St. 24. V Gorici, 13. junija 1884. Tecaj XVI SOČA Posaraesue Stevilke se doWvajo po 8 kr. v tbbakansicah. v gosposki ulicS folistu -,,treh kron", **• starom trgu in v nttn*ki ulici lor v Trstu, via Ca-senna, 3, ¦>in»i naj se lilagovoljno poSiljajd nrctliiistvu ,,Socc" v Oovici jia Travmku 16, L, 'jiaroumna pa opvavtiiStvii „8o8©K Via ddla Croce Lt. 4. II. Rokopisi se n« vradajo; dopisi na se blagovoljno fraukujejo. — Delaicura in drugiiit ncpromozjiini so naroSuiua zniia, ako »e ogluso pri opravui&tvu, DeLelni zbor. Pretekli ponodrljok, 0. t. in., >g>v\ se je goriski flcscflui zbor, da pregleda in potrdi rai'uii" za loto 18W3. in proracuue /a lot»> 1?SS5. vaeh zalngov, ki se oahajajo v dezelnem nskrbm$tvu, tor da resi ilni^sa prasauja, kaU-ra um stavi vhidi alt tlo/.fini odlmr ali katera mi sLivi nam po H\«jih elanili. lBrert»>i»tati bu tudi uekaj p.ticij, ki tio ze do-Ue, in diugih, W\ naj* brie se dojdejo. XaOlnih prasanj po in-*e:u muoiij: nu bo v l-tosiijeui zaM;da:.jt, ukii poslauei uv odstopijo od sta:e poti ni"dseb»jue#i .-ipostovauja. A\o hi kdo iskal alavi- pti gnriSUb ktifa&h a!i pa hi Imlol dolati tdlnosii celomu'zlwru ali posamo/iiim njp^avim nbun, jiuul bi prihke m» ve da ilovolj in bi laliku pou/rocil velikih uevSefcuustij. Mouimo pa, da bi u> pregivfiil* zoper uaSe za;-top:»iki:, uko bi If za trcti-itvk mi^lili, da so kouiu bjlj pri siri f-pietke v koriht n.i^ili ne-prijattdjev, nog) siava in korbt domovino. Ynlti'-ga preprieanja, da naai po.ilanci -e nc bodo ozirali na knk in scuvanje itekili -;>>iinkih ImjskaeeY in njih udxituih piMi»agac>v, aiup.ik >l.i budti i-kupuo Inez ra/likc isarudu'K-t' dflali .-a .-•kiipim domoviiio, pozdrav-Ijauu) j»h pn-iri':nu o /ai'r«nku lutosiijefja zborovanja ttT jim Mium uajbulji u-i»cli. V tfj ua'-i liadi potrjujt* uas vse, kar .^iiio do suiaj «pa<»li v deZi'Itii'iii /turn, V ponvdidjfk ob 10. uri hhi/tl jo iniit/Stljivs knozoirulskwf /a srocitu /au'.*-tek zburovaiija ^voiyv hv, in a So v vviski wrkvi, pit kalcri so Viii nav/ofi muo^t p«>laiu.i in ecsaioki tiradi ter lopo sJev:lu pob^-uga Ijmhtva. IVtjo in gudba pri niaSi za«lu/ila sla priRifruo pohvalo. To «Qaj.iti un /brah so se lit/A'hii poslaaci v prvo scjo. pri fcateri jc bil prvic uasiui vzvtieiu kiw/ouadskof Alojatj. Sjegovo milo «>t>lst'jii in mohka hofia naj bi mirila viharjr, ako bi kpdaj nastali v tUyiAui lusi v njt'govi uavioiisossti. Ilazon barotia M. Locatellija, ki je svojo odaotnost opravitd, Dili so uavzoci vsi po* glatsci. Dciehit glavar, vzviSeni go^p-vl Franc grofCoro-Hint, odprc sejo z nasleflujiui govorom v italijan.>kum jezika : BCastiti go=poJje! Z nova zbrane v tpj de-ioln? dvorani v-iei pj^iva Nj(^ >ve4a VeiiCuiitva co-gaga 2. t. in. po^l'avlj.in. Va-i najprfj z oliiOrnm in presrOiniin pozdravom. — No iiurom daijo. da bi :u: gpommi takoj tozke in zaio.ta-.: zgube, kuteru trpijo iiajvi^ja v'adAjoCa cesarska htsa in i ujo vsi aarodi Sirne monarhifu po smrti najvi^je cosarice vdovn Ma-rijc Alio. I'i'sicMia in ljubljena od vst-li, no, samo od onih, ki so inn.di sro^o biti v njoni bliiini, zarad odlionih la^tnostii mna in srea, ki so jo kiiu'.ilc, spo. dobi sti joj posobua livali»i»'jst zarad izvainodm* ra> d;idarnasti, s katoro j« hitola ponm^ati vsukfimi, ki jo pro.sil zanpljivo ujimim poinoci. A\ vso to xa;;otovljc» joj je tudi pri nas voi'-mi, miizbiisljiv «poiuin.tt nDrn^ui do^odkov Uko vaznih za naso dezelo, da bi se oinenjali v torn slovesnom trenotkn, ni bilo, odkar s<» .so zadnjii1. zaprla vrata t.« ilvorane. »SIe ho *tvari po hvoji naravui poti in tako jo morda bolje, kcr v zivljenji narodov kakor posanieznikov so veliki ilo^odki biij po^osto vir neareeo ne^o povod veselju iu radov.tnju." (iovormk .se spominja poteui / ^tviini Ihsi'd.uni iimrleg.i de/'lm^a donaruiiMija, ki je kot iz^lfden d'/.elni tuadiiik sliuil odkar inia il'^i'la svojo denaruico. „() dclavnosti WiM'^'a ndbora bote sodili Vi, iastiti K'Mpddje, in sioer v kralkem, ko se Vain prod* lo/.i tloli^nu poioOilo. Vender moratn omeniti ?.c da-ties, da »¦• jo prizad^val ustreri Vaftini zeljam, ne Iu tiHtim ki ho bilo i/a-.i/eno v fnrmalnih sklepih viso* k«7,M zbora ampak tndi onim, ki so se le mi* ino^rede izrekle v javnili sojalt ali pri posvetovanjih v ods'.kili. Tako ho je sklemlo npruv no leto 1883. u/e z 81. marcoin t. 1. ler je bilo tako mogoee, da he je, sostavil n^.e sedaj fliilopni raCuu ; (Iczele, katero siuejo zabttjvati vsi naSi sodeie-l.iui, v prvi vr^ti pa ujih zastopniki." lulje je govoril de'.elni glavar v slovenskeiu je-ziku : „Jaz vein dobio, castiti gospodje po.slauci, da je VaSa naloga v tej dozelai dvorani brauiti interese VaSc uarodnosli in pospesevati blagor raznih krajev lepe nase domovine, katere zastopaci ste poklicaiii, in da bole popoluuma izpoluovali to svojo dolznost. Pre-prifan sum pa tudi, da, kateri koli je Vas materni jezik ali kakorsnu koli politicno umenje, ue bote nik-dar pozabili, da ee se je vselej in povsod rcsnifien skazal stari pregovoi: sloga jaei, neslogii tlaci — mora se pu.-ebuu .skazati v tako uiajnni dezeli kakorSna je nasi.** Potem nadaljuje /opet v ital. jeziku: „Vendar za drugi krat razprave iu izraz nasprotujocih si muenj. ki je blagodejeii, ko ne razburja dahov iu ue vzbuja LISTEK. Ubilo sa Jo vino. Itrvatski spbal Jciiio S>i«w»l*ki; poslovenil hkalnikov. (Dalje.; II. Prcteklo je ie leto dni. odkar je Matei pri vo-^cih. Izprva je veckrat pisal Tonki, a Cez pol leta se je ubogo dekI6 le redko razveselilo i njegovim h-stom. Matej je pisal vsak mesec Sioru Aoselmu, ki nw je poSiljal novcev v Palj in je pazljivo spravljal pisraa neumnega mladeaifia. PoStarjeva leua v Pred-gradi je znala za te Matejeve liste in za denarne po-iiljatve Siora Anselma* ter ui eudo, da se je ta glas kmala raznesel po mestn. Tonki je sree bolelo, ko je ilisala te glasove, a nekatere ^ene so jej tvedoo to pgnafljaie, ne da bijotola&le, ampak da jo odtcguejo Matejn. Te zene so imele sinove in drago bi jim bilo, da bi njih sinovi pripeljali v hiSo tako nnmo, delavno in polteno dekle. One ime so prigovarjale Tonko, klepetale jej nmogo, zdihovale, sklepale roke, da naj se varuje Mateja, ker je malopridneZ, da ne bo do-brega iz njega, da v kratkem easu ne bo imel m lv.be, kjer bi stanoval. Matejev oCe je bil zaviden ciovek, lahkoumen, prepirljiv. Ze davno je prijatelj se §iorom Anaelmom, koji niu posojuje denarja na njegovo premo^enje. Lo-vro Ru2iC, domaei trgovec, je vefikrat rotii Mntejeve-gft oCet«i usj t>i 89 spamctilj a vse je bilo zagtooj. Izprva mu je dajal Ituziu, cesar je potrcboval, a ko je sprevidd, da je razsipnik, zapre ma svoje dun ter noee biti delozeu tuje uesreCe. Ivan, Maiejev o^e, dobi prbezahsce prs sioru Auselmu, ki je b;! pripra-ven za vsako zlo. Sior Anselmo posojuju Iv.r.iu dosti velike svote, a v malo letih je bil Ivan v njegovih pesteh. Ivan postaue poleg vaega dolga i5e leuuh. Sra-moval se je svoje motike ter pricel trgovati z vinom, ko^ami iu ^ivino. Na vse sejme je hoiil, a vs<% kar si je pridobil, astro je zopet zapravH, in ^ior Aasel-mo ga je gulil in odiral, da oi mog»5l uikoli zadosti denarja skupiti, da bi plafieval svoje velike obresti. Ivan Ilijic je bil udoven. 2ena nm je umrla od ialosti, ko je videla, kako njen iui^ slab) gospodari. ivan se je opil vsako nedeljo, a ona je jokala doma ua ognjisfii. Sramovala se je svojih sosedov in hodila je vsa potrta. Ko je Ivan pozno po uo& prilezel do-mov, kregal je ubogo 2eno, a Ce bi ona le besedico zinila, pele bi po njej mo-5eve trde pesti. Njegov sin Matej vrgel se je it od mladih nog po ofietu. Ivan Ilijic" je bil moCan in zdiav 6loyek in rad so je udar-jal po prsih ter bahal, da so taka, kot kremen in 2e-lezo. Iskal in naiel je svojo smrt. Na neketn sejinu po zimt se je opil in pa iel v neko grapo. Prespal je celo no6 pod vedrira ueboai in le te2ko je priSel do neke bli^uje hi§e. Tri dni potem umrjevtujem kraji, dalec od svoje rodovitie in svojih sosedov. Nad nje* govim odprtira grobom ni padla nobena solza. Gez ue-kaj casa po ocetovej smrti se poka^e Matej v Pred-gradi. Odnustili so ga za zmiraj od voja§ke 8lu2be, Fiisedai domov, zaloval je nekaj casa, ker je videl, nepotrebnili strastij, ampak pripravlja pot resnief In pospefiuje sploSni dufini in gmotni blagor. Ta seja je pa odlo&na izkljuSljivo le misliin in obgutkom, katern vsi skupno gojimo brcz razlocka, obcutkom udanosti do na&e domovino in presvitlega eesarja, v katerem smo eastili vselej najmofinojSeaa in najvnetejSega po-krovitelji pjcttib potreb, katerema, Sastlta gospoda, v zacetku svojega dela podajmo dolim zuamenjo zveste pokov^ine in neomnhljive ndaoosti % vsklikom; Zivio presvitli ml cesar Franc JoM I." Poslanci odgovorijo s kropkiini: sSlvio in ovviva. Na to jo dc^clni glavar prodotavil kofc vladnegft zaBtopnika dvornega svetovalca barona Eochbaclia. Milostljivi gospod kuQjsoiiad&kof storil jepotetn navadao obljubo, ki se nm jo pre6itala„v italijanskem in Bloven-skem jeziku. - Naznanile ao se do§le peticije. Bla^ Ohla-des prosi za svojega aina Ludovika podporo, da bi dovrSil malarsko Solo. Michollin Peter prosi, na,j se raa dajo iz zaloga za bolno in raiijono vojake mesofina pod-pora 5 gL^AsylvorQin" na dunajskom vsoufiillSfii proil pinl|H)iv, /aipaiiija Ajba piosi podpore m popravo cesto iz Koatanjuvico in Kolenco v Kauai. g torn je bil doviSen dnevni red prve leje, kl se je sklenila po ll'/a- D r u g a seja bila ju uie tistoga dne popoludne ob 4 urah. Deklm odbor je pololil raftu no za leto 1883. in proratuno m leto 1885. vseli zalogov, katere oskrbuje. Izroeijo so ftnandnemn odseku. Dr. Abram je poroCal o nawetn, naj bi se od-poslala po dtiSelnem odboru proSuja visoki vladi, da bi prcdlo2ila dr^avnemii zbora uaert postave, po kateri bi bila prosta kolekov in pristojbin Visa pisma in pogodbe, zadevajoce pogozdenje Krasa po deielni po-stavi, ki je bila lani sprejeta. Predlog bil je sprejet. Dr. vitez Tonkli predlaga, naj se voli razea finanfinega tudi peticijski in pravai odsek, ker je verjetno, da tudi ta odseka dobita potrebnega gradiva* za razpravljanje. Predlog se spiejme in na to se vo-lijo trije odseki. V finanini odsek so voljcni gospodjc poslaaci : Viljelm pi. Ritter, ^upan dr. Maurovich, dr. vitez Tonkli, Ivan Oasser, Andrej Koeijancic dr. Al. Rojic, dr. Verzegnassi. Nacelnika so si izbrali Vil. pi. Rit-terja. — V peticijski odsek so priSli gospodje: Evgen baron Ritter, Jofief Ivanfiic, Ignac Kovacifi, Rajmund MohordiC, Matija Jonko, D.jttori in Dei Torre. Nafiel-nika so si postavili Dottorija. — V pravaem odseku kako je zapu35en na tern svetu, a kmala pozabi na ocetovo smrt, ker ga je Sior Anselmo tolazll pri pol-my mcri, pri katerej je sedeva) cele dneve. Matejeva hi§a je bila stara in v slabem stanji, zato ga nagovarja Sior Auselmo, naj si zida novo in vecjo hiso. A kje je denar? To je bila Ansdmova skrb. Sior Anselmo sezida Mateju hi§o, a Matej'Se le zdaj aprevidi, da je padel po vsem v pesti navihane-mu oderubu. Vse njegovo ni bjlo toliko vredab, koii-kor je bilo dolga pri Sioru Anselmu. Matejj je ^ivel pod tujo streho ter ni znal in vedel, kako bi 9e iz dolga izkopal; zaene klatiti se po sejmih, mislec, da bo s trgoviuo obogatel, a vino in kvarte pripeljaieso ga do skrajne propasti. oior Anselmo ni hotel. ved poznati Mateja. Vedno je Matej Se mislil na Tonko ter se je nadejal. da njen oce vendar privoli. A stari Marko bi raje utopil svojo hCer uegc bi jo dal inla-denifiu, ki je bil sramota predgradskej obcini. Stari Marko zabraui svojej Tonki, da se no srae z Matejem razgovarjati, ali dekle je §e veduo ljubilo onega, kojega so vsi ob^alovali in mnogi tudi prezi-rali. Ubogo dekle je trpelo mnogo 2alosti in vedno je §e upalo, da se njen Matej zmodri in poboljSa. Ve6 snubcev se je obrnilo do njenega oceta, a ona je vse odbila, tako da so neke stare zenice trdile, da Matej je dekleta za5aral. Tonkin oce se je muftil na vse na&ne, da bi dokazal svojej ljubljeni hcerki, kako bi bila nesrecna, ko bi vzela pijanca, zapravljivca, ki je po neumnosti priSel na bera§ko palieo. Nccega dne je pasla Tonka svojo malo Ledo o* vac oa godtto^i »ece^a |ri5a ^lizo, morja. Ovje ty „Sofia" Izhaja vsak petek in vei|S p<> poSti prnjpmaiiii ali v Gorici na doni poSUjana: Vse |pto . . . . f. 4.40 Pol Jt'ta .......i.20 Cotrrt leta ......1.10 Pri oznamHh in ta!;<> tudi pri ..?«'- t'anicah'1 se placujc /a iiavadim tristop- no «rsto: 8 kr. to se tUka 1 knit ft !! ;! li II 5 ',! s* sedijo: dr. vitez Pajer, dr. Abram, dr. Yerzegnassi, dr. Miklavz Tonkli, Franc Pov§e, Benardelli in Dot- i tori. Na celn ji^ je vitez dr. Pajer. Drugih predmetov r.i bilo na dnevnem redo, zato je pred3edcik sejo zakjjuSil, obedavSi, da dan in dnevni Ted prikodnje seje naznani poslaucem pisme-nim potora. Dodatek. Porocila o deiekem zbor* prme-sla sta tudi tukajSnja italijanska lista. ,L* Eco del Litorale" je princsel tudi oni del glavarjevega govo-ra, ki je bil govorjen v slovenskem jeziku. in sicer v izvirni besedi. ,CorriereB je pa samo zazoamoval, da je dezelni glavar govoril tudi slovenski, ni pa pri-nesel onega dela govora ni v izvirnika ai v prestevi, ni po besedi ;ii po pomenu, kakor da onih besed ne bi bilo na svetu. Vrhu toga izreka imenovani list ncknkc sodbo o tern govoru ter meni, da dezelni glavar vsled predobrega area, ki rau bije v prsib, se morcbiti vender le raoti o pomenu nekih namer. Ako „Corricro* meni one napore, ? katerimi bi so hotelo dokazatf, da nad sedanjo obliko dezelnega zbora bi bila druga se boljsa, tedaj sodirao, da g. dezelni glavar se g\*M teh namer ne moti, ker so dovolj jasne. & so tudi .Cordem" wane, potem ni treba proro-kovanja. • Italija. Lepe refii godijo se v naSi sosednji dezeli, v Italiji, katere mnogi mozje pravijo, da imajo pravico do naSih pokrajin, ker se siiSi v njih memo drugih tudi italijanski jezik. Govorica naj bi torej dolpccvala, kako dwlec naj sega italijansko kraljestvo. Zelje po Tratu in Tirolih izrazajo se v Italiji pri vsaki priliki; ako bi hotela italijanska vlada izvesti vse to, kar zabtevajo nerairoezi, bi bila morala ze davno napove- i dati Avstriji vojsko. Za tak slucaj smo pa ze priprav-Ijeni; kakor je trMke uepokojnike pomirila slovan-r.ka raoc, tako odbije vse tuje navaie zvestoba cesarju udanih narodov. Studi se, ko clovek here, k.ij pocenjajo nekateri iUlijanski ropotalci po italijanskih mestih, da bi ohra- | Dili ined Ijudstvom sovraStvo do Avstrije, ali Avstrija j ne sole zapirati oCi v tern oziru, arapak mora paziti na vse pojave, ki so ji nasprotne, da bo vedela, kako je treba na domaci zeralji priptavljati ueprcmagljiv bran proti tuji silt. Pred nekim easom so snovnli v Italiji raznih slavnostij v spomin Garibaldiju, katere-ga visoko Castijo. V mestu Forli so razkrili pred ne-katerirai dnevi dopersni kip Girabildijev, ki ga je bilo dalo napraviti mestuo stareSinstvo. Te sloyesnosti so se udele2ila mnoga druStva z zastavami. Ko so se odpravljala se svojega zbiraliSca na slavnostno mesto, pribrumi kopa fantalinov z rudeco-crno zastavo, ki j? imela napis * Zivio Hamilkar Cipriani! zivio socijalni prevrat! Potem so sledili klici: Proc z Avstri-jot prod z avstrijskim pol kovnikoml (kraljem Humbertcm, ki je lastnik nekega avstrijske-ga polka). Poiicijski naceloik je zahteval, naj se za-stava odpravi; ali v odgovorbilo inn je neprenesljivo zmirjanje, vpitje in zvizganje. Nekateri nemirnezi se vifzejo na policaja in ga zacuejo suvati. Nekateri strag-niki m veudar vzeli zastavo, ali stalo jih je mnogo iskale redko travo med nizkiroi smrekamt. Tonka je sedela na veKkem kamenu in zamisljeao gtedala v tiho in sinje morje. Njeuo lice je bilo biedo, a oci mokre od joka. Tega dne pride k ojej Matej, da bi zvedel j zadnjo besedo njenega oceta. Eg ga deklica zapazi, j se strese in prestraSi, a beli njen obraz oblije rude- j eica. Matej sede k njej, kiraa z glavo nekaj casa, potem jo upraga tiho: ! „ Tonka, si li govorila z ocetom?* ,,8em*, odvrne dekI6, a soFze jej zalijejo oci. flCema jofies?* rece jej Matej in jo prime za rotor. „Eaj me to vprasai? kako bi bila vesela, ko si ti.....B ni mogla izredi uboga deklica. „&. kaj sem jaz?" tirja jezno Matej in stiska ramena. sOdkar s! priiel iz Pulja, se bolj zabajaS k o-nemu Anselmo. Matej, pred svetom se sraraajem....a BTonka, ne nori! Naj naraa dovoli tvoj ole, da se poroSiva, pa proklet naj bi bil, ako bi §e kedaj zaSel v WSo onsga tolovaja, ki me je oropal do ko-2eft, rece Matej in se udari z desnico v prsi. n05e neLe, da bi bila tvoja zena", iepeSedekle in nague glavico. Matejev obraz se za^ari od jeze. BTonka, ti si mojat* rece on skozi zobe. Deklica se ptrese in mu nasloni glavico na rame. Molgita dolgo Casa. Solnce je ie za§lo za visoko in gold gbro, fla zahodu videli so se rnmeni 2arki. Morje je tiho, safflo sem ter tja popihija po moilrem povrgji lahek vetric, ki prihaja iz blizujih dolinic. Dalec od obalij se beli krdelo galebov (morskih ptic), a ojster njih gias razlega se po vefierni tihoti. Bela jadra nekih ladij leno prometa Sibak veter. Nad grici in pe- | cinami vzdiguje se tanka meglica od velike soparice. I Matej iff Tonka scdita §6 veduo na ob^Uh sinjega • Jnwjft- pbaeenridt.) \ boja, predno se jim je to posreL«Io. Vpitje in romovg bila sta nepopisljiva. Ljudjc so tekli v hi§e ter so se skrili, drugi so bezali v stolno cerkev, katero so od-znotraj zaprli. Mnogo ranjencev bilo je na obeh stra-neh. Slednjie so vendar policaji obdriali zastave ic so zaprli veL oseb. Iz his, k: obdajejo redarsko .po-slopje, letelo je na tla brez §tevila listov z napisom: a2ivio Trident! zivio Trst!* .Pr^e z avstrijskim pol-kovnikom*. BProfi z avstrijsko-italijansko zvezo!" „Zi»ila socijalna republtka !* Med tern ko so nekateri razsipali iiste, so drugi ustno ponavljali besede cnih napisov. Tern enaki ali podobni dogotiki vrsili so se tudi drugod, posebno v Rimu. Takih do^oJkov Avstrija ni-kakor ne more prezirati, ampak mora gojiti krepkih braniteljcv proti takemu tujemu nasibtvu. Kje se do-biva les za tako bran, ni nam treba praviti. Slep je, kdor ga ne vidi. --1M__>-—. O pretakanji vina v steklenice. Govoror o tern ne mislim dajati podaka ouiin na§im prijateljem, kteri vzamejo od posi'stnika all vioskega trgovca vsak rue^ec vedro vina tt'r je pre-tocijo precej v kakih 40-50 st«klenic, da potem vsak dan odmaSijo m izprazttijo steklemco. Mesec dui se vzdr^i vsako cisto in zdravo vino v zatnaSeuej stekle-nici, ako tudi n i to, kar se navadno razumeva pod izrazom „vino v stekl^nicah*, zrelo vino; (zato pravijo Nemci takemu vinu, da je tfaschenreif.) Pisem o polnenji steklpnic z vinom, k*ero iraa v njih oatati ieta in h'ta in katero -Sf? una lahko pre-vazati poleti in po/lmi brez v.>;ikorsuih blabih nasied-kov. Pri takem polnenji je treba paziti «w dvoje: da je vino popolnoma zrelo in da st- vliva v stekleuice p r a v i 1 n o. Prvi pogoj obstoji v tern, da je vino toliko zrelo in oblezauo v hramu, da ne tneuja Ilea in Cistosti, ako pride z zrakom v dotiko, Na^i vtim dobe navadno to zrelost v drugein, mnogokrat Se le v tretjem letu, ako so bila v prvem ietu v.^aj trikrat p jtocena, v drugeni letu dvakr.it iu v tretjem enkrat ali dvakrat. Nekateri posestniki in vinski kupci trdijo, da je neob-hodno potrebno, da se vsako vino, predno pride v steklenice, cUti z umetnimi cistiii. Teinu tie mmeia pritrditi, Leravno tudi jaz priznavaui, da je vino, kte-ro se cisti, poprcd /relo za stekleiiioe nego nefiist;e-no. Kar sem rckel, da mora vino cisto ostati, ako je prislo v dotiko z zrakom, se ne sine tako umeti, kakor b\ se vino ne smelo cisto nic pomotiti, naj stoji na zta-ku kolikor koti casa. Naj se pti&ti vino, ktero je bilo v steklenici dve leti zamaSeno, v odprtera kozarci dva dni, pomoti se nekoliko. l>ovoljuo znumenje zre-losti je ze to, ako se vino ne pomoti, potem ko je bilo v dotiki z zrakom toltko casa, kolikor biva pri navadnem pretakanji. Drugi pogoj obstoji v tem, da se vino ne peni pri pretakanji iu da ne ttce z velike visokosti, da manj ko mogofie zraka v steklentco se seboj vzaine* Zavoljo tega ni dobro, da se v steklenico vino z navadno pipo vliva, anipak bolje je, da se vliva po dobrej in cistej kavcukovej cevi. Pri tem naj ostane sodcek, iz kterega se vino jeralje, tako visoko, da je zraveu njega stojeca steklenica, ktera se ima napol-niti, ni2ja od doljuih sodcekovih dog. Zdaj se kavcu-kova cev prav polagoma spusti v soucLk blizu do dna, njen drugi konec pa, ko se je vino v cev pott-g-nilo, se stavi tudi blizu dna v steklentco. Na ta uactrt se vino v steklenici polagoma vzdiguje iu ne pada tako visoko, kakor se mnogokrat dogaja. Vino pride tako skoro brez penenja v steklenico. Ko je stekleuica napolujena, mora se vzeti iz steklenice cev oprezno in precej potem se mora ste-klenica zamaiiti, kolikor mogoce dobro. Za to deb so posebni stroji, brez ktenh se sme bits, kdor pol-ni veliko mno^ino steklenic. Za domado nrvadoo porabo more se delo dobro izvr&itt, ako so zanesljivi in oprezni ljudje zraven. Dopisi. V GoriCI; 12. junija. — Jako neprijetno je nadlegovanje, s katerim nas nekateri gorigki gospo dje, veciiiom slovenski odpadniki in iz ^blaieoe de-zeie* privandrani zagrizneni neodreSenci, uie nekaj let sem pa tija opominjajo, da Se zivijo. Kedo se ne spominja vec, kako so nekateri juuaki uie pred leti umrlemu narodnemu trgovcu Hadoliuu v „gosposki ulici* zamazalt tablo, ki je imela slovenski napis* Pa Baj.nt treba ozirati se v preteklost. Na nisi nekega trgovca v Gorici vidimo lehko v^ak dan znamenja ju-na§kih ciuov juua§kih mladteev zato menda, ker je bil omenjeni trgovec tako predrzen, da je ua okoa svoje prodajaluice razpostavil tudi blago s sloveuskim napisom. Eaaka usoda je zadela v novejSem dasu slovenski napis na voja&em skladiSCi (magazinu). In prav te dui smo videli na raagistratnem poslopji pri-lepljen razglas tukajSnje vojaske oblastnije, v katerem je imeuovan „Travuik-Platz*. v oklepu pa „Pia2za grande*. Ta razglas se je zdel nalim janakoni zopat doy6lj vaieD, da go oanj ,Sturoialitf. Ima naoega su- rodavnega Travnika je na onem razglasu neusrailjeno razmesarjeno. Za to najnovejse junaSko delo bi se Se zmenili ne, ako bi ne bilo dobilo v javnosti sebi primernega odmeva. V svoje veliko ostrmljenje smo zapazili, da se je storil zdaj v tem oziru korak naprej. Do sedaj so se ti korenjaSki cint godili molCe in na skritem v temni noci in nikdo jih ni zagovarjal; a zadnje ju-nastvo dobilo je uze javnega zagovornika pri belem dnevu; c"e tudi le posrednega. Kedor ne veruje, naj odpre zadnji ..Cornere". V tem Iistu namrec nekdo javno nastopa ter ostro bica vojaSko oblast, ki se je Bpredrznilatt pisati pred „Piazza grande* tudi slovenski Travnik, ties da to je raz2aljenje mestnega magi-strata, da kedor boce imeti Travnik, naj gre v Bosno itd. Reci moramo, da s prva nisino svojim o6em ver-jeli, ko smo to fttali. No, dasez bratcem BCorrieiom*r po vsem ne vjemamo, to smo vefikrat povedali, a da odpira svoje predale take baze ljudem, to je novo, Le tako naprej! ce slu^i to mestu v cast, prtdobiS si zaslug. S Tmovega. Z dnem 2. junija minola je tri-letna doba tukaj^ujega stare§instva in z dnem 25. ua doba zupanovauja sedanjemu obciuskemu naceluiku. Ker ni znano, ali je zupanstvo slavnemu glavarstvu naznanilo to zadevo in razpis novih volitev, proximo slavno zupanstvo, naj to utori, ako ni Se storilo. Ne-kteri volilci. __ __ V TolminU, lp. junija. •— V ckolici tolminski namrec v l'olubmji, Zabiceh, Zatolminu in Doijah raz-saja vuetljiva Skarlatita (der cutzttndlicbe Scharlach), ki je tudi v sndi Tolmina zacela iikati si 2ttev. Za-cenja z mrzlico in z otekltno na vratu. Ker zahteva taka bolezeu hitro zdravuisko pomoc iu ker je pri najmanjsetn domacetii pogreSku dobri izid zdravljenja dvomljiv, ni cuda da pri tej bolezni pogine veliko otrok. Tu pogiuejo vsi o'roci, ki se zdravijo z raerz-Itmi okiadki in z ziakotu, naopak vefiitioma ozdravijo tisti, katerim se ponmga z gorkimi hladivnimi pijaca-mi, z mecitom in gorkoto. Skoda le, da vecina otrok, komaj na polovico ozdravljena, ze teka po prostem ziakti, v.sled Oesar z nova obolijo, posebuo ker se le-tws vrenie premenjujo vsako uro. Prito?,b«, zadevajofie tiikajSnjcgti /.dravniku, se slisijo marsikatere. Preo* citno kaze svojo sktb zarad placila. Morda vender ne taisli, da je v Istii, kjer je „Scavort nekaterim le »t<>dstvo k bogatiji; u uaSem zdravuiku hnamo boljae mnenjir. Hole so zaprte. — Tudi te uapake ue moreen znmoLcati, da krstu (truga) umrlcga otroka caka vec ur pred cerkvijo cerkvenega obreda, in da jo med tem obkoli trtima otrok. Zdaj se je zacelo djansko misliti na razlirjenje pokopaltsca. Sedaj se ze zida mrtvasnica, Zauimivo je to, da med tem ko se je v celem okraji se silo in preteujt-m zabtevalo tocno vrejenje pokopali§d, se po-stopa ta le z rokovicaini, dusi je bilo v Tolminu raz-Strjenje pokopaltSea ze davno potrebnejSe nego kje drugod. Z Bolskega, 31. maja. (NaSi Uskoki.) Mo2ko besedo si izpregovorila,. vrla aSoca", v zadnjem uvod-nem clanku: BPeska v oeit* Prav tako. Naj svet vsaj izve, da §e ntstua vsi zaslepljeni slepci'l Jednako je tudi dobro odgovuril dr. J. T. v zadnjem 981ovauu." (Mimogrede omenjeuo: Jaz ne tuorem uraeti, kako da ta prav potrebnt Iwt uekaterim ni po godu. Prizna-vam, da imamo listov spioh prevec iu ae tako moci po nepotrebnem cepijo. A Siovan nam je — ponav-Ijam — zeI6 potreben. Potreba je, da se Slovenci spoznamo z drugimi Stoveni in da se tolazimo z mi-sitjo, da nas je veiiko. Slovenci simo Sibki; znala bi nas nevihta podreti.) Pa, da se vrnem k prejSnjemu govorjenju. Ne iScimo prepirov brez potrebe. Prav pa je, ua se od-kiivaje raue na 8naroduem telesu8 s tem n a m e-n 0 m, da bi se mu, it mogoce, zaceiile. Prav je, da se razmere pojasnujejo. 8Kedor vse razmeri, nicesa ne zameri!tt bilo je gaslo g* Str»tarju. Tudi meci se vidi, da nasini ljudem ni treb6 pridtgovati 0 politicni zmernosti. Nasprotno; da bi bil jaz politikar, hotel bi ljudem v tem oci odpirati. 9A ljudstvo moli in plaCuje da?ke% dejal bi Boris M. Ogi&ajmo se brezpotrebnth prepirov, A treba je, da pevemo, kar mora biti. Zdi se, da so uprav „Us-koki* tisti, kojim je narudaoat .molzna krava*l (Za to se je bojda nal X. se studom od njih 00mil 1) Mej ujtrni so guspodje, ki so kedaj ua GariSkem zvo-nec nosili, katere smo spoStovali. A zdaj nam to ni vec' mogoce I G. Stritar moreda ni govoril tako slabo, ko je dejal: da je nekojim narodnost le 8molzna krava*. A treba je bilo, da bi bil svoje pismo dru-gam adresoval; prilegalo bi se bilo moreda bolje, ne-go sedaj. Moreda bi tudi ue bilo napaeuo, Ce bi ne-kedanje njegove souete spat v roko vzeli in pogledali, kaj v njih pravi. N. pr.: Oj ljudstvo ti slovensko, zlata vi-edui>, — PuSteno, umno, kakorSuih je malo, — Kako si tem sleparjem v roke palo, — Ki te v pogubo vodijo dosleduol — Al .0 trpelo to vse vedue case? — Oj ialost, ubogi narod je na §kodi, — Pa zravea ^ttd mu krohota se 1 — A vous, gg. yskoJa| Menim, da bi. se onim, kojim je uarod, klobasa, prav. prilegale besede tudi istega pesuika: Oj pridi resen&i druhal razpodl!..,. P. Iz IStre, 9. junija. (Volitve — ufiiteljsko dru~ gtv0.— posojilnica — letiua.) Samooblastno, neopra-vieeno ravuauje la§ke vecwe v nasem deZelnent zboru lanskega leta oi bijo za nas Slovane brez koristi. Ne-zakonito so zavrgli volitev treh na&ili po-aiaucev, a izvoljeni so bill zoput 7. t. in. zakooito; v koprskem okraji ravno ista gospoda Vjekoslav Spin-CiC, Solski nadzornik, in Xrizauac, posestnik; av Vo« loskera okraji pa gosp. Slavoj Jenko, trgovec, ker se je prejsnji vrli nas" poslanec c, g. Sterk, kaaouik, od-povcdal kandidaturi radi bolehanja. LetoSnja volitev je za nas boljSa, kakor lanska, kajti zmagaii smo sijajao; laSki podkupljenci so klju- ] bu vsej napetej sili sprevideli, da je ves njihov trud zastonj, ter so izostali. — Vojak se vadi vojevanja z orozjem, nasi volilci pa z voiitvijo; §e parkrat naj nas povabijo k volitvam, pa gotovo smemo raSunati, da v kraetfkih obfiinah vseh seat okrajev bo zraaga nasa. Do zdaj imamo saino dva okraja, a eez pet let uparao, da dobimo Se osiale stiri. Okrajnp glavaratvo na otocih ima sicer dva lahonska zastopnika, a kako sta bila izvoljena, razjasnil jc jako teincljito vrli nas drzavai poslanec dr. Vitezic v dtzavneiu zboru. Oba sta uie dobila slano mv.au pnico od dobre veeine svo-jih volilcev; a da nista vsled tega oillo2ila poslanstva, je uze sramotno. SlabSa sta, kakor dunajski 2idovi! Pa njima ni za Cast, ni jima za zi-lje voliicev, ampak za gospodarstvo v dezeli, kjer nimajo za to uiti na-ravue, niti drzavne oraviee. Ne bo vec dolgo tako! 'JVkoin jednega leta bode volitev v drzavni zbor, pri kateri bodemo morda tudi kaj na boljlem; ee druzega ne, bodemo vsaj vzbudili nasi" volilee, da ba-do pri deMnih volitvah boij« pripravljuni. No, kratko re-ceiio, Istra so je zacela vzbujati tako, da uismo mi-slili jednako. Bog in sreea juuafcka! Kakor je vecina nasih dezelnih zakoaov ustvar-jena le po laftkem ceviji, tako niso tudi solske po-stave nasemu uarodnuinu SoUtvu ugodue; one mnogo zavircjo Solski napredek. (hslno je tedaj, da ima alovensko uciteljstvu koprtikega okraja svoje di*u11vo, kojemu nameu je, poHpefiovati narodno ioktve. Due 2i. majn iinelo je bto drultvo Bvoj letni obfini zbor, kjer «e je pokazalo, kakih cilih moci iteje uCitcljstvo v druStvu. V koprskem okraji je narodno solstvo v najboij§em stanji v celi dezeli. Nobeden drugi ok raj nima toltko povaein narodnib Sol s takimi motei, kakor ta. Le naprej 1 Tudi v grootuem obziru se je pricelo delovats in skfbeti za zapuS4eaega ktnetovalGa v Istri, kjer ga sesajo brezsi^ni karnjeli in lahoni. Neverjetuo, a veu-dar resnifiao je, da zakletim naiira sovragom ni pie-veL tirjati po Seststo od sto! — Ubo^oemu nasemu naroda bo tedaj dobro dosla posojilna-hranil-ivica, kalero so ustanovili domoljubi v koprskem o-krajt Bog blagoslovi njih delo ter pomagaj, da bi se v kratkem po celi deleli osnovali taki prei'jrjstni za-vodi, kateri so jako dobro sredstvo k narodnemu o-avobodeoju! Letina v Istri ne kaie povsodi nnjboJjse. V nekaterih krajib je z i t u ranogo Skodovala burja, ki je bila pred deijem; a tudi sedaaja doigotrajna mo-krota ne koristi. — Sadje je posebno po gorenji Istri oniceno po Ikodljivih iucelkah; tako so sesem-tertja vrglc na cesnje, da so popolnoma gola drevesa : na njib ni m sadja, ne perja. Bog pomagaj! Kmeto-talcp preti od vseb straoi pogubljenje, a za njega se nlkdo ne zmeni. De2elai-nas zbor uganja svojo po* sebno polstiko; alimuni? niariza steberdeMe in dr-iave — za knieta, Vlada je ie le letos posdala poto-valnega ucitelja za kmetystvo, ki je naSe gore list in predao se bo kaj na bolj« obrnilo ter se pokazal zda-ten napredek v kmetijstvu, bodo pretekla leta in leta, a kmetovalee bode vedno bolj propadal. Treba bi bilo zdatae, hitre pomoSi, — a od koga? Kdo se bo za ubozega, sovraienega, zani^evanega in preziranega Slovana v tnim Istri potegoval?! Skalnikov. wmmmMmmmmmmmmmmmmmmmmmm\\\.M......i ii. jiiji smm narodnjak Slaroj? Jenko, kateri je vklji|b temu, da mu je dezelni glavair narekavaj italijansko prisego in odgovor npromettoffj prisegel z be-sedo: „obe6ujem". In cuda, Italijaui so ostali mirni. Na Ogerskem za6nejo volitve v drzavni zbor v petek 13. t. m. Skoro vsi dosedanji volilni shodi koneali so s pretepanjem, iz fiesarse leh-ko sklepa, da bo volilna borba ljuta, strasna. Zmaga pa gotovo vladna stranka, katera je po-stavila 370 kaudMatov, &o&m jih je postavila neodvisna stranka 172. Hrvatski sabor je sprejel adreso po pred-logih Vojnovica in Gjurgjevi6a, finamBni odsek je dovrsil debato o prora^unu, kateri pride kma-lu na vrsto v zbornici. Prepir med Srbijo in Bolgarijo se je pred poostrii ncgo pomaajfiaU Srbski zastopnik v Bol-garijl je /o klicaa in vse radovedno pra§a, kaj bo sedaj? Ako dodamo, da se nemlki Hsti straSno hudajejo nad onim Clankotn Gladstonovim, kate-rcga smo ze zadnji^ oincnili, ter ka^ejo bojazen pred angleiko-fraucosko zvezo, povedali smo v&incjse politifinc dogodjaje preteklega tedna. Domafie in razne vesti, E. 4 kr„ Kenda Henrik 10 kr., Hvala Dragotin 10 kr., Koren Katarina 10 kr., Kati Bizajl 50 kr., Kali KaSca 20 kr., Terezina Merlq 10 kr., Henrik Singer 10 kr., Jermol Terezija 20 kr., Osvalda Kebat 10 kr., Mihael Lebal 20 kr,, Antonija Nardin 20 kr., Maria Picnij 10 kr., Terezina Goglia 10 kr,, Mihael Ni-kolaj 20 kr., Magdalena Stergel 10 kr., Terezina Volf 20 kr., M. Hadolin 40 kr., Marija KocijanCiC 20 kr., Neimenovau 10 kr. Vkup 6 gl. 74 kr. „Ecuu se porotM, da milostljivi k n c z o n a d-skof odpotuje prihodujo sredo popoludne, potem ko blagoslovi zajutra zastavo tukajSnjega peSpolka, na Erasn kjer bo imel v komeuskeia in deviuskera deka-natu kanonilno vizitacijo ter bo delil sakrament sv. birme. KnezonadSkof je nameraval to potovanje za mesec julij, ali posebne okoliscine in prosnje iz do-tienih krajev so ga uapotilc, da zaCne svojo vizitacijo prej, Prvi dan, 19, t. m„ bo birmoval v Komuu ter ostano z doma go ves prvi teden julija. Priprave za blagoslovljenje vojasko zastavo se delajo ui5e taz on teden. Preii glavarstvenira poslopjem na Travniku sovzdigujejo odri, ki so pri-pravljeni za vabljeno goete. Na visokili drogovih bodo vihrale zastavc, znanujoCc veseli dan. Altar se posta-vi tk prod glavarstvcnim poslopjem. Ako bo prihodujo sredo lepo vremo, bo videla Gorica prav svoCano slavuost. Procesija s bv. E. T. jc lotos v meatn izostala zarad ncstaluega vrcnicnu. Na Kostanjevici je bila procesija. popoludne ob 6, uri. Udelezitev je bila od strani obcmstva obilna; udeleiiio so jo je tudi vote-ransko druStvo z godbo in zastavo. Politidni pregled. Kotranja politika sude se ve&noma o volitvah v dezelne zbore in o de^elnih zborih sa* rnih. V prvem oziru nemamo kaj posebnega po-rocati, nego da se vse stranke prav pridno pri* pravljajo za volitve. Na Moravskem kaze se za-libog nekaka nejedinost med Cehi, doeim so Nemci jedini. Y zadevah de^elnih zborov je o-meniti, da. sedaj zborujeta le Goriski in Istrski de^elni zbor. 0 prvem najde§ dalje porocilo spredej, o zadnjem nam je najprej omeniti, da so slovanski posland, katere je brezozirna laska Ve6ina lani brez pravega razloga iz de^elnega zbora izkijr&la, zopet in sicer jednoglasno vo-Qe&r. Namesto bolehastega g. Sterka Yo3Uen je Vabilo k vol iki alavnosti, kateropriredi „Sloveusko bralno in podporno druStvo" v Gorici v nedeljo po sv. Cirilu in Metodu, na dan 6. julija t. 1., ko se bodo blagoslovila dr ustvona zastava. Spored. I. 1. Na jutro: Sprejem slav. druStev in prec. 0g. gostov po drufitvenem odboru. Ob 9. uri dopoludiio se suidejo vsi udje „gorilkega braluo«podpornega dradtva* v drultvenih prostorih na | Travniku, ttrcitavrant i>il«ma. Tam naj se blagovo\jno zbero tudi dosli gostje in zastopniki razuih dmltev. Ob 9J/t. skujmi odhod na Kostanjevico. 2. Ob 10, uri dopoludne: na Kostaojevici s v. in a s a, ki se bo brala^ na prostem. Pri sv. maii svira godba tetiaSke-ga „delavskega dru§tvatt in poje pomnozeni pevski ifibor. P o s v. m a § i: a. Pozdrav kumice, visokorodne gospe Dragotitto-grottnjO'Lantbierijov|e in preCestitih gospodicm dru^ic. b. Blagoslovljenje drustveue zastave. c. Poklonitev t r a k o v novo blagoslovljcui zastavi po visokorodni kutnici, po deputaciji n2euskega oddelka podpornega drustva ter^askega" in po deputaciji goriskih Slovenk. 6. Slavnostui guvor dtusivenega predseduika. Po slavnosti: odhod v niesto, kjer so v drufitve-nih prostorih zastave shranijo. II. Ob 1. uri popoludne: Slavnostni ?banketB na vrtu „Katerinijeve gostilne*. Rodoljubi, gostje in druitveniki, ki se hocejo udele^iti ovega obeda, naj se oglasijo vsaj do 3. julija t. 1. pri predsedni§tvu „bralnega in podpornega druStva v Gorici*. Oseba piafia 2 goldinarja. Pri bauketa b»ira terza§ka godba in poje motki pevski zbor. Konec ob 4. uri popoludne. III. Velika BbesedaB na vrtu „Katerinijeve gostilne". Pricetek tocno ob 6. uri zvecor. a* Svira godba vojaSka c. k. pespolka vojvoda Ludovik bavar-ski, St. 62. b. Slavnoatua deklamacija. c. Slavnostna kantata. e. Deklamacija zilske Slovenke. d. Petje. Pojeta teriaiki *iu gorilki pevski zbor. e. Umetua razvitljava. V h o d je dovo^jen vsem domacim druStve-nikom, udom vabljenih slov. drustev in rodoljubom ter prijateljem nasega drustva. Vstopnina za osebo 30 kr. liadodarne nadplace se hvale^no sprej-mejo. Vs top nice se bodo dobivale dne 5. in 6. julija t. 1. od I;—4. ure popoludfie v drustvenih prostorih na Travniku in na dan svecanosti od 4. are naprej pri vhodu na omenjenem vrtu. Nataufini program „besede" se kasneje proglasi. DruStveui odbor se nadeja obilnega p. n. slavn. obCinstva in uljudno prosi v prav mnogobrojno udelezitev. S posebuim vi-sokoStovanjem: Odbor „slov. bralnega in podpornega druStva" v Gorici, dne 12. junija 1884. Sedmi izkaz radodarnih doneskov za trak zastavi Bbraluemu iu podporneum drustva v Gorici* Gospodiena Terezija Bajic 2 gi; gcua Lucija Zorn 2 gl.; goepa Marija Hmeljak 5 gl.; go&podiCfaa terega bo volili volilci II. razredu. Vladika Strossmayer, castni ud gorigke Ci-taluice, je podaril goriski Citalnici 100 gld. in prav toliko tudi goriSkemu brain emu in podpornemu druStvu. Slava vladiki, velikodusnemu podpiratelju izo-bra^evalnih in clovekoljubih zavodovl Bog ohraui cerkvi in Slovanom se muogo let moza, ki napenja vse svoje ziie v to, da bi videl svoj rod srecen v dusnem in gmotnem oziru. Razstavo cei'liene oprave priredi tisti teden po prazniku Jezusovega presvetega Srca, to je: 23. 24. 25. in 26. junija odbor druStva „veduega iesdeuja sv. R. T.a za tekoLe leto 1884. Razstava bo v Gorouiuijevi hiSi v RabatiSci h. St. 16. Na ogled postavljene reel dobijo potem v dar one uboge cerkve, ki so se za nje priporo6ile. V razstavi bo vedno kak ud drustvenega odbora navzofi, kteri bo sprejemal na-rocila drustvenikov iu Cestitib obiskovalcev. Dezelna razfltava govede v Gorici. V na-men da se z novo sppdbujo pospesi razsirjanje dobre plemenske govede in volov za delo v nasej, deieli, sklenilo je podpisano c. k. kmetijsko druStvo priredi-ti koncem septembra meseca t. 1. I) e i e 1 n o r a z-s ta v o govede a podelevanjem daril dolodenih iz dru-Stvenih zalogov. Darilaobstoje v Svetiujah, de-narji in castnerapriznanji in dezeli se jih lahko goveda vsake pasme, vsacega plemena in kri* ianja, da jc. lev dezeli rojena in izrejena ter za spo-sobno spoznana, da se po njej lahko zboljga domada govedoreja. S poseboim oznanilom ae objavi dan in kraj in vse doticne doIoCbe za to dezelno razstavo. C. k. kmetijsko drub.vo v Gorici, dne 29 maja 1884. Predsedaik Tajnik C 0110 m N I. G. Velicogna. O. k. kmetijsko druStvo v Gorici vabi vsled sklepa centralnega odbora svoje ude k javnemu rednemu obCnemu zboru, kateri se snide v Gorici v drustveni pisarui dne 19. junija t. 1. ob 10% uri predpoludne in v katerem se bode razpravljal sledecl dnevni red: 1. Porocilo o drustvenem delovanji v Ictu 1883. 2. Kratko porocilo o druStvenih rafiunih in odobrenje prora^una za tekoce leto. 3. Predlogi in program za dezelno govejo razstavo. 4. Porocilo in prediog o zglednih gnojis6ih v dezeli. 5. Razai predlogi. Kdor bi hotel predlagati razpravo kakega ;pred-meta, kateri ni zapopaden na tern dnevnem redu, mora ga pismeno nazoaniti centraloemu odboru vsa; 8 dni pred zburom (§. 34 drustvenih pravil). ,Slovenzki jez" v Brdih napravi dne 22. t. t. m. (tretjo nedeljo po BinkoStig) v Biljani p oducno -grf wtaTClt j 8; t jjosyehf knje^Btva;. %mnf ty$$ I g. odbornik Anton Jaken&C, posestnik v Slovrenci, ki je pred malo let! dovrSil kraetijsko §olo v Gorici. ZaCne se predavanje 5. nri popoladne v Holi. K obilni, brezplacm vdele^bi vabi odbor. Due 6.jnlijabode [jrazuoval BS!o?eoski jez* praz-nik stoveoskihaposteljno? s?. Cirila In Metoda. Izbrala sc je nedelja po godu, da bode vdeMba obil-nejSa od prejSnjih let. Naj pred bode slevesna sMba bozja ? Biljauski cerkvi ob 10. uri, potlej redni ob-cni zbor, pri kterera se izvoli nov odbor in nov pred-sednik. Da se tega vdeieiS vsi gg. dru§tveniki\ vabi jib, stari odbor. V Steveijanu napravi katoliSko-braliio riruStvo prihodnjo oedejju, 15. t. m., besedo a programom, ki smo ga zadnjifi qbjavili. O solkanski ufiiteljski konferenci, dobili smo od prvega dopisnika oMiren dodatek kot odgo-wr m zadnja „PojasiiUa*. Za danca smo morali spis odloiiti. Toda je priSIa te dni &ei Korminsko goro v Brda in je segla irvz Butarje do Slovrenca in Hlev-nika, kjer atoloje prw sdovensko iupanstfo takraj Idrije, Po teh mejnih krajih je tudi druga leta rada to€a podala, med tem ko je drugim Brdom zanaSala — raorda na priproSnjo s?. Cirila in Metoda, kateri-ma se priporocamo. Pesni. V kratkem izide v Hiiarijanski tiskarni ? Gorici pni zwzekpesmi Vioka Gregorifia Podkra§-kogorskega. Knjiga bo obsegala okolo 60 do 70 pesrai in blizu 100 strani ter bo stal iztis 30 do 40 kr, Prav bi bilo, da bi se naro&iikt wle zdaj oglasiii, — da bi se vcdelo, koliko iztisov natisniti. Narofiila sprejemata g. skladatelj v Prvaini in J u § fc Vug a, ©dpravnik 8So6ea, v RabatiSSi, h. St. 20. Jur6i6eve zbraiie spise priporocamo prija-teljem lepega berila in vsem, katerira je na srci naSa leposlowa knjilevnost. Dozdaj sta gotova dva zvezka. Prvi prinaia roman: Deseti brat in stoji nevezan 1 gl., v izvunih krasnih platnicah vezan I gl. 50 s. Drogi zfesek ima to vsebiuo: 1. J u r i j K o z j a k, aloveoski janicar, 2. S p o m i n i n a d e d a, 3. J e-sensko nod mej slovcnskimi polhai-ji, in 4. Spomini starega Slovenes. Nevczati vclja 70 s.t krasno vezan pa 1 gl. 20 s. NaroSajo se pri g. dr. Jos. Stare-ta v Ljubljana. Za letos se nam obeta §e III., IV. in V. zvezek. Rojaki, sezite po njih! Listnica uredni§tva. G. dopisnika z bene§ke meje: dajte dopisu pristojno obliko, potem ga radi sprejmemo; v svoji sedanji sestavi bi po camera muenji iiifi ne popravil in vefi akodova! nego koristil. Zahvala. Vsemu slavnemu obCinstvu, vsem 2Iahtuikom in sorodnikom, posebno pa castiti duhov§6ini, kateri so dne 7. t. m. na§o uenadomestljivo hSer oziroma mater Terezijo, omozeno Rijavic, L'adnjega na§ih otrok, ki se je due 4. t. m. po 1% leto trajajocl hudi bo-lezni, previdena zvsemi svl prtpomoCki za umirajofte, v boljSi svet preselila, spremili k veeaemu poditku in nama tako neizrekljivo tngo deloma olajsali, izre-feamo najsrinejio zahvalo. Ostali 2alujoLi Jozef Faganel \ .... Terezija Faganel J roaitelJa Araalija Rijavic hCer Osek, dne 7. junija 1884. Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in. naravno zdravilo jo prava dobi-odejna pomoC in ni treba mno-i gih besedi, da se dofcaze njihoTa Cudovita klmoL. be se lo rabijo nekoliko dni, olajSajo |J in prezenejo prav kmalu najtrdovratniso ze-I lodcne bolesti. Prar izvrstno Tstrezajo zo-* per hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih mesecnili nadle^nostih. zoper beli tok, bojaat, zoper bitje area ter cistijo polcvarjeuo kri. One ne pregznjajo samo oraoajonih bolozni. ampak nus jobvarujejo tudi pred ysako boleznijo. - Prodajejo se v vseh glarnik lekarnicah na svetu; za «naroSb« in posil'atve pa edino t lekarnici Gristofoletti v -Goriei, if rjCrstu v lekarni C. Zanetti in Q. B. Bovis in »v lekarni JOUa Madonna r Korminu. Ena steldenica stane 30 novcev. Gosp. JAXEZ GARLATTI, trgoree v Ka-nala, m gospodicna LOJZIKA KOFOl prazno-vala bosta dne 21. t. m. syojo poroko. — Ker sta oba domafiinca in Yria narodnjaka, voscimo jiina iz dna srca? da bi dozivela se ninogo srec-nih let! VeL Kanalcev. St. 397. Razpis sluzbe. Obrok prt't^ujam za tujtcikovo sluzbo pri tukaj-§nji ku['Cijski in «»iirttiij-ki tinub'u ki j*« htl doloD n z razpir.om 1. mart a IsSi. sr. !*»;> do 5o. aprila t. IM ?e i«l |it>d.djs.tl dn Lw'>ii(.^ t-'b'Ct'^a Hn Mf»M juEiija. Z im^uovauo Mtizb-i y,' zdni/i'na U'Uya piar.v 1500 gld., ki se i»tac«j**ji> vsak uwmx uapivj, in pru-viea do pokojiiiup v smi^Eti dorirn^a praviintka, pw-trjenega od visokt^a c. k. miiitsti-istva. Inu'itovauj^ Ih> vi-Ijatu kot ^talno po fnolt-tni skuisnji, ki mora zb->ri(ito pt>p«»ltiotna zadovoliti. Prcsdct inotaji) biti avstrijiki (Itzavljaru, morajii znati pypolatitna itatij-in-ki in n-.'rn^uj ter pozuati po mogo&wti siovea^ki j-zik. ProSuje se s-pricevali, ki doka/.ujejo sposobiio-t prosilcev za razpi>atio mesto in ujih zuanstveno i/:vf-denost v tej stn*ki (^ 11. poatave 2*). junija IM*-, drz. zak. zvezrk XXXIV. it. .v. po.^Iji'jo pred-sislnistvu tukajiiije kupeijske in «»brtrtijsk« zbornice do konce junija t. I. RUPUIJSKA. IX OimTXMSKA ZISOUXICA v Gorici, I. junija 1-SS1. Pivdst'dnjlc V. PL. RITTER. mica gld. 5.000.000 0 ni zastop v Gorici A W3DOO_________ fjl C. k. pr. zavaro vain tea ij t)„FENIKS«0 {Hi Z I,ll"aJa7 (J) ustanovljena leta 1860, t I) Glav ^Glav re] obeinski zdravnik v Korminu, bivSi sekundarij c. k. obene botniSnice na Dunaji, specijalist za bolezni v ziv-cih, stanuje v Korminu, ob eesti proti Meznicni postaji, v vili barona Locatel-li-ja, in zdravi od 12. do 1 urc. Kar ne pristuje. radi zamenimo. SAMO pri Ignaeiji Stcinerji v (iorici, nasproti nadskofijski palaci, more§ si priskrbeti po ceni trdno in lepo oble-ko narejeno all po meri. Za pomladanski Cas dobiva se tam: 1000 celib oblek z voine po gl. 8 do 30 750 po'vrhnih sukenj z voine „ gl. S „ 22 2000 voluenih Wa6 „ gl. 2.75 , S 1500 volnenth jop „ gl. 5 B 15 800 oblek z voine za deeke in otroke „ gl. 2.50 „ 8 Ogromna zaloga tkanin za obleko po meri. Blago na ogled dobi na dezeio, kdor se oglasi, brezpla&io in postnitie prosto. Imasvojokrojacnico. Kar ne pristuje, radi zamenimo Precartiti gospod! Stejem si v dolznost, da Vam naznanim izvanredno ugoden uspeh „dr. Roze zivljen-skega balzama". Nadlegovala mo je namreC daljo <5aaa taka tezava v zclodci, da seia smel uzivati le uajlazjo jedi, a na-jesti se nfcem amel nikoli. - Ce sent kaj ve6 .jedel ali kaj tolstega pouzil, ob-eutil sem nenavndno tozavo in slabost. Zatekt'l sem se k najrazii^nejSim zdravilom in sredstvum, ne da bi mi bilo kaj poniagalo. VaSemu iz-vrstnemu „dr. Iloze zivljcnskemu balzamu" so raorarn pa zihv.iliti za popolno ozdrarljenje. Pet steklenie Va-Segu „dr. Roze zivljenskcga balzama" sem porabil in morem zdaj po petmesecni zelodcni bolezni zopet ol>T&v-Ijati prfjSnja opravila. Xaznanjatu Vam ob eni-m, da nuiogi znanci no r.ibiii Vas ..dr. Rozft zivljonski balyamu pri ii^lodOriem krt":i, »>niotifJ. Hrcnein bitji itd. z najbolji/n uspidiom, za kar sc Vam v.«i presruuo zahvuljujenio. Pronira, posljite tni znpet p:r: s-.tuliU-nic. Spontovanjpin Jozef Ilunimann, tkalec. lleinric hsdurf pri Friedlandu (CeAko). Nagla in gotova pomo5 za ielodfine bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravlja jf <;>bno pri prese-danju, po kislem dikcim riganju, napenjanju, bluvanju,, pn bolecinah v telesu in ielodcu, ielodcnem kreu pre-nabasanju zatodca z jedmi, zaslifenju, krvnem navatu, hemeroidah, zenskih boleznih, boleznih v crevih, hipohon-driji in melanholiji o-ilod slabega prebavljanja); on o/«v-ijri. v;ci d.'iavnon prebavljanja, d,da zdravo in cisto krl in bolno tela iLoima /opot poprej^no moc in zdravje. V.»brd t<> i/vfxfiu* moci j«j pmtal tjotovo in potrjeno ljudsko domace zdravilo trr ho uphm ja/,HiriI. I stekienica 50 kr., dvojna stektenica I gl. Nil ti.-iucc poitvatnil) pi-iein laliko vmik pt'iigleda. i'oAilja k<- na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani. 3MT SVARJENJE! -^ff Da •«¦ i/«igni'jo mdjuhiin nup;ikiiin, zuto prosmi \m p. li. (,'.,'. narorniki'. naj povsoili i/rt'»-no llr. Kn/OV zivljei^kt bul/aill i.: li-karno H. I'ni^rs.'r-ia v I'ra^i zaiitt-vaio, knjti opa^il .^fin, da so nar.n'iitki na vor k,'a» jilt dol.ili ii.«mp((diio zmes, ako ho /alitovali Hanio ztvljim-«ki beiizain, in no izn-cno r. 2o:i—:j. — V (iOKICE : U. i'risiofoletti. lekarttii'-ar : G. i*. roil<(Mii, U-karniiar; It. Kurner, li-t.-aruifar. A. tie tiironcoli It'karn. V OULKJI: Da-maso d'KIia. -- V 'i'lCVl'i': 1*. I'rt'ndini, lekarnicar; ti. Foraboschi, iu;;arnnar, J. Sert'avallo ; Kd. de Leiteiibnrg, leuarmcar. Alit. Suttina — V ZAURl> UL': C Arazilii, lekarnttar. Vse iekarne in vecje trgovine z materi-jalniru biagom v Avstro-OgersKej irnajo zalogo tega zivljenske{ja baizama. TAM bE TUDI DODI: l*razko domace inazilo zoper bule, rane iu vtu'tje vsake vrste. Ako *<» hu.iui pr-ja vnanivjo, ali strdijo, pri bu-laii vs;i;n- vmtf, \<:\ tarili.giuijniii lokiii, pri tiwu s prjtu. in pri r;>.:ttariji, pri i/,le,:ah, otekiuiah, pri zm.isconji, pri iuoi>'kl [jiii.vi] ko.iti zoper revtuaticue otukiine iu patiko, zf-p>-r kronn'no >r;etje v kolunih, rokah, v ledji Ce hi hd-> uogo spaime, zoper kurja ocesa iu potne Uo-gf. pr; ia/k..»p;i Ui ro;;ah, zopur'niajo, r.opur otekliao pi* p'ku !nrto->oV. zopor ttrkocu r.me, odprt-i iw3'i». zoper rai.a in v^oto tu/o ik boijsi'jja zdravila, ko :o ma;:;lo. Zaprte bale ,in oteklti;e *e hitro o/druvijo ; kjer pa von teire, potegue mazilo v kratketu vso guo-jico tta-.-e, m rano ozdravi. — To inazilo jo zaco tako dobro, k»-r ir.cro po:naa'a in k»«r iv po v.y. in ratta prcj ne zaceli. dokler ui \sa bolaa guujica ven pote-glieua I'udi zabrani Ms: di*jea'a mus.i m obvaruje pred >ne:om (crnitn prisadom),; tu-.li butecinc to liUdil-no miiiiirj p:it-jii. — Odprte iu tekoce rane de mo raj o z lalatnu ^oc«o aratti pu.eui se ie se ma^iio na iije prilepi. Skatijice se dobodo po 25 iu 35 kr. B a 1 x a iu z a u h o. .Skuic «o iu po mru^th pu^ku^ih kot najzanealji-Tejse sreiUtvo /.naue ud-iiram uaglalioss, po njem se dobi rudt pjpoino «2e zjjubljen sluh. 1 sklenica 1 gi. a. r. „Jurij s puso"9 saljiv list $ podobami, i/luija dvakrat na tnesec v Trstu. NaroSnina mu je tlo kooec leta I uld. 50 kr. Naj se poSilja pod na-slovom IVAX DOLINLB, tiskarna Amati v Trstu. Jzdajate^ m o^OT^wrai ftredoik; M. Mm&ti. — Xipka; .HUarijanska tiskarna" y Qwici.