznanje, da zveza Italije z Nemčijo ne daje Italiji možnosti, da bi dopustila uničenje narodno socialističnega režima v Nemčiji ali razkosanje Nemčije. 4. Zagotovila, da britanska blokada Italiji nc bo povzročala nikakih težav. V vatikanskih krogih priznavajo, da bosta prvi in tretji italijanski pogoj povzročala hude težave, posebno še, ker bi Italija v zvezi z njima lahko uveljavljala svoje zahteve glede Tu-nisa in Sueza in ker so zavezniki proglasili unčcnje narodnega socializma za svoj vo.-ni cilj. Kljub temu so glede rta sprejemljivost ostalih dveh pogojev vatikanski krogi še optimistični. Rim, 2. maja. z. (United Press). Službeni krogi ignorirajo angleške ukrepe, po katerih se je angleška trgovinska pomorska plovba usmerila s Sredozemskega morja okrog Južne Afrike in po katerih so se prekinili poleti angleških letal preko Italije. Vesti o tem ni opaziti niti v italijanskih listih. Vendar pa so italijanski diplomatski krogi manj rezervirani in proglašajo angleške ukrepe ne za pomirjevalne, nego za izzivalne. V Berlinu ne pričakujejo izprememb Amsterdam, 2. maja. br. Po vesteh iz Berlina so najnovejši diplomatski dogodki v Rimu in angleški ukrepi na Sredozem- skem morju tudi tam vzbudili veliko pozornost. Kakor zatrjujejo v nemških vladnih krogih, nikakor ni računati s tem, da bi Italija kmalu spet izpremenila stališče, ki ga je v zadnjem času zavzela. „Ta vojna odloča o usodi civilizacij e" Atene, 2. maja. AA. Ministrski predsednik Metaxas je o priliki proslave 1. maja imel pred ogromno množico 250.0<)0 ljudi govor, v katerem je omenjal morebitne posledice sedanje vojne. Danes pri nas vlada popolni optimizem, je rekel med drugim, vendar je vsa druga naša atmosfera polna vojnega dima. vznemirjenosti in strahova-nja vsega človeštva glede njegove bodočnosti. Ta vojna je morda strašnejša, kakor so bile vse vojne v zgodovini človeštva. Ta vojna tudi ne bo odločala o tem, ali bo ena ali druga vojna stranka dobila kakšno večje ali manjše ozemlje Ta vojna bo odločevala o usodi civilizacije vsega človeštva morda za več stoletij. Vznemirjenost obvzema vse človeštvo, vendar se grški narod lahko nadeja, da se nc nahaja sredi vse te krize, kakor je bilo to v času svetovne vojne. Zračna zveza Sofija—Rim Sofija, 2. maja. A A. DNB. Danes se je obnovila letalska zveza med Sofijo in Rimom. Optimizem glede italijanske politike Rim, 2. maja. (Dr. O. A.) Kolikor je bilo mogoče izvedeti, se je današnji razgovor Ciana in angleškega diplomata Charlesa, nanašal na angleške ukrepe glede pomorskega prometa po Sredozemlju in na nadaljevanje italijansko-angleških trgovinskih pogajanj. Tudi ameriški veleposlanik je imel danes s sirom Charlesom daljši razgovor, tako da je tudi angleška vlada sedaj neposredno informirana o pomirjujočih izjavah, ki jih je ameriški poslanik prejel od Mussolinija. Tudi v krogih mednarodnega tiska je zavladal nov optimizem glede nadaljnje- erlain © položaju na severu msraancs je zavezniško brodovje razbremenjeno — Ravnotežje na N©rwlkssn — Zmerom je treba biti pripravljen na fcllfkovite napade London, 2. maja. s. fiReuter). Ministrski predsednik Chamberlain je podal danes popoldne v spodnji zbornici poročilo o mednarodnem položaju, predvsem v zvezi s kampanjo na Norveškem. Chamberlain ni dal o bojih na Norveškem vseh podrobnosti. temveč je sporočil, da bo izčrpneje poročal o tem prihodnji teden,. Najvažnejša sporočila v Chamberlainovem govoru so, da so zavezniki umaknili svoje čete južno od Trondhjema in da je večina sta Norveška in Danska mislili, da ju varuje njuna nevtralnost, nista storili nikakih varnostnih ukrepov in nas tudi nista opozorili, da se pripravlja kakšen napad, ker ga nista pričakovali. Ussdm S. april Čudna igra usode je. da je bil prav 8. april, ki smo ga mi določili za položitev min ob norveških obalah, izbran tudi od , , . , Nemcev za napad na Dansko in Norveško. zavezniškega vojnega broaovja zdaj zbra- i Dne 7 apri]a smo izvedeli. da so bile ob na v Vzhodnem Sredozemlju. j zapadni norveški obali opažene številne V uvodu se je Chamberlain zahvalil čla- i nemške mornariške edinice. Tedaj je do- • bilo naše brodovje povelje, da odplove iz Scapa Flovva. Cilj operacij mornarice je ; bil. da nudi Norveški takoj vsako pomoč, , ki bi bila možna, ter da prepreči ali vsaj j odloži nemško napredovanje z juga Norveške. Kljub hazardnosti podjetja smo se odločili, da poskusimo zavzeti Trondhjem z juga. Lahke edinice naše vojske so dobile nalogo, da se izkrcajo na nekaterih točkah in jih pripravijo za poznejše izkrcava-nje. aZ izkrcanaje naših čet sta bili določeni dve točki, ena severno, druga južno od Trondhjema. V Namsosu. ki je bil določen za izkrcavanje na severu, so se 14. aprila izkrcale čete naše mornarice, angleška kopna vojska pa dva dni pozneje. Nato so sledili nekaj dni pozneje francoski »alpski lovci«, katerih prihod je nudil našim četam dobro došlo pomoč. Južno od Trondhjema so pristale 17. aprila v Andalsnesu edinice naše vojne mornarice, naše čete pa so se izkrcale dva prihodnja dneva. nom spodnje zbornice, da niso preje v tednu zahtevali od njega izjave o položaju na Norveškem. Težavno bi bilo, je dejal, dati kakršnokoli izjavo, ki bi nudila važne informacije za sovražnika. Treba bo nekoliko potrpeti, preden bo mogoče podati celotno sliko bojev na Norveškem. Predzgodovina dogodkov v Skandinaviji Chamberlain je nato omenjal svoječasne priprave zaveznikov, da bi poslali ekspe-dicijsko vojsko na pomoč Finski. Te priprave so bile v teku pred tremi mesci. Pozornosti zavezniških vlad ni tedaj ušlo, da bi v primeru pošiljanja zavezniške vojske na Finsko mogli postati Trondhjem kakor tudi druge točke na zapadni norveški obali in zlasti letališče v Stavangerju predmet napadov z nemške strani. Zaradi tega so bili storjeni gotovi varnostni ukrepi. Poveljniki angleških čet so tedaj dobili striktna navodila, da smejo okupacijo gotovih točk na norveških tleh izvršiti samo pod enim izmed dveh pogojev: če bi bili k temu povabljeni od norveških oblastev aH pa, če bi bila nevtralnost Norveške z nemške strani že prej prekršena. Ko sta potem Norveška in Švedska odklonili dovoljenje za prehod zavezniških čet preko svojega ozemlja na Finsko, so bile zavezniške čete, ki so bile prej pripravlje- Umik južno Trondhiema O borbah samih ne morem danes povedati nobenih podrobnosti. Povem pa lahko, da je imel v dosedanjih bojih sovražnik velike izgube. Toda naša vojska se je borila z velikimi težavami. predvsem zaradi dejstva, da so bila ne za ekspedicijsko vojsko *za Finsko. spet ! vsa važnejša letališča v sovražnih rokah, drugače razporejene. Tako vojsko kakor j tako da nismo imeli možnosti, da bi udej-tudi ladje smo rabili drugod. Pred enim ( stvovanje nemškega letalstva uspešno mescem pa smo spet zbrali manjše oddelke i parirali. Zato je že pred nekaj dnevi po-z nalogo, da lahko v kratkem roku v pri- stalo očitno, da zaradi lokalne nemške le meru nemškega napada na južno Norveško zasedejo gotove postojanke na Norveškem. Kljub tem našim pripravam pa nas je Nemčija z davno izdelanimi načrti in skrbno pripravljeno izdajo na Norveškem prehitela. Znano nam je bilo, da so bile nemške transportne ladje kakor tudi čete že več mescev pripravljene v raznih baltiških lukah. Stalno so se tam vršile tudi vaje v vkrcavanju in izkrcavanju nemških I čet. Očitno je bilo, da je Nemčija pripravljala akt agresije. Kakor pa je svoj čas povedal v spodnji zbornici v svojem govoru že mornariški minister Churchill, nismo mogli predvideti, kje bo Nemčija udarila. Pa tudi. če bi bili vedeli, da bosta Norveška in Danska postali žrtve nemškega na talske premoči ne bomo mogli južno od Trondhjema izkrcati topništva in tankov, ki bi mogli preprečiti sovražniku pohod z juga proti Trondhjemu. Nemci so s svojim znanim preziranjem smrtne nevarnosti tudi za lastne ljudi pošiljali lahko večja ojačenja na Norveško kakor mi. V to svrho imajo na razpolago tudi boljše luke kakor mi. Zato smo že prejšnji teden odločili. da operacije naše vojske za zavzetje Trondhjema z juga niso mogoče ter smo odredili, da umaknemo čete s tega ozemlja in jih porabimo drugod. S pomočjo odličnega sodelovanja naše mornarice kakor tudi "po zaslugi poveljnika angleške vojske v tem odseku generala Pageta ter po zaslugi spretnosti naših čet so se vse naše pada ne bi bili mogli takega napada pre- I čete pred nosom nemških letališč spet vkr-prečiti brez sodelovanja teh držav. Ker I cale v Andalsnesu, ne da bi bile, kolikor je doslej znano, izgubile pri tem tudi samo enega moža. Števila žrtev vseh dosedanjih bojev na Norveškem ne morem povedati. Mislim pa. da nismo imeli velikih izgub, če upoštevamo veličino operacij. Rezultat po treh tednih vojne je: Čeprav smo opustili misel na zavzetje Trondhjema, je vendar premoč v ravnotežju sil na Norveškem trenutno na zavezniški strani. Nemčiji se na Norveškem ni posrečil tak sprehod kakor na Danskem. Hitra nemška akcija je bila preprečena s pogumnim odporom norveškega naroda in prizadevanjem zaveznikov. Nemci so imeli velike izgube tako na morju kakor tudi na kopnem in v zraku. Norveška pa kljub temu ni bila zavzeta in dovoz železne rude preko Narvika v Nemčijo je za dosleden čas ustavljen. Doslej je Nemčija v norveški kampanji izgubila 2 oklopniei. ki sta bili poškodovani, potopljene pa so bile 3 do 4 križarje, 11 rušilcev, 5 podmornic in 30 transportnih ladij. Pri tem je izgubilo življenje več tisoč nemških mornarjev in vojakov. 10 nadaljnjih nemških transportnih ladij ie bilo torpediranih ter so se verjetno istotako potopile. Tako je izgubila Nemčija skupno nad 60 ladij. V istem času so bile naše izgube nastopne: 4 rušilci. 3 podmornice, 1 eskertna ladja, (Bittons s 1.190 tonami), 5 ribiških ladij. Pet drugih boinih ladij ie bilo poškodovanih od nemških letal in neka tovorna ladja je bila torpedirana. Koncentracija bro-dovja v Sredozemlju Medtem ko naša mornarica s temi izgubami ni bila prizadeta, so bile nemške izgube tako velike, da je bilo dejansko iz-premenjeno celotno ravnotežje pomorskih sil. To nam ie dovolilo važno novo razporeditev glavne sile zavezniškega vojnega brodovja. Tako lahko normalno uredimo razporeditev svojega vojnega brodovja v Sredozemskem morju. Ta razporeditev je bila doslej ovirana zavoljo operacij na severu. Trenutno je brodovje angleških in francoskih oklopnic in križark kakor tu i i pemežnih ladij že v vzhodnem Sredozemlju na poti v Aleksandrijo. Chamberlain je svaril pred prehitrimi sklepi na podlagi dejstva, da zaveznikom ni uspelo zavzeti Trondhiema. S tem še ni izpremenjeno vse ravnotežje. To ie bila samo ena faza v bojih. Nismo sicer dosegli svojega namena, toda tudi Nemci ne svojega. da osvoje vso Norveško. In pri tem so Nemci imeli velike izgube. Ne bomo dovolili, da postane vojna na Norveškem samo postranska zadeva, na drugi strani pa tudi ne bomo pustili, da bi se preveč angažirali na Norveškem, kar bi nevarno oslabilo naš položaj na drugih frontah. Nemčija ima v Evropi centralni položaj in lahko izvede vedno bliskovit napad na Hclandsko ali Belgijo ali na obe naenkrat. Prav tako pa ie tudi mogoče, da udari na katero svojih sosed na jugovzhodu Evrope. ga zadržanja Italije. V dogledni bodočnosti ni pričakovati nikakih iznenadenj. Kampanja italijanskega tiska in neke vznemirjujoče izjave odgovornih činite-ljev se smatrajo zgolj kot izraz živčne vojne. Tudi iz Londona in Pariza prihajajo nocoj vesti o tamkajšnji mirnejši presoji sredozemskih dogodkov. Pomirjujoče sta delovali zlasti okoliščini, da je Italija prav sedaj predala Švedski 4 rušilce. ki bi jih v resnem primeru pač nujno rabila sama zase. Poleg tega se je tudi največja italijanska ladja »Rex« pravkar odpravila na pot čez Ocean. Tudi je možno, da bi take operacije tvorile samo pripravo za velik napact na zapadni fronti ali celo za bliskovit napad na Anglijo samo. Nesmiselno bi bilo zato. da bi spremenili strategijo, ki edina lahko služi zmagi nad Nemčijo. Ne bomo tako razpršili svoiih sil. da bi izgubili svobodo akcije v nujnih primerih, ki lahko vsak trenutek nastopijo. Izkoristili bomo povsod vsako priliko, da škodujemo sovražniku, kakor se je to zgodilo na Norveškem. Ne morem pa dovoliti, da bi opustili ono strategijo, ki edina lahko dobi voino. Operacije na Norveškem so še v teku in ne morem o njih dati nobenih podatkov. Prihodnji teden bom lahko več govoril o tem. Chamberlainov govor ie bil pozdravi i en z velikim odobravanjem. Tudi opozicija ga ie odobravala. Naša delegacija ostane še teden dni v Moskvi London, 2. maja. z. »Daily Telegraph« objavlja razgovor svojega poročevalca z nekim članom jugoslovenske trgovinske delegacije v Moskvi. Pogajanja se po izjavah jugoslovenskega delegata ugodno nadaljujejo. Jugoslovenska delegacija bo ostala v Moskvi bržkone še teden dni. Pogajanja se nanašajo na trgovinska, po-morskoprometna in finančna vprašanja. Nemške dobave premoga Italiji Rim, 2. maja. (Dr. O. A.) Italijanski prometni minister je danes službeno obvestil Mussolinija, da je Nemčija v aprilu po kopnem dobavila Italiji 986.000 ton premoga, v prvih štirih mescih t. 1. pa dva in pol milijona ton. Italija se je s tem popolnoma osvobodila uvoza premoga po morju. Iz Anglije je uvoz premoga docela prenehaL Dr. Clodius v Sofiji Sofija, 2. maja. br. Načelnik trgovinskega oddelka nemškega zunanjega ministrstva dr. Clodius je davi prispel v Sofijo. Tu namerava ostati nekaj dni in v sporazumu z zastopniki bolgarske vlade določiti osnove sporazuma za novo ureditev trgovinskega prometa med Nemčijo in Bolgarijo. Angleški poslanik iz Ankare v Sofiji Carigrad, 2. maja. AA. (Havas). Angleški veleposlanik v Ankari je danes dospel v Carigrad, odkoder bo zvečer odpotoval v Sofijo, kjer bo imel razgovor z angleškem poslanikom v Bolgariji. Bolgarska demantira Sofija, 2. maja. AA. Bolgarska telegrafska agencija najkategoričneje demantira vest, ki jo je dne 1. maja objavila agencija Reuter in po kateri bi se bili nemški pa-trolni čolni, spremenjeni v navadne jadrnice, vsidrali v neki bolgarski lluki na Du-navu. Poročila z norveških bojišč Nemci poročajo o pomembnih uspehih, a angleška porodila govore, da so bili Nemci ponekod spet vrženi nazaj — Ob progi Dombas—Storen so v teku hudi boji London, 2." maja. br. Boji na Norveškem so še zmerom v kritični fazi. Po informacijah, ki izvirajo delno iz službenih in pol-službenih virov, delno iz nevtralnih držav, Nemci še zmerom niso dosegli odločilnih uspehov v srednji Norveški, in so bili po poslednjih vesteh celo potisnjeni iz Roro-sa in Tynseta približno za 55 km nazaj proti jugu od točk, ki so jih dosegli prvotno pri svojem prodoru. Po angleškem službenem vojnem poročilu se Angleži pri Dombasu trdno branijo. Pri Namsosu je položaj neizpremenjen. Okrog Narvika zavezniška vojska napreduje po načrtu. Najnovejši uspeh pri Ro-rosu so snoči dosegli Norvežani, kakor to poudarja v svojem poročilu norveška agencija. 200 norveških in švedskih prostovoljcev je bliskovito udarilo na Nemce v mestu in jih pregnalo iz njega. Glede na to Nemci še niso mogli z ojačenji iz svojega zaledja izkoristiti svojega prodora in so njihove zveze zdaj na več krajih prekinjene. Po nekih nevtralnih informacijah so Norvežani prekinili zveze Nemcev z zaledjem tudi pri Reni, ki leži 36 km severno od Elveruma. Vsekakor so se Nemci iz Rorosa umaknili po Oesterdalu nazaj vse do Tikene. Norveški prostovoljci, ki so Ro-ros zavzeli, so bili še v teku noči ojačeni z večjimi norveškimi oddelki. Nadaljni oddelki Norvežanov so medtem prodrli tudi že v Tynset, od koder se odcepi strateško važna pot preko gora proti železniški progi Dombas—Storen. Prav na tej železnici pa so zdaj v teku hudi boji. Pri Voldalenu so Norvežani Nemce ustavili. Ves današnji dan so se razvijali neprestani napadi in protinapadi, ki doslej še niso dovedli do nikakega konkretnega rezultata. Na področju južno od Namsosa so si Nemci mnogo prizadevali, da bi predrli angleško fronto. Trdnjava Hegra je še zmerom trdno v norveških rokah. V teku včerajšnjega dne so jo skušali Nemci z letalskimi napadi prisiliti h kapitulaciji, a brez uspeha. Tudi angleški obroč okrog Narvika se zmerom bolj zožuje in včeraj so bili Nemci prisiljeni k umiku tudi pri Granthoneju 30 km severno od Narvika. Umik zavezniških čet južno od Trondhjema L°ndon, 3. maja. s. (Reuter). Takoj po govoru ministrskega predsednika Cham-beiiaina v parlamentu je izdalo ministrstvo za vojsko naslednji komunike: Zavezniške čete. ki so zadnje dni izvrševale zavlačevalne operacije južno od Trondhjema, so se, ko so bile uspešno odbile več sovražnih napadov, umaknile zaradi vedno naraščajočih sovražnih sil. Vkrcanje čet je bilo uspešno izvedeno v Andalsnesu in drugih sosednih lukah kljub neprestanim poskusom sovražnika, da bi z letalsko akcijo uničili luke in naše komunikacijske linije. Pri Narviku se operacije nadaljujejo in so naši oddelki ponovno prišli uspešno v kontakt s sovražnikom. Pri Namsosu je položa- nespremenjen. Nemška vojna poročila Berlin, 2. maja. br. Vrhovno poveljni-štvo nemške vojske je v poslednjih dveh dneh izdalo nasledilo vojno poročilo: V Norveški se je prodiranje nemških čet v teku 30. aprila nadaljevalo. Pri Trondhjemu je bilo še nekaj spopadov. Število norveških vojakov, ki so se predali severnovzhodno od Lillehammerja, je mnogo večje, kakor je bilo doslej objav- ljeno. Nemškim četam se je predalo več polkov H. norveške divizije, število ujetnikov je naraslo na 200 oficirjev, 2500 norveških in 40 angleških vojakov. Zaplenjeno je bilo 7 topov, 125 strojnic in 250 še porabiih avtomobilov. Nadaljnih 1.200 ljudi se je predalo nemškim četam v hribih med Sagemom in Sognefjordom. Nemško letalstvo je uspešno napadlo angleške pomorske sile pred Namsosom. Dve bombi srednjega kalibra sta zadeli neko angleško križa rko, ki se je potopila. Močno je bila poškodovana neka angleška oklopna križarka, ki sta jo zadeli dve bombi v zadnji del. Nadalje so nemška letala z bombami potopila neki rušilec in 5 transportnih ladij. Nadaljnih 5 transportnih ladij pa je bilo močno poškodovanih. Ob priliki angleškega letalskega napada na Stavanger so nemška lovska letala in protiletalsko topništvo sestrelila osem sovražnih letal. Pri napadu na letališče Fornebu pri Oslu, ki so ga izvršile formacije angleških letal v noči na 30. aprila. so nemške protiletalske baterije sestrelile eno angleško letalo. Angleži so letalski napad na to letališče še v teku noči ponovili, letališču pa so prizadejali le malo škode. Poročilo o včerajšnjih dogodkih v Norveški pa ugotavlja, da se izpreminjajo nemške operacije med Oslom in Trond-hjemom v vedno večjo zmago nemškega orožja. Sovražne čete so v razsulu in se umikajo z ozemlja okrog Andalsnesa. Pri Tombasu so nemške čete dosegle ogromen plen. Prednji oddelki nemške vojske so že 40 km južnovzhodno od Andalsnesa. Tam je bilo ujetih okrog 300 Norvežanov, k.i so krili umik britanske vojske. Pod vtisom teh dogodkov je norveški poveljnik čet na področju okrog Nor ena in Romsdala kapituliral in svojim četam odredil, naj orouste vsako nadaljno borbo. Železniška proga med Dombasom in Ula-bergom južno od Trondhjema, ki je popolnoma nepoškodovana, je zdaj v vsej dolžini v nemJkih rokah. Od Bergana proti vzhodai in iz Osla proti zapadu vzdolž železniške proge prodirajoče čete so se sešle. Večje število Norvežanov je bilo ujeto in mnogo njihovega vojnega materiala je bilo zaplenjeno. Plen stalno narašča. Pri Narviku in Trondhjemu ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Letalske sile so po načrtu nadaljevale oviralne in rušilne napadalne akcije zlasti v krajih, kjer se je sovražnik izkrca val. Tudi pri Narviku je bilo napadeno več sovražnih baterij. Sovražnim pomorsikim vojnim silam je bila, prizadejana nadaljna škoda. Na neki angleški križarki, ki jo je v prednji del zadela težka bomba, so nastali požari in velika eksplozija. Neka britanska trgovinska ladja je bila potopljena in 6 nadaljnjih je bilo močno poškodovano. Sestreljenih je bilo 6 angleških letal. Nemci v Sognef jordu Berlin, 2. maia. br. Danes popoldne je objavila agencija DNB posebno poročilo o razvoju dogodkov na Norveškem, v katerem •pravi, da so nemške čete prodrle do Sognetiorda. Na področju okrog Valdnesa je bilo ujetih 300 sovražnih oficirjev in 3.200 vojakov. Nemci so zaplenili 290 konj. 3 gorske topove in 58 strojnic. Angleške čete so bile dokončno prisiljene, umakniti se s svojih postojank tudi severnozapadno od Dombasa. Sovražnik se ie seda i ustavil pri Clevenu. 50 km severozapadno od Dombasa. kjer se je zakopal na novih postojankah. Novi angleški letalski napadi London, 2. maja. br. Letalsko ministrstvo je davi izdalo komunike o najnovejših podvigih angleških letal, ki so uspešno napadla letališča v Stavangeru, Fornebu ju in Aalborgu. Komunike pravi: Že v pretekli noči so formacije angleških letal znova napadle letališča in letalska pristajališča v Stavanger ju in Fornebuju na Norveškem ter v Aalborgu na Danskem. Stavangersko letališče je bilo poleg tega včeraj v teku dneva še dvakrat napadeno. Neko angleško letalo je v pretekli noči na izvidniškem poletu nad Severnim morjem in Nemškim zalivom naletelo na nemški hidroplan ter ga pri Nordeneyu sestrelilo. Nemško letalo je padlo v morje. Angleško letalstvo pri vseh teh operacijah ni imelo nikakih izgub. Napadi na nemške konvoje Stockholm, 2. maja. z. Po vesteh švedskih listov so v pretekli noči angleške podmornice v Kategatu napadle celo vrsto nemških konvojev, ki so bili na poti na Norveško. Pet nemških transportnih ladij je bilo potopljenih. Akcija dveh angleških podmornic London, 2. maja. AA. (Havas). Dve angleški podmornici sta sc vrnili domov. Londonski radio poroča, da sta ti dve podmornici »Sark« in »Sivolf«, kateri sta se udeležili operacij v Norveški. »Sivolf« je potopil za 7.000 ton nemških transportnih ladij. Radijska postaja razen tega javlja, da so pri Namezisu tri nemška leta'a tipa Hein-kel napadla angleško vojno ladjo. Pri tem jc ladja zbila dve nemški letali. Angleški rušilec potopljen London, 2. maja. br. Angleška admiraliteta ie danes objavila, da ie treba smatrati 1890tonski rušilec »Beatem« za izgubljen. V borbi proti sovražnim letalom je ladio zadelo več bomb in ie na niei nastal požar. Neko nemško letalo ie bilo ob tei priliki sestreljeno. Potopitev angleškega parnika New YorK, 2. maja. AA. (Havas). Angleški parnik »Matakan« se je potopil pred otokom Majagyjana 150 milj severno od Haitija. Ameriška ladja Panama je prevzela 68 mornarjev s potopljene ladje. London, 2. maja. AA. (Reuter). Snoči je bilo v nekem angleškem pristanišču izkreanih 40 brodolomcev z ladje »Da- num«, ki je zadela ob mino in se potopila. Pri tem je bilo 7 ljudi hudo poškodovanih. Takoj po izkrcanju so jih prenesli v bolnico. Več mornarjev je bilo pri nesreči ubitih. Ladja »Danum« se je potopila v 25 minutah. Brodolomci posebno hvalijo izredno hrabrost in odločnost prvega pomočnika kapetana. Zapustil je ladjo šele potem, ko se je prepričal, da ni ostal kje kak ranjen mornar. Koncentracija nemških čet v baltiških lukah ukinjena StocKholm, 2. maja. z. Nemške čete, ki so se zadnje dni koncentrirale v Klaipe-di, Konigsbergu, Gdansku in Stettinu, so se zdaj spet razšle. To se smatra za očiten znak, da je sedaj nevarnost za švedsko popustila. Zato pa se nemške čete v vedno večjih oddelkih pošiljajo na Norveško. Po informacijah iz Kodanja je sedaj na Norveškem 120.000 Nemcev, na Danskem jih je 60.000. Izvidniški in letalski spopadi na zapadu Pariz, 2. maja. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je objavilo včeraj in danes naslednja vojna poročila: V noči od 30. aprila na 1. maj so bile izvidniske čete živahno na delu na področju ob reki Nied. Nekoliko topniškega streljanja ob reki Blies. V Vogezih je prišlo do spopada izvidniških čet. Včerajšnji dan je na fronti mirno potekel. Tudi v pretekli noči na vsej fronti ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Berlin, 2. maja. br. Vrhovno poveljništvo nemške vojske pravi v svojih poslednjih dveh vojnih poročilih o dogodkih na zapadu: Na zapadni fronti 30 aprilla ni biLo nikakih posebnih dogodkov. O priliki nekega letalskega spopada je bilo sestreljeno neko francosko letalo tipa »Potez«. Tudi včeraj se na zapadni fronti niso pripetili nikaki posebni dogodki. Vpoklic grških rezervnih oficirjev Atene, 2. marja. s. (Reuter). V Grčiji je bilo vpoklicanih na orožne vaje 10 letnikov rezervnih oficirjev. ManiSgstacijski zbor JNS v Splitu Prvo zborovanje jugoslovenskih nacionalistov v banovini Hrvatski — Govori gg. Banjanina in dr. Kramerja Split, 2. maja. o. V prostorih kinematografa Nikole Tesle je bilo danes veliko zborovanje JNS, ki ga je priredil banovin-ski odbor JNS. Na zborovanju so govorili prvi podpredsednik JNS g. Jovan Banj anin, dr. Albert Kramer, dr. Grga An-gjelinovič in dr. Ljudevit Auer. Z zborovanja je bila odposlana posebna vdanost-no brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. V svojem programskem govoru je podpredsednik stranke Banjanin obeležil zunanji in notranji politični položaj. Opozoril je na resne čase in na dolžnost slehernega državljana, da presoja vse dogodke s perspektive zunanje nevarnosti. Govoril je tudi o sporazumu s Hrvati in na-glasil, da je po tem sporazumu JNS apelirala na vse politične faktorje v državi, da prekinejo notranje politične strankarske borbe in ostvarijo slogo vsega naroda. Toda stranke, ki so prevzele državno oblast, so smatrale, da je njihova dolžnost drugačna: JNS ostaja nasproti sedanjemu režimu v opoziciji, toda trdno na liniji jugoslovenskih patriotov. Sporazum bi moral pomeniti rešitev vseh notranjih sporov. Na žalost se pomirjenje v celoti ni doseglo. Ce bi se to zgodilo, bi bila tudi JNS za tak sporazum. Sporazum pa ima tudi svoje pozitivne strani. Izven diskusije so vprašanja monarhije, enotne državne obrambe skupnega parlamenta itd. Generalni tajnik dr. Kramer je v svo- jem govoru omenil, da je prav te dni po vseh krajih države spregovoril zdravi instinkt naroda, ki je začutil, da je država v nevarnosti. Ta zdravi instinkt bo prebrodil tudi vse sedanje ovire. JNS je bila leta 1938 za sporazum, želeč, da bi se z njim obnovilo demokratsko življenje v državi. Poslednji jc govoril dr Auer. Popoldne jc imel banovinski odboi stranke daljšo sejo. Zborovanje JNS v Splitu jc vzbudilo v vsej hrvatski javnosti velike pozornost ker je to po sklenitvi sporazuma prvi zbor jugoslovenskih nacionalistov v banovini Hrvatski. Hrvatska javnost je z zadovoljstvom sprejela izjave predstavnikov vodstva JNS na splitskem zboru, ki so bile prežete realnega gledanja na politični položaj in povsem, kljub svoji kritičnosti pozitivne, glede na sklenjeni sporazum od 26. avgusta lanskega leta in z njim stvorjeno stanje. S splitskim zborom pa so še posebej zadovoljni jugoslovenski nacionalisti v banovini Hrvatski, ki so z njim dokazali svojo odločnost sodelovati v hrvatskem političnem življenju. Njihovo zadovoljstvo je tem večje, ker je bil zbor zvezan z velikimi ovirami. Prvotno je bi! prepovedan, pozneje pa je bila prepoved umaknjena na intervencijo uglednih članov vodstva JNS. Lepa starost je krona človeškega življenja življenjsko moč, telesno in duševno sve-žost Vam daje naravna krepilna hrana Ovomaltine. Bogastvo na vitaminih pomirja živce, krepi telesno odpornost napram boleznim in zboljšuje splošno stanje. — V starosti je OVOMALTI za predjužnek in večerjo pravilna, blagodejna in zelo lahko prebavljiva krepilna hrana. Dobiva se povsod. — Cene nespremenjene! Nov spor med Rusijo in Japonsko Tokio, 2. maja. br. Med Japonsko in Sovjetsko Rusijo je prišlo do novega spora. Kakor je šole danes izjavil zastopnik mornariškega ministrstva domačim in tujim novinarjem, so Sovjeti v zalivu Usuri ustavili in zasedli več ribiških ladij. Skoraj istočasno so sovjetska letala prekršila japonsko suverenost. Ponovno so priletela nad japonsko ozemlje. V svoji izjavi je zastopnik mornariškega ministrstva še po- . sebe j poudaril, da so bile japonske ladje ! ustavljene na odprtem morju. • Dodal je, da je s tem sicer nastal nov spor med Japonsko in Sovjetsko Rusijo, da pa se sovjetsko postopanje ne more smatrati za pripravo za napad na Japonsko. Zaenkrat so še zmerom v teku pogajanja za ureditev vseh spornih vprašanj med obema državama. odbor upa, da bo ta tunel prebit do decembra letošnjega leta. čim bo tunsl dovršen bodo lahko skazi tunel dava žali gradbeni material in vodo. Proga bi morala biti zgrajena v letu 1941, tir pa bi polagali v letu 1942, ko je predvideno, jfa bo proga izročena prometu. Prvi maj na švedskem Stockholm, 2. maja. br. 200.000 ljudi je včeraj sodelovalo pri prvomajski manifestaciji, ki se je izpremenila v pravo manifestacijo švedske sloge in odločnosti, da se ohrani svoboda in suverenost države. Svečanosti je prisostvoval tudi prestolonaslednik skupaj z drugimi člani kraljevskega doma. Nastopilo je več govornikov. Posebej je govoril tudi ministrski predsednik, ki je naglasil, da Švedska ne pozna Quisslingov, nego se bo vsa v strnjeni fronti borila proti kateremukoli napadalcu. Prav včeraj je švedska vlada izdala vrsto novih ukrepov proti tujcem Vsi tujci bodo morali zapustiti Švedsko v roku do 5. maja. Nastop francoskega poslanika v Sofiji Sofija, 2. maja. AA. Bolgarska novinarska agencija javlja: Novi francoski poslanik Blondcl je bil danes spreiet v slovesni avdienci pri bolgarskem kralju v prisotnosti bolgarskega zunanjega ministra. Poslanik jc pri tem izročil bolgarskemu kralju svoja akroditivna pisma. Beograd, 2 maja. p. Že dva dni se mudi v Beogradu nemški državni podtajnik za tujski promet in podpredsednik državnega zbora Herman Esser. Bil je pri trgovinskem ministru dr. Andresu. Na zborovanju nemške kolonije v Beogradu je imel kratek govor. Iz Beograda se je odpeljal na Avalo in na Oplenac kjer je položil dva lepa venca. Esser potuje iz Beograda v Grčijo. Prišel je z načrti o izmenjavi jugosiloven-skih in nemških turistov. Letos naj bi večje skupine nemških turistov prišle v Slovenijo in Dalmacijo. Bruselj, 2. maja. AA. Danes se je vnelo belgijsko letalo, ki je letelo nad belgijsko obalo. Oba letalca sta popolnoma zgorela. Vremenska napoved Zemun, 2. maja. AA. Vremenska napoved za 3. maj: Večinoma oblačno vreme pa tudi deževno. Pojavili se bodo močni južni in jugovzhodni vetrovi. Temperatura bo narastla. odarstvo Kako napreduje gradnja železnice Črnomelj—Vrbovsko »Hrvatski dnevnik« objavlja daljši članek prof. ing. Brozoviča o gradnji železniške proge Črnomelj—Vrbovsko. V uvodu navaja inž. Brozovič. da se gradnia železnic v naši državi v zadniih 20 letih ni vršila po kakem stalnem gradbenem programu na korist celote, temveč po željah posameznih sistemov, ki so vladali v Beogradu. Hrvatski so skozi 20 let samo obljubljali. gradili pa so zelo malo. Potreba izgraditve železniškega omrežja in njegovega razširjenja ie vedno večia v kraiih z večjim gospodarskim napredkom. Tako se stalno čuti pomanjkanje železniške zveze s Hrvatskim Primoriem, ker pretežni del hrvatskega gospodarstva gravitira na morje. Sedanja železniška proaa Zagreb—Su-šak je nezadostna, zgraditi bi jo morali k©t dvotirno progo, in to zlasti potem, ko bo priključena pri Vrbovskem železnica iz Črnomlja. Prav tako bi morali Seni po železnici povezati z zaledjem. Potreba železniške zveze banske Hrvatske z dalmatinsko Hrvatsko preko unske proge se poudarja že četrt stoletja; ta proga pa se gradi šele sedai in je oddana tujemu podjetju Baignolles. Za odcepek te zveze Bi-hač—Karlovac so se morali boriti tako tehniki, kakor vsa hrvatska javnost in so sedai pričeli progo graditi v enem odseku. Železniško zvezo med Slovenijo in Hrvatskim Primorjem so pričeli graditi lani. Proga Črnomelj—Vrbovsko ie dolga 47 km 670 m in ie razdeljena na 5 odsekov. Licitacije za oddajo gradnje posameznih odsekov niso uspele zaradi prenizkih prora-čunskh cen in je bilo končno sklenieno. da se proga gradi v režiji. Tak način gradnje je najmanj primeren in najdražji. Proga teče v Sloveniji v mirnem griča -stem terenu brez večjih krivin vzporedno s cesto Črnomelj—Vinica na Kolpi, ki jo seka štirikrat. Na slovenski strani ie proga dolga 23 km 300 m. na hivatski strani pa 24 km 370 m. Hrvatski del proge teče po zelo težavnem in hribovitem terenu. Čeprav znaša zračna črta od Kolpe do Vr-bovskega le 12 km. je železnica dvakrat daljša. V treh velikih serpentinah mora železnica obiti Srednjo goro. poleg tega se graditi velik tunel izpod Lomnika, ki bo dolg 2257 m in bo najdaljši tunel v banovini Hrvatski. Poleg tega tunela bodo zgradili še dva kratka tunela pri Jadrču (167 m) in pri Vučniku (206 m). Na tem odseku doseže vzpon proge 19%o. Proga se mora povzpeti 267 m nad Kolpo, z navišje točke pa se potem polagoma spušča skozi veliki tunel (s 7%0) do zveze z železnico Zagreb—Sušak. Ta zveza bo zgrajena 2 km izza postaje Vrbovsko v smeri proti Srb- skim Moravicam. kjer se gradi priključna železniška postaja Dobra s tremi tiri. S to rešitvijo niso zadovoljni prebivalci Vrbovskega. ker pri postaji Dobri ni skoro nobenega naselja. Zato predlagajo, da bi se zgradil priključek na samo postajo Vrbovsko. za kar bi bilo treba zgraditi kratek tunel. Postaja Vrbovsko je namreč bolj primerna kot prestopna postaja za promet s Slovenijo. V celoti bo imela nova proga 6 postaj, in sicer v Sloveniji poleg že obstoječe postaje Črnomelj še dve postaji Dragatuš in Vinica. na hrvatski strani pa štiri postaje: Severin na Kolpi. Vučnik. Stubica in priključna postaja Dobra. Lani o pričeli graditi progo Črnomelj Vrbovsko z zemeljskimi deli v prvem, četrtem in petem odseku, jeseni pa tudi v ostalih dveh odsekih. Preko zime so dela mirovala in so nekaj delali samo v velikem tunelu Lovnik. Letos so v začetku aprila znova pričeli z delom in je zdaj na progi zaposlenih 3200 delavcev. Organizacija dela je bila v začetku slaba, danes pa je mnogo boljša. Gradbeni odbor sam razpisuje posamezna dela in jih oddaja najcenejšim ponudnikom, sam pa nabavlja ves material, orodje, železo itd. iz Slovenije. Dela se oddajajo v akordu posameznim skupinam 30 do 60 delavcev. Inž. Brozovič je mnenja, da bi se lahko precej prištedilo na režiji, ker je preveč nadzornikov, ki jih postavlja gradbeni odbor. poleg tega pa so še nadzorniki posameznih delavskih skupin. Zaradi podražitve življenjskih potrebščin je med delavstvom nastalo gibanje za povišanje plač in boljšega načina oddaje del. Najtežja so dela na hrvatski strani in je v petem od-seku pri Vrbovskem zaposlenih 1400 ljudi. Samo za ta peti odsek so gradbeni stroški predvideni v višina 36.5 milijona din. V tem odseku delajo predvsem okoliški delavci in delavci iz hrvaškega Primorja. Najtežje je vsekakor delo v tunelu pod Lovnikom. Gradnja tega tunela se je pričela lani 1. avgusta, in je tunel navr-tan na strani končne postaje v dolžini 500 m, na drugi strani pa v dolžini 210 m. Vrtanje tunela se vrši s komprimira-nim zrakom na pogon z Dieselovimi motorji. Prvotno je bilo predvideno električno vrtanje, ker je Banovisisko električno podjetje banovine obljubilo, da bo stavilo na razpolago potrebni tok. Električni vod pa do danes še ni izvršen. Kakor se čuje, je Banovinsko električno podjetje sklenilo zgraditi malo centralo na pogon z vpoj- . ni mplinorn za 160 konjskih sil. Gradbeni ] Jugoslovenski Lloyd prodal parnik „Kra£flco Marijo" Kakor smo že poročali, je naša največja paroplovna družba Jugoslovenski Lloyd prodala turistični parnik Princeso Olgo portugalski družbi »Compania colonial de navigacao«. Sedaj pa poročajo iz Splita, da je Jugoslovenski Lloyd prodal tudi naš največji potniški parnik »Kraljico Marijo« in sicer francoski paroplovni družbi Com-pagnie Gčnerale transatlantique«. Parnik je že pretekli petek odplovil iz splitske luke in je najbrž že prispel v Marseille. Po informacijah iz Splita uprava Jugosloven-skega Lloyda v pričetku ni nameravala prodati obeh naših turističnih parnikov. Ker v teku vojne ni misliti na prireditev turističnih voženj in bi morala oba parnika ležati v luki v razpremi, je uprava Jugo-slovenskega Lloyda nameravala oba parnika dati za čas vojne v zakup. Prizadevanja v tem pravcu pa niso dovedla do uspeha, ker so interesenti hoteli za svoje potrebe oba parnika preurediti: potem pa ne bi bili več uporabna za turistične vožnje, kar družbi ni konveniralo. Ker pa bi morala oba parnika ves čas vojne ležati v luki in tudi po končani vojni ne bi družba mogla takoj znova uvesti turističnih voženj, dokler se življenje znova ne normalizira, ladji pa bi se pri dolgotrajni razpremi kvarili, se je družba odločila oba parnika prodati. Po končani vojni bo družba v iste svrhe kupila nove modernejše par-nike, ker hoče čim se bo turistični promet zopet razvil, obnoviti turistične vožnje po Sredozemskem morju. Ta potovanja so postala popularna v vseh državah Evrope in so bili potniki raznih narodnosti zelo zadovoljni s programom in postrežbo. Parnik »Kraljica Slarija« je bil naš največji potniško-turistični parnik. Ima 10.382 bruto registrskih ton in je bil zgrajen leta 1906. Prej je pripadal angleški družbi »Pacific Steamship« in je nosil ime »Aragua-ya«. Pred svetovno vojno je vzdrževal redni promet med Anglijo in Centralno Ameriko. V času svetovne vojne je služil kot transportni parnik. Družba Jugoslovenski Lloyd je parnik kupila 1930 in ga preuredila kot turistični parnik. Vse od leta 1931 je »Kraljica Marija« vršila krožna potovanja po Sredozemskem morju. Na ladji je bilo v sezoni 220 mož posadke, od tega tri četrtine natakarjev, kuharjev in ostalega osobja za postrežbo. Parnik »Princesa Olga« je bil mlajši. Bfl je zgrajen leta 1915 in ima 8480 bruto registrskih ton. Jugoslovenski Lloyd je tudi ta parnik kupil od angleške družbe Pacific Steamship. Prej se je nazval »Ebroc, sedaj pa mu je portugalska paroplovna družba, ki ga je kupila, dala novo ime »Serna Pinto«, po slovitem portugalskem častniku in raziskovalcu Afrike. Gospodarske vesti = Pred trgovinskimi pogajanj z Xen»-čijo. Kakor smo že poročali, je prispel t •j Beograd nemški opolnomočeni minister in šef odseka za gospodarska pogajanja ▼ nemškem zunanjem ministrstvu dr. Clodius, ki vodi vsa trgovinska pogajanja s Srednjo Evropo in Balkanom. Dr. Clodius se je zanimal v Beogradu za delovni program bližnjega zasedanja jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora, ki se bo pričelo 9. t. m. Minister dr. Clodius je posetil trgovinskega ministra dr. Andresa, pri katerem se je mudil pol drago uro. Sestal se je tudi z zunanjim ministrom dr. CScar-Markovičem in s pomočnikom zunanjega ministra MDivojem Pil jo, ki je predsednik naše delegacije v jugoslo-vensko-nemškem gospodarskem odboru. Po končani razgovorih je dr, Clodius odpoto-val v Sofijo. 2. maja Ljubfljanska in zagrebška borza danes nista poslovali. Na beograjski borzi notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90, grški boni so notirali 30 do 30.75, bolgarski klirinški čeki pa so bili zaključeni po 98. Na beograjski efektni borzi »e je vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 433, 6% dalmatinske agrarne obveznice po 66.25, delnice Narodne banke pa po 8000. Efekti Beograd. Vojna škoda 432 — 433.50 (433), 6% begluške 74.50 — 75. 6% dalm. agrarne 66.25 — 66.50 (66.25), 6% šumske 65 —< 67, 8% Blair 100 bi., 7% Blair 90 bL, Narodna banka 8000 den. (8009), PAB J& den. Naši kraji in ljudje Rdeči križ je srečo delil Parcelo, glavni dobitek tombole, je zadela hčerka siromašnega kolporterja Ljubljana, 2. maja. Tombole spadajo brez dvoma v ono vrsto prireditev, ki pritegnejo množice občinstva celo takrat, kadar se nebo ne smehlja v najprijaznejšem vremenu. Tako se je izkazalo tudi danes, ko je krajevni odbor Rdečega križa na Kongresnem trgu delil svoje bogate darove rrečnim izbrancem. In to je treba priznati, da je sreča v izbiranju imela tokrat zares srečno roko. Glavni dobitek, parcelo v izmeri 644 kv. metrov, po kateri so v teh časih, ko vsakdo išče trdnosti svojega gospodarstva v nepremičninah, pač vsi udeleženci gojili najbolj vroče hrepenenje, je usoda naklonila 12 letni učenki iiceja Mariji Bo-rinovi, hčerki siromašnega kolporterja, ki mora preživljati družino s 4 otroki. Drugi dobitek, šivalni stroj, je na slepo srečo našel svojo pravo gospodarico v šivilji Angeli Cesnikovi s Celovške ceste. Ostale dobitke pa si po enako posrečeni izbiri dele: kuhinjsko opravo mehaniški vajenec Milan Drmota z Brda, harmoniko Janez Novak, delavec z Rudnika, po eno moško kolo suplent Jože Svajger z IL državne realne gimnazije, poročnik Marjan Franko iz Ljubljane in 11 letni učenec Jože Suli- j goj, sin policijskega stražnika v pokoju z ' Vcdovodne ceste, žensko kolo Hermina Slavčeva, delavčeva hčerka z Gradu, vrečo moke Ana Majdičeva, žena poštnega uslužbenca v pokoju iz Rožne doline, garnituro zastorov Slavko Trampuš, šoferski pripravnik iz Litije, kavni servis Blanda Vibiralikova, zasebnica iz Šiške, in kaseto toaletnih potrebščin Majda Cotičeva, učenka meščanske šole iz Povšetove ulice. Kakor je že navada, tudi tokrat ni minilo brez senzacije. Ko je prišla na vrsto prva tombola, se je poslujočemu odboru predstavil kakšnih 12 let star fant in predložil tablico, ki je imela v resnici vse izžrebane številke. Papir pa se je vendar zdel nekam sumljiv — vse številke so bile nekam temnejše. Ko je funkcionar pogledal tablico proti luči, je videl, da so bile vse številke nalepljene. Fant je očitno imel v žepu celo rezervo številk, s katerimi je potem lahko prekrival kvadrate na tablici, kakor je narekoval žreb. Trdo so ga prijeli in poklicali stražnika. Tako je izpovedal, da mu je tablico izročila neka ženska, ki je stala na robu množice. Policija je žensko — neko delavko z Lavrice — aretirala. Na razstavi Per-kovih in Pečar i če-vih slik v beli dvorani Sokolskega doma v Mariboru so razstavljeni zanimivi motivi iz Prlekije, Kranjske in Istre. Razstava bo odprta do vštetega 5. maja. Pričujoča slika je Perkova pod naslovom »Pesem jeseni« Izbirne tekme vrhunskih sokolskih telovadcev v Celju V nedeljo 2S. aprila so bHe v telovadnici Sokola Celja-matice izbirne tekme telovadcev zahodnih sokolskih žup za sestavo vrste za tekmo proti vzhodnim ž upam, ki bodo 12. t. m. v Beogradu. Tekmovalci so prišli v Celje že na prejšni večer. Celjsko društvo jim je priredilo v Narodnem domu pozdravni večer. Pred pričetkom tekem je br. dr. Pusti-šek, načelnik Ljubljanskega Sokola, pozval telovadce, naj zastavijo vse svoje sile in sposobnosti za uspeh tekem. Vsak si naj prizadeva, da bo dosegel največ točk. Starešina Sokola Celja-matice br. dr. Milko Hrašovec je izrekel bratom tekmovalcem in sodnikoma dobrodošlico in jim želel najlepše uspehe. Tekem se je udeležilo 13 bratov, ki so tekmovali na bradlji, drogu, krogih, konju in v prostih vajah. Prvenstvo si je priboril znani olimpijec in mednarodni tekmovalec br. Miro Forte (Ljubljanski Sokol) s 40 točkami, drugi je bil z 41.7 točke br. Pristov Janko (Jesenice), tretji s 37.7 br. Malnarič (Ljubljanski Sokol). Sledili so kot četrti Wildmann (Ljubljanski Sokol), peti B. Josipovič (Zagreb), šesti Vitek (Sokol Ljubljana II.), sedmi Šega (Ljubljanski Sokol), osmi Ivan Stavbej (Celje matica), deveti Valand (Ljubljanski Sokol), deseti, enajsti in dvanajsti, vsi z enakim številom točk Flis in Kremesec (Ljubljanski Sokol) in Noč (Jesenice). Trinajsti je bil Dragovac (Zagreb). Brat Forte je dosegel prva mesta na bradlji, konju, krogih in v prostih vajah, na drogu pa je bil prvi brat Pristov z Jesenic. Sodila sta brata štukelj in Antosiewicz. Tekem bi se bil moral udeležiti tudi br. Konrad Grilec. a se zaradi poškodbe na roki ni mogel. Tekme so trajale od 9.30 do 12.40. K tekmam z vzhodnimi župami bodo bratje pozvani od načelništva Ljubljanskega Sokola, ki bo vrsto tudi sestavilo. Borba za elektriko v Zagorju Vodstva Elektrarn&ške zadruge so se skušali polastiti IJuišfe, Id doslej niso kazaii zanimanja zanjo Zagorje, 2. maja V nedeljo je bil v kinu »Triglav« občni zbor Elektrarniške zadruge, ki bo prihodnje leto obhajala 201etnieo svojega obstoja Predsednik g. Miha čobal se je v svojem nagovoru spominjal med letom umrlih članov Draga Korbarja, Veronike Wein-bergerjeve in Ludovika Ludovaja, poročilo načelstva pa je podal g. Lojze Kolenc. Z izboljšanjem splošnega gospodarskega stanja v dolini se je tudi pri Elektrarniški zadrugi pokazal evčji promet. Leta 1936. je Zagorje porabilo za luč 32.327 kilovat-nih ur, za pogonsko silo 3428. lani pa sta ti dve številki dosegli 45.915 in 8.930. Večja poraba toka je nastala deloma zaradi novih zgradb delavcev v Toplicah, na Selu in drugod, deloma pa zaradi splošnega zboljšanja življenjskih razmer, s katerimi je v zvezi tudi večje število novih radio-sprejemnikov. Struja se je članom zaračunavala za luč po 3.25 din za kilo-vatno uro, za pogonsko silo, ki jo uporablja 9 obrtnikov in 19 kmetovalcev, pa po lestvici uporabe od 1.60 do 2.20 din. Na-čelstvo je sklenilo, da s 1. aprilom zniža ceno. Lani je pristopilo 16 novih članov, da je električno energijo izkoriščalo 216 zadružnikov. Omrežje, ki se razteza nad 9 km, napaja 2585 žarnic, 83 likalnikov, 12 stenskih ventilatorjev in precejšnje število radioaparatov. Blagajniško poročilo je prečital g. Pro-senc, nato pa je bila na predlog g. Turka soglasno sprejeta zaupnica. Pri volitvah je prišlo do majhnega razburjenja, ki so ga zakrivili redki rovarji, katerim so strankarski interesi očitno bolj pri srcu kakor interesi skupnosti. Predsednik je prečital listo, sestavljeno v sporazumu z zastopniki vseh gospodarskih krogov, ki so doslej delovali v zadrugi. Neki član, ki se doslej sploh nobene seje ni udeležil, pa je predložil drugo v naglici sestavljeno listo, zavoljo katere se je sprožila ogorčena debata. Toda kljub temu. da so opozicionalci celo pred cerkvijo agitirali za svojo stvar, je bila na koncu sprejeta lista dosedanjega odbora. Izvoljeni so bili Miha čobal, Lojze Kolenc, Anton Prosenc, Lojze Bazel, Mirko Koprive, Miha Košenina. Rihard Mi-helčič, Franc Krenčič in Robert Rancin-ger, za namestnika Janez Hrastelj, Viktor Flisek in Anton Krauskopf, v nadzorstvo pa Franc Markež, Anton Ule. France Klun in za namestnike Jože Turk, Štefan Košir in Rudolf Žibert. čebelarski tabor v Grosupljem Dolenjski čebelarji so povedali svoje težnje in poslušali predavanja Slovensko čebelarsko društvo je sklenilo, da priredi v tekočem letu tri čebelarske tabore, ki naj bodo v različnih krajih naše ožje domovine. Tako je bil prvi čebelarski tabor v nedeljo 28 aprila v Grosupljem za dolenjske čebelarje. Na prijaznem domu uglednega in gostoljubnega posestnika in velečebelarja g. Košaka se je zbralo do 300 čebelarjev, ki so prišli od blizu in daleč. Prepričani smo, da bi bila udeležba lepša, če bi bilo vreme ugodno. Razen tega so mnogi mlajši čebelarji na orožnih vajah, zaradi česar niso mogli priti. IJvod v tabor je napravil pater g. Tavčar, župnik na Viču, ki je imel pri službi božji kot praktičen čebelar primeren govor na poslušalce. Na lepo urejenem dvorišču g. Košaka je zbrane čebelarje pozdravil predsednik Čebelarskega društva g. Anton Žnideršič ter v govoru očrtal napredek čebelarstva in vsestransko delovanje osrednjega društva in njegovih podružnic v korist slovenskega čebelarstva in čebelarjev, ki jih je organiziranih okrog 4.000, kar je pač lepa armada Skrbeti moramo, da svoje znanje poglobimo in ga širimo med mladino, ki jc tudi pri čebelarjih naš up in naša bodočnost. Njej moramo pustiti vse svoje skušnje in izsledke v čebelarstvu. Za njim je pozdravil zborovalce v jedrnatih besedah predsednik domače podružnice g Žitnik. Sledila so predavanja naših priznanih čebelarskih strokovnjakov. Urednik »Slovenskega čebelarja« g. Bukovec je poljudno in šegavo prikazal udeležencem tabora napake, ki jih delajo čebelarji pri svojem obratovanju. Referent g. Okorn je govoril o čebelarjenju v kranjičih, ki so zibelka slovenskega čebelarstva. V njem so čebelarili naši predniki. Naš svetovno znani čebelar Anton Janša ga ie tudi uporabljal. Po tem predavanju je predlagal predsednik g. Žnideršič, naj se imenuje odslej kranjič Janšev panj, kar so navzočni čebelarji sprejeli z odobravanjem. Šolski upravitelj g. Maver je razpravljal teoretično o prestavljanju čebel in širjenju njihovega plodišča. Z velikim zanimanjem so sledili čebelarji filmu, ki je prikazal razne čebelne bolezni. Slike je tolmačil g. Okorn. Popoldne so bila praktična predavanja. G. Mayer je pokazal, kako je treba pravilno prestavljati in razširjati plodišče, župnik g. Koželj je govoril o preprosti vzreji matic in njeni izmenjavi, urednik g. Bukovec jc praktično uvajal čebelarje, kako je treba pravilno barvati panje, g. Mar-tclanc pa je govoril o prevozu čebel na pašo. Ko so bila predavanja končana, se je zahvalil g. predsednik predavateljem za poučna predavanja z željo, na bi bili čebelarji tudi izvajalci vsega, kar so slišali. Ko j je predsednik g. Žitnik še želel, naj bi ro-I dil prvi čebelarski tabor na Dolenjskem stoteren sad, se je zahvalil g .Žnideršič g. Košaku za gostoljubnost in zaključil tabor. Angelca Majaronova f Borovnica. 2. mala Našo vas je prevzela velika žalost: umrla je gospa Majaronova. Pred tednom dni še živahna in mlada ie podlegla hudi bolezni. Njeno dobro srce. ki se ie v dobrotah za vso okolico, za vse siromake, otroke, delavce, za vso vas izdalo, ni imelo več tiste moči. da bi moglo bolezni kljubovati. Pred dvajsetimi leti ie prišla v našo vas z begunjske planote. Njena prirojena živahnost. odkritosrčnost in dobrotljivost, povezane s trdno odločnostjo in žilavostio. kar so značilne poteze in kreposti naših kraških rojakov, so si takoj osvojile srca vseh vaščanov. Vsi smo je bili ve-eli in vsi smo takoj vedeli, da je prav ona kakor ustvarjena za gospodinjo na velikem posestvu našega Jc-ška Majarona. Hitro se je vživela v novi dom. v gospodarstvo in tudi v industrijskem obratu ie bila gibčna in spretna. Znala je združiti skrb z veseliem; ko je že marsikomu upadel pogum, tam je z besedo in dejanjem posegla vmes in dala tolikim in tolikim vaščanom novega in potrebnega življenjskega veselja. Njena hiša je z enakšno gostoljubnostjo, ljubeznijo in domačnostjo sprejela vsakogar, nai si je bil visok gospod ali preprost človek. Živela je z vasjo, imela srce za siromaka, visoko je cenila kmeta in delavca, ker ie ljubila trdo. a vendar ljubo slovensko zemljo. Tudi vsa društva, dobrodelna in prosvetna, jo štejejo med svoje velike dobrotnike. Ni bilo božičnega večera, da ga ne bi preživela med svojimi delavci in njihovimi otroki, ki jim ie za praznik tako rada in res s pravim notranjim veseljem dala darila. Ker so jo imeli vsi radi, še posebno občuti tragiko njene smrti vsa vas Še vsa mlada ie bila pred tednom dni. stara kcmai 39 let. in danes se vsa vas zgrinja na njenem domu. da se zadnjikrat poslovi od preblage go?pa in velike dobrot-•nice. Vsi io bomo pogrešali. Ko si naš sp;min hvaležno obuja nieno dobroti j ivost. obenem sočustvuje in iskreno sožaluje z njenim soprogom Jožkom Majarcnom in hčerkami. Naša pamet ne more pojmitl odlokov Najvišje sile. ki je želela in sklenila, da leže cb krsto pred nekaj leti umrlega sinčka-edinca Okota njegova mama. poosebljena materinska ljubezen in skrb. Prav ti za nas nepojmljivi in zato tem boli bolestni ukrepi usode nas napolnjujejo z veliko žalostjo in topim molkom. Blagi pokojni gospe hočemo ohraniti najlepši spomin in pogled na njen prerani grob nam bo zbuial hvaležnost in voljo, da si med seboi pomagamo. Gospa Angelca, borli ti lahka naša slovenska zemlja, s katero si tako globoko čutila! Franjo Mohorič f Jesenice, 2. maja. Danes popoldne smo položili na jeseniškem pokopališču k večnemu počitku g. Pranja Mohoriča, carinskcga inšpektorja in upravnika carinarnice na Jcsenicah. Podlegel je bil možganski kapi. Rodil sc je 1. 1091. v Češijicah, občina Ovši.šc pri Pod-nartu, iz krepke kmečke rodbine. L. 1922. je maturira! na realni gimnaziji v Kranju in je v začetku 1. 1923. stopil v carinsko stroko. Mohcrič jc služboval v Tržiču, Beogradu, na Sušaku in v Subotici ter jc bil 1. 1934. imenovan za upravnika carinarnice v Prizrenu. Po prerani smrti upravnika Mihe Čopa, je prevzel Mohorič upravo jeseniške carinarnice, ki jo je vodil do svoje smrti izredno vestno in požrtvovalno. Mohorič je bil vzoren uradnik in priljubljen povsod, kjerkoli je služil. Užival jc posebno zaupanje svojih starešin, ki so mu zato poverili v teh usodnih časih upravo ene izmed najvažnejših obmejnih carinarnic na":e države. Zadnja leta je študiral pravo in leto"nja jesen b! mu morala prinesti diplomo. Tcda usoda je drugače hotela in izgubili smo enega izmed najsposobnejših carinskih uradnikov. Za pokojnikom plaka vdova z dvema majhnima otrokoma. Pogreba sc je udeležilo mnogo pokojnikovih tovarrev in prijateljev iz Slovenije. Ob odprtem grobu se je cd pokojnika poslovil v imenu Združenja carinikih uradnikov in prijateljev upravnik ljubljanske carinarnice Anton Pire. Vence so darovali mnogi prijatelji, med njimi tudi načelnik oddelka carin g. dr. Martin Pavlic. Bodi mu lahka zemlja! §£rs!a je zažgala Dol. Toplice, 2. maja Prejšnji petek smo imeli precejšen naliv. Dež je bil želo potreben, saj je bila zemlja že hudo suha. Proti večeru pa smo dobili že nevihto, med katero je nekajkrat udarila strela, ki je v vasi Dobindolu pod Uršnimi seli zažgala kozolec, da je pogorel do tal. Ker v bližini ni vode, je bilo gašenje otežkočeno. Pravijo, da je zgodnja strela posebno dobro znamenje za letino. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Milijonska pravda francoske grofice Upniki prisilili grofico de Rola, da terja od radeškiJh sester skoraj 200.000 funtov — Samostan terjatve ne priznava Ljubljana. 2. aprila V senci svetovnih dogodkov, ki tirajo Evropo v novo katastrofo, se zaključuje te dni afera franc. groficc z nezakonskim otrokom in bajnim bogastvom. k; jo je privedlo nekaj ducatov nadležnih upnikov pred sodišče in ki sedaj toži sestre samostana sv. Vincencija v Radečah za malo-nc 40 milijonov. Senzacionalni razplet življenjske drame mondenske aristokratke sc je pričel žc pred leti v Parizu, odkoder jo je pot na begu pred življenjem povedia preko Grčije v naše kraje. Na pragu posavskega samostana, v katerem si je izgovorila od sveta odmaknjen kot in pokoj in žrtvovala zato celo svoje težke milijone za dobra deia. pa jo jc življenje dohitelo in zgrabilo s toliko silo. da sc jc spet vsa pognala vanj in se v novem poletu povzpela na svoj nekdanji družabni položaj ter se obdala z novim sijajem v razkošni palači sredi tržaškega aristokratskega okraja. Ko je sedaj prav v življenju spet našla svoj mir in v otroku svojo srečo, terja svoje bogastvo od samostana, ki ji za bajne denarje ni mogel dati, česar jc dolgih pet let zaman iskala. Vsa javnost v Trstu in Vidmu govori žc štirinajst dni o veliki afer gospe Renče Safforoy grofice Moriš de Rola. Beneški »Gazzettino«, tržaški »Piccolo« in menda še neki drugi gornjcitalijanski listi so objavili že celo serijo poročil o stvari, ki bo o njej sedaj sodišče izreklo svojo poslednjo besedo. Ves kompleks dogodkov pa jc vendar tako skrivnostno zagoneten, da so nastali celo žc dvomi o resničnosti vse pisane storije, da o njih ni moči izreči kakršnekoli sodbe, saj sc oporeka na i važnejši moment v njej. dvigajo najresnejši ugovori proti grofičini milijonski terjatvi nasproti usmiljenkam iz Radeč, katerih videmski pravni zastopnik z vso odločnostjo pribija, da usmiljenke od grofice niso dobile niti prebite pare. Zato se kot kronisti omejujemo zgolj na to. da povzamemo iz omenjenih listov bistvene momente, kakor jih je pripovedovala italijanskim novinarjem grofica sama in kakor jih pojasnujeta videmski advokat Giovanni Cosattini in gro-fičin znanec grški novinar Konstantin N. Cimbas. Obupana vdova na poti v samostan Rcnec Safforov grofica Mor« de Rola stanuje sedaj v Trstu, v palači Artelli, Vse-učiliška ulica 5, ki po dolgem preči okraj v katerem se je v zadnjih sto letih nanizalo lepo število pa'ač in razkošnih vil italijanskih, avstrijskih in drugih aristo-kratov. Grofica si je palačo najela pred dobrim mesecem in ima najboljši namen, da jo tudi kupi V njej sedaj živi z otrokom, ki mu je pred mescem dni dala življenje, z neko družabnico. služkinjo in služabnikom V eni izmed bleščečih dvoran je pred nekaj dnevi sprejela no\inarja in mu takole pripovedovala: V Parizu, kjer se je pričela njena drama, ji jc leta 1935 umrl soprog. Njegova smrt jo je tako potrla. da je življenje zanjo izgubilo sleherni čar in vsako vsebino. Bohotno pariško življenje se ji je odtujilo in v svoji žalosti se je odločila, da na potovanjih po daljnih kraiib poišče tolažbo in mir, ki ga jc izgubila. Celo leto jc preživela v Grčiji. Nato je za leto dni prišla v Jugoslavijo. Toda tudi čas m tuj; kraji ji njene srčne rane niso izlečili V svojem obupu sc je odločila, da se umakne v samostan. Našla jc svoj novi dom pri sestrah v Radečah. S sestro Vincencijo Kapljo, predstojnico velikega samostana sester, ki posedujejo po vsej naši prostrani državi ogromna posestva, se jc grofica sporazumela, da v nekaj mescih napravi odločilni korak in sc za vselej odreče posvetnemu življenju. Ta čas. je grofica mirno pripovedovala. jc izročila samostanu tudi vse svoje bogastvo, cclih 190.000 angleških funtov, ali po naše okrog 40 milijonov dinarjev, da bi sc porabili za dobra dela. Grofica jc novinarju pokazala celo pisma samostanske predstojnice Kaplje, v katerih je ta potrdila prejem ogromne vsote in ji izjavila, da ji bo vse nemudoma povr-nieno. če bi se še v zadnjem hipu premislila in sc odrekla klavzuri. Povratek v življenje Medtem, jc grofica pripovedovala dalje, si jc od svojih milijonov izgovorila okrog 8000 funtov, da bi lahko šc zadnje mesce, ki so jo ločili od samostanskega življenja, preživela v svobodi, ter se je odpravila v Trst. Toda nekega dne, v resnici povsem nepričakovano, se je v njej znova porodila neugnana volja do življenja, ki jo je sprožil nujen razlog, in v hipu si je bila na jasnem, da ni za samostan in njegovo vsemu se odpovedujoče življenje. Nemudoma jc pričela uveljavljati svoje pravice do denarja, ki ga je pogojno naklonila samostanu, na drugi strani pa si je najela razkošno tržaško palačo. Podala se je ▼ Videm in kupila grad v bližnjem Peroottu, pripadajoča zemljišča, živino, orodje, luksuzno stanovanjsko opremo, velik avto »Alfa Romeo« in še vse drugo, kar seji je zdelo potrebno spričo njenega bogastva in njenega stanu. Bilo ji je samo po scfc« umevno, da bo svoj denar prejela vsak čas in da ji dolgovi, ki si jih je začasno nakopala, ne bodo povzročili mkakth ne-prilik. Upnik!! se oglašajo Toda, kakor je sama pripovedovala tržaškemu novinarju, se samostan v Radona h, ki je del milijonov deponiral pri neki banki, drugi defl pa porabil za nakup novih zemljišč in kmetijskih strojev, m hotel ničesar vedeti o tem, da bi grofici vrnil preostalih 191.000 funtov. Za grotfioo so se pričeli težki časi. Nekaj tvndk, ki so ji proti manjšim naplačilom dobavile česar si je želela, z zaupanjem, ki jim ga je vlila s svojim odličnim nastopom in imenom, še čaka, da bo izpolnila svojo be- sedo, druge pa so v skrbeh za svoj denar in blago prijavile svoje terjatve videmske-mu in tržaškemu sodišču Za stvar se je pričelo zanimati nekaj odvetnikov in njen gr.:ki znanec, novinar Konstantin N. Cimbas sc je na njeno željo odpravil v Rim, od tam pa v Zagreb in Ljubljano, da uredi grofičin spor z rade:kim samostanom. Iz Ljubljane je grof>ca celo že prejela nad vse telažilno pismo, da jc spor tik pred svojo rešitvijo in da bo lahko vsak čas p.išla spet do svoje imovine. Vedno ' sc jc z optimizmom zanašala na svojo pravico in nikoli ni bežala pred svojimi upniki. Res je bila medtem žc v Egiptu in znova v Grčiji, toda vedno se jc spet vrnila in sedaj sc je tjelo odločila. \- < v < M * a ~ n v » 1 » -'""V 'i 'f ' " '" 'iv i .i..J. | J i. velikega nasprotnika vseh tistih velepil. ki so svoj čas jemale V »zašč'to in protektorat« njegov maloštevilni, a svobodoljubni narod. Avtor bo to svoje delo čital v torek 7. t. m. v dvorani Delavske zbornice, na kar že danes opozarjamo vso kulturno in nacionalna javnost. u— Spkol I. Tabor obvešča vse svoje pripadnike, da je piimoran zaradi vlažnega vremena nameravani nedeljski pešizlet za nedoločen čas odgoditi. Priporoča pa svojemu č'anstvu, da se zato v čim večjem številu udeleži jurjevanja na gradu. u— Vsi rezervni podoficirji, člani ljubljanskega pcdodbora Združenja rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije, se vabijo, da se zanesljivo udeleže redn3ga letnega občnega zbora, ki bo v nedeljo 5. maja ob 10. uri dopoldne v predavalnici Združenja jugoslovanskih inž:njerjev in arhitektov v Ljubljani na Kongresnem tis gu (Kazino). V seboto 4. maja r>b 20. pa bo tovariški sestanek v salonu Derendove gostilne na Borštnikovem trgu. Ker se bo na občnem zboru in na sestanku razpravljalo. odnosno sklepalo o nadaljnjem delovanju našega pododbora, so vabljeni razen članov tudi visi oni tovariši, ki še niso včlanjeni. Udeležba je za vsakega člana častna dolžnost! u— JuTri ob 20.15 je na sporedu šentjakobskega gledališča spet Nušičev »Ujež« Kljub tako velikemu številu repriz (25) je še vedno tako zaželen, da ga šentjakobski oder, ki želi ustreči svojim obiskovalcem, kar ne more še odstaviti z repertoarja. V nedeljo pa bo popoldanska predstava Pekovske« ob 15.15. Ta igra je kot pomlad, vesela in razigrana, polna cvetja in petja, dobrodušnih šal in vedrega smeha. Sodeluje tudi majhen orkestrček. Ta predstava je namenjena predvsem zunanjim obiskovalcem. Je ena zadnjih, ker se nagiba sezona že h koncu. Preskrbite si vstopnice za obe predstavi pravočasno. Dobite jih vsak dan v društvenih prostorih ▼ Mestnem domu. u— Uprava policije v Ljubljani razplm-je dobavo 250 kub. m bukovih drv-cepanic brez okroglic in klad, postavljene framko Ljubljana, šubičeva 5. Ponudbe, kolkova-ne s kolkom 10 din je do 10. t. m. poslati na upravo policije, ekonomat, r Ljubljani, šubičeva ulica 5-TTT. u— Vse o vrtnici je naslov predavanja, ki bo danes ob 20. v salonu pri šestici. Predaval bo nadzornik g. štrekelj Josip. Vstop prost članom in gostom. Vrtnarski odsek SVD, podružnice Ljubljana. u— V nedeljo v Polhov Gradec in Poljansko dolino. Prijave Putnik. (—) u— Putnikovi binKogtni izleti: Sušak, Trst, Gorica, Benetke, Postojna, Kobarid, Zahtevajte prospekte. (—) _ ____ u— V nedeljo na Knrešček in Tnrja*. Prijave Putnik. (—) u— Dr. Bože na Merlja*, internistka, do preklica ne ordinira. (—) u— Obup nad življenjem. Pomlad gre letos nekam počasi v deželo, a razen po bohotnemu zelenju, v katero so se odeH gozdovi, travniki in vrtovi, jo občutimo po zmeraj številnejših primerih obupa nad življenjem, ki so tako mačikii za ta prehodni čas. Včeraj so v splošni bolnici sprejela kar dva takšna nesrečnika y KINO SLOGA TeL Zl"3,o V glavni vlogi Hard.vjcva družina z Miekey Rooneyem ob 16., 19. in 21. uri Kot dodatek: KULTURNI FILM NORVEŠKA, DOMOVINA SLAVKIH VIKINGOV Samo 8e danes duhovita in zabavna komedija: SAMO ENKRAT SI MLAD oskrbo. Neka Marija P. iz Ljubljane se je doma nekaj sporekla z možem, pa je v razburjenosti skrčila v Ljubljanico, da so jo v zadnjem trenutku s težavo :ešili gotove smrti. Težja pa je stvar z 271etnim Leopoldom L. iz Lipi jen pri Turjaku, ki je bil zadnji čas zaposlen pri nekem podjetju v mestu. V obupu je -pil precejšnjo količino lizola, da je njegovo stanje prav resno. Iz e— Dve opereti v celjskem gledališču. Mariborsko gledališče bo gostovalo v nedeljo 5. t. m. v celjskem gledališču z dvema operetama. Ob 15. ponovi slovito Straus-sovo opereto »Cigan baron«, ob 20. pa uprizori poznano opereto »Vse za šalo . ki jo je spisal Celjan Danilo Gorinšek, ki bo igral tudi vodilno vlogo, uglasbil pa mariborski vojaški kapelnik Jiranek. Obe predstavi bosta izven abonmaja. Ker vlada za obe opereti živahno zanimanje, naj si občinstvo čimprej nabavi vstopnice v Slomškovi knjigarni. e— Razstava Jakopičevih celjskih slik in Bernekerjevih kipov v okviru Celjskega kulturnega tedna bo odprta samo še danes. Razstava je v mali dvorani Celjskega doma. Oglejte si! e— Družaben večer priredita uprava Oficirskega doma in celjski pododbor UROIR v soboto 4. t. m. ob 21. v Oficirskem domu na Dečkovem trgu. Vabljeni so vsi aktivni in rezervni oficirji z rodbinami in od njih uvedeni gostje. Vstopnine ne bo. Obleka promenadna. e— Sokol Celje-matica vabi članstvo in naraščaj, da se polnoštevilno udeleži izleta v nedeljo 5. t. m. Odpotovali bomo v Laško z vlakom ob 6.40. Iz Laškega krenemo k Sv. Jederti, po odmoru pa na Dol in v Sokolski dom v Hrastniku. Ce bo močno deževalo, ne bo izleta. Iz Maribora a— Agilni orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru bo drevi drugič v tem letu stopil z izbami m i kompozicijami pred ljubitelje simfonične glasbe. Pester spored, katerega je naštudiral kapelnik Josip Jiržlnek, bo obsegal skladbe Norvežanov Svendsona in Griega in Dvorakovo simfonijo »Iz novega sveta«. V svoji »Norveški rapsodiji« je Svendson globoko zajel iz bogate zakladnice narodnih pesmi, medtem ko je Grieg s svojim klavirskim koncertom v a-molu ustvaril umetnino, ki zadivi slehernega poslušalca. Klavirski part te krasne skladbe bo izvajal priznani pianist g. dr. Roman Klasinc. Spored zaključi Dvorakova simfonija »Iz novega sveta«. Podlaga tej veliki mojstrovini so vtisi, ki si jih je Dvorak pridobil za svojega bivanja v Ameriki. Pridite polnoštevilno. Vstopnice pri Putniku. a—- Zaščitno cepljenje zoper osepnice. Na mestnenm fizikatu bo zaščitno cepljenje zoper osepnice za mestni okoliš od ponedeljka 8. maja do petka 10. maja. in sicer v uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8 v času od 15. do 17. V navede- ni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so se rodili v preteklem letu. Opustitev cep-ljcnja se k , nuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. a— Si kr.iska razstava Perko-Peča-rič v beli civoiani Sokolskega doma traja do 5. maja. a— Namr-to venca na grob pokojne trgovke ge. Amalije Veitnikove je poklonil velet! govec g. Milcš Oset 200 din Družbi sv. Ciiiia in Metoda. a— Otvoritev I. vinske razstave in sejma v Svežini bo v nedeljo 5. maja ob 8. v prostorih banovinskega posestva. Avtobusi bodo vozili izpied postaje v Mariboru ob pol 10.. 13. in 14.; če bo potrebno, pa tu«.ii še kasneje. Iz Svečine nazaj bodo vozili tako, da bo;:o udeleženci imeli zvezo z vlaki na vseh piogab. Iz Škcije Loke šl— Pogu b ugledne škofjeločanke. Izpred hiše žalosti v Nunski ulici se je pomikal v torek ob 17. izredno dolg žalni sprevod proti mestnemu pokopališču, škof-ja Loka je polagala k večnemu počitku vdovo po posestniku in trgovcu go. Tončko Koširjevo, ki je umrla v nedeljo stara 70 let. Pokojnica je bila vzorna slovenska žena in mati. žalni sprevod je bil najvernejša podoba spoštovanja, ki ga je uživala pokojnica med nami. Svojo podpornico je spremila na poslednji poti de-putacija gasilcev. Nosili so v sprevodu okrog 30 vencev in šopkov. Zemske ostanke blage pokojnice so položili v rodbinsko grobnico. Gospe Koširjevi bomo ohranili najlepši spomin, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje! Iz Slovenjega Gradca sg— Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta iz Ljubljane v Slovenjem Gradcu bo v soboto 4. maja ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma. Nudil bo izreden umetniški užitek. Sloviti Slovenski vokalni kvintet, ki stalno sodeluje pri vseh reprezentativnih glasbenih prireditvah v Ljubljani in drugod, nam zapoje poleg slovenskih umetnih in narodnih pesmi tudi slovanske-ruske pesmi. Ljubitelje lepe pesmi opozarjamo, naj ne zamudijo izredne prilike! Iz Krškega kr— Opozorilo staršem na Vidmu. Vse starše opozarjamo na razglas ljudske šole na Vidmu, da morajo vse otroke, rojene leta 1933.. vpisati v 1. razred šole najkasneje do 5. t. m. Dne 8. t. m. pa bo zdravniški pregled nanovo vpisanih učencev. Iz Gorstfe Hadgofte gr— Podružnica »Putnika« v Gor. Radgoni bo likvidirana. Tujskoprometno društvo ?>Putnik« v Mariboru je na seji 30. aprila sklenilo likvidirati podružnico v Gornji Radgoni. Likvidacija velja za 1. t. m. Postani in a stani član V.v&nihove družbe! SP časten uspeh v Budimpešti Madžarska : Hrvat l:o 15.000 gledalcev je prisostvovalo zattiitsivi in napeti borbi, v kateri so Hrvati kloniti tik pred koncem Budimpešta, 2. maja. Danes je bila na igrišču Frencvarosa pred 15.000 gledalci odigrana reprezentativna tekma med Hrvatsko in Madžarsko. Ves čas tekme je bil močan naliv, tako da je bilo travnato igrišče skoraj razmehča-no. Reprezentanca Hrvatske je nastopila v isti postavi kakor minulo nedeljo v Ber-nu proti Švici, samo na mestu levega branilca je igral Brozovič namesto Beloše-viča. Madžarska reprezentanca je nastopila kompletna. Današnja tekma je bila odlična, lepa in zanimiva. V prvem polčasu je bila igra odprta, v drugem polčasu pa je že po 10. min. prešla Madžarska v pre- l moč. Ta premoč je bila tudi kronana z uspehom odnosno z edinim golom dneva, ki je padel pet minut pred koncem igre po levi zvezi Dudašu. Glede današnje tekme se lahko reče, da je reprezentanca Hrvatske igrala zelo dobro, zlasti Glaser, ki je vprav fenomenal-no branil svoja vrata. Branilca se nista izkazala, v krilski vrsti pa sta briliiraia Kokotovič in Jazbec. V napadu je bila desna stran zelo dobra, dočim so Madžari vse napade vprizarjali preko leve strani, kjer se je izkazalo levo krilo in tudi lewa zveza Dudaš, kakor rečeno, strelec edinega gola. Dobro je sodil Rumun Radulescu. Finale državnega nogometnega prvenstva Ljubljana, 2. maja V nedeljo sta obe ligi, hrvatsko-sloven-ska in srbska, zaključili svoja tekmovanja. Iz obeh lig so se kvalificirali po trije prvi klubi za finalna tekmovanaj, in sicer Gra-djanski, Hašk in Hajduk v hrvatsko slovenski ter BSK, Jugoslavija in sarajevska Slavija v srbski ligi. Danes pa se je pričelo že prvo kolo finalnih tekem. Igrali so Hašk in Jugoslavija ter BSK in Hajduk, dočim Gradjanski, ki je nastopil kot reprezentanca Hrvatske v Budimpešti, v prvem kolu ni igral. Rezultati današnjih tekem so bili: Jugoslavija : Hašk 5' i (5 s o) Zagreb, 2. maja. Danes Je bala v Zagrebu odigrana prva tekma končnih borb za naslov državnega prvaka, pri kateri sodeluje 6 klubov. Zagrebški HaSk je imel za nasprotnika beograjsko Jugoslavijo, ki je zasluženo zma^ gala 5 : 3 (5:0). Ta rezultat približno kaže sliko današnje igre. V prvem polčasu je bil Hašk zelo slab. Edrino Hitrec v napadu se je precej trudil, prav tako Ga-jer med krilci, a obramba *fi bila zelo slaba, zlasti vratar Burič, ki je igral prav začetniško in je kriv najmanj dveh golov. HaSk je igral popolnoma brez sistema, dočim je Jugoslavija v tem delu predve-dla odlično igro. Zlasti dobro je igral njen napad, ki je igro vodil preko brzih kril. se je srednji napadalec Lojančič, ki se je znal izvrstno postavljati in je lepo delil žoge. Po njegovi zaslugi je tudi padla večina golov. Obramba je bila nekoliko slabša, razen vratarja Lovriča. ki je dal izvrstno igro in je ubranil več težkih žng. K 4. minuti je po kotu Periič iz nepo- sredne bližine poslal žogo v mrežo. V 12. min. je Drenovec lepo oddal Aci Petroviču, ki je nizko žogo poslal v drog, od koder se je odbila v mrežo. V 17. minuti je Cirič ostro streljal, vratar je iosro odbil, a Lojančič jo je brez oklevanja poslal v kot. 3 : 0 za Jugoslavijo. V 40. mm. je Lojančič zvišal na 4 : 0. v 45. min. je Savič po lepem begu centriral. Lojančič je samo nastavil nogo in žoga je adrkniha v mrežo. V drugem polčasa je Hašk priOei z energično igro in vsi igralci so se mnogo trudili, da znižajo rezultat. Ge bi imeli nekoliko več sreče in če bi precizneje streljali, bi lahko tudi izenačili. Tako so pa dosegli vsaj časten rezultat. V drugem polčasu so namreč zabili tri gole, prejeli pa nobenega. V 2. min. je Vuko-vič oddal Duhu. ki je znižal na 5 : 1. V 21. min. zaradi foula prosti strei proti Hašku. Hitrec je iz 20 m s topovskim strelom znižal na 5 :2, a v 41. min. je Dukovič znižal na 5:3. Za telcmo ni bilo po nedeljski katastrofi Haška velikega zanimanja in je bilo na igrišču le okrog 2000 gledalcev. Sodil je Madžar Antay. BSK : Hajduk 1:1 (1:1) Split, 2. maja Današnja tekma med BSK in Hajdukom se je končala po zelo lepi in razburljivi borbi neodločeno 1:1. Rezultat je bil dosežen že v prve mpolčasu. Gv»l za FRK-oe dal Božovič, za Hajduk pa Alujevič. Tekmi je prisostvovalo nad 5000 gledalcev. ŽSK Hermes. Redna odborova seja bo v petek 3. t. m. ob 19.30 v prostorih palače Grafika v Ljubljani. Udeležba obvezna za vse gg. odbornike. tm J uan BOMAN. Brez krča, brez drhtljaja je obležal, negiben za zmerom. Tako je v starosti tri in dvajsetih let poginil Henrik Franc, sedmi vojvoda Runski. Umreti je moral zgolj zato, ker je bil don Juan opazil, da je vojvodinja de Runes lepa ženska, tem dragocenejša za osvajalca, ker s čisto in iskreno ljubeznijo obožuje svojega moža. Med preminulimi, ki jih navaja spisek gospa ob-latskega reda, beremo v decembru leta 1641. ime Julije Adelajde Fontenaške, vojvodinje Rimske, z nunskim imenom sestre Klare, umrle za sušico, kakor pravi opomba. Ko je vojvoda Runski padel, je don Juan minuto ali kaj s pobešenim mečem čakal, ali se ne oglasi ;zmed nasprotnikovih prijateljev kateri, ki bi želel Nadaljevati boj; tako je bilo v onih časih navada, ti oda plemiči so drug za drugim odkimali, češ da je vse končano. Tedaj se je oblekel, krenil h konju, ki mu ga je dr;:::.l sluga sto korakov daleč od borišča, skočil nai: se vrnil v Pariz in prišel okro" desetih k »V . ževalki«. Čez nekaj minut je peš znova zr pu.-til hišo; mudilo se mu je in domači so ga slišal kako je godmjaje preklinjal usodo. I on Juan je ubral pot proti dve cu. Loraydanovemu ArgesiU, je mahoma obetmL Spotnnfl se je bfl fibke postavice vlačuge Plavke, ki ni imela ničesar na svetu, niti pravega imena ne... In don Juan je jgl pomilovati samega sebe. Zde-lo se mu je, da je žrtev usode, ki »e je zaklela zoper njega. Začutil je željo, da bi prelil nekaj solz. Razneženost ga je obšla in po kratkem obotavljanju je sklenil, da ni nihče na vsem božjem svetu tolikanj potreben tolažbe kakor on. Kje je bila tolažba? ... Pri tej pocestnici? Kaj mu je bilo mar! Potreboval je ženske, ki bi jo objel, se ji izpovedal, kako je nesrečen, ter jo pripravil, da združi svoje solze z njegovimi solzami... Nasmehnil se je. Z naglimi, lahkimi koraki je krenil proti stopnicam, ki so vodile v krčmo. A tam je obstal: štirje možje v črni obleki so prihajali iz hiše, štirje nosači, kakršne je redarstvo pošiljalo po si-;l£>mašne mrliče. Na ramah so nesli krsto, pregrnjeno z ogoljenim, raztrganim suknom. Samo štirje so bili, a vendar so zlahka nosili svoje breme; tako malo je tehtalo ubogo bitje, ki je odhajalo s tega neusmiljenega sveta na drug, prijaznejši svet... To bitje je bilo pocestnica Plavka!... Ko je don Juan zagledal krsto, ki je ni nihče spremljal, jo je spustil mimo sebe in nekaj časa gledal za njo, nato pa stopil v krčmo ter velel, n? pokličejo Plavko. ■ »Plavko!« je vzkliknila krčmarica in se prekri-I žala. »Ta je odšla, da se nikoli več ne vrne.« *l maj Bog. suinia, vaša iretkuts j« rekhi kumarica. »Kaj? Umrla je?« »Kakopak... ko je toliko kašljala ...« Don Juan je pobesil glavo. Vrnil se je na hišni prag, se sklonil in v dalji ravno Se ujel z očmi no-sače, ki so umerjeno stopali s svojim bremenom. Srce se mu je skrčilo. Ta krsta ... tako sama ... brez žive duše, da bi šla za njo?... Naglo se je o krenil proti notranjščini in vprašal: »Torej ni imelo ubogo dekle ne svojcev ne prijateljev ... in sploh žive duše ne, da bi šla za njenim pogrebom?« »Prijateljev? Svojcev? Zakaj vprašujete, visoki gospod?« »Ker odhaja tako sama in je nihče ne spremlja!« »A, zaradi tega!« je dejala krčmarica. »Vlačug ljudje nimajo v čislih, vaša svetlost. Pokopavajo jih brez križa... človek niti ne ve, kaj bi sosedje rekli in mislili, ko bi videli...« Don Juan ni čakal konca krčmaričinega pojasnila. Odhitel je, da še nikoli ne tako ..._Spustil se je v tek ... V treh minutah je došel pogrebce. Odkril se je. Gologlav je krenil za vlačugino krsto. Ljudje so osuplo gledali mladega plemiča v bogati opravi, ki je s čepico v roki resno in pogumno spremljal brezimno siroto na njeni poslednji poti... Spremil jo je prav na pokopališče in negibno stal ob jami, dokler ni bila polna prsti, in ko je odšel, je dal grobarju zlatnik ter mu ukazal, naj zbije pocestnici lesen nagrobni križ ... z br-Plavkml i nazaj k »Bd-Argcota«. Tata je i Ijsvo zvedel nekaj podrobnosti • smrti. »Vaša svetlost«, mu je rekla frnščma, vsa ponosna na to, da govori s tako visokim gospodom, »ko je prišel pome Brisard, sluga vašega gospoda grofa, ste mi dali dve zaušnici, češ, ker nisem princesa.« »Da«, je odvrnil don Juan, »in prav toliko jih dobiš to pot, če ne začneš precej govoriti o tem, kar sem te vprašal.« »Da, vaša svetlost, in potem ste mi dah dva zlatnika, to sem hotela reči. Kajti Plavka je imela tudi takšne zlatnike. Zdaj razumem, odkod. Vi ste ji jih bili podarili. Torej jih dajete vsakomur, kdor pride?« Široko se je nasmehnila. Don Juan pa je odgovoril: »Trije zobje ti že manjkajo. Glej, da ti jih ne bo kmalu manjkalo šest.« Krivo je pogledala dona Juana, ga pretehtala z očmi, skomignila z rameni in rekla: »Pha, po "pesteh vam ni videti. Nu, vendarle. Stvar je skratka tale: Plavka je umrla, kakor moramo vse umreti. Vzdihnila je, pa je bilo po nji. Bila sem pri nji in vam lahko prisežem, da je čista resnica. Mnogo denarja mi je bila dolžna, a vendar sem ji pustila srajco, ko so jo dejali v krsto; vprašajte, kogar hočete, vsak vam pove.« »In zlatniki?« je zarohnel don Juan. »Mar jih ni bilo dovolj, da si povrneš dolg?« »Zlatniki?« je začudeno vprašala. »Zlatnike je vzela s seboj.« »S seboj?« CENE A L I M OGLASOM t 60 pitr tu besedo, Dm S.— davka za vsaJc oglas ln enkratno prl-e blno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ISčejo • 'Jk Najmanjši eneseb rs% enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi b: enitv«? se t. h. računaj o po Din 2.— ta vsako besedo, Din 3.— davka k. sab oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje a . vov. Najmanjši tne«ek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—. V i o- ta.ll oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka »- .-a a k oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za žlfro aH dajanje v. ovov Najmanjši E&eaefa n enkratno objave oglasa Din 17.—. Be?' 1 din. davek 3 din, za o ali daianie naslova 3 di Najrnaniši znesek 17 din. Razne tekstilne ostanke e. predp-isnike in ■te ceno' v mali trgovini za ia obleke perilo kn; t ričarjev vo.io, Sv. Ptity nasip, je krompirjev -trg. kjer 11207-6 Beseda za šifr< 3 din. 1 din, davek 3 din, ali daianie naslova Najrnaniši znesek 17 din. Strojepisni pouk desetprstni sistem. Večera; te ajl oddelki od pol 7. do 8. in od pol f do 9 zvečer za za-č; ;ike m izvežbance. Te aji od 1 do 4 mesce, p .: tudi pc diktatu. B i tečaji se prieno 6. m solatna najnižja. N j a stroj episnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisova-r. dne no od 6. do 8. z er. Chri~tofov učni zavod. Domobranska c. 15. telefon 48-43. 11537-4 Trgovskega pomočnika ali pomočnico A. dobrim spričevalom sp/e]me takoj ali pozneje Sever & Co., Ljubljana. 11728-1 Koncipienta s popolno advojfttsko prakso in po možnosti s takojšnjim nastopom iščem. — Dr. Strasser Armin, advo-ka± v Dolnji Lendavi. 11892-1 Kurjač zmožen ključavničarskih del, dobi takoj stalno namestitev. Ponudbe z na-j vedbo plače in /dosedanjega | službovanja rfasloviti na Tkalnica jute/ Kranj. 11865-1 Krojaški pomočnik dober, z« male kos^i dobi takoj stalno službo./Naslor v vseh poslovalnic«!) Jutra. 11853-1 Aiftdi nioto Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Motor BMW 100 cem OHV prodam. — Naslov v vseh /-'poslovalnicah Jutra. / f 11889-10 Vlogo Kmetske posojilnice ljubljanske prodam. Ponudbe n*' oglasni oddelek Jutra jfod značko »Do looiooo«/ 11787-16 Stanovanje Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanie naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din. Enosob. stegovanje oddam. KodeMevo, Stepanja vas 123 *ob /tjubljanici. 11849-21 štirisobno stanovanje z verando in pritiklinami ▼ vili, Puharjeva 16, pritličje oddam 1. avgusta, ervent. tudi 1. junija/ ' 11880-21 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslov 5 din. Najrnaniši znesek 17 din. Poučujem nr- Jk ck N ca na r. za slo no CC' i. francošžfo lografijo, /k< ! utra. 'ino, nem ' korespon-roAi za uspeh vseh- poslovaini- 11874-4 Brivskega pomočnika mlajšega, išče za/takoj — Vrča Marko, br^ec, Šoštanj - Družmirje. 11843-1 Zobotehniškega praktikanta s predpisano šolsVo izobrazbo, iščem za na/deželo. — M'slov v vseh- poslcrvaloi- «768-1 cab Jutra. nsiruktorico e prof. kandidatko za .zr. gimt. potrebujem oi. N.isIijv v vseh po-nicah Jutra. 11891-4 Čevljarskega pomočnika dobrega, delavca za via dela sprejme takoj. ..Naslor v vseh poslovalnicah Jutra. Be a 1 din. davek 3 din, za ;ro ali daianie naslova 5 a. Najmanjši znesek 17 din. Z; ljubljanski vel esejem $P- potrebuj em J -dično ali gorpo, k»- te, bi prevzela prodajo b- zapestnic in drugega ir. megi nakita. Potrebna kr II 5.000 din. Ponudbe Oi cgi. odd. jutra pod ši- fm »5.000 dioc. 11757-1 R". lajSe rudarske inženjerje s kso do 3 let, sprejme T- celjska pre-nogokopna dr Sa r Ljubljani. Re-fl■ nti nai ' predložijo p- -.jo s curnculum vitae w s prepisom diplome. 11895-1 11851-1 Beseda 50 par, davek 3 din, tei 3 din za šifro ali dajanje naslova. — Najmanjši znesek dni 13. Natakarica išče mesto r gjjstilni ati r kavami. Cen j. A>onudbe na podružnico Jntra v Slovenjem Gradcu pod »Poštena« 11852-2 Beseda 1 din, davek 3 gl odd. Jutra/pod šifro ■>Posredovalci j&Ijučeni«. ' 11723-20 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Stanovanje 5 do 6 sob moderno orejeno, v centru mesta, iščem /proti dobremu plačiln. V poštev pride tudi vila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Traino«. 11786-21a Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Sobe išče Beseda 50 par, davek 3 dl«, ter 3 din za šifro ali dajanje naslova. — Najmanjji znesek dni 13. Opremljeno sobo iščem v centru mesta s kopalnico in zasebnim vhodom. Po možnosti otomana ali kauč. Za takoj. Ponudbe na ogl. 90d. Jutra pod »Državni uradnik«. 11867-23a Dve prazni sobi z vso oskrbo išče dama s hčerko pri boljši rodbini. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Stalne«^ 11638-23a f UMRL NAM JE DANES NAS LJUBLJENI SOPROG, OCE, STARI OCE IN TAST, GOSPOD Anton Vedlin RAVNATELJ MESTNE HRANILNICE V KAMNIKU V POKOJU NA NJEGOVI POSLEDNJI POTI GA SPREMIMO V PJ5TEK, DNE S. MAJA 1940 OB 4. URI POPOLDNE IZ HIBE SALOSTI, KAMNIK 8UTNA 80, NA POKOPALIŠČE NA ŽALAH. JDopisi Vsaka beseda 2 din; davek 3 din. Za dajanie naslova 5 din. Naimanjši znesek 20 din. PROSIMO TIHEGA S02ALJA. KAMNIK, 1. MAJA 1940. CALUJOOIl AMALIJA — SOPROGA MILENA — HČERKA STANE, MIRKO, ŽIVO IN ZDRA"VKO — SINOVI XN OSTALO SORODSTVO. .... . V redu »Vigre^« prejela/ Pristanem. / 11890-24 Posteljo čisto, dobro ohrfnjeno, 1 omaro, 2 »tola/ in mizo kupim. PonudUe na ogl. odd. Jntra po^ »Cena za pohištvo«. 11805-12 Hranilne knjižice »tednostne papirje kupujemo italno in po naivišjih cenah in takojšnjemu plačiln RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ul. 12 11797-16 Damska kolesa novo in rabljeno ter šivalni stroj zelo poceni prodam. Zore, Marenčičeva ulica 3, Moste. 11870-11 Avgust, Arondirano, Ame-rikanec, Slovenec, Boljša bodočnost, Brez. Grič, Clearing akreditiv, Delo čuvaj, Dober sprejem, Dolenjska stran. Delo, Dobra cena, Dobra moč. Ena najlepših, Gotovina, Hitro, Intarasia, Industrijsko, Juž. Srbija, Lepa parcela. Lepa eksistenca, Lokomobila. Lepa solnčna soba, Ljubljančanka, Mirno življenje, Možnost skupn. gospodinjstva, Mati in sin. Miren, Navedite ceno, Obrt, Fro-sto stanovanje. Pogum, Plinski štedilnik. Pridelki, Priložnost, Plačnica, Prijetno, Patent cca 15.000, Prvi portir, Poitena in varčna, Prvovrstna, Resno, Resen kupec, R<šo 6, Redka prilika, Sortno, Sirota, Sončna lega/ Stanovanje pisarna, Samostojna 116, Sode, Strokovnjak, Samostojnost. Sporazum, Strogo diskretno, Sigurno 100%, Svetli prostori. Samostojna in dobra kuharica. Tajnost, Takoj ali pozneje 940, Tyrševa cesta. Terasa, Ubogljiva in poštena. Ugodno, Vestna izurjena. Vsestransko uporaben, V Ljubljani, Vajena vseh del, Vpeljana, Zmožna samostojnega gospodinj- , stva, Zmožen, Ženitev ni iz- , ključena, 800, 4306, 17909, j 350, 1907, 66. Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 3 din. Najrnaniši znesek 17 din. Solnčno sobo s posebnim vhodom oddam takoj. Friškovec 8. / 11848-23 Veliko sobo z dvema posteljama in vso oskrbo oddan? takoj. Poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. t 11888-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam 15. maja na Cesti 29. oktobra št. 20, pritličje, desno. 11881-23 Dve boljši osebi sprejmem na hrano in stanovanje. Najrajši dve solidni prijate/ici( ja). Cesta 29. oktobra/ 18/1. levo. 11873-23 Opremljeno sobo oddam boljši/osebi za takoj. Resljev/ 30, Novak, pritličje. / 11876-23 .T'•. . ' '.. • -i* *f. i:;- '^feCiiŠS f Umrla je po težki bolezni naša blaga in predobra gospodarica, gospa Angelca majaron SOPROGA VELEPOSESTNIKA IN INDUSTRIJCA V globoki žalosti in polni največje hvaležnosti spremimo našo veliko dobrotni co jutri ob treh popoldne na njeni zadnji poti. Naš zadnji pozdrav je naša hvaležnost; t duši nam ostane spomin na dobrotno gospodarico neizbrisen. V BOROVNICI, dne 2. maja 1940. Nameščenci in delavci tvrdke Jaška Majarona. Potrti In skruSeni od najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, in znancem prebrldko vest, da je nada nad vse ljubljena tat predobra sestra, svakinja ln teta, gospa roj. TurSii soproga velfyiiBis ki po kratki ln težki bolezni, prevldena s življenjski dobi. Pogreb nepozabne pokojni o® bo v petek T Borovnici. Predobro ženo, preskrbno mamico ohranimo T BOROVNICI, dm X Marija Lovko, Ivanka Zafred, Uršula Svigelj, Anica Kravanja, dr. Lojze Tnr9£, sestre ki brat. Nedavno smo imeli hode poplave v Jugoslaviji. Skoro istočasno so narasle vode reke Susquehane v južni PensilvanijL Mestece Sud Plymouth je bilo pod vodo in ljudi ter njih imetje so morali reševati s čolni (puščice na sliki) Gl®mk in brzina Primerjave z vetrsm šepa|o Brzine motornih vozil so v večini dežel urejene ter znašajo od 15 do 50 km v obljudenih krajih. Opazovalci vozil pa brzino drvečega avtomobila kaj radi precenjujejo, kakor vemo to iz izpovedi prič pri razpravah zavoljo prometnih nezgod. Zakaj jo precenjujejo? Človek pač nima izrazitega čuta za brzino, kakor n. pr. za okuse in barve. Brzino ceni z upoštevanjem mnogih drugih čini-teljev in se zavoljo tega rad zmoti. Vprašanje brzine je človeku sploh vedno delalo neke težave. V prvih časih železnice so izjavljale ugledne avtoritete, da je ta novi izum grozoten, kajti človek njegovih hitrosti ne bo nikoli prenesel, že sam pogled na drveči vlak od zunaj baje zadostuje, da človek znori. Toda brzine vlakov smo se dobro navadili in tudi še dosti večjih brzin. Človek, ki se vozi z avtomobilom v divjem Neprli Ga. Edith Ogilvy Druceova. prva ženska, ki je letela z eroplanom, namerava napisati svoje spomine. To je tista ženska, ki je 7. okt. 1.1908 spremljala Wilbura "VVrighta pri Le Mansu na znamenitem poletu, ki je trajal — 2 mmutm in 3 sekunde. Stopila je v letalo popolnoma nepripravljena, tako da ji je veter grozil odnesti veliki klobuk s krili vred. Morali so najprvo njene oblačilne kose trdno povezati s pajčolani in vrvicami, šele potem je aparat lahko startaL diru po dobri cesti, brzine sploh ne čuti. Tu je v ostalem vzrok, da vozijo mnogi vozači hitreje, nego bi ustrezalo njihovi vozaški sposobnosti. Enostavno ne morejo več presoditi, kako hitro vozijo. Nekoliko primerjave z vetrom. Ce hočemo nekaj označiti kot posebno hitro, pravimo, da je hitro kakor veter. Nu, če bi naša motorna vozila ne bila hitrejša nego veter, bi bilo žalostno. Osma vetrovna stopnja je že nekaj hudega, a vendar pomeni samo hitrost 60 km na uro. Ce govorimo o orkanu in orkanski brzini, se niti ne zavedamo, da gre v bistvu »samo« za brzino 140 km — brzina dirkalnih avtov pa se bliža že hitrosti 500 km na uro in brzina letal celo hitrosti 800 km! Brzina človeških vozil se bliža torei že brzini zvoka, ki znaša 1198.8 km na uro. Pomote glede prave brzine izvirajo pred vsem od tega, cla so videti brzine v raznih zornih kotih in raznih oddaljenostih različne, čeprav bi bile enake. Pazimo se torej ocen o prehitrih vožnjah, če jih nismo ugotovili z uro v roki. Ocenjevanje na oko je skoraj vedno netočno. Podgane napadle mladega lovca V budaOrskem gozdu v bližini Budimpešte je neki gimnazijec doživel te dni nenavaden dogodek. Mladenič je hotel s flo-bertovko streljati na divje golobe in druge ptice, ko je lz neke luknje planila nanj nenadno velika množica podgan. V svoji zmedenosti Je začel študent udrihati s kopitom flobertovke po živalih, izmed katerih bo se nekatere zagrizle v njegova meča. Pri tem se je puška sprožila in krogla ga Je zadela v nogo. Končno je nekoliko turistov sll5alo njegove klice na pomoč in so ga reSill lz nerodnega položaja. Zdravilni pripomočki Ce smo se prehladili in smo postali hri-pavi aH pa nas muči kašelj, nam stanje večinoma olajša to, da kanemo na košček sladkorja nekoliko kapelj jesiha in to po-užijemo. Jesih, pomešan s toplo vodo. je izvrsten pripomoček za grgranje ter izpiranje majhnih ran. Posebno pike žuželk si s to mešanico večkrat namažimo, da se obvarujemo vnetij. Zoper gflavobofl napolnimo kozarec do treh četrtin s toplo vodo, iztisnimo vanjo pol citrone in dodajmo polno čajno žlico dvojno ogljikovo kislega natrona. To takoj Lzpijemo in ležemo za četrt ure. V večini primerov glavobol mine. Zoper nahod nam pomaga izpiranje s toplo vodo, ki smo ji primešaJli po eno čajno žličko dvojno ogljikovo kislega natrona in soli. nen Obnovljen sijaj la&astlh čevljev Laka s t i čevlji, ki jih vsaka ženska rada sČ3'=rirr:a izgube svoi sijaj in niso potem kar nič lepi. Lahko jih na »obnovimo«. Najprvo j'h moramo napeti na kopito, nato ostrgamo z njih umazanost. mašlobo kremo itd. s krpo. lei ?mo io pomočili v terpentinovo olje. špirit ali bericin. Tega dela seveda ne sm-mo izvršiti v bližini kakšnega odprtega plamena. Potem zgladimo s finim smirkovim papirjem vse razpoke. a ko odstranimo Drah z niih. noma-žemo usnie z lakom za usnje, ki ga dobimo v drogeri.iah. Ko se usnie posuši, ea še enkrat zgladimo s smirkovim papirjem, petem ga na-mažemo še enkrat in enakomerno z lakom Ko se čevlji po kakinih 24 urah temliito posušijo, i:h spoliramo s platneno krpo ali usnjem za šipe. dokler ne dobe močnega leska novih čevljev. ponudba Berlinski list »Arbeitsmann« je nedavno objavil naslednjo zanimivo ženitno ponudbo: »Mlad mož, narodni socialist, 30 let, čisti arijec z veliko prihodnostjo želi skleniti zakon v svrho ohranitve rase z idealno mlado devojko, ki bi bila v skladu s sliko nemške žene, kakršno je narisal naš ljubljeni vodja. Imeti mora široka stegna, velike in krepke noge, močan hrbet, alergične roke ter dolge lase. Mora nositi perilo iz belega platna in ne sme vporabljati nikakršnih kozmetičnih sredstev. Sličitl mora kolikor se le da mladi Spartankam, ki so bile tudi nordijske rase. Samo po sebi se razume, da mora biti 100-odstotna arijka in narodna socialistka. Odgovor na naslov: Karel, uprava lista. V Asatarktlsfl fe bil® nekoč vr ©če Ameriški polarni raziskovalec, admiral Bvrd, ki je na svojem pevratku v Zedinje-ne države, dospel v Valparaisc, je izjavil, da je antarktično ozemlje dvakrat večje od ozemlja Zedinjenih držav Geološke najdbe v tem ozemlju kažejo, da je tu nekoč vladalo tropsko podnebje Byrd je na poti iz Antarktide padel in si zlomil rebro. INSERIRAJTE V „JUTRU"! žrela smrti so pripravljena Topovi na angleški bojni ladji »Rodney« Srce na prsih V neki kodanjski porodnišn ei se je rodil otrok, ki je imeSl srce n? zunanji strani prs in je živel nekoliko ur Podoben primer se je pred nekaj časa dil v Zedinjenih državah in otrok ie takrat tudi umrL b \wMcmt Tadž Mahal v IncSljI Pred nekoliko leti so poročaTi iz Agre v Tadž Mahal je najkrasnejšn grobnica, Indiji, da kaže slavna zgradba, znana pod ] kar so jih ljudje postavili ljudem Seči mn- imonnm TnjAž W o Vi o 1 i' 1 i i- o vi' i r-i * t* a m.rk r^i cfr» llpf n«J7 ai A, imenom Tadž Mahal, velike razpoke in da potrebuje nujno temeljitega popravila. Takrat so storili tudi takoj potrebne korake, da bi odpravili škodo, ki jo je zahteval stoletni čas. Izkazalo se je pa, da so poškodbe večje, nego so prvotno menili. Potem je bil še potres, ki je razpoke v kupolah Tadža Mahala razširil. Tista popravrla so bila vsekako tako skromna, da so morali te dni nasloviti pravi svarilni poziv na indijsko javnost. Če bi vojna in drugi dogodki človeštva tako ne zaposlovali, bi se gotovo ves svet zanimal za bližnji konec slavne zgradbe. Tako pa bo moralo vse opraviti nekoliko bogatih Indijcev in prvovrstnih gradbenikov, da se bo Tadž Mahal kolikor mogoče uspešno popravil. ramo tri sto let nazaj, da zvemo /a zgodbo njegovega nastanka. Takrat je vladni na ozemlju Agre šah Džchan. Vladar je imel več žen, ena mu je bila seveda najljubša, a ko je ta nenadno umrla, mu je bilo tako hudo, da je odredil, na i bi postavili iz najlepšega belega in barvanega marmorja grobnico, ki bo stoletja znamenje njegove iljubezni. Ta grobnica je s svojimi kupolami dosegla višino 75 m. Gradili so jo od 1. 1629 do 1648 najboljši tedanji muslimanski stavbeniki. Še danes vpliva ta stavba na gledalca kot prava pravljica. V mesečini svetle in dijske noči je kakor izrez i2 čude v ite slike, izrez iz sanj. Bila bi vsekak" vePka ;koda. če bi morala zavoljo neugodnih časov danes ali jutri propasti % Sš Warren Hastings, generalni guverner Vzhodne Indije, je plenil <>d 1. 1773 do I. 1785 poverjeno mu ozemlje na takšen na čin, da ga je nazadnje britska vlada sama obtožila veleizdaje in izsiljevanja. Ha stings jc vsako krivdo tajil trdil jc celo. da so Indijci izredno zadovoljni z njego vim vladanjem in da so mu postavili številna svetišča. To trditev, ki je sprva vse pre-scnefla. jc nazadnje pravilno pojasnil Iid nr.tnJ Burke, ki jc dejal: i;!-.tingr.c;ve navedbe ne zavračam. Resnica jc pa. da postavljajo Bcngalci svoja svetiš-ja predvsem zlobnim božanstvom, da bi na ta način r.ivračaii od sebe nesrečo. Sveti ča \Yarrcna I iastingsa -toje ob Gan- gu 'red g!).« vv v <7 w> s\ eti č zoper kolero in spolno ku- * K D A N ENA Zakaj m moremo živeti pod Tjulenj ima ogromna pljuča Kako občudujemo plavalca, ki vztraja nekoliko trenutkov dalj pod vodo nego drugi ljudje! Toda človekova osebnost, da bi vzdržal pod vodo, je zelo omejena, čeprav prenese ta ali oni nekoliko trenutkov »podvodnega življenja«, več. človek pač ni ustvarjen za to življenje. Naše kraljestvo so trdna tla. Kako pa vzdržijo živali, ki jim je voda domači element? Ali ima n. pr. tjulenj posebno ogromna pljuča? Ni tako, a šele v najnovejšem času so dognali, kako morejo te živali vzdržati dolgo pod vodo. Svoj kisik nalagajo v krvno barvilo mišic. Namen krvnega barvila je tak, da nabira kisik, a tjulnjevo barvilo je tega še posebno zmož no. Kisik, ki se v njem nabere, zadostuje za četrt ure življenja pod vodo — če se žival ne giblje. Ce se pa giblje, tedaj se kisik hitreje porabi, vendar pa zadostuje še vedno za šest minut. Toliko časa ne zdrži noben človek pod vodo, kvečjemu s posebnimi pripravami. >,Opiostite prosim, gospodje!« Naše gledališče D B A M A Petek, 3.: Danes bomo tiči. Premiera. Pre-mlerski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Sobota. 4.: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Nedelja, 5.: Danes bomo tiči. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Kako velik gledališki dogodek pomeni gostovan je Zvonimirja Rogoza, člana Narodnega divadla iz Prage, dokazujejo razprodane predstave »H a m 1 e t a« in sijajne ocene po časopisih. P. n. občinstvo opozarjamo, naj si preskrbi vstopnice že prej. ker so zvečer pri. blagajni že vse razprodane. Gost Zvonimir R°goz, član praškega Narodnega divadla bo igral poleg Hamleta tudi v Nestroyevi burki »Danes bomo tiči«. Vloga, s katero je neštetokrat spravil občinstvo v najboljše razpoloženje, je vzbujala istočasno s Kraljevim Mel-hijorjem salve smeha. Emil Kralj je ustvaril v vlogi hlapca kabinetno figuro, ki je postala zaradi svoje originalnosti tako popularna, da spada med tradicionalne like slovenskega gledališča. Nestroy, veliki ša-ljivec je zdravil s svojimi igrami ljudi s smehom, zato je ravno v današnjih časih posebno dobrodošel. Delo je zrežiral prof. Šest. OPERA Petek, 3.: Plesni večer primabalerine Kir-sanove in šefa beograjskega baleta Anatola žukovskega. Izven. Sobota. 4.: Traviata. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje Leven-tove in Josipa Gostiča. Nedelja, 5.: Modra roža. Izven. CajkovsKega pravljični balet »Hrestač« in lirična enodejanka »J o 1 a n t a« je dvoje del žive glasbene intuicije in pristnega čustvenega občutja, ki je tako značilno za velikega skladatelja »Patetične simfonije«. V naši uprizoritvi nastopa ves baletni zbor. v »Jolanti« pa predvsem Vidalijeva, Franci, Betetto, Janko, Dolničar, Lupša in Rakovec. Režija je Zupanova, dirigira A. Neffat. Plesni večer primabalerine Kirsanove in šefa beograjskega baleta Anatola žukovskega. Na sporedu obeh plesalcev so sledeči plesi: Chopin: Valse št. 7., Drigo: Co-lombina, Hristič: Bojni ples. Gluck: Vizija, Strauss: Na plesu. Ružicky: Indijski ples. MilojeviC: Kolo, Ravel: Bolero, Čajkovski: Oktober; med najzanimivejše točke pa spada čajkovskega odlomek iz njegove V. simfonije Andante. V beograjski operi je priredila ga. Kirsanova že pred leti celo V. simfonijo za celokupni baletni ansambel pod naslovom: Človek in usoda. Borisa Popova pa bomo lahko pozdravili kot ljubega znanca, ki ga je pevska pot vodila tudi preko največjih odrov. Pel bo skladbe Mokranjca. čajkovskega. Musorg-skega. Napravnika, de Falla ter nekaj meksikanskih pesmi v originalnem španskem jeziku. Na klavirju bo spremljal dr švara. Prodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi. Cene od 36 din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 4.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Poslednjič. Sobota, 4. maja ob 20.15: »Ujež«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 3.: Simfonični koncert Glasbene matice v Sokolski dvorani za red B in C. R A I O Petek, s. maja Ljubljana 7; Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (pLošče). — 11: šolska ura: Kramljanje z mladino (g. M. Zor). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: ženska ura: Sof okle jeva »Antigona« in njen simbolični pomen (ga. Milena Mohorič). — 18.20: Pomladni zvoki (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Planinsko cvetje v vrtu (g. M. Juvan). — 20: Večer poljske umetnosti. — 21.15: Poljske narodne pesmi in plesi (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Slovanska pesem (radijski orkester). Beograd 19.40: šramel kvartet. — 20.10: Simfonični koncert. — 21.10. Pesmi čajkovskega. — 22: Plošče. — Zagreb 17.15: Godalni kvartet. — 20.30: Koncertni večer. — 22: Ples. — Sofija 18.15: Bolgarska glasba. — 19: Godalni trio. — 19.45: Prenos opere »Prodana nevesta«. — Pra- ' ga 20.15: Orkester in mladinski zbor. 21.35: Smetanove skladbe. — 22.20: L-ih-ka glasba. — Pariz 20.30: Operni večer. — 23.15: Petje. — Rim 17.15: Plesna mu-zika. — 20.30: Pester glasbeni spored. — 21: Simf. koncert. — 22.10: Lahka godba in ples. — Berlin 19.30: Drobne melodij-•. — 21: Pester spored- — 23: Orkester. — 24.10: Nočna oddaja. INSERIRAJTE V „JUTRU"t AS res še drž. razredne loterije ? na Beseda 1 din, davek 3 din, I n;m3tp ^antr za šifro ali daianie naslova ' «-«1««* tt? . 5 din. Najmanjši znesek din. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno v^ kot novo zato jo pustit« redne kemično 61« t Iti ali barvati r tovarni JOS. REICH Ljubljana Potjaiurtd BMtp 4-« Pntnka — »ndoHkskric. Sporočite čimprej svoj cen j. naslov navadni dopisnici hiši sreče — bančni poslovalnici BezJak Maribor GOSPOSKA UL. 25 jlOD ■ ŠPORTNI JOPIČI POLETNE HLAČE, NEPREMOČL JIVI PLAŠČI, T R E N C K ZA DAME IN GOSPODE VELIKA IZBIRA — NIZKE CENE Magazzini del Corsc TRIESTE, Corso Vltt. Em. m. No. 1 (Galleria Portici dei mercanti) I fiN + Umrla nam je danes naša draga mama. gospa Metka Jere ros. Levstek vdova po višjem kontrolorju državnih železnic Na njeni poslednji poti jo spremimo v soboto, dne 4. maja, ob pol 5. uri iz hiše žalosti na Poljanskem nasipu 12 na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 2. maja 1940. ŽALUJOČI OTROCI EV SORODSTVO. m *r I I BBS Strti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom hi prijateljem, da nas je zapustil naš nadvse dobri soprog, sin, brat, stric in svak, gospod Osolin trgovec in posestnik Pogreb blagopokojnika bo v soboto ob pol 17. na farno pokopališče v Laškem. LAŠKO, dne 2. maja 1940. MICI, soproga; MARIJA, mati; MARIJA, ALOJZ, IVANKA, sestri ta brat — in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val r Ljubljani.